GRADNJA VELIKANSKEGA JEZU  V EGIPTU
Med najvažnejšiinl projekti v razvojnih načrtih Egipta Je grad-nja jeza na Nilu, 50 milj južno od Asuama. Ta veliki jez, ki bo visok 150 metrov in širok 500 metrov, bo zapiral rezervoar površine 3000 kvadratnih kilo-metrov. To bo doslej največji jez na svetu. Zaprl bo pot vo-dnim tokovom, kl se s količino 35 do 50 milijard kubičnih me-trov vode na leto zlivajo v Sre-dozemsko morje. Računajo, da bo prostornina rez&rvoarja zna-šala 120 milijard kubičnih me-trov. S to množino vode bodo lahko namakall dva milijona akrov (1 aker — 40,467 ara) no-vih površin, kar znaša skoraj tretjino vse obd&lane zemlje v Egiptu. O pomenu tega velika-na, kl bo pomagaJ spremeniti puščavo v rodovttno zeinljo, pri-fajo ti-le podaitki:
Obdelane površijie so se v Egiptu v letih 1912 do 1945 po-večale od komaj 2,2 milijona ha na 2,4 milijona. To zato, ker so izdatki za narnakalna dela zelo visokl. V tem času pa se je šte-vilo prebivalstva podvojilo. Med tein ko je pre] prišlo na vsa-kega prebivalca 0,16 ha obdela-ne površine, odpade zdaj koma] 0,11 ha. S tem se je agrarna prenaseljenost, ki je bila že ta-ko občutna zaradi gospodarske zaastalos.ti Egipta, še boij pove-čala in jo cenijo na 5 milijonov oseb. Zivljenjsika raven egip-čanskega felaha se je nepresta-no nižala in se skrčila na naj-nujnejši življenjski minimum.
Razen zadostnih količin vode za obdelavo n«vih površšn pa bo rezerv-oar omogočil tudi stal-no namakanje 700 tisoč akrov zemlje, ki je doslej dobivala vodo samo ab poplavah Nila. Stalno namakanje bo ob hkrat-ni uporabi umetnih gnojil omo-gofilo dve, pa tudi tri žetve na leto, namesto ene same, katkor Je bi-lo doslej.
Razen tega bodo vzporedno z gradnjo jeza tudi regulirali Nil in s tem zna-tno olajSall plovbo ter  preprečili  poplave,     ki  so
včasih povzročal« zelo veliko Skodo.
Pri rezervoarju bodo zgradili tudi električno centralo s 16 tur-binami, kl bodo dajale 11 mili-Jard kilovatnih ur električne energije  na  leto.
Skupnl stroški za zgraditev Jeza, vštevši tudi centralo s tur-binami, transmisijskimi napra-vami in drugimi instalacijami, bodo znašali 180 milijomov eglpčanskih funtov. Jez bodo gradili 10 let. Cenijo, da bo nje-gova dograditev omogočila po-večanje narodnega dohodka za 150 milijonov funtov na leto. V primerjavi s sedan.iim narodnim dohodkom, kl je leta 1953 zna-§al 856 milijonov egipfanskih funtov, bo to povečanje znašalo 17 odstotkov.                   V. B.