Priinanfe pifaiiega §@v(efskega uraaniiia. V Berliau je izšla knjiga inženirjamehanika dr. Kristijana Hetzl z imenom: »Berlin — Moskva — Lubjanka.« List »Vozroždenie« je priobčil iz nje več člankov. V tej knjigi pripovcduje dr. Hetzl med drugimi to-le: »Brat moje žene, ravnatelj velikega tovarniškega podjetja, je na svojem domu večkrat sprejemal sovjetske trgovske zastopnike v Berlinu. K njemu so prihajali ruski specijalisti in uradniki po svojih opravilih. Tudi jaz sem imel večkrat priliko s temi gospodi govoriti o sovjetski industriji. V začetku so ponavljali vsi — kakor bi bili naučeai — to, češ, kaj mi čitamo v sovjetskih listih, kako naglo raste sovjetska produkcija, ikako ženijalao je zamislil Stalin »pjatiletko« itd Enkrat pa pri nekem obedu, ko snao pili maogo renskega in mozeljskega viaa, sta sovjetška uradnika postala z nami bolj odkritosrčna. Jednemu izmed njib, mlademu sovjetskemu iaženiru in komunistu, se je jezik tako razvczal, da jc to-le povedal: »Ne mislite, da smo mi komuaisti — idioti. Vemo, da je »pjatilctka« faatasticaa re5 in da je malo realaega v njej. No, Stalin jo je žeaijalao zamislil. Ona je dala sovjetski oblasti odmor. Če bi je ne bilo, bi bili že odvržeai. Pod aaslovom »pjatiletke« Stalia dobiva denar doma ia iz inozemstva. Ko se konča ta »pjatiletka«, začocmo no;VO »pjati-« ali »desjatiletko« in zopet dobimo čas. A Evropa se bo med tem bolj in bolj pogrezala v brezdao, proletarijat se bo zrevolucijoairal ia bo zrel za odloči^ai boj z mednarodno bur žuazijo. Čas dela za nas. Sami vidite, koliko je sredi vaše buržuazije aaših prijateljev in pristašev, koliko je pri nas aeplačanih pomočaikov. A koliko plataaih prijateljev po vseh deželah svota je sredi vašili boljših publicistov, baakirjev, poslaacev, senatorjev ia diplomatov! Če bi ni obelodanili spisek Ijudi, kateri so s tem ali onim plačaai od sovjetske vlade, bi svet osupail. V tem je naša glavaa sila. Boste videli, kadar bo zopet proglašeaa aova »pjati« ali »desjatiletka«, koliko vaših publicistov ia učeajakov ji bo posvetilo svoja znania.« Takrat sem zapisal te besede v svoj dnevaik. Silno ^o me zaaimale. Vra,g vzemi, sem si mislil, čc je to res, kar sem slišal — a to vemo, da je »ia viao veritas« (v viau resnica) — potem je buržuazija v re_.nici obsojeaa na pogubo. V meni se je porodila strastna žclja iti v sovjetsko Rusijo in se aa svoje oči prepričati, kakšno ja tam življenje in kako se dela »pjatiletka«. Ia res je odšel aa pot. Odločil se je za črto Ma-kva — Volga — Kama — Ural — Sibirija itd. Ko je prejel potrebne listine, se :e odpeljal v Moskvo. Toda tam ga je zadelo silao razočaranje. Čeka je dala dr. Hetzla kot aemškega špijona zapreti v glasovito jeco Lubjaaka v Moskvi. Ravnali so ž ajim kot tujim podaaikom še precej lepo, a grozili so mu, da ga vstrele, in vedn-o so zahtevali od njega aek p^dpis. Dr. H-.zl se je obaašal jako samozavestao, odklanjal je vsak podpis, češ, da ai ničesar zakrivil. Odpeljali so ga cclo aa Ui.-l v Jekateriaburg, kjer je .užil pri sovjetih eden nj~_ vih sorodaikov. Pa tudi tam so mu grozili ia ga maogo izpraševali, toda dr. Hetzl je bil aevstrašea ia se je izvrstno držal. To ia pa krepko delovanje njegovih sorodnikov aa sovjetsko oblast je vplivalo tako, da so dr. Hetzla izpustili na svobodo. Svoje bivaaje v ječi in vse svoje doživ.jajc v Rusiji dr. Hetzl obširno popisuje v omenjeai kajigi. A nas to ne zaaima. Zaaima nas bolj to, kar je sovjctski uradaik v pijanosti govoril. Po njegovih besedah so sovjetske »pjatiletko« celemu svetu pesek v oči, pod katerimi se skriva namen, dobiti čas, da bi zrevolucijoairali ves svet. Zato se izdajajo letaki ia knjižicc, kjer se silao hvalijo ia v najlepših barvah opisujejo sovjetski uspehi ia pridobitve. To zraeša maogim mladim Ijudem glavo, da so slepi za vse drugo, in verjamejo le tem komuaističaim vabilom. Ti iri še maogi drugi, ki nimajo ničesar izgubiti, a bi radi dobro živeli ia drugini zapovedovali, so neplačani agitatorji za komuaizem. Drugi agi.atorji, ki so plačaai, delajo bolj dosledno in skrivaj. Res, čas dela za komuaisto. Ali se jim bo pa svetovaa revolucija posrečila, je odvisao še od maogib činiteljev. Najveeja ovira, da komunisti drugod niso še prišii do oblasti, je nezimerno slab gospodarski položaj sovjetske Rusije. Tam je silaa beda in revščiaa. Vsa živila so dobivajo n.. karte ia še na kartc jih dostikrat ni mogoče dobili. Vsak r.risiec iz Ru;;ije, vojai ujetniki, ki so sc tam zamudili ia prihajajo v aašc okraje, pripovedujejo o tamošnji rcvščiai. Frimanjkuje obleke, obutve, živil ia sploh vsega. Poleg tega pa vlada tlačaastvo in sužeajstvo. Če komuaisti hočcjo aapraviti raj ljudem aa zernlji, morajo veiidav predvsern za to skrbcti, da bo ljudstvo imelo potrebaa staaovaaja, dovolj obleke ia živil vsakc vrstc. Dokler pa tega ne bo, moramo njibov aauk zavračati le kot agitatoričea ter prevraten poskus, da M aas tlačili s svojo diktaturo tako, kot tlačijo naš bratski ruski narod. K.