Yefya za vse leto. •. $3.00 Ima 10 NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian dail^ -: In the United States :• — ■ ■ ■ Issued every daj except Sundays and Holidays;« nurow rnjjura; 4*87 cobtlandt. U, IMS, M Mw tat O0m aft Wott Tart, M. Y„ M* the A* of lbrck 9, 117», FBLBFON FISAXHS: «SST COKTLAJTB& NO. 274. — fiTEV. 274. NEW YORK, SATURDAY, 'NOVEMBER 21, 1914. — SOBOTA, 21. NOVEMBRA, 1914. VOLUME XXH, f-t LETNIK XXEh SNEŽNI ZAMETI ONEMOGOČAJO NADAUNE OPERACIJE. GLEDE DOGODKA V SMIRNI NI ŠE NOBENEGA POROČILA. Vse operacije v večjem obsega so ustavljene vsled hude zime, ki se je naenkrat pojavila. - Novo avstrijsko vojno posojilo se je dobro obneslo. - V Trsta je baje 20,000 ljudi brez posla. - Boji v Kavkazu. - Anglija bo pomnožila svojo armado za 1,000,000 mož. - Knez Buelow je imenovan nemškim poslanikom na italijanskem dvoru. -- Nemiri v Albaniji. - Ruski centrum na Poljskem je potisnjen daleč nazaj. - Vršita se dve veliki bitki nemških in avstrijskih čet in sicer v smeri proti Varšavi. tažkoča Avstrijci, Rusi in Nemci. Berlin, Nemčija, 20. novembra. Uradno poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: — Položaj na vzhodnem bojišču je sedaj skoraj čisto nespremenjen. V bližini Maziirskih jezer so zavzeli Rusi par zapuščenih utrdb, ki pa zanje nimajo velikega pomena. Sovražnik se je pri Lipnu nekoliko umaknil, naite čete pa prodirajo proti Ploeku. Hoji pri Lodzu in zapadno od (Vnstohova so dosed s j še neodlo-čiini. Ogromna bitka. Washington, D. ('., 20. nov. — Tukašnje avstrijsko poslaništvo je dobilo z Dunaja brzojavko, ki se plaši: — V severnem delu Galicije se je začela ob celi ruski in avstrijski fronti velikanska bitka, ki bo skorajgotovo trajala več dni. Rusi se nahajajo v dobro zavarovanih postojankah. Meter visok sneg. Dunaj, Avstrija, 20. nov, — Danes zvečer je bilo ofieijelno izjavljeno: — Na južnem bojišču s«* vrse ob celi fronti manjši spopadi. Včeraj smo vjeli sedem srbskih častnikov in preko šest-sto mož. Naše operacije zelo ovira -silno slabo vreme. Po višinah je padlo uad meter snega. Doline so večinoma vse preplavljene. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 20. novembra. | , je morala Jafl ^^urt. Nekoliko iz- umakniti. . ^^ smo tudl 1,eko,lko naPrt" d o vali. ItaUja in Bulgarska. I .Teml1 ofieijelnemu poročilu se _ . ' "i zvečer ničesar pridejalo. London, Anglija, 20. nov. — j Zadnje dni se v Italiji ne raz- Zračne bombe t Amiens pravlja o ničem drus^m, kakor o . . ~ ,, . .. . .. . 0 ' Amiens. Francija, 20. novem- uspehih avstrijskega urozja v Sr- . o '' , ,, . .f. - i »• . , u - "ra- — ^ torek opoldne se je za- biji. \ lada je sklicala k posebni _0 , . . . . , # . - t .i , . pazilo nad Amiens tri nemške ae-konferenci svoje zastopnike, ki se ' . A " ... , . ' .. .roplane. V mesto so vrgli pet nahajajo po raznih državah. Ita-'. , . - ... . , . . i*i i bomb ter je bil pri tem ubit en lijanski poslanik na Angleškem. - , . 1 . , . . , - i - , - * • j * , mozki, drugi pa ranjen. Avijati-marki Impenali, bo jutri odpoto-K - i .. 1 rk " U • 4. • kl so v nameravali raz- val v Italijo. O eem se bo pri tej - , , . „ . J » J dejati zeleznisko postajo. Neka ljubljen in upliven. Vojno posojilo v Avstriji Benetke, Italija. 20. novembra, (dostavlja, da j,- opaziti v mestu-Poročila z Dunaja pravijo, da je bi-' ,,Hin,r i,! ,la ^ " ^zm-' lo novo avstrijsko vojno posoji |ska zv,'7a s SHVero1" kakor tudi Jo v znesku 700,000.000 kron per- -oaa S,av,,i,» mestom in Wra fektim že v prvih dnevih. Na vpla- t>,,z' I'^nJana. eevanje so vplivala poročila o! Mexico ^y, Mehika. 20. nov. zmagah na/lvlja vs.- državljane, naj Smrt matere in dveh hčera v plamenih. Pittsburgh, Pa.T 20. novembra. Mrs. Mary IVtro in njeni dve hčeri, Annie in Elisabeth, so zgorele danes zjutraj, ko je uničil požar njih hišo v Homestead. Mrs. Petro je ravno pripravljala zajutrek, ko jn zapazila, da je hiša v plamenih. Ko j»- skušala rešiti otroke, jr izgubila tsfcli ona življenje. Pogorela je tudi sosednja hiša. nirani vojaki. Ta disciplina se pa zelo razlikuje od one, ki vlada v nemški in avstrijski armadi. Avstrijski in nemški vojak najprej preštudirata povelje in ukreneta marsikaj tudi po svoji previdnosti, dočim ni Rusa ničesar drugega kakor slepa pokorščina. V zadnji rusko-japonski vojni so se Rusi marsikaj naučili, posebno pa umetnost napraviti primerne okope. Toda kaj se hoče. Oovek, ki je ves ozebljen in premrl se ne more zakopati. Vsaka sila in moč se enkrat izčrpa, če ne prej, pa pozneje. Kogar živci bodo prej. oslabeli, tisti bo premagan. Skupno delovanje. Berlin, Nemčija, 20, novembra. Velika bitka na Rusko-Poljskem je v polnem teku. Podrobnosti niso znane, ker nemški generalni štab ne izda o tej zadevi nobenega jasnega poročila. Bitke pri Soldau, Lipnu, Voclaveku in Kra-kovu so bile kot nekaka predigra strahovitega klanja. Avstrijska in nemška armada delujeta roko v roki in je vedno zmaga prvega odvisna od pomoči drugega. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da se sedaj ni več bati ruskega vpada v nemško ozemlje, ker so nemške postojanke pri Plocku tako močne, da jih ne more nobena sila zavzeti. Najhujši spopad se lm) vršil od Kntna med Liodzom in Loviczom. Rusija, 20. nov. — Poročilo, ki ga je izdal danes ruski generalni štab, pravi, da si Nemei rabcev in Beduinov je angleška vlada premestila nekaj svojih u-radov iz Port Saida, Sueza in Is-malije v neko egiptovsko mesto, 40 milj zapadno od Kaira. Upravo Sueškega prekopa je prevzela vojaška oblast. Angleške izgube. Bim, Italija, 20. nov. — V bojih pri E1 Arishu ob Rdečem morju so izgubili Angleži veliko število svojih vojakov. Italijani bodo morali zapustiti Egipet, ker je skoraj vsa trgovina prenehala. Sveta vojna. Berlin, Nemčija, 20. nov. — Poveljnik ^ angleških čet v Egiptu, generalmajor Sir John Maxwell, je rekel, da je bila Anglija vsled pogodb z zavezniki prisiljena začeti vojno s Turčijo. Z vseh strani prihajajo poročila, da so mohamedanci silno navdušeni za sveto vojno, ki je bila pred kratkim napovedana. Šejk-ul-Islam še vedno opozarja Arabce in Beduine, da se morajo na vsak način pridružiti Turčiji v vojni proti Angliji. Nemško poročilo. London, Anglija, 20. nov. — Iz Berlina poroča neka brzojavka, da so Rusi pri obstreljevanju trdnjave Trapezunt zelo poškodovali ruski konzulat. Baje je tudi ruski konzul smrtno nevarno ranjen. Obstreljevanje Khope. Iz glavnega stana ruske armade v Kavkaza poročajo: — Včeraj prizadevajo so obstreljevale ruske bojne ladi priliki ukrepalo, ni še nikomur znano. London, Anglija, 20. nov. Bolgarsko so zadnji porazi Srbije zelo vznemirili. Ljudj.- so v velikih skrbeh, kaj se bo zgodilo z balkanskimi državami v slučaju, da Avstrija uniči Srbijo. Na današnjem sobranju se bode razpravljalo, če naj Bolgarska še nadalje ostane nevtralna, ali naj se temu ali onemu pridru/.i. Vihar v Jadranskem morju. Ancona^ Italija, 20. nov. — V Jadranskem morju divja že par dni strašen vihar, ki prekrižal zaenkrat vse načrte francoskega in angleškega brodovja. Zavezniške bojne ladije so se namreč nahajale v neposredni bližini obrežja in obstreljevale Boko Kotor-sko. Vsled viharja so morale odpluti na odprto morje, boječ se. da bi jih vihar ob pečinah ne razbil. Promet med mesti ob italijanski obali je popolnoma prekinjen. "Metkovič". London, Anglija, 20. nov. — Iz Rima poročajo, da je zadel par-nik avstrijskega Uoyda "Metkovič" v Solunskem zalivu ob mino in se potopil. Od posadke se je rešilo le nekaj mož. Poročilo še ni potrjeno in je zelo nevrjetno, ker zadnje mesece ni zapustila nobena avstrijska ladija Jadranskega morja. V snegu in viharju. Par odbitih atak. Berlin, Nemčija, 20. novembra. Nemške čete so zavrnile neki francoski naskok v okolici Ver-duna, Francija. V zapadni Flan-driji in severni Franciji se je situacija kaj malo izpremenila. Tež ki nalivi in snežni zameti, ki so najprvo omehčali tla, ki so pozneje zamrznila, so zelo otežkočili vsa gibanja. Franeozi so izgubili v bojih v okolici Bixschoote 20,000 mož in 1500 Angležev je utonilo v Yser prekopu Danes se je uradno po- bom ba je zadela tvornico za plin, ki je začela goreti, a se je tekom ene ure posrečilo pogasiti požar. Nemški aeroplani so nato izginili. Upliv zime na vojskovanje. Bruegge, Belgija, 20. novembra. — Večji oddelki nemških in-ženerjev so prišli v belgijsko o-zemlje ter se domneva, da bodo skušali Nemci osušiti preplavljeno ozemlje potom znanstveno-stro-kovnih metod. Medtem pa divja neprestano vihar iz zapada iu va-lovje Severnega morja preplavlja deželo pri Nieuport. Odbilo se 'je naskok Nemcev, katerega so uprizorili z oklopnimi avtomobili na zatvornice. V Flandriji pada neprestano sneg. Raditega je obolelo neobičajno veliko vojakov, ki se nahajajo v okopih in v zadnjih dnevih so poustili boji. V zapadni Flandriji je zavladal mtr. Nenadni pojav zime je povzročil, da se je začasno ustavilo sovražnosti. V okolici Yser prekopa vlada stroga zima ter je vsled tega tako izčrpana moč vojakov, da ni misliti na nadaljue boje. Vsled poplav je bilo izgubljenih veliko topov in avtomobilov. Nemške izgube. London, Anglija, 20. novembra. V berlinskih vojaških krogih se ceni izgube Nemcev na mrtvih, ranjenih na 1,250,000 mož. Tako se glasi v neki brzojavki, ki je dospela danes iz Kodanja. V to število pa ni vštetih pol milijona bolnih vojakov. Uradni seznam izgub našteva 980,000 mož. Anglija je podvojila svojo arma^ do. London, Anglija, 20. novembra. Poslanska zbornica je sprejela danes dopolnilno armadno predlogo, ki dovoljuje rekrutiranje nadalj-nih milijon mož. Ministrski predsednik Asquith je govoril že v pondeljek o tej novi armadi. Ta nova armada je popolnoma ločena od teritorijalne. Petrograd, Rusija, 20. nov. — trdilo nenadno smrt generalnega majorja Voight-Rhetz. Pred krat kim je bil imenovan generalnim kvartirskim mojstrom, na mesto išče Khopo, ki leži 18 generala von Stein. j _- - - ———' Knez Bndoir podanik. Paris, Francija, 20. novembra. Poročilo iz Rima pravi, da je bil knez Buelow, prejsni državni kan eelar, imenovan aemŽ ^____ nila, da ne more še nadalje skr beti za brezposelne ter je pozva-' ^ Paso' Tex" novembra. — la privatne osebe, naj se zavza- 1 otom Zase,lenja javnega mesta mejo za te nesrečneže. (ter koncentriranja vojaštva po Nemški in avstrijski agenti so Celem Seveni nI>a Vil,a Prisiliti vtihotapili veliko prepovedanega Vse 8°vrayne eete* Kt> lller v svoji oporoki in naperila j*- proces za razveljavljen je oporoke. Sodnik je tožbo zavrnil. član državne komisije za reformo jetnišnic. Pred nekaj časa se je pustil zapreti za teden dni v Au-burn-jetnišnico. da spozna življe- Nemški parniki so odpluli brez.nje v Osborne je znan kot dovoljenja iz pristanišča. i nasprotnik smrtne kazni. "Nik dar se me ne bo videlo pri kaki Jeksekueijije izjavil. "Ali ne navzočnost rav- ška parnika. s provizijami za nem..* \Se ^ vprašalo. ^Za-ško brodovje v Tihem oceanu. Iboi» priporočil, naj od Parnik **Memphis'7 je izginil vče- utihotapiti avstrijske rezerviste preko meje. Dva sinova Sehnei-der-ja se je izpustilo na prosto. Santiago, ('hile, 20. novembra. Tekom zadnjih 24 ur sta odplula ' 1 iz čilenskih pristanišč dva nem- • Predpisuje zakon Drzni cestni roparji. Na samotnem mestu v bližini Deavens sta napadla včeraj dva maskirana cestna roparja Williama N. Litzenburg-a, uslužbenca n*»ke newyorske tvrdke. Odvzela sta mu $200. zlato uro z verižico, kravatno iglo z demanti ter ko-nečno tudi voz in konja. V istem vozu sta se peljala oba roparja čez Dingmans most. Zasleduje jih šerif s pomočniki. raj ponoči iz pristanišča Punta Arenas in parnik "Luxor" je zapustil pristanišče Ooronel brez deklaracijskih listin, katerih pristaniške oblasti niso hotele izročiti. filenska vlada je sklenila, da dvigne pri nemški vladi protest ter da prepove provijantiranje v čilenskih pristaniščih ležečih par-nikov nemške Koskos črte. V čilenskih pristaniščih se nahaja sedaj 14 parnikov te črte. Severno morje prosto za švedsko parobrodstvo. Stockholm, Švedsko, 20. nov. Angleška admiraliteta je obvestila švedsko vlado, da smejo švedski prekatlantski parniki pasirati Severno morje na črti, ki vodi severno od Škotske. To pomeni veliko olajšanje švedskega paro-brodstva in raditega se domneva, da bodo glede parobrodstva kmalu nastopile normale razmere. Nemška vlada je že preje izjavila, da ne namerava ogrožati parobrodstva v dotičnih krajih. Nemški parnik se je potopil. London, Anglija, 20. novembra. "Daily News" poroča, da se je v Perzijskem zalivu potopilo nemški parnik "Akbatana". Ne navaja se pa nikakih posameznosti glede potopa parnika. "Akbatana" je vseboval 5000 ton ter je bil last Hamburg-Amerika črte. Avgusta meseca se je nahajal v Bussorah, Azijska. Turčija. Od tedaj se ni ničesar več pravi smrtno kazen, je izjavil Osborne. "Ako se tega ne l>o dalo doseči, bom priporočil, naj se vrše eksekucije javno, da bodo vzbudile kar največji styd pred h udodelstvi." Slučaj Franka pred najvišjo instanco. Atlanta, Ga., 20. novembra. — Zagovornik Leo M. Franka, ki je bil obsojen na smrt radi umora Mary Pliagan, je danes objavil, da bo vložil v zveznem vrhovnem sodišču priziv proti razsodbi. Osem oseb utonile. Seney, Mich., 20. novembra. — Osem milj od Grand Marais, Mich, se je našlo razbite dele ladije "Annie M. Peterson''. Valovi jezera so vrgli na kopno trupla šest moških in dveh žensk ter se domneva, da sta se potopila tudi ladija "Sel d en K. Marvin" in parnik "Curtis", ki je hotel privleče obe ladiji v pristanišče. Lokomotiva izven kontrole. Cleveland, O., 20. novembra. — Neka lokomotiva Erie železnice, ki je vozila s hitrostjo 50 milj na uro, je pridirjala skozi mesto ter ogrožala pasante na križiščih. Strojevodja Hitch je skočil v svojem razburjenju z lokomotive ter se težko poškodoval, dočim se je kurjaču posrečilo ustaviti stroj pri 55. cesti. Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige in Pratike." Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naznanili. Zate zasedaj nikomur ne moremo ustreči s temi knjigami Denarje v staro domovino. Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim ose-bam, bodemo istega vrnili pošilja teljem. V sedanjem položaja pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na« slo vi j en ca tako hitro, kakor preje v normalnem času, ker vsokdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bo-de denar v stan domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nnjne kor 600 K. 0 e n e : K K - S 5.... 1.10 100.... 20.50 10.... '2.16 110.... 22.55 16.... 3.15 120____ 24.60 ao.... 4.20 130.... 26.65 25.... 6.30 140.... 28.70 30.... 6.25 150____ 30.76 35.... ' 7.30 160.... 32.80 40.... 8.30 170.... 34.85 9.35 180.... 36.90 60.... 10.35 190.... 38.96 66.... 11.36 200... 41.00 60.... 12.40 260.... 51.25 66.... 13.40 300.... 61.60 70.... 14.45 360.... 71.T6 75.... 16.46 400.... 82.00 80.... 16.60 460.... 92.2«' 86.... 17.60 600.... 102.60 18.60 TVBDKA FBANK 8AESXX 83 Cortland Bt„ New York. N. T. Opozarjamo na oglas gloda "K O L E D A £ J A" na £ 7- -Jw. GLAS NAHODA. 21. NOVEMBRA!, 1914. SLA3 NARODA" Owned aod published by Um b Public (a eorporation.) FRANK SAKSER, Pmiideot. JANKO PLEdKO, Secretary. LOU 19 Bgyronc. Treasurer. fUM of Bualoeaa of the corporation aod addresae* of above >fiem : ■ OorUandt Street, Borough of Man-hattan. New York City, N. Y. oelc teto vef]a Hit sa Ameriko in 3aoadc .......................98.00 pol leta....................... L50 M let© c* mesto New York........ 4.00 leta ca mesto New York ... 2.00 ca Ta« leto...........4.60 "pol leta............. 2.66 t* " "Eetrtleta............ 1.70 *e zavrnilo angleške zahteve." Stric Sam kt>t sluga Anglije! To je v resnici prizor za bogove 1 11 pisem iz domovine. Šmartno pri Litiji. Na bojišču je padel Lojze Bob-novški, organistov s Kostrevnice in eden iz Kresnic. Pri nas doma so vsi bolehni in skoraj nesposobni za delo. Toda kaj se hoče! Ce tudi zasluži človek kak krajeer, ne ve, kam bi ga obrnil, ker je grozna draginja... Žirovski Vrh pri Idriji. Skoraj vsi oni, ki so odšli iz našč fare k vojakom, so ranjeni. Janez Oblak ima strašno razmesarjeno desno roko. V bolnišnici so ga operirali in sedaj bo prišel skorajgotovo za nekaj dni domov. Ranjenci pravijo, da se na bojišču odigravajo grozne stvari. Ti ne veš, kakšni reveži so to. Iti so morali vsi rezervisti do 42. leta. Pred kratkim je bil zopet nabor in pobrali so vse. kar ni posebno bolnega ali pohabljenega. Kakor kaže, ne bo v Avstriji kmalo nosnega možkega več. V Tdriji - se je pojavila kolera. V Žiri je prišlo iz Galicije 100 beguncev... Nevelje pri Kamniku. Draga sestra! Oe bi ti hotel vse pisati, kar sem prestal, koliko lakote, vročine m mraza sem prenesel. bi ne bilo pismo nikoli končano. Bil sem štirikrat v ognju, vendar sem bil še toliko srečen, da so me le lahko ranili. Vesel bi bil. če bi bilo že "sedaj končano, ali kaj pomaga, ker bomo morali iti nazaj, ko se nekoliko pozdravimo. Ko sem bil na bojišču, nisem niti mislil, da bom še kedaj videl svoje domače. Ko bom odhajal zopet na bojišče, se bom za vedno poslovil od njih. Draginjo imamo še sodaj tako. da je ni mogoče prenašati, nekateri pravijo, da bo sčasoma še večja. Ne vem. kaj bomo počeli, če ne bo kmalo konec teh strahot. Pozdrav vsem, ker ne vem, če bom še kedaj kaj pisal. A. N. Rojaki, premislite malo, kakšna revščina je zavladala v starem kraju in prispevajte k Skladu za najbednejše med bednimi!!! Dopisi. Pittsburgh, Pa. — V pit t sb ur škem premogarskem okrožju ni nikjer veliko prida z delom. Dela se le pomalem, od 3 do 4 dni na teden, izvzemši nekatere premogovnike, ' kateri obratujejo tudi po 5 dni. Takih je seveda le malo število. Ljudje upajo nji boljše čase, ali žalibog. nobeden ne' ve, kedaj se zopet povrnejo. Veliko Slovencev stanuje v Allegheny, Westmoreland in "Washington o-krajih. Večina imajo vsi svoja lastna domovja in vsakovrstna društva, katera so priklopljena k raznim Jednotam in Zvezam. V »•ni izmed teh slovenskih naselbin imajo neke posebne vrste društvo, za katerega ime še do danes ne vem. Znano mi je samo toliko, da mora imeti vsak član dve pipi-Ena je v žepu. druga je pa za kajenje. V slučaju, da je kdo nima pri sebi, mora plačati precejšnjo globo. Ce bo kdo izmed članov to čital, naj mi oprosti, ker se uti-kam v tujo politiko. Glasu Naroda želim tisoč novih predplačni-kov in vse čitatelje iskreno pozdravljam. — Urh K. Jakobič. Joliet, HI. — l^e redko kedaj se kaj čita iz naše naselbine v Glasu Naroda. Kakor skoro po vsej državi, so tudi tukaj delavske razmere jako slabe. Pri Illinois Steel Company se dela v nekaterih oddelkih po 5—6 ur na dan. nekateri oddelki pa popolnoma počivajo. Ravnotako je tudi z drugimi tovarnami. Brezposelnih je veliko, tako da se rojakom ne svetuje semkaj hoditi za delom, dokler se razmere ne zboljšajo. Z društvi smo dobro preskrbljeni in vsa še dobro napredujejo v primeri s sedanjim časom. — Člane društva sv. Barbare št. 65 se opozarja, da se gotovo vsi udeležijo prihodnje seje dne 6. decembra, ker to bode letna seja in obenem volitev odbora za prihodnje leto 1915. Pozdrav! — Naročnik. Kenilworth, Utah. — Ker ni nobenega dopisa od tukaj, se hočem jaz nekoliko oglasiti in opisati tukajšnje delavske razmere. Kar se dela tiče, je prav slabo; ne samo v tukajšnjem rovu, ampak tudi v okolici. Dela se po dva dni v tednu, pa še takrat se slabo zasluži, ker ni zadosti vozov. Vse je prenapolnjeno z delavci. Veliko je takih, ki ne zaslužijo niti za hrano in stanovanje, za drugo še misliti ni. Delavcev je največ Grkov in Italijanov. Vsak, kdor pride sem za delom, se bode ke-sal. Zime dosedaj še nismo občutili. Pozdrav! — Mihael Krivec. Bryant, Okla. — Tu Vam nekoliko sporočim, kako se nam godi v tej mali slovenski naselbini. Kar se dela tiče, delamo s polno paro in tudi zaslužek je tak, da imamo sproti za svoje potrebe. Sem ne svetujem nobenemu rojaku hoditi, ker se delo prav težko dobi. Tukaj je precej brezposelnih delavcev, ki čakajo na delo že po 3—4 mesece. Kadar bo kaj bolj še, bom že sporočil. Vreme imamo toplo in suho. — .Jožef Strukle. Glede potovanja v staro domovino. Skoro sleherni dan dobivamo vprašanja rojakov, ki bi radi potovali v staro domovino ali koga od tam sem vzeli. Na vsa ta vprašanja naznanjamo, da nekatere družbe sploh ne sprejemajo Avstrijcev; nekatere pa so pripravljene vzeti na parnik le osebe izpod 17. let stare in one, ki so dovršile 45. leto. Pripomniti moramo, da mora vsak tak potnik imeti potni list, bodisi arnerikan-ski ali avstrijski. Tak potni list mora podpisati italijanski konzul, da zamore potovati preko Italije. Vožnja čez Rotterdam, Liverpool in severna pristanišča je še bolj nevarna, ker Angleži preiščejo parnike in Avstrijce ob-drže kot vojne jetnike. Čez Francosko ne more noben Avstrijec potovati, francoska družba tudi nobenega ne sprejme. Edina pot je čez Italijo in to za potnike, ne več stare nego 17 let in nad 45 let, a še ti morajo imeti potne liste. Mi zasedaj nikomur ne svetujemo potovati v staro domovino ali pa koga želeti sem, ker vsakdo se podaja v nevarnost jetništva. Zato pa tudi nikomur ne prodajamo voznih listkov, ker za malo komisijo si nakopati tako veliko odgovornost in nesrečo naših rojakov, nam ne dovoljuje naša vest. Kako postopajo drugi agenti, se mi ne brigam o; ker se najde ljudi, ki spravijo mali zaslužek, a ne upo števajo veliko nevarnost, ki preti potnikom. Zato naj vsakdo raje lep o ostane na varnem, kot da se podaja v negotovost. Grozno je jetništvo med tujci, ko se še za denar nič dobi in ko se nihče ne more zmeniti z njim. Sedanja vojna ne pozna nikakega usmiljenja in na mednarodne pravice se nikdo ne ozira. Tvrdka Frank Sakser. Kako so se Rusi pripravljali, da udarijo na Budimpešto. so nekoč povečerjali, so častniki razpoložili na mizo vojaški zemljevid ter ga jeli pozorno motri-vati. Nato je polkovnik pripomnil: "Naš prihodnji cilj je torej Budimpešta. Koliko železniških postaj imamo do Budimpešte?" Ko je Dobav hotel odgovoriti na vprašanje, mu je polkovnik dal znak, naj molči in je rekel: "Ne trudite se, mi veno prav natančno za naše postaje. To so oat-mar, Debrecin in Budimpešta. V dveh tednih bomo v Budimpešti!" je smeje povdarjai polkovnik, ko je opazil otožno Dobave-vo lice. Toda že drugi dan so kosili Rusi že ob 10. uri dopoldne, a popoldne so izginili, ne da bi se — poslovili. Mestni odbornik Dobav se je izrazil napram sotrudniku lista "Az Ešt" (Večer) o Rušili takole: "Rusi so se v vsakem oziru vedno kavalirsko obnašali. Puščali so v miru ženske in tujo lastnino. Samo nekaj vojakov je zagrešilo izgrede, a to so bili samo osamljeni slučaji." Kakor je znano, ni sedaj nobenega Rusa več na ogrskih tleh. Sreča gališkega begunca. Pri zadnjem žrebanju avstrijske razredne loterije je zadela srečka št. 95,007 v znesku 90,000 kron. Lastnik t«- srečka živi redno v Krakovu, a je sedaj za časa vojske zbežal na Duna j ter se š • ni javil, da sprejme denar. wm USTNICA M. S., Midwa;, šem mnenju je n- močnejša kot pi Avstrijski vojak le kape in sploh sko uniformo f DAROVI. Za rojaka John Zupana, R. F. D. 12, Box 13, Grove City, Pa., so darovali: Brooklyn, N. V. Josip Zidar 50< - K at v Kezale L'.V. Madžarski listi poročajo to-le o kratkotrajnem bivanju Rusov v Marmaroškem Sigetu: Ko je bil mestni odbornik Dobav, ki jo zastopal mestnega župana, poklican k ruskemu polkovniku, poveljujočemu takratni ruski marmarošsigetski posadki, je dobil v izvršitev več ukazov. "Predvsem ne dovoljujem", je rekel ruski poveljnik, ''nikomur, da bi točil opojne pijače. To velja tako za meščane, kakor za moje vojake; kdor se ne bo pokoril, ga dam takoj ustreliti. Želim ohraniti sigurnost mesta in osebno sigurnost prebivalcev. Ako bi bili prišli nekoliko trenotkov kasneje ponuditi predajo mesta, bi bil dal bombardirati mesto. Obenem bi vas, velecenjeni gospod, prosil, da z nami častniki stanujete v istem poslopju in da tudi jeste pri naši mizi." "Zakaj to?" jt- vprašal Dobav. "Ako bi se slučajno prigodila kakšna eksplozija, potem veste, da bomo skupno poginili!" je odgovoril polkovnik. Nato je polkovnik zahteval, da mu mesto izroči 180,000 kron. Dobav je izjavil, da jih nima, ker so državno blagajno odpeljali1* iz mesta. "Če nimate denarja, potem ga naravno tudi ne morete dati", je rekel poveljnik, "dali pa nam boste konje, razno blago, kave, cigaret in sladkorja." Tudi od teh za-htevanih stvari niso Rusi vsega dobili. Prebivalstvo jim je izročilo sa- Podpisani se najprisrčnejše zahvaljujem tvrdki Frank Sakser, spoštovanim urednikom in vsem darovalcem za poslane darove. Z denarjem, ki ste mi ga dosedaj darovali, sem si nakupil nekaj zimske obleke zase in za uboge otroke in sem plačal za tri mesece stanovanje. Srčna Prepričani bodite, da vas jaz. moja žena in otroci ne bomo nikdar pozabili. Vsak večer molimo za dobrosrčne rojnke. ki so nam že toliko pomagali. Vem, da mi ne boste zamerili, če se v veliki r<»v-ščini še enkrat obračam na vse usmiljene rojake in jih prosim, da mi priskočijo še malo na pomoč. Zima se bliža, mi pa nismo razen z obleko in stanovanjem z ničem preskrbljeni. Ne vem, kaj bomo počeli, ee ta naša iskrena prošnja ne bo našla odmeva v srcih dobrotljivih rojakov. Vsak najmanjši dar bo z največjo hvaležnostjo sprejet. John Zupan. nistva. Pa. — Po na-cška - mornarica francoska. — imajo v vojni akozvano polj-barve. J. Z., Cleveland^ O. — Na vaše vprašanje bono odgovorili, ko dobimo potreb i< informacije. Naročnik, Jdist, 111. — Vabilo za veselico "li govolite poslati Glasilu omenjen organizacije. G. M., Mala!*cfft Tex. — Katastrofe parnika Titaniea" je bil! seveda tudi km kapitan, ki se ni brigal za svaril', da se nahajajo' v bližini ledene gore in je kljub temu vozil z !ko hitrostjo. N«*-' posredno pa j - 'il kriv tisti čast-j nik. ki je inH v dotičnem času! službo. Kdo j il. nam ni znano.! Prav rada bi s< /nala za svoje ro-^ jake, domu Jastrebe i (Bol-! fing) na Sj ) Injem Štajerskem, j kateri se na ajajo tu v Združenih država . Njih imena soj M. CANJKM itd. Prosim jih J • I da se mi jav io na naslov: Olga S a g e 13 iS K HlHHfflH^ 53 S S E a s a £3 S3 5 E E 5 5 REVMATIČNE BOLEČINE so zelo nadležne neprilike. Ako ste nadlegovani z njimi, nadrg-nite W. F. Severa Co.. t'edar Rapids. IomL "StTMovo j.i dv.i vjna eu t.iih pohvalila kot izLorneea. Z'»t*-r izvitijeja iti raztPie. k:»len- nrj^trmvjti v »led trdiva dela. 1'rtporotirno ira svim. ki trpijo v-!e. Sladkamo odvezalo. Cena 10 in 25 centov. Milo,"tako izborno kakor jo Seiera's MEDICATED SK!N ŠOAP lSeverovo Zdravilno Milji ima veliko uporab. Severov i pripravki s« n:iproJ.tj v vseh lekarnah. Zahtevajte * .iiao Ako vsu> lekarnar ne more založiti, naročij!.- jili o-l IŠČEM DEKLO za pomagati v kuhinji; je 10 ljudi, nie otrok i. ji ne bode težko. Katero vesel ;(j mi niše. plačam kakor druge 1. Jo 11 Prosen, Box CO. Iv ating-Sumniit, Pa. Vojne nevarnosti na farmah v Wisconsinu ni! T<> je goto.-'.; Ravnotako je gotovo in resni* i, da se v okraju Chippewa d »1. najboljša farinar-ska zemlja \ državi Wisconsin. Kupilo j»* t-tu pred kratkem vee rojakov, 1 spomlad na sno okolico i i rodovitno zemljo, na kateri » rodijo raznovrstni poljski prid tam. Črna, » lika prst, brez vsakega peski . Vsi predpogoji za nspesno sii I rejo in živinorejo. Cel okraj i josto naseljen in na stotine akr >\ sčišeenega Zemljina m u Posebna ponudba kadilcem. Kdor naroči sedaj o.00, dobi zgoraj na»iikanih 10 predir.t-tov polej? tobaka POPOLNIMA ZASTONJ. Ako hoeete U-raj kauui uuber tobak, izrežite ta oglas ter ga nam pošljite z depozitom fl.Ci, da nas zagotovite, da v resnici /.elite naš tobak. Takoj nato vam pošljemo oO škatelj nhjboijfcejfa tobaka in sieer: 13 škatelj takozvanega "Bogdanov", cena 2"» centov za šl-.j-tijo; .12 šk&teij "Makseksudl". cena 2.1 centov za škatijn; 12 škatelj * Stambo!i" cena bodo prihodnjo 20 centov za škatljo in teh deset predmetov kot darilo, POPOLNOMA ZASDObJ. i. Vsi hvalijo kra- Kadar pride tobak in darila v v&So hišo ter ste zadovoljni, ttm Amerike naznanjam, da imam v zalogi importi-rane kranjske jaslice. Cena je 6(>č. Nadalje prodajam žepne zapisnike v platno vezane po 15^, v usnje vezane pa po 20c. Za obilo naročil se priporočam. ALOLS GREGOR IN, —: slovenski knjigovez. :— 13 Delta Plaee. Glendale, Brooklyn, N. Y. (7—11 v sob) hvala, rojaki! [ še a. Ob na-< u svetu teee bistra reka Chipprv a s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno-eiste studeneniee. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška'j postaja mi« t;-ga mesteca Cornell s tvornieo /t papir; kakih Is milj odtod | i stoji glavno mesto okraja Cl ippewa — Chippewa Palls, eno ..jvečjih mest severo-zapadnega V iseonsina, z bogato industrijo h velikim trgom za poljske pri I. Ike. — Pišite nam m-danes po i itančen popis naše zemlje, ki «. i pošljemo brezplačno. Aker o.! -tBJ do $20. Vozne stroške povijemo, ako ni vse .to res, kar p >• no. Zdaj je še čas, da si ogledati. Ne zamudite ugodne prilike. Pi>ii* nam takoj! Slovenski! Naselbinska Družba, 196 First Ave., Milwaukee, Wis. (21-11 12x :}x v t) Velika vojna mapa | vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Za slovenske gtafofonske plošče, Columbia graf of ene, zlatnino in srebrninc obrnite se name. A. .7. TERROVEC, P. O. Box J5, Denver, Colo. 7 —11 v sob) Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in lSalkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 CortUndt Street, New York, N. Y. Ali ste brez dela? Ako ste brez dela in si želite ustanoviš i svoj dom na farmi, tedaj mi pišite za pojasnila, ne oziraje se na to, koliko denarja imate. Jaz imam delo za vsakogar, ki si resno želi izboljšati svoj položaj. Zakaj biti vse življenje odvisen od drugih, ako si lahko pomagate do samostojnosti! Jaz imam na prodaj na tisoče akrov lepe in rodovitne zemlje po'jako nizki ceni. Vsak kupec dobi delo v šumi; ako ga potrebuje. Poleg neobdelane zemlje imam tudi nekaj deloma obdelanih farm s poslopji. Ena izmed teh je: 40 akrov, hiša, štala, 5 akrov očiščene zemlje, ostalo lep gozd. Cena $1500; takoj se plača $500, ostalo mo nekaj blaga, sladkorja in pre- na lahka odplačila. Pišite ali pri- cejšnjo množino cigaret Dobay je dva dni stanoval in jedel skupaj z kom in z njego : jJSlJ ... „ , ■ ■.Ig Trtliliff limTftlfii ilBiTi T dite na: LEO ZAKBAJŠEK, m pol kom i- 309 First Ave., Milwaukee* Wis. častniki. Ko (Nov 21,23,25^7^30 Dee 2,4) VABILO na LETNO VESELICO, katero priredi društvo Vrtni Raj št. 174 SNPJ. v Dunlo, Pa., v sredo 25. novembra 1914. Začetek t »čno ob 6. uri zvečer. Vspored: 1. Prosta zabava in ples. 2. Ob 8ih nastop pevskega društva "Vihar". Omenjeno društvo bode prvič javno nastopilo na tukajšnjem gledališkem odru z jako lepimi in novimi pesmi pod vodstvom pevovodje g- Ignaeija Hude iz Johnstown, Pa. 3. Predstavi se jako lepa iii zelo šaljiva igra 44V Ljubljano jo dajmo". Kedor je smeha željeu in rad vesel, naj ne zamudi omenjene igre, ker uloge imajo v rokah igralci, kateri bodo kos izvršiti čim najbolj mogoče natančno. 4. Nastop pevskega društva Vihar. 5. Prosta zabava, ples, šaljiva pošta in ribolov. V jezeru se nahaja krasna devojka in blagor tistemu. .. Vstopnina za fante, može in možake je 50č ples. Gospe in gospodične so pa vsega proste, da se le bodo kaj dobro zasukale, ker , godba bode izvrstna. — Za vsestransko mokroto in sveži prigrizek bode' dobro preskrbljeno. Toraj na svidenje 25. novembra! ODBOR. 3x 7,14,21—11) Najmodernejša TISKARNA GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah« Odo okusno, bvrsoje prevode v druge jezike. Unijcko organizirana. PeoebBost so drvštvena pravili, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila podljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N- Y. Mnenja naših čitateljev o evropskem položaju. Avstrija in Slovenci. -oo- iln Spisal Anton Jereb. -O- vrstni « laiik»- st-ni bral | Za časa zadiijf balkanske voj-tni v Vaš«-m listu. Mr. ne je bil ves kulturni svet na mL j«- t>il dvakrat povedal strani Srhov. Bolgarov in n< « ru. Sklenil sen*, da tudi i in Neiuee sta si naenkrat prija-fiekaj povem. j teljsko stisnila roke. postala sta 1 botu govoril ueeujaško. ker si bližja kukor krvna brata. Avne znam. par km pa pove-jstrija seveda ni smela zaostajati, kar iui /*■ dalj rasa leži na ' Z največjem veseljem se je pri- klopila tej novi zvezi in Turek, ki je še pred par stoletji mesaril naše ljudi, je v njenih očeh več kot katerisilMitli. Živela taka zveza, živeli vzor-možje. ki ste jo V sklenili! L* I »o g i naš narod ! S svojim potom je gnojil gru-, do, če jo je ililel. če jo Iti illlel. GLAS NARODA, 21. NOVEMBRA, 1914. mi gori jako dobr< utrjeno stališče. Pri tej bitki j ^ sodelovalo več avstrijskih čet Tudi Srbov je bilo mnogo. Oz 2. uri zjutraj je bil zapovedan Jiu>kok. Ko je' Vojna in politika. Vojna je poslediea političnih razmer med posameznimi drža- solnee zahajalo, je vinrala že av-. t. - . i * A .. . J . : vami. Vojno razumemo le tedaj, atrijska zastava na Iznosu. So- «ko mo njeno pravo oza. v razni k je bezal z wliknni izgu-1 ,je ki tvoHjo naeijona,ne. bami. \ spomin na to zmago na I eospotlarsUe iu kolonijahle dife- Panosu pri Visegr*iu je zlozil, ^^ med vojskujodimi strall. sobojevnik grot H urah zmago- . ; Vojna in litika ste y naj. slavno pesem. V myeu septem- l?ji medsebojni zvezi. Nemžki hru se je pretolkel ta nas bata- ljni isfltelj ( Iausewitz pravi, jon na srbska tla ter imel hude da ste vojna in mika takorc_ boje s Srhi. Mihael Kamnik, od i < i . i-- • i • . .. ' . ikoc le dve različni proceduri v 14. kompanne teg« latahona in - • - * • „ i .. o . .. f - , J eni m isti stvari: spremenila so poika, Navinjean iz Sr. »Jurja »od* i t . xt - , ' . . . , .. J J se le sredstva. Vojna stremi za lahorom. ki ezi ranjen v Mari-i ■ «.- i • i * i . , . - . !istim ciljem, katerega politika ni boru. pripoveduj«1, d i le bil v i / v i i • i - i , . * , , , J i mogla doseči. \ odilni državnik treh jurisin (naskokih). \ enem! i - , . < ... . . .... predaje po tej teoriji v trenutku mu ie sovražnik ze nr bodel plašči - V i * - . . . ' 1 vojne napovedi vodstvo postopa- o»l spredaj. pa ni dobro zadel, za-' skih narodov in ne držav — toj111* artilerijo, ki bi bila tako moč-je karakteristikon evropejske' na. kakor je ruska, bi stali zdaj vojne. J v Kijevu. Sredstvo vojske so se izpremenila. ljudje so si postali na k i. samo od živcev se danes i več zahteva. Videli ste moža ljudstva v boju iu.ste gotovo o- Po padca. Odkrito, in kogar je volja, uie po meni. več pisem, katera so naši ranjenci z bojišča, ein nadalje pisma pripro-udi i/ stare domovine. rečeno, ne vem, ali so res onižni, ali so res tako nav-za Avstrijo in za njene matadorje. ali ne smejo drugega i . i , . , J . . r J»? pa moral iti s trebuhom za pisati, ali se pa naravnost lažejo. Vsak vojak, ki piše, da gre z veseljem v vojno, da gre z veseljem V nieo, ne govori |m> pravici, ki pravi: "Kako je lep vo- dau ilni < »4 >d Srbije ne ml Kusije dve sem omenil za rad i te- ilabvifj kruhom. Toda ni bilo dovolj potu. ne dovolj trpljenja! Še krvi zahtevajo od tebe. Prepričan sem. da bi jo marsikdo prelil, če bi mu ... . .hoteli vzeti ono, kar si je s težkim ko lezi po dva ali trudom prihranil. Vnebovpijoča % 1 v vju m sne- Jm zaflteV4i. €,a mora (Iati na hrane, govori proti svo- stotLsolV mož in ln|adpnhVv svo. •eprieanju. 1\» je ravnota-. jt. 2irIjHIljl. 7ato (la Uo<|o n,m. or .-e h, rekel oklof.itan ^ ladije plule neovirano skozi me,ul|. k, ga je oklofutal: S||^ki k /a kak(> {] ra zaušnica je bila! Daj. malenkost, le, priloži mi se eno! ^ .... r so shodili naš, ljudje. ^ J" li ničesar dobrega od Av od!;kovan aI' *>»' Slovenec z .....i ...... .» •• I zaslužnim križcem ker se je boril kot junak. Države so res pro-, kieto slabe plačnice. Za požgane bWini ar j ,,ori,ove' /A oilstrcljeno roko dado smrti pitala s poni^ ^V™ >'^ra v ;.. v...- i . .. podobi kriza. Jesti dajte ljudiem iu za % est jo. ila%>n m nic. . .. J 'J'"*J' da je Nemec vse Ko je!1" pa kr,Z('eV- ohUk >» domov, ne la Avstrija n„ dan z navadno f,M '-sed : To bi hi- o: Ljudje, Vaša domovina je ° Dekak1° Plaei,°- čeravDO ^ varnosti; na boj! — s« se v k° . ,lla,p»kost»0- ^ "i vredno i preveliki zaslepljenosti vsi »lotevanja! lo zadnjega |>okorili lažnjivemu i X uasl domovini je par tisoče klicu. N h mesto da bi rekli: Xa-' '^UIJ<"t'v- večinoma žena in o->iti nas najprej in potem nam tr"k* '*"*«! jen je in sočutje sta daj zaslužen počitek — so šli Vf-'''v,i stvari, toda Slovenci ne selih src v Galicijo ali pa v Sr-' ,,torej° i usmiljeni, ker usmilijo. i Kakor berem, nekateri ui-P^'"^ sa,n' v P°,n' meri potrebujejo. ne morejo biti sočutni, ker že takoalitako dovolj sočnstvuje-1 jo s seboj. Zakaj so jih poslali k nam? Zato. bodo rekli gospodje, ker vlada nima denarja, da hi jih pre-hranila. Tako? To je res lep izgovor. Za kanone, bojne la v II svo Srbijo prišli niso. ampak ap liosni padli). Žalostna nam maji Po Avstriji trosijo razglednice, latere je založila neka židovska irniH v Gradcu. Par izmed njih tem slučajno videl. Na eni je naslikan cesar, ki v cerkvi moli za o svojega orožja. Nad njim to je SVOJO pomoto plačal s smrtjo. Ranjen je pa bil ,lne 1. sept. ob ;». uri zjutraj. Krogla od šrap-nela mu je šla na nogi skozi stopalo. Takrat so stali našemu bataljonu. pri kater.m se pa 15. kompanija niti ni porabila, nasproti trije srbski baialjoni. Naši so bili torej z nasprotniki v razmerju T iiroti :{ ali -koro 1 proti štirim. In vendar pripoveduje ta ranjenec, da so tuli takrat ua-1 ši zmagali s svojimi opovi, puškami in nazaduje z b joneti. Ranjenec Kamnik pa j,- skakljal na eni nogi nazaj, dokb-r ni prišel na obvezal išče. Prenočil je še zunaj. Drugi tlan pa so ovenskega topničarja posnamen o sledeče: Bilo je po bitki ju i Grodeku. j i niakniti smo se morali pred so-J vražno premočjo proti Przemvslu. | Naš oddelek za strelivo (municij-jska kolona) je imel nesrečo, da 'je za vozil v močvirnaro ozemlje j in ni mogel uiti pred Uusi, ki so z veliko silo prodirali proti nam. Ni nam drugega preostajalo. kakor tla smo izpregli konje in pustili dva velika vozova s streli-jvom v močvirju. Moj prijatelj | Janez Brezina. doma m kje o;i >ži kakor mrtev na prvem vozu streliva, a si' giblje tako, kakor d; bi se pripravljal. da zažge streiivo." Z veliko napetostjo s:no opazovali. kaj se bo zgodilo. Velik roj Rusov se je vedno bolj Mižal mestu. kjer je bil naš tovariš s strt dika pomorske bitke. Toiaj miljard na razpolago, za kruh pa bitka iu Bog! Kako strašno na sprotje! Na neki tlrugi razglednici je narisana skupina avstrijskih in nemških vojakov. Vsi se skoraj niti solda nima. Sele ko bodo imeli Slovenci svoje pravice. magari desetino toliko pravic kot jih imajo Nemci v Avstriji. nja v vojaške roke. Kar diplomacija ni mogla rešiti mirnim potom. to naj doseže vojaštvo s silo. Ako motrimo dogodke letošnjega leta s tega vidika, odgovarjamo lahko na vprašanje: kakšen eilj ima sedanja vojna ? Splošni odgovor se pred vsem glasi: cilj te kakor vsake vojne je uničiti oboroženo silo sovražnikovo. Ta etlj pa je zgolj vojaški. — Vojaštvo, skupna armada oziroma njeno vodstvo mora imeti edino ta cilj preti očmi. Najpopolnejša zmaga nad neprijate-ljem to je vojaški ideal. Praksa je dostikrat mnogo skromnejša. Politična prevdarnost smatra če-sto za koristno se zadovoljiti le z delnimi uspehi, se držati gotove mere. Ko je 1. 1740. Pmsij i premagala avstrijsko armado. te svoje zmage ni popolnoma izkoriščala.temveč se je zadovoljila z odstopom Šlezije. Tudi v vojni 1. 1S86. je omejila Bismarckova politična prevdarjenost ideale pru-.skih generalov: Prusiji ni šlo za to, da uniči Avstrijo, temveč da si zasigura hegemonijo v nemškem "Bundu". Tudi franeosko- Iz Rosendaala poročajo v Berlin: Hitro prodiranje Nemcev pretl Antwerpenom in njih uspehi so zlasti zasluga avstrijskih motorskih baterij. * Belgijska posadka se je Teh baterij silno bala. O razvoju bojev za Antwerpen piše posebni poročevalec 'Frankfurter Zeitung": Belgijska armada se je dne 20. avgusta umaknila v Antwerpen. Nemško armad-na vodstvo je postavilo tja samo opazovalno armado in napravilo je vtisk, tla je usoda Antvverpena odvisna od poteka vojnih operacij na Francoskepi. Nemei niso napadali. Boje. ki so se odigravali. S3 povzročali belgijski izpadi ali pa zaseden je strategično važnih točk. kakor Termonda. Izpadi so se množiti med !). in 13. septembrom ter bili očitno v zvezi z umikanjem nemškega desnega krila na Francoskem od Farne do Aisne. Izpad iz Ville-vortla. ki je ime! za posledico ustajo v Lo\veiiu in kaznovanji tega mesta, je povzročil, tla so Nemci razdejali še nekaj vasi. kjer se je prebivalstvo proti njim bojevalo. V to prvo fazo operacij spada tudi boj za mesto Fecheln. Med in :{. septembrom in še nekaj dni pozneje so Belgijci napadali tudi nemške zveze, ti napadi pa so ostali brezuspešni. Da so Nemei od opazovanja polagoma prehajali k obleganju, je bilo čutiti tudi v Bruselju. Videli smo prihajati več čet. med njimi tudi mornarje, pionirje, avstrijske baterije z motornimi možnarji in nemško oblegovalno artilerijo. ki je bila oblegala tli. tla se bližata tudi dva Krup-pova 42-eentimeterska topa. V mestu smo imeli znamenite pri-1Kateki3em 111:111 - . ,- , , ... Novi domovinski zore. \ tdeli smo. k«ko so vozili nemška vojna 1. 1870. nam je do-. Manbeuge. Kmalu smo slišali tu-k:».z. kakt) ozko so spojeni politi«'ni in vojaški cilji. Po velikih zmagah nad francosko armado. 7>o ujetju Napoleona III.. zavzetju Pariza so imeli nemški generali Francijo v svojih rokah in nadaljevali bi bili lahko svoje o-peraeije do popolnega podjarm-Ijenja države Toda cilj: osvojiti Alzacijo in I^tariugijo in s krvjo ter železom skovati ujedinjenje Nemčije je bil po zasedenju Pariza dosežen — iu vzroki nadaljne vojne so odpadli. Angleško-bur-ska vojna je nastala vsled impe-rijalističnili teženj angleške države; Buri so se proti tem težnjam borili za svojo eksistenco. Odločilnega pomena je tudi trenutek vojne napovedi. O tem. kdaj da naj se seže po Pokojnina vdov in sirot za padlimi vojaki v Avstriji. t'e umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom enega leta za I I ranami, ki jili je dobil v vojski, 'dobi žena padlega moža sledečo letno podporo: žena kadeta 450 pazili, s kakšnimi krasnimi ljud- kr0n. narednika 270 kron. korpo-mi razpolagamo, a ruski materi-j rala 180 kron. frajtarja 144. in- jal ljudi je neizmeren. Začetkom fanterista 108 kron. Če pa umrje mož vsled bolezni aH epidemije. vojne smo stali nasproti Rusom razmerju 1 :'J. zdaj stojimo 1 :2 in končno bomo stali 1:1. Takrat pade odločitev katastrofalno in trdno sem prepričan, tla bo sijajno zmagalo naše orožje. Do ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih -i00 kron. narednika 240 oziroma 180- kron. četovodje 144, korporala 120. frajtarja 96. infanterista 72 kron. Otroci dobe: dečki do 16. tlekliee , , . .. . ; do 14 leta. vsak vsako leto po 48 takrat se pa more javnosti le sve-' . . v 1 kron prispevka za vzgojo. V en- tovati: "Potrpljenje, potrplje- dar ta pokojnina tako omeje-nje!" Generalov nagovor je bil na> (ja ne sme pokojnina vdove sprejet z velikim navdušenjem, in otrok presegati svoto 540 K. gCENIK KNJIG yv/ katere ima ▼ zalogi f SLOVENIC PUBLISHING CO. \N 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VENIKI: Dušna paSa — Dušna. paša. v usnje Tesano $1.0o Kijuč n-tieških vrat —-50 Marija varhinja elegantno vezano J1.U0 Otročka pobožnoat —.25 Rajski Glaaovl —-40 Skrbi za Liu-šo elegantno vezano z zapono $1.40 Skrbi za. Dušo v alonovo kort vezano »120 Sv. LTra elegantno vezano $120 Sv. Ura elegantno vezano z zapono $1.40 Sv. Ura v šegrin veza.no z zapono )2.l>u Sv. Ura v »lonovo kout vezano $1 20 Vrtec nebeški —.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —20 Abecednik slovenski —25 Ahnov nemško-angleškl tolmač —-50 Ar.gl. slov. in slov. angl. »lovar —.40 DomaČi zdravnik — DorniLČi živinuzdravnlk —.50 Drugo berilo —-40 Hitri računar Nedolžnost preganjana in povellCa- oljjeinajo in si prisegajo |>rija;' bo.lo dobri patrioti, tc-Ij-stvo <«lavo bi stavil, da se Ikj-sta Avutrija iu Nemčija, še jiretl-im bo preteklo dvoje let. tako tepli in streljali, tla ho Veselje. Ze parkrat sta se. in tudi sedaj se liosta. Otrok, vzgojen s klofutami in pomanjkanjem, ni bil še nikdar tiolier otrok! V kratkem se hoin zopet oglasil. Slike iz vojne. Kako se je alpinec boril z Rosi. Ze meti prvimi ranjenci smo čitali ime Martin Režek. alpinist 27. brambovskega ali planinskega polka iz Ljubljane. Ti planinci so se 15. avgusta iz Goriškega odpeljali skozi Ljubljano in Ogrsko v vzhodno Galicijo hlizo Tarno-poln. A po svojem dohodu so po napornem maršu že zadeli na sovražnika. Dne 24. avgusta so se že začeli manjši l>oji, v katerih je bilo mnogo avstrrjeev ranjenih. A dne 27. avgusta je hila huda bitka pri Premislanvju. Oddelek, v katerem je bil Režek, je dobil povelje, tla zavzame sovražnikovo baterijo. Planinci so se vrgli nanjo kakor levi. Vnelo se je mesarsko klanje s puškami, meči. rokami in puškinimi kopiti. Padali so na obeh straneh. Kogar ni podrla krogla, prebodel ga je meč. V tem metežu je Režek dvema Rusoma s kroglo pomagal na oni svet. enega pa je z mečem zabodel, da se je kar sesedel. Meti tem pa se proti Režeku zakadi močen Rus, pravi Haramhaša. ter ga začne zgrabivši ga za vrat kar daviti. A alpinist ne izgubi samozavesti, mahoma parira Rusu ter ga istotako zgrabi za vrat. z drugo roko še puiko držeč, in tako se rovata na življenje in smrt. Režeku se posreči, da podere na tla. Hitro zgrabi za paško in s kopitom srečno pre-Aovr&inika, ki se več ve metežem je eden izmed ruskih ranjencev u-strclil proti njemu. ZaTo Režek skoči tudi na tisto stran ter mu vrne to prijaznost s kopitom, da j ruski vojak ni več nikomur ško-i tloval. — Izmed freajočih krogelj mu je ena tik ob sencu odstrelila peresni šopek na čepici, in kmalu nato je priletel šrapnel ki mil je telečnjak na hrbtu odre zal s takim pritiskom, tla mu je | bruhnila kri iz nosa in skozi usta. Šrapnel je njegovega tovariša raztrgal na kosce, a Režek se je obrnil na sovražnika, a ranjen je j bil. Potem se je onesvestil. Avstrijska saniteta ga je pobrala in iga odpravila v mesto Strvj v bolnico. odkoder je prišel v domovino. Slovenec v vojni vihri. 87. (eeljski) pešpolk, kjer so večinoma samo štajerski Slovenci, se posebno odlikuje. Privi tri* je njegovi bataljoni se tepejo na severnem bojišču tako hrabro in zmagovito, da jih občudujejo ne le avstrijski generali, ampak tudi nemški atašeji, ki so izjavili, tla modo priporočili tudi nemški vladi v Berlinu, da odlikuje ta polk. Njegov četrti bataljon je pa na srbskem bojišču. Bil je prej ta bataljon v Skadru v Albaniji. Zato se je vrnil iz Skadra skozi Hercegovino v Bosno, kjer je od severa naprej pomnožen po svoji rezervi, ki je prišla iz Celja, začel prodirati proti Srbom. Dne 20. avgusta t. 1. je premagal Srbe na gori Panoš pri Višegradu. Srbi so imeli na tej visoki in štr- li voni. več sto mož — je od vseh štirih strani obstopilo oba voza. In glej I V tem hipu švigne v /rak velik oblak dima in grozen ] »k je sledil temu. Visoko v zraku pa smo orožju odloča zopet politik, tlr- Rusko krdelo -- bilo je žavnik. Ta mora izbrati čas. ki je za njegovo državo najugodnejši, zato mora vedeti, kdaj da je lastna armada najbolj iu nasprotnikova najmanj na vojno priprav-| ljena. Poznati mora torej stanje' videli posamezne pretim-te. ki jih lastne in nasprotnikove oborože-je z ljudmi vred odnesio kvišku, j ne sile. O vojni odloča vedno po-Naš poveljnik je razburljivo, litik in nikdar vojak. Zgodovina vzkliknil: ' Bravo, vrli dečko!"! bo enkrat sodila tudi o vzrokih Vsi smo bili presenečeni od tega in povzročiteljih sedanje vojne. drznega čina. Odgovornost, ki zadene državni- Ko se je dim malo p »legel, se : kc zo vsako vojno, bo posebno je skozi daljnogled videl učinek! velika za sedanjo vojno, v kateri junaškega dejanja našega topni-j gre za neštevilne milijone in stra-čarja. Na mestu, kjer sta stala j hovite hekatombe človeških živ-oha voza, je ležalo vse polno raz-jljcnj. Državnik se sme odločiti za trganih ruskih trupel. Sodili smo. [tako vojno le. kadar je eksisten-da je izgubilo življenje pri tem Pa države v pogibelji. Tudi o tem gotovo več sto Rusov, kajti na ši-. pa sodi še le zgodovina, roko okrog 1(M) metrov od onega i Vsa zgodovina evropejskih vojn torišča ni stal noben Rus več. Vse vojaki najrazličnejše sode. zlasti prazne petrolejske sode. in vse to je šlo proti severu. Prebivalci so takoj spoznali, da gre za to. da bi Nemci sestavili mostove na onih krajih, kjer se da pokrajina preti utrdbami preplaviti. V dneh od 9. tlo 1'}. je bilo že prišlo tlo bojev na votli. Naši mornarji so preplavali v polni opremi prekope ter naskakovali sovražnikove trdnjave. Do pravih napadov na trdnjavo pa je prišlo šele 27. septenif bra. Mesto leži v območju najmočnejših fortov Waelhem iu W avre-St. Catherine. Ogenj iz teh fortov je napravil le malo škode. Z zavzetjem prvega forta je bil boj za Mecheln, ki leži pred tem f o rtom. odločen. Nemei so nato napadli severne forte zunanje črte do Lierra ter so mogli kniaiu streljati na notranje forte in v predmestja An verze. Vzhodno iu zahodno od trdnjave so prodrli nemški oddelki tako daleč, da bi bili mogli Belgijce, če bi hoteli zbežati. potisniti na holandska tla. kjer bi jih bili potem razorožili. V Bruselju in predmestjih je bilo mogoče zasledovati potek o-peracij. Videli smo goreti več krajev, ki so jih bili Belgijci razstrelili, tla si odpro polje pred trdnjavami. V okolici so imeli Nemci mnogo opraviti s frankti-rerji. Ta skriti hoj pa ni storil zakon — 20 Pesmarica, nagrobnic« $1.00 Poljedelstvo i —-50 Popolni nauk o čebelarstvu $1.00 Prva nemška vadnica —-35 Ročni slovensko-nemškt slovar —-50 Sch!mpffov nemško-slovenskl slovar $1.20 Sehimpffcv sloven.-nemški slovar $1.20 Sadjereja v pogovorih —-25 Slovar nemško-slovenskl (Janetlč- Bartel) nova izdaja $2.50 Slovensko-angleška slovnica $1 00 Slovenska slovnica $1,25 Slovenska pesmarica. I. In II- sve- zek, vsaki po —60 Trt na uš in trtoreja —40 Umna tivinoreja —-50 Umni kmetovalec —.50 Veliki katekizem —-40 Voščil ni listi —-*0 Zgodbe sv. pisma —-SO Zirovnik. narodne pesmi, rezano, 1, 2 in 3. zvezek vsaki po —.80 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: - „ ___, , i ravno mnogo škode. nam tudi primere, kako so posa- . je ležalo mrtvo na tleh. Seveda ' mezne države stremele z oborože-1 Brzojavka "Lokalanzeigerja" je izgubil pri tem svoje življenje | no silo za političnimi cilji. Toda 11Z Rotter,lama opisuje zadnje fa- ludi naš prijatelj in tovariš Brc- zgodovina nam kaže tudi, da voj-ize boja za Antwerpen. Poročeva- skujoče države niso vedno dose-1lee Pravi' da Padl° v Antwer- gle svojih ciljev. Rusija si je 1 pen v,*asih P° 10 kroSel «ni- 1904. hotela prokrčiti pot nal'1*10- Xebo se J<> vedno ho,j rde' morje daljnega Vzhoda. Vemo, I Cll°' 2nara^nj^ da so goreli ved- tla se ji to ni posrečilo. Tudi Na- no večJi deli mesta- Kakor iz pe- Kurjeni bolniški vozovi na avstrijskih železnicah. Železniško ministrstvo je iz jl-oleonov pohod na Rusko leta voz dunajske mestnf in zvezne'1812 se ^ ponesrečil — ker je železnice sestavilo 12 bolniških ]blla Rusija teritorijalno premo-vlakov s kurilnimi napravami.!^*113- da bi se i° bil° moglo de-Vsak vlak sestoji iz 25 voz. in si-. f^itivno poraziti. Manjša država cer je 11 sprednjih voz urejenih j ,ažJe in hitreje podleže: usoda za ležeče ranjenee, oziroma bol- j nam to dokazuje, uike. Nato sledi voz s kurilnim Kaj je politični cilj evropej-kotloni in za njim vozovi s sami- ske vojne? Najznačilnejša in mor-mi sedeži. Vlak zaključuje voz z I da tudi najpravilnejša formula raznimi potrebščinami. Vlaki bo- pravi, da gre za prvenstvo v Ev-do sestavljeni iz enakih voz in bo j ropi. da za hegemonijo celega na vsakem vlaku 90 ležišč in 240 sveta. Ena in druga skupina voj-> sedežev, vsega torej 350 mest zajskujočih se držav stremi za tem ranjence. Vseh 12 vlakov bo mo- visokim ciljem. Na bojnem polju glo naenkrat pripeljati 4000 ra-ise odloči, kateremu pripada sve-njencev. Ker posamni vlaki kljub tovni promet. — Obseg in mero' prostornosti ne bodo presegali I uspeha pa bodo določevali politi-300.000 kg teže, bodo lahko vozi-' ki in nevojaki. Vojna izvira iz li po vseh državnih progah. Ra-' politike in zopet v njej končuje, zen teh vlakov se bodo za ranjen-, Veliki pomen današnje vojne leče uporabljali tudi pokriti tovor- ži v dejstvu, da ne gre Za delne ni vozovi z majhnimi železnimi • uspehe, temveč za eksistenčne ci-pečmi. ki bodo imeli to prednost, Ije. Na evropskih bojiščih se da-da se bodo lahko kurili tudi ako nes bolj kakor .kdaj borijo arma- se odpro. _ - - ■- 'de kot ___ kla so prebivalci bežali iz mesta. General Boroevic o vojnem položaju. ' Več vojnim poročevalcem je sledeče: Znano mi je. da je javnost razočarana, ker se niso uspehi pojavili udarec za udarcem, kakor se je pričakovalo. Bitka pri Roszbachu je trajala pol ure. pri Gravelottu pol dne, pri Seda-nu en dan. Vsaka bitka se je končala za katastrofo za premagan' del. Pri Tomaszovu sem se boril sedem dni in pri Lvovu pet dni. predno se je razvozljal položaj. Na Francoskem traja sedaj bitka že več tednov. Nasprotno sta se oblegala Sevastopol j in Pariz 4 do 6 mesecev, zdaj so se vrgle) najmočnejše trdnjave v 2. do 8. dneh. Vojska je postala tehnično vpraaihje. Odkrito rečem, če bi' imeli Rusi našo pehoto, bi bili da- prave zastopnice evrop- nes že na _:__ in če bi imeli ......; ■■ Andrej Hofer — 20 Avstrijska ekspedicija —.20 Avstrijski Junaki, broširano —.70 Baron I-audon —.30 Baron Trenk —20 Bele noči.... —.20 Beneška vedeževalka — 20 Beračica —.20 Boj za pravico —.40 Božični darovi —.1* Burska vojska —> Car in tesar — 20 Cerkvica na skail —.15 Ciganova osveta — 20 Ciganska sirota. 93 zvezkov. 15 on Črni bratje — 20 Cvetna borograjska —.40 Cvetke —.20 Cas je zlato —.25 Devica Orleanska —.30 Don Kižot —.20 Doma In na tujem --2i» Dobrota in hvaležnost —.€0 Dve čud o pol ne povesti —.20 Erazem Predjamskl —.20 Evangeliji —.50 Evslahija, dobra hSt —.20 Fabiola —.35 Fra Dlavolo —.25 George Stephenson, oče železnic — 25 Gorenjska knjižnic« t 1. r» Kukmnnnva r>ovest —.16 3. TV, Izpokorjena runiarica —.15 4. zv. Gnijuki lovec —.15 5. zv. Kukflcv slan — .15 6. zv. Šmartno pri Kranju -.15 Cozdovnik. 2. tvezka —.80 Greh In*smeh — 50 Hildegarda —.20 Hlapec Jernej —.60 Hirlanda — 2<» Hubad, pripovedke, I. In EL svezek po —.20 Rustrlranl- vodnik po Gorenjskem —.20 Izdaja vec —.35 Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovin« —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Iranami, mala Japonkm —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo — 20 Jaromil —.20 Jetnikovl otroci —.50 Kapitan Marl jat 11.00 Krištof Kolumbe —.20 Krvna osveta —.15 Knez Črni Jurij —.20 Krvava nof v Ljubljani —.40 LažljivI Kljukec —.20 Leban, sto beril —.20 Ljubezen n maščevanje, 102 zvez. $6 00 Maksi mil Jan —.20 Marjetica —.50 Marija hči polkov« —.25 Materina žrtev —.50 Mati. socijalen roman 11.00 Kaaulino -.30 Mir božji —.70 Mirko PoSteenJakovlC —.20 Mlad samotar —IS Mrtvi gostač — 20 Miklova Zala —.30 Na različnih potih — 20 Na valovih Južnega morja —.15 Narodne pri povesti, I., II., III. In IV. svezek, vsaki po —.20 Na bojišču —.35 Na Indijskih otokih — so Najdenček —.20 Na Jutrovem —.35 Na preriji —.20 Naaeljenlc! i — 20 Opomba: Naročilom je prflo gotovini, postni nakasnici, ali po na —.20 Nezgoda na Pttlavanu —.20 O jetiki —1» Pasjeglavcl $1.00 Pav liha —.20 Petroslnl, znani N. Y. detektiv — 26 Pod turškim Jarmuiu —.20 Poroka po pomoti — 00 Pota ljubezni 110 ZVtsZkbV »5 50 Potovanje v LHiput —.20 Poslednji Mohikane« —.20 Pužigalec —. 20 Pred nevihto —.20 Priliajač —.30 1'reguvori, prilike, reki —-26 Pri Vrbčevern Grogl —.25 Princ Kvgen Savujskl —.2« Prst božji —.20 Punčika —.20 Repoštev —.20 Revolucija na Portugalskem —.20 Ribičev sin • — IS Robinzon —40 Ruska Japonska vojna « sv —.60 Sad greha —.60 Sanje v podobah —.1» Senila -.1"» Kita, mala Hlndostsnk« — *0 Skozi širno Indijo — 25 Skrivnosti srca —.50 S prestola na mori Oče —.20 Stanley v Afriki —.20 Stezosledec —.20 Strahovalci dveh kron. dva zvezka po -.80 Strašna osveta —.60 Sv. Elizabeta —Al Sveta Genoveva —.20 Sveta noč —.20 Sveta Kotburga — 20 Srečolovec — 20 Stoletna pratika —.60 Strah na Sokolskem gmnu, 100 zv 15.00 Strelec —.20 Šaljivi Jaka —.20 Turki pred Dunajem —.30 Tisoč In jed na noč 17 00 Tiun Ling —.20 Timotej ln EHemon —.20 Trije rodovi —.50 Uporniki — SO V d^lu reSItev — 20 V gorskem xakotja —.20 Vrtomirov prstan —.20 Veliki trgovec —.20 Vojna na Balkanu 12 rvezkov $1.85 Jlalost ln veselje —.46 Zadnji grof celjski —.30 Za kruhom —.20 Za tuje grehe —«0 Zlate Jagode — SO Zmaj iz Bosne — JO Življenjepis Simona Gregorčiča —.6« Zivjenje trnjeva pot — M SPILMANOVE POVESTI; 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.M 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 3. zv. Marijina otroka — 25 4. zv. Praški judek — 20 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 6. zv. Arumugan sin Indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin — 20 11 zv. Rdeča in bela vrtni«« —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Prvič med Indijanci —.30 18. zv. Preganjanje Indijanskih ml- sijonarjev —.10 1». zv. Mlada mornarja — SO TALIJA: zbirka gledaliških iger. Brat sokol Cirani Ool.ro doflll Doktor Hribar Dve tašči Idealna taflča Ke kli^l vraga NemSkl ne znajo Pot do srca Pri puščavnlka Prvi ples Putifarka Raztresenca Revček Andrejček Rokovnjafi, narodna Stanarica V medenih dnsh irrs — SI —.40 — 20 —.20 —.20 —.20 —.30 —.20 — 20 — 30 — 20 —.20 —.30 —.40 —.40 — 20 —M RAZGLEDNICE: Newyorfke, s cvetlicami, humorl-stlfne, božične, novoletne In ve-Itkonočnt po komad —.01 ducat po _.28 Narodna noSnja In mesta Ljubljane, ducat po — Z sslikaml mesta New Torka po —.2$ Razne svete podobe, ducat po —SO Album mest New Torka a krasnimi slikami, mali —51 veliki _.70 Ave Marija _,]| ZEMLJEVIDI:' Avstro-Oicrska, matt —10 Avstro-Ogrske, vezan —60 Združenih d rta t, mali —10 veliki —.20 Evrope, vezan — M Celega sveta —.20 Balkanskih drŽav —.u Zemljevidi: New Torte. Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania. Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vaeh drugih držav po —. TS MBit ie vrači ......... m 0: Jiisslsmtki ® a Kiti). Motit ■ ■ a lafeorporiram dam 24. Janoarji 1901 ▼ državi Sedci ▼ ELY, MINNESOTA, •ULVHI UliDHmi IVedsednikj 9. A. GEBM. S07 Cherry Way or bo* IT M dock. Pa. Podpredsednik t ALOIS BALiANT, 112 Iterlintf Xvi, Par torton, O. Slami tajnik: GEO. U BHOZICH, Box 424, Ely, M^l Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Ssupnik: LOUItf KASTE LIC, Box 583, Salida, Col«. ▼KHOVNIZDRAVNIK: Dr. KABTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, Dt K ADZO ENIKI: MIKE ZUNICH, 421—7tk St., Calumet, Miek. PETER SPEHAB, 422 N. 4th St^ Kansas City, K'™« JOHN VOGRICH^ 444—€th St., La Salle, 111. " JOHN AU5EC, 6413 Matta Ave., Cleveland, 0, JOHN KEŽLŠNIK, Box 133, Bur dine, Pa. POBOTHXKZj rBAN JUSTIN, 1708 E. *8th 8t., Lorain, O. JOSEPH PISffLAR, 308—6th St., Rock Spring«, WyO. GREGOB PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak. P0M02NI ODBOB: JOfEF MERTEL, od drultva Itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva Stv. 2., Ely, ITStiw JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii Ijatve naj m pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od stran! Qanov ss nebode oairalo. Drafttreno glasilo: "GLAS NABODXH. kolu je dospel do školavnice, zar jel vode v klobuk, prijel ga z zobmi in splezal nazaj. "Na!" Cika je potegnila z enim samim požirkom vodo iz klobuka in potem gledala vanj s svetlimi očmi. Madidelj je poklical. ''Pavel, nazaj gremo." 'Varujte se stebrov!' je opomnil Prh. 41 Čakaj ', je naročil Pavel kravi in se ni brigal za pogovor mož, "napiješ se še." Odpravili so se nazaj; krava je zvesto gledala za njimi. Tavali so bolj na desno po votlini; pred njimi se je odprla obokana jama. ob stenah se je svetlikalo, vedno bolj in bolj se je luščilo in "Malo je vode.'" Fant je pograbil naložen koš. Ko je prišel na svetlo, je iztresel breme v izkopano jamo. Urh je odganjal živino, da ni poteptala ledu v blato. Goveda so mukala, silila k ledu in vodi, kopala z nogami in tulila. Ko je tretjič prinesel Pavel iz jame, je opazil, da ni Cike nikjer. Obšel je jamo; krave nikjer. Ko se je oglasil, ni bilo odgovora. Urh ni vedel zanjo. Kup pred jamo se je tajal, vode je vendar bilo malo v kalu. Vzel je kos kruha, sedel je in pri grižo val sir. Pa nm ni dalo miru. Vstal je spet, odšel na vrh sedla in klical; Cike nikjer. Potan in žejen se je vrnil. Sklo- ljal sam s se- so se ostali se je popravil teme. Ko se je vrnila svetloba, so j nil se je k otajanici, ča bi pil zagledali ledene st.^re, ki .-so vi- mrzlo vodo, seli od stropa do tal. Pod noga- in pokazal c v it »1 t« M t rt-si K< < H mi ] Kd. mod n Kalil JI. Pl dnjo iti pi kali i nji lini j fin se spet pomiaskal. Ker ni bilo hitro odgovora, je nadaljeval. "Jamo izkopljimo in vanjo na-j UeSeltlO ledu.' "Nevarno j«-1 ' je pripomnil pastir l>h. "Nosili so Zakaj bi pa mi ne ?" * uma Je su-1 "Led je bil pri vrhu; zdaj ga boeja, listje | ni videti v brezdnu. Pod skalo je, k<>r v krču. ! če j«- sploh še v jami." Mirno je vročina v : govoril, naslonil brado iia palico in mušie. , in položil levico na torbo, pilile nad i "Kako pa drugače?" ali na češ- "Ne vem!" i za dnem. Po premoku je jxitrdil Podma-ista. ga je ' jee. h. Niti po-J "Poizkusimo." dee ni več K o so odhajali, je zagnal Ci-opelo: mi-jprui: i gledal ua "Koliko krav, toliko nosačev." . te j»- ob- Drugi dan so se zbrali ob jami ižgal in s' v gosi. Odprtina je bila globoko /ge* ti ali I v pobočje, iz nje je puhtela inr-zaneti po-:/-la sapa. kakor bi dihala reber. .Izkopali so na ravnici kal, zabili ovcč if il že ga /. ilovico, usekali jelko, nabi-.1 vodo v li vanjo klinov in splezali v brez-I. pal kakor zlato. no. Ko sc bili na lestvi, je zago-, ki *se je razlila, j drnjal Cipruž: ropi os; brenčale j "Premalo nsus je," n usta. Ljudje so ; Drugi so preslišali, irkc. šteli kaplje ; Zagrnila jih je tema. Prižgali el vodnjaka -so svetilko in se plazili po moti votlo trlo- krem, opolzlem kamenju v podil dneva mu zemske hodnike. Kaplje so plju-ar j«- dospel skale s stropa v školavnice. moti. >»*' lačen; čile klobuke; ledu ni bilo videti, čutil, k ikor Dospeli so do mokre skalne ste-tal ko/o: bi-1 ne. Tupatam je udarila kaplja, . _etno. pod valil se je kamen poti nogo; » hoteli nehati možje so bili tiho. pilili so vodnja- "Ledu ni!" je rekel Cipruž za luknje, setev so j dolgo. r' je povzel Madidelj. je po- pi j, \\< •lov I >r j ii. m >rai no* . i.,; p caf. K a. ne zej hrbta j« 0("asi r« >raj pri lovi glasovi; ljudem "Kes! e pretila smrt* | "Zaman se trudimo!' s«- osušt-vale dan na trdil Pod m a jee. Vrh je v gori zasadil j Madidljev brat je mislil molee, v dno in gledal dan j ogledoval mokro kamenje in ti-to puda voda. Živina pal ob steni, •ila voreko glav, je misel prehitela btsedo: "Žejne so." Cipruž je m« Item že napravil koš, da odidi-. "Počakaj vendar!" je rekel Podmajec. "Čemu? — Ob čas je, ko tako sedite." "Podsečem! Pavel je skočil na noge, stisnil sekiro, pod pazduho in izginil s svetilko po lestvi. "Pavel!" je vstal Vrh. "Pazi!" Ni dal odgovora. Kmalu je bil pri stebrih. Na stropu so bili debelejši; prvi st. ber se je nagibal v jamo. Ogledal ga je; ker se mu je zdel najmanj nevaren, si je podvalil kamen in zamahnil s sekiro. V votlini je jeknilo, a steber se ni z;in;;g"al, le spodaj je odkrhnil polovico z udarcem. Ogledal si ga je spet, poizkusil zamajati ira, popravil skalo pod nogo in s et zasekal. Steber se je stresel stropa, v votlini je zabobnelo in zapleskalo po skalah. Ko ie glava stebra udarila na tla, ;> planilo iz jame zamolklo in zateklo: "Marija, po lagaj!" Vrh se j<- ; okrižal, moža sta obstala neprei ično. "Bog bodi usmiljen!" Ko sta dospela Madidelj in Podmajec do Pavla, je ta ležal med ledom in tiščal glavo. Okrenil se je po. »si ob svetilki in vprašal polfrasno, skoraj šepeta je : "Kje je?" "Kdo?" '" Cipruž !'' Govoril j. tiho in poslušal. "Domov .je sel!" "Recite tudi za kravo... tudi krava ima zdaj dovolj ledu." Onesvestil s* je, kri je polzela po belem leda; na glavi je imel rano od kan ♦ ia, na prsi mu je tr daril steber. "Pavel!" Fant se j.* sunkoma dvignil. "Nanesite živini... da se napije!" — Ozrl se je v luč, udaril z roko. k kor bi hotel pokazati na led. "Jezus!___ Madidelj j. ni več bilo v ulovil roko: moči »j*'j. posvetil je v Za smeh in kratek čas. PO OVINKIH. — Kje ste dobili tako gorko suknjo? — V trgovini. — Koliko stane ? — Ne vem, ker sem bil takrat sam v trgovini. NA POTI IZ GOSTILNE. H i(£t — Ti, stari, zdi s.- mi. da sem nekoliko preveč pila. — Vesela bodi. Če si trezna, te takoalitako nobi den gleda. ne po- obraz: oči so bile steklene. "Sin!" Solnee j. še pripekalo, ko sta moža dospela v vas. Preko polja je žagal škržatov glas in žagal osulim cvetom smrt, kamenje po klancu je peklo skozi podplate. Za njima je stopal Vrh. Madidelj je obstal streljaj od hiše. "Urh, pop- imi ti!" Ženo je našel v kuhinji. Sedel je in obrisal pot na čelu; v grlu ni bilo ne glasu, ne sape. "Je-li ded?" "Je!" "Hvala Bogu!" "Samo Cike ni!" "Domov je prišla!" Umolknil je. otipal nož v žepu in ga odprl. Okoli vogla so udarjali koraki. "Žena!" Pogledal jo je, pomolčal je nekoliko, koraki so bili vedno bliže. "Žena!" Ko so obstali pred vrati, se je dvignil, prijel jo za roko in pokazal. ^ vil "Ubilo ga je!" Hipno je zastal, žena ga je pogledala. Pokimal je z glavo in potrdil: "Da!" Obstala je. starec je sklonil glavo. Ko so položili nosila na tla, jih je odgrnila in pokleknila. "Pavel!" Okoli vogla pa se je pripodila besno čreda krav, razbila škaf poln lnga pri vodnjaku in zamu kala. Pred vrati je obstala veli ka rogata glava; Cika je zaprla vhod, počakala par hipov in stresla z glavo, da je zamolklo zapel zvonec na njenem vratu. Telefonski promet Dunaj—Celovec—Dunaj—Inomost. Z Dunaja se uradno poroča, da je zasebni telefonski promet med Dunajem in Celovcem ter med Dunajem in Inomostom do na daljnega zopet dovoljen, izvzem si javna govorilna mesta. _ 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a?i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poitnm naročila se točno izvriujej o Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Imenik: padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po'izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: od kje je kdo doma. leto rojstva, kateremu vojoe-mn oddelka pripada L t. d., tako da lahko tukaj najdete ont'ga, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani, pri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete. Nikjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je "io centov pri Felix M. Dolinar, 45 Vesey St. Dept. G, New York, N. Y. Pazite na Dept. "G". Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................ &0c. ,, Drožnik 4 gallone za .................... $11.00 'Brinjevec 12 steklenic z«................ $12.00 „ 4 gallone (sodček) za..........$16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St Qair Aye., N. L, Cleveland, Ohit W^U' w^1 W .t * fe v; >v; NOVICE IZ STARE DOMOVINE. GLAS NARODA, 21. NOVEMBRA, 1914. KRANJSKO, Padel na bojišču. Dne 16. okt.; lel na severnem bojišču pol-1 in poveljnik •"»•">. infante-, rigade Karol Weber, bivši • pad* ovnik Ljubljani se je poročil z gdč. MI-ei Paulinovo. Za begunce. Dvorni dobavitelj Robert Kollmann je daroval K /.a revne poljske begunce, ki so likovnik 27. peipolka. Nedavno.!iasta "J eni v »Pekami v Kosezah, bi t odlikovan z visokim redom I AretaciJa- V Gradcu so areti- ni polkovnik v pokoju Fride-vitez Sehildenfeld. Pokojnik leta služil pri domačem Pclkcvnik umrl. V Ljubljani!™!i vshtI MUIla* da sta ^vršila , Bregu štev. 18 je umrl dobro ne!" vlom* Kt» 1893- v Ljubljani rojenega natakarja Ludovika Su-iterja in nekega Gašperja Pepev-nika. Oba sta zločin že priznala. 1> j«' li. 4 let >ljui"n Pc dolgi »lku it. 17. Umili vcjalti. Dne 21. okt. so urli v Ljubljani v "Leouinu-u : čet o vodja Sušič Kristjan, v>ki polk >. 1. stvt.. i/. Rožne iline na Koroškem, prestreljene 1 možgane, h b sees in vnetje 'tiožgaii; honved Polič Fran, hon-vi-dski polk C. 5. stot.. iz Vepreta v l*a<"-Bodrogskeui komitatu. roji i l>s:{. prestreljeno j«* imel hrb-ti'iiico in imel vnetje mehurja; in-tanterist Pine Ferdinand, domobr. I I k 27, m. konip. 4, iz Breze pri V« liki Loki, s«- je ponesrečil do-ii.i. V "Mladiki** je umrl 20. okt? 2:' let stari Vogt Karol, p. p. '•4. 10. >tot„ doma iz Rode vie na počila mu je lobanja. — Irzavui gimnaziji je umrl itni rezervist Mikač Jurij, t:;r. p. p. ?<7. 1. stot., za u> j'-tiko. rešajo se: Matija llajt. pesti k st. '.»T., 4. stotnija. ud 4. sep-mbra ni več glasu od njega. Po • •li poi/.veduje njegov oče Ivan iji v I jn-u pri Rakeku.—Jožef •p .riširezervist tnik domačega 27. domobranska potka Fran Dobnik za iz-tlno, pred sovražnikom opeto-ino izkazano hrabrost in uspešni v vodstvo izročene mu čete. Za hrabrost pred sovražnikom bil odlikovan Ktbin Havnihar, tmojster v 4. ulanskem polku, vojaškim zaslužnim križpem z >jno dekoracijo. Na bojišče se je vrnil k svoje-u polku dne 20. oktobra podil kov n ik pri 17. pešpolku llugo entour pl. Thurman, ki je bil v tki pri Lvovu ranjen v desnico popolnoma ozdravel. K svoje-u polku je odšel na bojišče tudi oluik Tomaž klimami pešpolk ki je bil v bitki pri Lvovu pa-•I s kanja in Ki zlomil nogo. Umrl je dne 22. okt.obra ob 5. i popoldne svetnik iu župnik inez Gerčar v Dnbo. Pokojni je I rojen dne 19. avgusta 1H42 v rhpoljah v sowed n i župniji Brdo. mašnika je bil po*\>-een dne 1. julija IMKi. Kno leto je bil se- • niški duhovnik, potem pa je •stal knezoškofijski tajnik pri ie/oškofu Jerneju Vidmarju, jer je ostal do njegove j i-> v itn cm »t VU ŠTAJERSKO. Padel je na južnem bojišču Potočnik Martin, celjski redar. Dr. Gcsak je živ in zdrav« Dne 1!». oktobra je dobila gospa Rakova od svojega moža z južnega bojišča p Nuno. datirano z dne 17. oktobra, v katerem piše doslov-no: "Dr. Gosak ni padel in tudi ni ranjen, so ga zamenjali." Dr. Gosak je ptujski odvetnik in zaveden Slovenec. Prcmcviral je dne 21. oktobra na gni>ki univerzi za doktorja vsega zdravilstva štajerski rojak i/. Rogatca Fran Kolterer, starejšimi akad. tehn. društva "Triglava" . Promovent služi kot enoletni prostovoljec ]»ri 102. polku ter se je udeležil krvave bitke pri Lešnici. Po kratkem dopustu je moral zopet na mejo. Izpuščeni so bili iz vojaškega zapuia \ Uraden: Josip Vrečko, pleskar • Alojzij Gorv-au, pravnik; Rudolf Zeleznik, trgovskiso-trudnik; Ivan Ojeinger, krojač; Karel Pristonik, posestnik; vsi so iz Slovenske Bistrice; izpuščen j«*-liil t:nli župnik Andrej I»račič iz Leiubaha. Vojaško sodišče jih je izpustilo, ne da bi bilo proti njim dvignilo obtožbe. Obscjen. V Studencih je streljal loletni kotlarski učvnee Karel Horvat na vrtu svojih st arise v z revolverjem. Pri tem je zadel neko deklico Marijo Ferlič, ki je šla po cesti mimo vrta. Krog-Ija je šla dekletu skozi srce in je za nekaj minut umrlo. Okrožno sodišče v Mariboru je neprevidnega fanta obsodilo na štiri mesece zapora. Letošnji mešt. Prva licitacija letošnjega mošta se je vršila 20. oktobra v Spilfeldu. Prodajal se je pridelek grofa Franca Att» niša / razifih leg v Slov. goricah. Slabši mošt i so dosegli do 12* K. boljši do 1!'0 K za polovujak; beli burgumlec pa 2^1 Iv in kozjaški muškatelc 275 do 27C K polovujak. Vlcm. IS. oktobra ponoči je vlomil pri fotografu Picku v Celju njegov češki pomočnik llude-ček in odnesel več dragih predmetov. liudeček je bil pri Picku šele 14 dni v delu. Vzel je seboj tudi spričevala in delavsko knjižico ter se je obrnil najbrže proti Ljubljani. Rek za vpisovanje na dež. 7<>n-j-kein učiteljišču v Mariboru se bode v kratkem naznanil. PRIMORSKO. Odlikevanje. Srebrno svetinjo I. razreda za hrabrost je dobil Andrej Lah. rezervni kadet pri !>7. pešpolku. doma iz Dutovelj na Krasu. Uvedba obveznega vidiranja potnih listev za prestop v Italijo. Kraljevo italijansko ministrstvo za notranje zadeve je pred kratkim odredilo, da smejo v prihodnje samo oni inozemei prestopiti na italijanska tla, ki imajo'od italijanske konzularne oblasti vi-dirane potne liste. Kraljeve italijanske mejne in pristaniške oblasti so v tem smislu že poučene. Potniki v Italijo si morajo torej potrebne potne liste preskrbeti in si vizum neposredno izposlovati pripristojnem kralj, italijanskem konzulatu, potniki iz Slovenskega torej pri onem v Trstu. v neko vas, kjer sil me obvezali. Potem sem prišel vflv.- bolnišnici Rdečega križa in selaj sem tukaj v garnizijski bolnišnici. Sicer še ne morem hoditi, toJa počutim se že precej boljše in upam, da bom v >i tednih zopet Ia!ik hodil. PcgTešajo se vojaki: Močnik Rupert domobranskega pešpolka 4. 5. bat.. 1. stot.; K a niča r Rok pešpolka 7. 3. nadom. stot.: Kar-ničar Franc domobr. p 4. 1. nadom. stot. Vsi na s»-v« nem bojišču. Od -tO. avgusta s* nobeden od njih ni več oglasil. i'o njih poizveduje župni urad v Jezerskem. Odlikovan slovenski fant. Iz Ledenic poročajo: lz r š^ občine je šlo več fantov na v< i^ko. med njimi tudi Franc R« mi m. četo-vodja j »ri oddelku s >ne puške lil. 7. pri domačem 7. pešpolku. Doma je bil eden iz u 1 najboljših. neustrašenih slo.e -kili fantov. ki ga nikjer ni ina jkalo. kadar ga je klicala n, ;■< liia dolžnost. Takega se je izk.i; I tudi na bojišču iti je jirejel * svoje ju-naškti zadržanje pr 1 kom. za svoje požrt\ no najbolj uspešno « cesarsko odlikovanje, ii brno hrabrostim kola !i «la. Njegov stotnik, .i oešna, vendar pa m srca, da mora biti ži gorodje. ne izgubite upajte na božjo pom< vsem sorodnikom in lepi koroški deželi, da s z upravičenim ponos »• spominjal tega junašk<-a so umrli za ranami ali vsiec bolezni, postavi po dokončani v ju i spominska plošča na primernem kraju v cerkvi. Na tej ph ^či bodo zaznamovana imena v>eli. ki so padli v vojni. Občina Sv tna vas obsega vasi; St. Janž. Sv tna vas. Podsinja vas in Podvraj ica. Pri izbiranju črnevejnikov je bilo za čmovojniško službo potrjenih 14. okt. pri "San d v i rtu'* v Celovcu od 186 iz sodnega okraja Trg 5)7. v "Karntnerhof" od 235 iz mesta Celovec in tujih 195; 15. okt. pri "Sandwirtu*' oil 93 sodnega okraja Trg (3. de!) 57, v "Karntnerhof" od 92 iz Celovca sovraziu-Ino, vedlo van je" sicer sre-I. raz reje poslal očetu, je o-le: Po-» _a junaka u Vam po- je da se 1 inbra pri \ prsa ra-t *ba reči, ii aui ven-i< _ra. da je r; ot roško ljubljeni častnika il vsa m o-v': ija breZ-I -a v i glas Vaše bla-■ >^;ima, za-"*. povejte zi a licem v ^ bo polk i; Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni^Richter-jev Pain-Expel-ler zAnchor varstveno znamko kot jc naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICH,TER & CO., 7-i-se Wft,fci.ttM St., Ntw Y»rk, N. Y. SVARILO. Ta slika kaže omoženo GILLETTE VARNOSTNA BEI-TEV ZASTONJ z amerikansko uro z 21 kamni, garantirana 20 let. lepo gravirana. Cra je sama vredna -f 15.00. Mi vam damo šest nežev z Gillette varnostno britvijo popolnoma ZASTONJ. Mislite na to! A-tnerikanska ura, vredna najmanj ^15.00. in U il let t e varnostna britev. skupaj za 5^.95. Blago pošiljamo C. O. D. z dovoljenjem, da je pregledate. Ako niste zadovoljni. pošljite nazaj in mi trpimo vse stroške. Ta ponudba velja samo 30 dni. Naznanite, ako hočete moko ali žensko uro. Pošljite naro-ilo takoj! Naslovite: STAR WATCH CO., Chicago, El. Key F. (2x 13&20 -11) piMaiMigiaianu^^ Iz Missouri. Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih. CLARET rdeče, CONCORD rdeče po 50c. galon. UfES črno. ELY1RA belo po 60c. galon. . RlESUNG belo po 7<>c. galon. Žganje kuhano po starokrajskem načinu. Pravi TROPiNJEYEC po $3.26 galon. JABOLCNIK po $3.00 galon. BRESK0VEC po i-i.'^ palon. Pri vinu f?o sodi od 50 galon prosti in man;«i Bodi stanejo $1.00 komad. Žganje se pošilja direktno od kmeta in je posoja 2a*tonj. Naročila sprejema iz prijaznouti FRANK GRAM, Naylor, Mo. Obenem pa tudi naznanjam, da imum veliko množino najfine-jega drevja, rož in irtja. posebno priporočam kostanj (maroni), češnje in vse vrste čežplje Europe po najnižjih cer.ah, • i! 1 i M S i aaiBiiifiifareiiLrariirii^^ vedno povelj- Pouk v angleščini. Prva in edina Slovenska Korespon-denčna Šala. Pod, 0. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto I9!5 Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar /a leto P)15 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnic no zgodbo, kako je s svojimi po močniki zasledoval in koneeno u gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Že sama ta po vest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zani mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da btf letošnji Koledar izvanredno nga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jer- in tujih 80. Od 3161 pri črnovoj- sey> New York, New Hampshire. ... .... _ . * . . ..1 m.: Ui niški komisiji L pri '"Šai dwirtu" iz Koroške so bili 170'J potrjeni za črnovojniško službo. Povprečno 54 odstotkov. Od 3101 iz mesta Celovec in okolice ter z dežele je bilo oil črnovojniške naborne komisije II. v "Kiirntnerhof" za čmovojniško službo potrjenih Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine. Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana. Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana. North 1801), povprečno Potrjeni Dakota, South Dakota, North Ca- so morali priti dne 26. okt. zjutraj v Celovec k izvežbanju. Umrl je v Š m art in u pri Celovcu 14. okt. veleposestnik Jurij Oraš. Več let je bil šmartinski župan. Bolečine in krči v želodcu. "Cenjeni: — Naznanjam vam, kako je Severov Želodčni gren-čec učinkoval. Trpel sem vsled bolečin in krčev v želodcu, in KOROŠKO. Padla sta na severnem bojišču: lit- ■ učitelj Rihard Motsslacher iz Smo- horja in koncipist deželne vlade ■ vaš Želodčni grenčec mi je poma Ljubljani: Ludovikjv Celovcu dr. Rihard Smoleg. 'gal." — Frank Kolar. Montgomery, Mirni. Taka pisma vedno prejemamo: to so dokazi zdravil- r, p. armki pomoenik. 22 V ruskem vjetništvn. Dr. .Janko Ivan Skovaj, bivši arsenal- Kotnik, profesor v Banjaluki in avee v Tistu. 51 let. — Jo-j poročnik pri bos.-herc. pešpolku 1,1 ne vrednosti Severovega Želodč- ■ i» uradnega sluge, 1 :št. 4. o katerem se je enkrat po-[nega greneeca (Severa's Stomach A\g i*t Del Negro, dela-|ročalo, da ga pogrešajo, drugi- Bitters) kot tonično, krepcalno . i Fran Zupančič, po- j krat zopet, da je padel na boji-!in slast povspeševalno sredstvo, .t, !i, 2 a Marija Pipan, u iz Moskve: Dne 4. septembra ob dobro. Priporoča se zoper zape- 5. uri popoldne aem bil ranjen, ko, neprebavo, slabo prebavo. Krogla mi je prestrelila koleno, ponavljajočo se mrzlieo in kot! zato sem obležal na bojnem polju.' tonika za okrevanee. stare in niljenka, 72 let. Nesreča. Ko je 161etni knjigo--ški vajenec Anton Banovec v rolina, South Carolina, Nebraska. Tennessee, Virginia, "West Virginia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so: California, "Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado. New Mexico, "Wyoming, Utah in Idaho. V naši podružnici Frank Sa-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleve-land, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, 0., in pri Frani Lebenu v Forest City, Fa., se prodaja naš Koledar jjo 30 centov. Kdor naroči Koledar, naj se ozira na te cene. Naročite ga pri: SLOVENK? PUBLISHING CO 82 Cortlandt St.. New York City ROZO TURK, sta'-o 20 let. Pobegnila je iz La Salle, 111., z 2 let i starim otrokom ter pii^Tilii moža, kateremu je u-kradla irVOO. Rojaki, varujte se je, da še koga drugega ne o.slepa-ri! Kdnr jo "no preživljal, naj mi blagovoli otroka vrniti, za kate-j rega mi je edino žal. nezvesto tatinsko /•♦no pa prepustil drage-1 volje vsakemu slabiču, ki ne more dobiti pošteno slovensko dekle. John Turk. 20!) C reve Coe.ir St., La Salle. 111. (17-11—1-12) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v zapadni l'enns\ 1 vaniji naznanjamo, jih bode v kratkem obiskal naš j>o-sebni zastopnik g. VENCESLAV PALČIČ, ki j.- |»ooblaš<-e;i pobirati naročnino na naš" list in knjige ter izdajati veljavna p-trdila, vsled česar ga rojakom t op I o j>rij»oro-ea lil O. ' pravnišlvo '.!as Naro'la. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri bo nameravali potovati v staro domovino ta. teden ali na-S^*" mera vajo potov a v pri-hodnje, naj ostanejo na svo-3VST jih mestib, ker so vse paro-2CT broune družbe prekinile n i^T" nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet rn^mere pre-E5T arugačijo, bodjmo pravo-časlo poročali na tem mest*. Tvrdka Frank Sakaar □ B □3 ■ ■ Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali parite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z Tiem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE ▼sem tiskovinam za vsako dnutvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri naa. GARANTIRANO DELO da ste zadovoljni ■ tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. Prodno so ob mote kam drugam, pišite k n*m po cene za vsako tiskovino, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Clair A?e., Cleveland, Ohio Neuspeh. HARMON] bodisi kakortaakoH vrsta i popravljam no mJt*1*!111 trpežno In atfnenftvo. V popravo sans tadshUstt la k atav il.ljani pri rezalnem stroju ob- Uitka je trajala do pozne noči, j slabotne ljudi. Cena 50 centov v^Hro' deževalo je in ležal sem med mno- in $1.00. Vprašajte za Severove-' »Mtn«m domn. v popravek mmn . . * . . . ... ,1 , - , , tkranjake kakor vse druge harmonik* ginu mrtvimi in ranjenimi celo ga! \as lekarnar ga ima napro- ter računam po delu kakortao kdo se noč na bojnem polju. Drugi dan daj, ako ne, naročite ga od nas. popoldne so došli ruski sanitetni W. P. Severa Co., Cedar Rapids, rezoval papir, je po neprevidnosti prišel z desnim kazaleern v stroj, katerega mu je zmečkal in je moral za nekaj časa. izostati od dela. Poroka. Rudolf Cimoliui v vojaki, ki so me pobrali in nesli Iowa. nsdallnlh vpraftacj. JOHN WENZEL9 1017 Kadarkoli nimate uspeha, ne delajte odgovorno za to vašo usodo. Skušajte najti vzrok in presenečeni boste, ko boste videli, kako često je bila vaša lastna krivda. Ako je možno, odstranite vedno vzrok ter se ga izognite v bodoče. Ako ni kaj v redu glede vašega zdravja posebno pa glede vaših prebavnih organov ter ste bili razočarani pri vseh sredstvih, poskusite TRltNER-JEVO ameriško Elixir grenko vido ki vam bo gotovo pomagalo. To je uspešno sredstvo pri neredu v prebavi, ker izčisti prvič natančno notranje organe stem, da izžene vse ostanke iz njih ter jih nato ojači, da so zmožni izvrševati potrebne funkcije brez vsake pc-moči. To moderno sredstvo ima prijetno grenak okus ter deluje hitro in uspešno. Rabiti ga morate, kadar nimate teka, kadar vas muči zaprtje ali njega posledice, kadar čutite bolečine v spodnjem životu ali kadar trpite na kaki bolezni, ki je v zvezi z zaprtjem. V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL Ne pozabite, da učinkuje Triner-jev obliž zelo dobro pri revmatizmu, nc-vralgičnih bolečinah, okorelosti mišic in sklepov, pri oteklinah in praskah. i ohu. aajitiaiiiiEjararaiiifiUHJEJEJiiigrajefgi^JiiJi^^ ^ GLAS NARODA,-21. NOVEMBRA, 1014. [»'i » tf ttf f tf »^fT a * M m m m m M m H m A A 4 A » A A A AAa »TTTV f Doli z orožjem'! ItODli UVLJMlfJA, •pisala pL Snttner. — Za priredil J. T. Glas Naroda" :{M (Nadaljevanje). Hvaležna s^m mu l>ila. Bo*r v*-, kaj hi sf> zgodilo z m^noj, če iti ostala tam... Strahu hi umrla... Da. da. strahopetno bitj*-st iii bila. nikomur v pomor, vsakemu v nadlego. Nisem bila vajena groze, v katero sem se podala... 5Cakaj nisem rajše ostala doma? i V pa vstrno najdem Friderika ? Mogoče leži ravno v tem gradu? Ko srno šli po hodniku sem ga večkrat jh>klieala |k> ime-nu, toda odgovora: — Tukaj sein Marta! — ni hilo. Stopili smo na prosto. Ker j«* l»il voz še vedno na istem mestu. me je zdravuik pregovoril, tla sem stopila vanj. — (iospa Simon in jaz hova malo pogledala po vasi. C V l»i mi rekla, da naj grem žnjitna >>i tega ne storila, ker ni-*em mogla več stati na nogah. Zdravnik mi je pomagal v voz in in i napravil s slame ležišče. Pri vozu sta ostala tudi dva vojaka, ostali so pa šli z Hresser je m. Po preteku pol ure se je erla ekspedieija vrnila. Brez uspeha. Zupnišče je hilo napol razdejano in prazno. Nikjer ni hilo dohiti koščka sveče. N» nam preostajalo drugega, kakor čakati dne. Koliko nesrečneže v, katerim je naš prihod vi il novega upanja v sree, ho umrlo to noč? Kako počasi so tekle tiste ure. . . Zdelo se mi. da loči noč od dneva eela večnost. Ze iihiii so bile ure tako dolge, kako dolge so bile šele onim v gradu? Slednjič se je zdanilo. Sedaj pa le na delo. Simonova in zdravnik sta šla še enkrat po vasi. misleč, da host a dobila kakega prebivalca. Posrečilo se jima je. Izpod razvalin se je senitertja priplazilo par kmetov, ki so nezaupuo gledali okoli sebe. Seje ko jih je dr. Bresser v njihovem materinem jeziku nagovoril, in jim je začela gospa mirno prigovarjati, so postali malo bolj zaupni. Poklicali so še druge in žnjimi vred začeli kopati jame, nositi votlo. zbirati raztresene kotličke, prazniti tornistre in spravljati penilo na kup. Takrat je bil dospel neki pruski štabni zdravnik s svojimi ljudmi in raznimi potrebščinami. Tudi zame je napočil ugodeu trenutek: Friderika je treba poiskati. Simonova je odšla v spremstvu štabnega zdravnika v grad. dr. Hresser je pa rekel, da bo preiskal druge prostore v vasi... Sla sem žnjirn. ker mi je povedal, da Friderika ni v gradu. Komaj sva napravila sto korakov, sva že zaslišala obupne kli-ee na pomoč. Prihajali so iz male vaške cerkvice. Vstopila sva. Preko sto ljudi j- ležalo na tr«lh kamenitih tleh... vsi težko ranjeni, brez rok, nog... Mrzlične-poglede so metali naokoli in prosili vode... Ze na pragu sem mislila, da se bom zgrudila, pa sem šla veseiio naprej. Med vrstami sem iskala Friderika.... Ni ga bilo. Hresser jih je začel obvezovati, jaz sem pa pokleknila pred stranski oltar in gledala to pretresljivo sliko... To je toraj svetišče Koga večne ljubezni... Ob stenah stbje kametiiti kipi svetnikov. Vsi imajo v pobožnosti sklenjene roke. glavo vsakega obdaja zlasti sij... H, Mati Božja, sveta Mati Božja... daj mi kapljico vode! — — je prosil neki vojak.Bog ve. koliko dni je že molil k nemi, živoharvani sliki? O vi ubogi ljudje! Dokler ne boste ubogali Boga ljubezni, katero je bil položil v vaša srca, boste zaman prosili božje, milosti... Dokler l>oste grozoviti in brezobzirni ni treba upati, da bi nebo sočustvovalo z vami... cel teden na istem mestu... Rane jim niso hile sploh nie ali pa le malo obvezane. Odkar je minila bitka, so ležali tu, nobeden se ni mogel premakniti. Hrana je pomanjkljiva, vode skoraj nič. Živi mrtvec! Po njihovih drgetajoČih udih se je le počasi pretakala zastrupljena kri. Umreti še niso mogli, in izmed njih je komaj kdo upal, da bo ozdravel. Sama ne vem, kaj je pri tem večjega občudovanja vredno! Neizmerna živijenska moč človeške nature, ki toliko pretrpi, ali pa pomanjkanje zadostne postrežbe? Najbolj čudno je to. da spravljajo ljudje drug drugega v tak položaj. «la vsi oni. ki so kedaj videli kaj takega, ne padejo na kolena in ne zaprisežejo vojni vojne. Najbolj čudno je to, da vojaki ne pomečejo orožja v stran. In nazadnje je najbolj čudno, da ne posvete vsi vsega svojega delovanja, v besedi in pisavi, v mislih, naukih in dejanjih trem besedam: DOLI Z OROŽJEM! (Vsa nisem tisti dati vsega videla in zvedela. Najboljše in najbolj priprosto bi bilo. če bi ne govorila več o tem. < e se prigodi kaj groznega, zapre človek oči iu obrne glavo v stran, t e ni mogoče pomagati, naj človek s silo pozabi dogodek. Znkaj bi mučil sebe in druge? Zakaj? To bom povedala kasneje. Zaenkrat vem samo to, da moram. » Se več! Niti samo svojega lastnega spomina ne bom napenjala. sama ne vem vsega---iu ne pojmiiu vsega... prideja- la bom tudi iipovedbe drugih prič: gospe Simonove, zdravnika Brauerja in saškega poveljnika vojnega lazareta. dr. Naundorffa. Peklo je imelo tudi po drugih vaseh svoje filialke. Tako je bilo v Hradeku. Pardubieah. . . Na tisoče in tisoče težko ranjenih je ležalo naokoli, med njimi so bili operirani in mrtvi. Nekateri v samih krvavih srajcah, da se sploh ni vedelo, če so Prusi ali Avstrijci... Vsi, ki so imeli v sebi le kak sled življenja, so kričali po vodi, kruhu, krivili s.- v silnih bolečinah in prosili smrt, da naj jih reši trpljenja. Dr. Brauer piše v enem svojih pisem: Rosnica. kraj. na katerega se bom spomnil -še v uri svoje smrti, kamor so me poslali šest dni po bitki. Tam so vladale razmere, kakoršnih si človek ne more misliti. CmO ranjencev je ležalo po skednjih in hlevih, brez vsake postrežbe. Med njimi so bili tudi mrtvi in napol mrtvi, ki so ležali v svojem lastnem blatu. V Rosnicah me je ob grobu padlega podpolkovnika F. tako prevzela žalost, da sem eelo uro pretakal vroče solze, da nisem mogel kljub svoji moralni moči priti k zavesti. Čeravno sem kot zdravnik vajen gledati rane. rane v vsakovrstnih oblikah, nisem mogel prenesti stokanja trpečih ljudi. V Rosnicah je hilo. ko sem drugi dan zvedel, da naše moči niso kos takim strahotam, v Rosnicah sem izgubil pogum in prenehal obvezovati. .. Dr. Naundorff piše: — Ni mi mogoče opisati v kakem stanju se je nahajalo onih šeststo mož. Z odprtimi ranami so bili pokriti, na ranah pa muha pri muhi... Zmedeno so gledali naokoli in s pogledi prosili postrežbe, kruha. vode... Plašči, srajce, meso in kri, vse to je tvorilo neko hrezlično maso... V ranah so se zaredili črvi in začeli glodati... Po prostoru se je širil strašen smrad... Večinoma vsi so ležali na goli zemlji, samo nekaj izmed njih jih je dobilo niMlo slame, v katero so zavili svoje krvave, razmesarjene ude .. Nekateri so bili do polovice zasuti v blatu... Drugi so zopet sedeli v luži nesnage... — V Maslovcu — je pripovedovala gospa Simon — v vasi, ki je imela komaj petdeset hiš. je ležalo osem dni po bitki 700 ranjencev. Ne stokanje, in vzdihi, brezupna zapuačenost je kričala do neba---- V enem samem skednju je bilo šestdeset takih nesreč- nežev. Ze vsaka posamezna rana je bila težka, vsled pomanjkanja hrane in postrežbe, so pa postale rane tako strašne, da ni bilo sploh nol>enega upanja na ozdravljenje... Skoraj vse so se že gnojile.... Namesto razstreljenih udov, so bili kosi gnjijočega mesa. obrazi so bili pokriti z nesnago, kjer so bila nekdaj usta, je zijala sedaj velika črna odprtina... In iz te črne luknje je vrelo strašno tuljenje na dan... Živi so ležali poleg mrtvih, ki so že začeli gojita katerih trupla so že žrli črvi... Teh Šestdeset ljudi, kakor tudi. velik del ostalih, je ležal že 'VOJSKA VA lillim I* t Gospa Simon — rekli so ji lazaretna mati — je bila prava ju-* nakinja. Cele tedne je osnda v onih krajih in z nevrjetno vstraj-nostjo prenašala vse napore. Prepričana sem. da jih je na stotine n stotine ohranila pri življenju. Noč in dan je delala, obvezovala, izdajala potrebna naročila. Sedaj je bila pri bolnikih v lazaretu. malo kasneje je pa že poveljevala celemu transportu. Iz Draždan je naročila veliko pošiljatev in obiskovala kljub vsem zaprekam kiaje. kjer je bila njena pomoč potrebna. Prevzela je zastopstvo pat riotičnih društev, iu si slednjič pri-lobila veliko slavo. Kaj je bilo pa z menoj ? Potrta, obupana, bolečine prevzeta — nisem mogla ničesar pomagati. Ze takrat sem se bila v cerkvi zgru-liln pred Marijin oltar, in dolgo časa je preteklo, predno me je -pravil dr. Bresser zopet k zavesti. Odtam me je skoraj pol ure vlekel za seboj, dokler nisva bila dospela v tak kozolec, kakoršne-ga nama je bila opisala gospa Simonova. V cerkvi je bilo dovolj prostora, tako da so ranjenci že vsaj lahko ležali drug poleg NAJBOLJŠA ® © © SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena*za*slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ▼ platra'vezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. Me isto ▼ podnžniri Fr. Sakser, 1604 St Gtir Are., N. E. f f i i « i i i j« Amerika in Amerikand Aplaal Rtv. J. M. Trunk je'dobiti poštnine pronto za $2.50. Knjiga je Tesana ▼ platno in sa spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in ne mu nikakor n izplačala, nato je cena r*"žana. da na vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:" ' Slovenic) Publishing Company, 82 Cortlandt New York, I*, f » » » > » » » TsUd vsestmnaks ieljS 1 me vsi ittiaov to knjige la |e •adaj esaj. rojakom as Knjiga "Va]3ka Si ♦eatoji is 13 posameznik seftitkov. >bsegajo&h skupaj na Teijffi formatu IKS strani Dalo je e-sremljsno a 2*1 slikami, tikaj« se opisa balkanskih držav is asjvaiaejiik spopadov med ee-*raimikL Eeiitkom j« pridelje* mil veSji atomski learijavtf balkanski* iriav. Poaamexae zvezke je dobHl p' 'Je. vseh 13 seiitkoT skopaj pa staae ■ pofttaino vred $1.8» 9fa ■oim sa Tffiz ■iovtal« FabUzMag Ce* «S Cortlandt 8t. New York CM* FKIPOKOČILO. Bo jako* ▼ Bteelton, Fs« »koliai aarraajsioo. da |f Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesiL Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka fctrsn je l(>ž pri lo«J palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega^devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov^ Vsi zemljevidi so'narejeni v raznih barvah, da Be vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi.označen obsegfpovršine, katero zavzemajofoosamezne države. Pošljite 25c. ali£pa 25c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. B Mr. K. FAFI0, itt Frederick St., Bteelton, Pa* ui zastopnik, ki je pooblaščen pobirati aaročnino za aai list * Glas Naroda" in izdavati pra-'oveljavaa potrdila. Cenjenim 'ojakom ga toplo priporočamo. Upravniitvo Glaa Naroda. e—*5v ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI 4DOVENSKI DNEVNIK T. ZDJ1 omfcAVAB. bote 1 t . b*tm _ mmmmwm „i. r »Tin Mafe brad* b brk*. U M bads (spadale la na bodo portal* siva. O taka t dal popolnoma aadnrtm revmattrem. kcat sanj* po rokah, nopah in hrbtenici. Ran*.--—— na, bala. tura. krast« hi kurja očaaa. brada*!** potenj* no*, tab lin* Itd. odatranimj treh dneh. MoJa zdravila ao registrirana t Washington«, znamenj*, da bo Sista In najbolj napcina. Pint* tekal pa aaalk! Poftljaan sa saatooj. JAKOB WAHClO, 1091 M. mk »t. Cleveland, O. ki U tabli BMia adcavlla bna kmtrika it Amerikanci* UT, I. FaUlakSnff prerasla v zalogo rojako suao knjiffo J. 1 ^Francoska ^parobrodna družba.) Direktna Črta do iHavre, Pariza, Švice, leomosta io Ljubljana ^AiraoVEKCK*' r* .U*ka Feitnl "LASAV tet n ap oaz ona ■tUr« vilah« "LA PKAKCZ* MltMlvUah* wCkiagoM, "U ToaraiM**, "Koduunbeia'ln "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eeraer Paul VL, A«nkr»«