PRIMORSKI DNEVNIK jjštnina plačana v gotovini ^ «• ^ Postale I gruppo * Vj6D3 VU lir Leto XXVIII. Št. 307 (8400) TRST, petek, 29. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdobu v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OBRAČUN NIXONOVE KRIMINALNE LETALSKE OFENZIVE AMERIČANI SPUSTILI NA SEVERNOVIETNAMSKA MESTA S0.000 TON BOMB V DEVETIH DNEH: NA TISOČE ŽRTEV Sestreljena tretjina vseh ameriških «B-52» na azijskem jugovzhodu - Nepotrjene vesti o skorajšnji prekinitvi bombardiranja - Van Thieu je ukazal razpustiti vse stranke opozicije 3,s''f’ raj v . ,41 m . HANOI, 28. — Na stotine ameriških letečih trdnjav in lovskih ^"bnikov se je vrnilo preteklo noč nad Hanoi ter celih štirideset '"Uit nepretrgoma bombardiralo najbolj obljudene mestne četrti. ^ poroča sovjetska tiskovna agencija TASS, so bila široka področja oiu so bombe poškodovale se-^ osmih veleposlaništev. Hanojski glasnik pa je predvsem ""•daril, da so med 18. in 27. de-Jjbbrom sestrelili kar 31 letečih ^jav «B-52», kar pomeni eno f^jino vseh tovrstnih letal, s kastni razpolagajo Američani na "&"očju azijskega Jugovzhoda. Thanh Le je dodal, da so ameriške izgube še mnogo višje, če upoštevamo tudi letala, ki so padla izven ozemlja Severnega Vietnama. Poleg letečih trdnjav je severnoviet-namsko protiletalsko topništvo sestrelilo tudi druge vrste letal, med katerimi več nadzvočnih bombnikov »F-llls. Skupno so Američani v devetih dneh izgubili 71 letal ter zelo visoko število pilotiv, ki so bili ubiti ali zajeti. V Parizu je imel danes tiskovno konferenco tudi namestnik voditelja delegacije južnovietnamske začasne revolucionarne vlade na štiristran-skih pogajanjih Dinh Ba Thi, ki je obtožil Američane, da so povsem spremenili stališče glede mirovneea sporazuma, ki je bil dosežen 20. oktobra, zaradi izsiljevanja saigon- V skega diktatorja Van Thieuja. mm iiiiiiiiiMiiiiiniiiuiiiiiiiilllllllHiililiiiiiiiiliiliiini iiiiiii**i,,iimi mm k NOVO DELOVNO POGODBO KOVINARJEV Napovedane nove stavke laradi zavlačevanja pogajanj Stavka uslužbencev državne davčne uprave UM, 28. - Z začetkom novega leta milijon 200.000 kovinarskih de-Cev nadaljevalo z odločnim sin-alnim bojem, ki traja že več kot > meseca, za obnovitev vsedržav-delovne pogodbe. Vsedržavna fe-'atija kovinarjev je sporočila, se bodo 2. januarja začele razil jene stavke za skupno 24 ur. vkali bodo kovinarji podjetij z avno udeležbo in zasebnih }je ti j. lot poročajo iz Rima, se bo 4. 5. januarja sestal izvršni odbor eracije kovinarskih delavcev in 'Učil položaj ter sklepal o na jnjih sindikalnih akcijah. Kovi-'ski sindikati bodo sklicali za 9. 10. januarja glavni svet federa- i. 8. januarja pa se bodo nada "ala pogajanja z Intersindom, 11. s predstavniki aasebnih podjetij, indikaine organizacije kovinarjev itavljajo, da so se pogajanja v injih dveh mesecih razvijala z iko težavo in niso napravila no •ega pomembnega koraka naprej, šajanja s podjetji z državno ude-Jo so za malenkost napredovala, lasebnimi delodajalci pa so obti a že pri osnovnih vprašanjih, ' so ti predložili dokument, v ka em govorijo o težkem položaju Ijetij in pravijo, da se bodo po ianja lahko bolj konkretno na-jevala, če bodo sindikati omejili nekatere svoje zahteve, da 6e za gotovi polno izkoriščanje naprav. Avtonomni sindikat uslužbencev davčne uprave je z današnjim dnem napovedal stavko za nedoločen čas v vseh periferičnih davčnih uradih. S to stavko se ne strinjajo CGIL, CISL in UIL, ki obso-,ajo avtonomni sindikat, da razbija enotne nastope. Stavka se tiče del voditeljev in uradnikov davčne u-prave, ki se ukvarjajo z davkom na dodatno vrednost IVA in drugi mi državnimi davki. DANES irnovietnamski glasnik v je podal tragičen obračun ke letalske ofenzive proti enim področjem Severne-itnama. V devetih dneh od a ofenzive so letala spu- 0 tisoč ton bomb ter po-na uničila cele gosto oblju-retrti Hanoia in Haiphonga. kih žrtev je na tisoče. Se-ietnamsko protiletalsko tep- pa je v tem času sestre- 1 letal, od katerih 31 o-ih letečih trdnjav. Celovcu se bodo danes za-i četrti «Koroški kulturni ,, ki so se začeli v sredo, jlavitne kulturne manifesta->roških Slovencev se udele-150 kulturnih in političnih ev. Osnovna tema preda-in poročil je bila zaščita eljavitev pravic slovenske ne manjšine v Avstriji. Prvi :asedanja se je zaključil v glasbe s klavirskim kon-i Tržačanke Neve Merlak -to. raj |e bil v sindikalni dvo-CGIL «Di Vittorio- solidar- večer s trpečim vietnam-Ijudstvom, na katerem so ili in ožigosali Nixonovo ie in zadržanje Andreottije-lade predsednica antifaši* ga odbora prof. Hackova, Kodrič in miljski podžupan Bordon. palači Diana so se včeraj jevali razgovori za sestavo ja tržaškeoa občinskega ed-Razgovori se bodo nadalje-udi danes. Vse švedske stranke zahtevajo prekinitev napadov na Sev. Vietnam STOCKHOLM, 28. - Vseh pet političnih strank, ki so zastopane v švedskem parlamentu, je odobrilo danes skupno izjavo, v kateri pozivajo ameriško vlado, naj nemudoma prekine bombardiranja Severnega Vietnama in podpiše mirovni sporazum. Sporočilo je dal ministrski predsednik Olof Palme, ki je tudi povedal, da so stranke poslale generalnemu tajniku OZN Waldheimu brzojavni poziv, naj po seže, da bi napravil konec vietnamski vojni. zadnjem krogu pogovorov niso namreč Američani hoteli priznati, da obstajata v Južnem Vietnamu dve vladi in dve vojski, saigonska in partizanska. Thi je dejal, da njegova vlada ni pripravljena dajati novih koncesij, ker je sporazum iz 20. oktobra stoodstotno popoln in ga je treba torej podpisati takšnega, kakršen je. Glede ameriške letalske ofenzive pa je Thi zanikal, da bi utegnila prisiliti Vietnamce, da privolijo v ameriške pogoje. Predstavnik ZRV je poudaril, da so razne ameriške vlade, ki so se vrstile v zadnjih letih, spustile nad Vietnam več kot 13 milijonov ton eksploziva, kljub temu pa vietnamsko ljudstvo ni o-pustilo boja ter ni dovolilo, da bi ZDA uvedle neokolonializem v In-dokini. Bombardiranje ne bo nikdar moglo privesti do miru, kot trdi Nixon. pač pa je samo vzbudilo ogorčenje in obsodbo celo s strani ameriškega javnega mnenja. Ostaja pa vprašanje, do kdaj misli Nixon vztrajati pri svojih kriminalnih napadih na civilno prebivalstvo Severnega Vietnama in kakšne rezultate namerava s tem doseči. A-meriško radiotelevizijsko omrežje CBS je objavilo vest, po kateri naj bi bombne napade severno od 20. vzporednika v kratkem prekinili, vest pa ni bila potrjena niti v Washingtonu niti v Parizu. Dopisnik CBS iz Saigona je poročal, da sta o prekinitvi letalskih napadov govorila na današnjem srečanju saigon-ski diktator Thieu in ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Bunker. Dopisnik dodaja, da je Nixon sklenil prekiniti letalske akcije, ker da naj bi prejel zagotovila, po katerih naj bi severni Vietnamci bili pripravljeni na «resna* pogajanja s Kissingerjem. Vesti iz Saigona potrjujejo, da se Thieu boji možnega premirja ter da si skuša ustvariti čim trdnejši položaj. Prav danes je potekel rok šestih mesecev, v katerem je po sklepu saigonskega parlamenta imel diktator popolno oblast ter je smel uvajati nove zakone z lastnimi odloki. Tik pred potekom tega roka je Thieu izdal zadnji odlok, v katerem prepoveduje vse južnovietnamske politične stranke razen treh, ki podpirajo njegovo vlado. Režimski list Ting Song pravi, da je namen ukrepa «zdruziti sile v boju proti komunistom*. Po novem zakonu pa bodo tudi tri preživele stranke imele svoje zastopstvo v parlamentu le v primeru, da bodo prejele na volitvah vsaj 20 odst. glasov, v nasprotnem primeru pa jih bodo razpustili. To je zadnji Thieujev odlok za uvedbo pravega fašističnega režima v Saigonu. Z odloki v zadnjih šestih mesecih je namreč diktator že ukinil ves opozicijski tisk, o-krepil pristojnosti policije ter vojaških sodišč, prepovedal vse shode, manifestacije in stavke, poleg tega pa je še uvedel nove davke. Tudi po zapadu roka bodo ti odloki ostali v veljavi, razen če jih ne bo parlament z novim zakonom razveljavil. kar pa je malo verjetno glede na dejstvo, da diktator povsem kontrolira večino poslancev. Protiameriške demonstracije v Ljubljani in Mariboru LJUBLJANA, 28. - Več tisoč mladincev, bivših borcev in občanov je opoldne na Trgu Revolucije v Ljubljani na zborovanju izrazilo svoje ogorčenje zaradi ameriške agresije v Vietnamu. Predstavniki mestne konference Zveze mladine, Zveze borcev, izvršnega odbora skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov in predstavnik palestinskih študentov v Ljubljani so zahtevali takojšnjo ustavitev bojev v Vietnamu in sklenitev mirovnega sporazuma, ki sta ga državi že sprejeli, toda Američani ga niso hoteli podpisati. Protestno zborovanje je bilo danes tudi v Mariboru. «Američani so si v Vietnamu postavili spomenik zla*, s takimi in podobnimi napisi se je protestnega zborovanja udeležilo več tisoč študentov in dijakov. KPI in PSI zahtevata naj vlada obsodi zločine ZDA v Vietnamu RIM, 28. — Komunistični senatorji Calamandrei, Adamoli in Fab-brini so naslovili na ministrskega predsednika Andreottija nujno vprašanje v zvezi z «barbarskim terorističnim nasiljem* Američanov proti 'sevemovietnamskemu prebivalstvu. Senatorji ugotavljajo, da «ne-pojmljiv molk in boječnost vlade pred kruto vietnamsko tragedijo* grozi, da bo hudo okrnil mednarodni prestiž italijanske republike, ter zahtevajo, naj vlada jasno in odločno obsodi politiko vojne, terorja in genocida, ki jo predsednik Nixon vodi v Indokini. Tudi senatna skupina PSI je predložila Andreottiju vprašanje, v katerem zahteva, naj ministrski predsednik in zunanji minister prekineta sedanji molk, ki pomeni podporo ameriškim zločinom. V. | Gverilci palestinskega »črnega septembra* so vdrli v izraelsko veleposlaništvo v Bangkoku na Tajskem ter zajeli šest talcev. Pogajanja z oblastmi so še vedno v teku. Na sliki: tajski vojak pred izraelskim veleposlaništvom. Podrobno poročilo o dogodku objavljamo na 6. strani TRIDNEVNO ZASEDANJE V CELOVCU Zaščita slovenske manjšine v Avstriji osnovna tema «Koroških kulturnih dnevov» Dr. Franci Zwitter je poudaril potrebo po internacionalizaciji koroškega vprašanja - Referat dr. Svetozarja Poliča o narodnih manjšinah v Jugoslaviji Konferenca o vlogi gorske skupnosti v Beneški Sloveniji V nabito polni dvorani hotela «Belvedere» v Spetru Slovenov je odbor za preporod Nadiških dolin organiziral konferenco o pomenu in vlogi samoupravne gorske skupnosti v Beneški Sloveniji. Konference, o kateri bomo poročali jutri, ker se je živahna in zanimiva razprava zavlekla pozno v noč, so se udeležili med drugimi, župan iz Srednjega Predan, podžupan Clodig iz Grmeka, pokrajinski svetovalec KD Romano Specogna, tajnik PSI za to področje Marinič, Predsednik kulturnega društva »Ivan Trinko* Izidor Predan, zastopnik društva slovenskih izseljencev Ado Kont in drugi. O problemu gorske skupnosti, njenih pristojnostih in pomanjkljivosti zakonskega osnutka deželnega odbora, ki mu predseduje dr. Ber-zanti, so govorili prof. Pavel Petri-čič (KPI), občinski svetovalec iz Špetra Slovenov arh. Valentin Simoniti (PSI) in poslanec Mario Lix-zero (KPI), ki je bil v parlamentu manjšinski poročevalec ob sprejemanju zakona štev. 1102 o gorskih skupnostih. Ob zaključku konference in razprave. ki se je vila okoli osnovnih socialnih, gospodarskih in narodnostnih vprašanj slovenskega prebivalstva goratega področja videmske pokrajine, so udeleženci, približno sto ljudi, izglasovali poziv občinskim upravam Beneške Slovenije, naj skličejo posvet vsega prebivalstva in skupaj z njim nmfložije deželnemu svetu, še pred razpravo o zadevnih zakonskih osnutkov, pereča vprašania Beneške Slovenije in ustrezne zahteve o dejanski samoupravni avtonomiji goreke skupnosti, ki so specifične tako iz gospodarskih kot tudi manjšinskih razlogov. St. S. (Poseben dopis) CELOVEC, 28. — Drugi dan četrtih »Koroških kulturnih oni* se je začel s tehtnim referatom dr. Toneta Zorna, sodelavca inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, o mednarodnih vidikih koroškega vprašanja. Udeležba je bila danes še večja kot včeraj, dvorana delavske zbornice je bila nabito polna. Dr. Zorn je v izčrpni razpravi razčlenil nastanek avstrijske državne pogodbe s posebhim ozirom na njen 7. člen. Praktično je prikazal vse faze nastanka te pogodbe, predvsem pa je omenil stališča štirih velesil (zlasti Velike Britanije in Sovjetske zveze) in pa spretno manevriranje avstrijskih delegatov. Lojze Ude je v svojem referatu «Avstrijska državna pogodba in njena manjšinska določila* temeljito obdelal izvajanje (bolje rečeno neizvajanje) manjšinskih določil dr žavne pogodbe in pokazal, kako malo je bilo v resnici storjenega doslej. V popoldanskem delu zasedanja zacij dr. Franci Zvritter je govoril o manjšinski zaščiti v Avstriji in drugod, medtem ko sta se predsednik gospodarskega sodišča iz Kopra dr. Svetozar Polič in dipl. jur. Filip Warasch, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dotaknila položaja narodnih manjšin v Jugoslaviji in avstrijske manjšine v Italiji. Dr. Zwitter je dal v svojem referatu poseben poudarek sedanjim težnjam o manjšinski zaščiti zlasti v delu organizacije 1 radi protislovenske agitacije na blema, se ni moglo ogniti vzdevku ] do njihovega jezika in težave pri šo-o «briljantnosti zasedanja*. Vendar | lanJu njihovih otrok, onemogoča tudi je tudi poročilo »Volkszeitunga* v ' "" ‘ bistvu informativno. Posebej pa moramo omeniti decembrsko številko dunajske revije «Neues Forum*, ki posveča koroškemu problemu veliko pozornost in naslovni članek pod geslom «Koroški dossder*. Naslovni članek Karla Schultfarerja ugotavlja: «Ni Koroška ogrožena zaradi slovenizacije, pač pa Avstrija za- Združenih narodov. V tej zvezi je poudaril potrebo po internacionalizaciji koroškega vprašanja ter delu koroških Slovencev v komisiji, ki jo je 20. decembra predlagal zvezni kancler dr. Bruno Kreisky. »Slovenci bodo v tej komisiji sodelovali samo kolikor bodo izpolnjeni nekateri njihovi bistveni pogoji*, je dejal dr. Zvvitter. Današnji celovški časopisi, ki včeraj niso izšli, prinašajo nepole-mično informativno poročilo o kulturnih dneh. Le glasilo ljudske stranke, ki prinaša kot aktualni intervju pogovor z dr. Pavlom so nastopili še trije govorniki. Apovnikom, ki se končuje z vpra-Predsednik Zveze slovenskih organi- I šanjem o internacionalizaciji pro- 50 let Sovjetske zveze Letos bo na dan 30. decembra prva socialistična država na svetu, Sovjetska zveza, izpolnila pol stoletja svojega obstoja. Nastanek povsem nove državne tvorbe na razvalinah dotedanje zaostale carske Rusije pomeni zgodovinski dogodek svetovne razsežnosti. Zmagovita oktobrska revolucija je uresničila tisto, kar ni bilo dano dosti prej pariški komuni. napravila je proboj v verigi kapitalističnega družbenega reda in odprla pot v stvarnost novemu redu, socializmu. Polnih pet let je moralo preteči od zmage revo’ucije do izoblikovanja nove državne skupnosti socialističnih republik. So-niptske zveze V teh letih, ki sodijo med naHežja v zgodovini soviptskih narodov, je oblast So-,vetov nrcstnla svojo zgodovinsko preteku šn to in izš’a iz nje zmagovita. Dolgoletna državljan ska vojna, podprta z vmešavanjem tujih intervencijskih oboroženih sil, je zaman poskušala obrniti kolo družbenega razvoja. Oblast Sovjetov delavskih, kmečkih in vojaških odposlancev se je v tem obdobju utrdila v posameznih delih nekdanjega carskega ruskega imperija do tolikšne stopnje, da je dozorel čas za oblikovanje nove državne skupnosti. Ta zgodovinski dogodek je nastopil na zasedanju odposlancev štirih do tedaj izoblikovanih socialističnih držav: Ruske federacije, Ukrajine, Belorusije in Čezkavkaške federacije. Odposlanci so se sešli v Moskvi 29. decembra, naslednjega dne pa so sprejeli izjavo in pogodbo o ustanovitvi Zveze sovjetskih socialističnih republik. Pot do ustanovitve take zveze ni potekala brez težav. Osrednje vprašanje, ki je bilo navzoče pri vzpostavljanju nove dizav-ne skupnosti, je zadevalo obliko združitve posameznih narodov. Stalin je zagovarjal mnenje, da se morajo obstoječe sovjetske republike združiti pod okriljem Ruske federacije kot avtonomni deli te federacije. Vendar je bil Lenin tisti, ki je doumel pomen in bistvo narodne enakopravno sti. Proti Stalinovi teoriji o avtonomnosti vseh sestavnih delov nove države v okviru iv pod imenom Ruske federacije, je Lenin poštami načelo o enakopravni vključitvi vseh narodov in njihovih republik v novo državno skupnost. ki na i bo Zveza sovjetskih socialističnih revuhlik Zmagalo jo Tjevinono načelo. Sam je tedni zorrsal: «ž»’wto nrntoavnltoa ziv»»n narn^av, to ie lairčno zve-zo. ki ne bo dopušča nasipa enega naroda nad drugim, takšno zvezo, ki bo temeljila na jasnem spoznanju o bratski enotnosti in na popolnem prostovoljnem sporazumevanju...* Pol stoletja socialistične oblasti v Sovjetski zvezi je prineslo nedvomno velikanski napredek na gospodarskem, kulturnem in vseh drugih področjih življenja te države in njenih narodov. Resnica je tudi, da so ti dosežki terjali izredne napore in žrtve delovnih ljudi vse dežele. V petdesetih letih je sovjetska oblast dosegla, da se je dežela povzpela od lesenega pluga do vesoljskih ladij. Ocena dosežkov Sovjetske zveze ne more mimo upoštevanja dejstva, da se je ta dežela morala po svojem nastanku spoprijemati ne le s posledicami težke zaostalosti, pač pa tudi s posledicami, ki jih jo zapustila dolgotrajna državljanska vojna, ki je terjala tudi neizmerno dosti človeških žrtev. Komaj dvajset iet Po nastanku nove države, pa so bili njeni narodi izpostavljeni še hujšemu pustošenju in žrtvam v težkih letih hitlerjevske agresivne vojne. Povojni razvoj Sovjetske zveze je potekal v povsem novih, spremenjenih mednarodnih razmerah. Novo vzpostavljeno razmerje sil je Sovjetsko zvezo postavilo v položaj ene izmed dveh obstoječih suversil, ki jima je atomska oborožitev postala eden izmed poglavitnih dokazov njihove nad moči nad ostalim svetom. Hlad na voina. ki ie označevala vse povojno obdobje, je izoblikovala dva nasprotno voiaška. poHVčna. gospodarska in idejna tabora, ki sta mu stali na vodstvu ZDA in Sovjetska zveza. Bistveno nov položaj je nastal v povojnem času tudi v družbeni podobi sveta. Sovjetska zveza ni več bila osamljena — otok — socializma v svetu. Socializem je postal pojavna oblika novih družbenih odnosov na vseh celinah. V Aziji se je povzpela Kitajska proti vrhu kot tretja velesila in kot druga velika socialistična dr žava. Tudi celotno mednarodno življenje je v povojnem času dobilo novo podobo, ko so se ob blokov skih skupinah pojavile mlade dr zave kot del neuvrščenega sveto z lastno politiko in z lastnimi na čeli o urejanju mednarodnih od nosov. Vse te spremembe na svetu so prinesle povsem nove probleme in tudi nove poglede na urejanje mednarodnih odnosov, pa tudi odnosov med socialističnimi državami samimi, prinesle so tudi nove poglede na sam notranji razvoj v socialističnih državah. V takih zapletenih razmerah je prva socialistična država kot velika sila mnogokrat zašla v protislovja in nasprotja z drugimi socialističnimi državami in komunističnimi gibanji o poglavitnih vprašanjih nadaljnjega notranjega razvoja posameznih dežel in n njihovih medsebojnih odnosih. Sama notranja stvarnost Sovjetske zveze pa je odkrila v obdobju prevlade stalinizma globoka zrna-ličenja misli in hotenj pobudnika revolucije. Lenina. Vse ta seveda ne more zmanj šoti neVčine in pomena, ki ga zo družbeni in sptošni razvoj sveta nameni potov prve .socialistične države, ki te dni prostimHa prva pnlstnletje sramna obstaja. DRAGO KOŠMRL.1 Koroškem*. Boljšega potrdila o aktualnosti letošnjih četrtih kulturnih dni ne bi mogli dob;ti. Omeniti je treba tudi. delo sociološke skupine mladih koroških izobražencev, ki jo sestavljajo Janko Malle, Jože Messner. Folti Sima in Malči Strauss Poročilo je podal na sinočnjemu zasedanju Janko Malle in predstavil socialno, eko nomsko in prostorsko analizo Ko roške na primeru visokogorske vasi Slovenji Plajberk, kjer je pretežna večina, skoraj 90 odst. prebivalcev, Slovencev. Dnevi se jutri končujejo s predavanjem Erika Prunča o teoriji vin-dišarjev, za katerega vlada veliko zanimanje, in Jožefa VVakovniga o letošnji politični jeseni v nemškem koroškem časopisju. Popoldne bodo udeleženci »Koroških kulturnih dni* odpotovali v Krko. kjer si bodo ogledali stolnico o kateri bo z umetnostno zgodovinske plat: predaval Janez Hoefler, mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič o krški škofiji Slovencev, Jakob Richter pa o ustanovitvi te škofije, ki je bila bistvenega pomena v dobrem in slabem za koroške Slovence. Zasedanje se je začelo včeraj in se ga udeležuje 150 slovenskih političnih in kulturnih delavcev. Četrti »Koroški kulturni dnevi* so poglavitna kulturna manifestacija koroških Slovencev. Sinoči je bil v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu klavirski koncert za udeležence zasedanja, na katerem je nastopila Tržačanka Neva Merlak-Corrado. J. š. Protest ZKPO Slovenije ob dogodkih na Koroškem (Od našega dopisnika) LJUBLJANA 2C — Predsedstvo Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije je na včerajšnji seji v Ljubljani sprejelo protestni izjavi o dogodkih na Koroškem in v Vietnamu. Predsedstvo izraža resno zaskrbljenost zaradi dogodkov na avstrijskem Koroškem, saj tamkajšnji Slovenci še vedno niso dosegli osnovnih nacionalnih pravic. Skrajno neugodni pogoji za ohranitev njihove materine besede onemogočajo, da bi se Slovenci na Koroškem lahko čutili resnično enakopravne s tamkajšnjim večinskim narodom. Nasprotno, zatiranje, ki ga doživljajo iz dneva v dan, odrekanje pravic njihovo normalno kulturno življenje, je rečeno v protestni izjavi predsedstva Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije o dogodkih na Koroškem. V protestni izjavi glede dogodkov v Vietnamu pa predsedstvo med dru gim izraža prepričanje, da nobena rila ne more streti duha in svobode vietnamskega ljudstva in poziva ves napredni kulturni svet k enotnemu boju proti sleherni agresiji, proti zlu in zločinom ameriškega ter saigonskega režima, ki si hočeta podrediti junaško vietnamsko ljudstvo. D. K. VVASHINGTON, 28. - 247 ameriških znanstvenikov je podpisalo protestno pismo Nixonu zaradi bombardiranja Severnega Vietnama. Znanstveniki, med katerimi so trije Nobelovi nagrajenci, ugotavljajo da pomenijo letalske akcije «sramotno izkoriščanje sadov znanosti za širjenje smrti in uničevanja*. BUENOS AIRES. 28. - Po vesteh iz Buenos Airesa bo zahodnonem ški kancler Brandt aprila prihod njega leta uradno obiskal Argentino Za božične praznike 215 mrtvih na cestah RIM, 28. — Napravljen Je b0 žalostni obračun o prometnih nesrečah v Italiji za božične praznike od 22. do 27. decembra. V omenjenih dneh je na italijanskih cestah umrlo 215 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 4.195. V omenjenih dneh so cestna policija in karabinjerji ugotovili 4.463 avtomobilskih nesreč. V enakem obdobju lani pa so bile 5.003 nesreče s 151 mrtvimi in 3.941 ranjenimi. Pričakujejo, da se bo v pri-hndnih dneh za novo leto in za praznik sv. Treh kraljev premet na cestah ponovno znatno povečal. Zato oblasti pozivajo vse avtomobiliste, naj bedo previdni, naj ne spremenijo izleta In praznika v tragedijo, naj omejijo hitrost in naj se ne podajo na cesto v primeru slabega vremena. Oblasti še posebno opozarja'o, naj avtomobilisti preden se odpravijo na pot — ugotovijo, če so vozila v redu. še posebno pa morajo biti v redu gume In zavore. Izredno pozornost naj avtomobi listi posvetijo na cestah, na katerih je mnogo prometa, kjer je prehitevanje izredno nevarno. Zato se priporoča vsem, ki bodo v prihodnjih dneh šli na kraiši ali daljši izlet, naj bodo previdni. IZIDE PRIHODNJO NEDELJO, 31. T. M. NOVOLETNA ŠTEVILKA P. D. NA ŠESTNAJSTIH STRANEH Pestra vsebina in voščila Tudi naša novoletna številka — podobno kot božična — bo izšla v dvakrat večjem obsegu s pestro vsebino. IZ VSEBINE: Stran 1: KLAVDIJ PALČIČ: Kraški kmetje oblegajo devinski grad pred 260 leti (Risba — ob proslavi 400-letnice slovenskih uporov). Stran 1: Novice iz vsega sveta. Stran 2: Tržaški dnevnik. Stran 3: Novoletni pogovori. Stran 4: Goriški in beneški dnevnik. Stran 5: JOŽE KOREN: Pogovor z O. Kjudrom o Tržaškem partizanskem pevskem zboru. NEVA Dl LENARDO: O »Rožicah ziz Rezije*. Stran 6: SAMO PAHOR: Zanimivi podatki švicarske študijske skupine «Alpina» o narodnostni sestavi prebivalstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Horoskop za leto 1973. Stran 7: R. HLAVATY: Kronika leta 1972 v besedi in risbi. BOJAN BREZIGAR: Štivan. J. M.: Pogovor s srednješolci. Stran 8: LJ. OMLADIČ: Koper danes. D. FURLAN: Ob polomu 1943 — Partizani razoro-žujejo ital. vojsko na Colu. Stran 9: Šport. Stran 10 14: Novoletna voščila. Stran 15: Nagradno žrebanje P. D. Stran 16: Novice iz vsega sveta. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ SO SE SPET IA ČEL A POGAJANJA ZA NOVO OBČINSKO UPRAVO Razpravljali so o problemih pristanišča o gospodarskem načrtu in preureditvi uprave O položaju tržaškega pristanišča je poročal dr. Franzil ■ Župan Spaccini orisal osnovne točke prihodnjega petletnega načrta Pogajanja se nadaljujejo danes - Izjava pokrajinskega tajnika KD SINOČI V DVORANI «DI VITTORIO» V SEDEŽU CGIL V palači Diana, kjer je sedež pokrajinskega tajništva KD, so se včeraj nadaljevala pogajanja med predstavniki KD PSI, PSDI, PRI in Slovenske skupnosti za izdelavo občinskega programskega načrta in sestavo novega občinskega odbora. Pogajanja so se začela popoldne in so se najprej lotili pro blemov tržaškega pristanišča Tega sestanka so se udeležili za KD Co-loni, Belci in Russo, za PSI Sa-raval, za PRI Volli in Corsi. za PSDI Cesare, za Slovensko skupnost pa Štoka in Lokar, poleg njih pa še dr. Franzil in inž. Colautti. Predsednik ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil je podal poročilo in navedel razne podatke o sedanjem položaju in o prihodnjih potrebah tržaškega pristanišča. Diskusije so se udeležili vsi navzoči in so soglašali glede možnosti, da bi se uresničil enotni pristaniški sistem med Trstom in Tržičem, poudarili pa so tudi resnost sedanjega položaja. Imenovali so de stanka so se udeležili Coloni, Ri-naldi in Chersi za KD, Caristi, Ghersi, Mislei in Pittoni za PSI, Mauro Gargano in Fragiacomo za PRI, De Gioia in Cesare za PSDI, Dolhar, Štoka in Vremec za Slovensko skupnost. Prisoten je bil tudi župan Spaccini, ki .je orisal o-snovne točke na podlagi katerih naj bi se izdelal drugi petletni načrt 1 tako glede infrastruktur in osnovnih storitev, kakor tudi posegov v posameznih rajonih. Načeli so tudi vprašanje preureditve občinske uprave, upoštevajoč nove naloge in pobude, katerih se bo morala lotiti občina v vedno večji meri in na raznih sektorjih, da bo lahko kos raznim zahtevam in potrebam občinske skupnosti. Zastopniki strank leve sredine so izrazili u-godno mnenje glede kriterija, da se razne pristojnosti in dejavnosti občinske uprave porazdelijo na podlagi 15 oddelkov. Pogajanja se bodo nadaljevala danes. 0 sedanjem položaju v zvezi s čelu države. PodoDno orzojavko je odposlal tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi id se je ob tej priliki posebej spomnil na obisk predsednika Leoneja v Trstu ob odprtju novega sedeža deželne skupščine. • Na nedavnem občnem zboru zbornice lekarnarjev v Trstu so za naslednja tri leta izvalili novi svet. Predsednik je dr. Dino Papo, podpredsednik dr. Adriano Pegan, tajnik dr. Paolo Neri, blagajnik dr. Federico Milani, svetovalci pa so dr. Lidia Simoni, dr Giorgio E.r-nardon in dr, Gianni Rubino V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Flavio Rossi, dr. Demetrio Marco, dr. Giulio Benussi in dr. Piero Večer solidarnosti s trpečim junaškim vietnamskim ljudstvom Govorili so predsednica antifašističnega odbora prof. Ilackova, Ravel Kodrič in Willer Bordon . Dokumentarec Sergia Delmassa lovno skupino, ki bo podrobneje pogajanji za sestavo novega občin proučila vprašanja financ, produk- , skega odbora je pokrajinski tajnik tivnosti. infrastruktur in pristani ških naprav ter večje avtonomije za pospešitev raznih postopkov. Ta skupina bo tudi sledila pobudam za tržaško pristanišče tako v krajevnem kot v deželnem m vse državnem merilu. Predstavniki vseh strank so poudarili osnovni pomen pristaniškega sektorja za razvoj tržaškega gospodarstva ter so pozitivno ocenili pobude za koordinacijo z drugimi pristanišči severnega Jadrana. Razgovori so se nadaljevali zvečer in so se zavlekli pozno v noč, ker so razpravljali o osnovnih točkah občinskega načrta. Tega se- URNIK TRGOVIN Za prihodnje praznike bodo trgovine odprte po sledečem umiku: SOBOTA, 30. DECEMBRA Trgovine jestvin: od 8.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30, z možnostjo, da lahko zaprejo tudi ob 21.00. Mlekarne: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30 z možnostjo da lahko zaprejo tudi ob 21.00. Pekarne: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Mesnice: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Ribarnice: od 8.00 do 14.00. Vse ostale trgovine: od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 20.00. NEDELJA. 31. DECEMBRA Vse trgovine bodo zaprte z izjemo mlekarn (umik od 7.00 do 12.00), pekam (od 7.30 do 13.00) in cvetličarn (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19 30), kioski s časopisi bodo odprti do 13 00 PONEDELJEK 1. JANUARJA 1973 Vse trgovine, brez izjeme, bodo zaprte. KD Coloni včeraj izdal izjavo, v kateri poudarja, da so predstavniki zainteresiranih strank ugodno sprejeli sklep o nadaljevanju levosredinske koalicije v tržaški občini. Strinjali so se v oceni, da bi bilo nedosledno spreminjati brez tehtnih vzrokov politično linijo, ki je zagotovila Trstu upravno stabilnost in funkcionalnost, politiko, ki je očitno prispevala k izolaciji skrajne desnice in ki je pripomogla k uveljavljanju omikanih konstruktivnih odnosov s slovensko manjšino ter dala znaten prispevek k miru v Evropi. Ta politika, je še deial Coloni, je dobila priznanje na uprav nih volitvah, saj so stranke leve sredine v primerjavi z upravnimi volitvami leta 1966 pridobile tri mesta več v občinskem svriu (le Izrazi solidarnosti s trpečim vietnamskim ljudstvom, ki ga je po skoraj tridesetih letih krute vojne in nedavnih Nixonovih obljubah o miru v zadnjih dneh še huje in kruteje udaril ameriški imperializem, zadobi-vajo vedno večji obseg. Po vztrajnem nabiranju podpisov na peticiji predsedniku vlade Andreottiju, od katerega demokratično ljudstvo odločno zahteva, naj se italijanska vlada jasno in dokončno izreče o zločinskem bombardiranju Vietnama, se v teh dneh vrstijo še druge akcije solidarnosti z junaškim vietnamskim ljudstvom. Sinoči so na pobudo odbora za mir in neodvisnost Vietnama ter enotnega antifašističnega odbora priredili solidarnostni shod v dvorani «Di Vittorio* nove delavske zbornice CGIL. Uvodno besedo na sinočnjem shodu je imela predsednica enotnega antifašističnega odbora v Trstu Margheri-ta Hack, ki je ostro obsodila hinav- sko ravnanje ameriškega predsednika v predvolilni kampanji, ko je obljub ljal mir, a je sedaj dokončno odvrgel krinko in pokazal svojo pravo podobo. Glede sedanjega bombardiranja nedolžnega civilnega prebivalstva Severnega Vietnama je Hackova dejala, da smo bili doslej vajeni razmišljati o nacističnem barbarstvu kot o nečem neponovljivem in nepresegljivem po grozotah, Nixon pa nas danes uči, da se da tudi najhujše preseči. Poleg tega pa so Hitlerjeva grozodejstva slonela na jasni filozofiji nadrase, Nixon pa zavija svojo umazano vojno v hinavščino, kar je še odvratnejše. O-menila je tudi kruto dejstvo, da se ameriški vojni stroj poslužuje znanstvenih izsledkov, da bi vojno in njene učinke posodobil z uporabo vedno bolj strahovitega orožja, ki hitreje in učinkoviteje uničuje vse kar je živega na tem koščku azijske zemlje. Ob vsem tem se morajo znan- Biagi. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimniiiiiiuiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiniiiiiiiiMnuiiiiiiiiiiimiiiiiiin DEŽELA 0 ZAŠČITI KRASA Zakon o «kraških rezervatih» bo stopil v veljavo spomladi? Študijska komisija sestavila besedilo - Postopek bo traja! 2-3 mesece - Kraševce skrbijo omejitve po Belcijevem zakonu Posebna komisija pri deželni ne omejitve bo deželni zakon odre 9 pnmeruv noric,, 1U primerov na upravi, ki se ukvarja z vprašanjem j dil za posamezna zaščitena področ-kraških rezervatov in ki ji nače- ja in kako bo urejeno vprašanje luje odvetnik G. Pacia. bo v naj- j nadaljnjega gospodarskega lzkori-krajšem času zaključila sestavo be- ščanja prizadetih površin. Prav to sedila zakonskega osnutka, s ka vprašanje Da najbolj živo zanima terim bo v deželno zakonodajo j naše okoliške kmete, saj bo za-sprejet državni zakon « Belci* (z ščita Krasa neposredno prizadela dne 6. junija 1971), ki uvaja kakor | njihove lastninske pravice na širo- lezljivega vnetja priušesne slinavke, 2 primera želodčnega in črevesnega vnetja pri otrokih (en primer so sicer zabeležili izven tržaške občine), 9 primerov srbečice, od katerih 6 izven tržaške občine ter 3. primere nalezljivega vnetja jeter, nevšečne bolezni, ki zahteva tos 56,79 odst., leta 1966 pa 52 73 ^ ^ega sesj znano sedem kraskih rezervatov, kem območju, ki ga zajemajo re dolgo zdravljenje. odst. glasov). KD je že med volil no kampanjo predlagala nadal.jeva n,je levosredinske koalicije, danes pa potrjuje to politično linijo ne samo zaradi prej omenjenih statističnih podatkov, ampak zaradi tega, ker taka politika omogoča, v teh časih, ko se v svetu opažajo nevarni preobrati, da se ohranijo pozicije omikanega in socialnega napredka. , Coloni je ob zaključku svoje iz (jdročju tržaški zervati, predvideni po Belcijevem pokrajine in enega na področju , zakonu. Kraško prenivalstvo m vse Slovence pa še posebej zanima vprašanje na kakšen način in v kakšni meri se deželni zakonski osnutek ukvarja s človeško komponento Krasa. goriške pokrajine (pri Doberdob-skem .jezeru). V besedilu zakonskega osnutka je namreč še nekaj točk, ki zahtevajo podrobnejše proučitev, sicer pa je zakon pripravljen in vse kaže da ga bo komisija ; še v januarju predala deželnemu i odboru Postopek se bo nadaljeval j tako, da bo zakonski osnutek pri- j šel v, razptaMP pred pristojno ko- Skoraj 700 milijonov pomoči za izseljence • Poštni urad v Ul. Vasari 10 bodo s 30. decembrom premestili v novi sedež v Ul. Pascoli 16. Umik za občmstvo bo od 8.15 do 14. Trije požari zajeli skoro 5 ha zemljišča Včeraj so morali gasiici poseči zaradi treh požarov suhljadi. Prvi j se je vnel pri Katinari v bližini I gradbišča nove bolnišnice. Po eno urnem delu so ga tržaški gasilci « * I IT dtg ! Deželni «*, * u *. n,K„l j SSČZTS SE i jr •* ssss govor glede programov ker ne za- lijske krajine in s tem oostal j njihove člane. Gre za fi- dostuje sporazum glede formul, . pravomočen. Celoten postopek naj ampak je potrebna preverjena skladnost o stvareh ter skupna volja, da se stvari tudi izvedejo. Berzanti in Ribezzi čestitala Leoneju Predsednik deželnega odbora Ber zanti je včeraj naslovil na predsednika republike brzojavko, v kateri mu izraža čestitka ob prvi obletnici njegovega predsedovanja in voščila za bodoče delovanje na bi trajal dva do tri mesece, to pa pomeni, da bo zakon o zaščiti Krasa ali o kraških rezervatih stopil v veljavo snomladi prihodnjega leta Za prve posege na tem področju je deželna uprava vnesla v proračun za finančno leto 1973 vsoto 50 milijonov lir. Skrb za ureditev rezervatov naj bi prevzel poseben. «Zavod za zaščito Krasa*. Kakšni bodo prvi posegi deželne uprave na tem področju, ni še znano. Prav tako ni znano, kako namerava de žela zaščititi kraška področja, kakš- ............... ŽELEZNA BLAGAJNA V RECEPCIJI JE BILA ... PRAZNA V HOTELU OB NABREŽJU UKRADLI KOVČEK Z DRAGOCENIM NAKITOM 50 milijonov lir vrednosti ■ Izginila je tudi sijajna ogrlica Takih tatvin v Trstu nismo vajeni: senzacionalna sta plen (skoro 50 milijonov lir), in kraj. kjer je prišlo do tatvine, najboljši tržaški hotel, v katerega zahajajo samo petični turisti, ki se mudijo v našem mestu. In res je človek precej bogat, če poseduje kov ček kot je bil tisti, ki so ga ukradli in v katerem je bilo 11 draguljev, od katerih je samo eden, ogrlica s smaragdi in briljanti, vreden 20 milijonov lir! Pred dnevi sta se ustavila v hotelu «de la Ville* na Nabrežju bogat industrijec iz Furlanije in njegova prijateljica 36-letna Maria Giambonini iz Verone. Ženska, ki je bila že štiri ali petkrat v tem hotelu, je izročila vratarju majhen črn kovček, v katerem je hranila svoje dragulje. Ker je bil kovček preširok, da bi ga lahko vtaknili v posebne jeklene omarice, katerih ključe izročijo gostom, ga je vratar spravil v glavno blagajno ho tela. Prikupna gospodična iz Verone .(e v naslednjih dneh večkrat vzela iz kovčka razne ogrlice in prstane in zadnjič je vrnila kovček vratarju na dan sv. Štefana popoldne kmalu po 17. uri. V sredo zjutraj ko se ie spet javila pri vratarju in je ta odprl blagajno, kovčka ni bilo več. Na »redi jeklene blagajne, na najbolj široki polici je bil samo velik božični «panettone!» Takoj so poklicali agente bližnje ga komisariata na Trgu Dalmazia. ko pa so ti uvideli za kakšno vsoto gre, so prepustili vso zadevo letečemu oddelku kvesture. Preiskavo vodi sam načelnik oddelka dr. Petrosino, ki je sinoči izjavil, da še niso izsledili tatu, da pa vodijo preiskavo v več smereh. Sledi je menda precej, točnega pa ni še nič. «Lahko bi bil jaz sam,* je ironično pripomnil dr. Petrosino tali pa tudi vi.» To je bil odgovor na vprašanje ali sumijo kakega uslužbenca v hotelu. Mnenje preiskovalcev je namreč, da ni ukradel draguljev eden izmed tistih, ki imajo ključe blagajne, čeprav niso bila vrata jeklene omare vlomljena. Ali je imel tat ponarejene 'ključe, kar na je zelo težko, ali pa je izkoristil trenutek, ko so pustili vrata blagajne odprta. V teh dneh je namreč v hotelu veliko gostov in tudi veliko ljudi ki prinašajo darila, voščila ali se sploh mudi po raznih opravkih v sobanah in hodnikih velikega hotela. Možno je torej, da je nekdo stopil v prazen urad, zagledal odprta vrata in segel po kovčku nato pa izginil. Agenti znanstvenega oddelka niso mogli ugotoviti točnih prstnih odtisov ker se je mnogo rok dotaknilo blagajne, preden so posegli oni. Zato sloni vsa preiskava samo na sposobnosti dr. Petrosina in ljegovih sodelavcev. Prava detektivka, torej Včeraj smo zabeležili malo stvar nih vesti, obenem pa veliko govoric, kot se dogaja v podobnih pri merih. O vrednosti ukradenih dra guljev so se razširila razna mnenja: 100 milijonov lir, 150, celo 200 milijonov. Kaže pa. da vrednost ne presega 40-50 milijonov lir. Druge govorice so se razširile na ra čun same okradene Giamboninijeve Ker v trenutku, ko je izročila vra tarju kovček, ni vpisala vrednosti, ki jih je hranila v njem so celo podvomili v tatvino. Toda njeno verzijo je potrdila prijateljica, ki je videla, da je položila dragulje na žametno podlago kovčka. Poleg tega pa tudi pri blagajni hotela iz vljudnosti ne zahtevajo od gostov, dla jim odprejo kovčke. Take so namreč tradicije, tradicije, v katere pa spadajo tudi vljudni tatovi — hotelske miši. ZA NOVOLETNE PRAZNIKE Zaprti uradi gen. konz. SFRJ Uradi Generalnega konzulata SF RJ v Trstu bodo v soboto, 30. in nančno pomoč, ki jo dežela priznava izseljencem po zakonu štev. 24 z dne 26. junija 1970. Pomoč izseljencem in njihovim družinam v neugodnem gospodarskem položaju dajejo posamezne občine, dežela pa jim potem vrača 90 od sto izdanih vsot. Deželna upravo je do danes izdala v ta namen 648.117.000 lir. Na isti seji je deželni odbor na predlog odbornika Stopperja nakazal občinskim podpornim ustanovam v Furlaniji-Julijski krajini 31.584.000 lir na osnovi deželnega zakona štev. 37 iz lanskega leta Podporne ustanove bodo omenjena sredstva razdelile med civilne invalide Odbor je končno sprejel predlog odbornika za promet. Varisca, naj bi deželna uprava prispevala 20 milijonov lir za poletno pomorsko zvezo na relaciji Trst Gradež -Lignano - Caorle - Benetke Poreč. Neka tržaška družba namerava namreč poleti 1973 vzpostaviti novo redno zvezo med omenjenimi središči, za kar bo po proračunu potrošila 90 milijonov lir. Deželna pomoč tej pobudi se priznava na podlagi deželnega zakona štev. 18 iz letošnjega leta. plamene, ki so zajeli Dolgo krono pri žavljah. Ob 17.30 so dospeli na kraj mdljski gasilci pod poveljstvom podčastnika Norbeda, toda v kratkem so morali zaprositi za pomoč tudi gasilce iz starega pristanišča, tako da se je s plameni spoprijele nad 20 mož. Komaj po 20. uri s-i pogasili zadnje zublje, ker je burji znova in znova iz isker netila plamene. Pogorelo je nad 40 tisoč kv m suhe trave in grmičevja. Zadnji požar pa je izbruhnil malo pred 20. uro pri Orehu. Hitri poseg miljskih gasilcev je onemogočil, da bi se plameni preveč razširili, tako da je škoda omejena stveniki zamisliti in obsoditi tako početje, ne pa ga še podpirati. Obenem se je Hackova obrnila v svojem govoru na vse tiste, ki jih v teh tragičnih trenutkih veliko bolj ganejo drobni dogodki iz vsakdanje kronike, kot pa dejstvo, da v sicer oddaljenem predelu zemeljske oble vsak dan umre pod bombami toliko nedolžnih moških, žensk in otrok. Vsi ti se morajo zavedati, da je Vietnam kakor sod smodnika, ki lahko zajame v svoj smrtonosni obseg ljudi vsega sveta. Zavedati se moramo skratka, je zaključila govornica, da vietnamska zastava ne plapola samo na vietnamskih bojiščih, temveč v zavesti ljudi vsega sveta. V slovenščini je nato spregovoril mladinec Ravel Kodrič, ki je v uvodu izrazil globoko razočaranje zaradi razsežnosti. ki jo je v zadnjih dneh za-dobila vojna v Vietnamu po hinavskih zagotovilih ameriškega predsednika Nixona. Blaznost in nesmiselnost te Nixonove poteze je postavil v okvir dogodkov na mednarodni ravni v trii zadnjih letih, ko je razvoj v svetu vendarle stopil korak naprej, a ga skuša ameriški imperializem sedaj z vsemi silami zavreti. Neuspehi na mednarodnem polju so Nixona pognali v tak obup in trmo, da ne odneha z zločinskim stopnjevanjem nasilja, čeprav ga celo mnogi zaveznik; počasi zapuščajo. Med njimi seveda ni italijanske vlade, ki vztrajno molči. Vendar ne molči samo vlada. Tudi velik del javnega mnenja stoji neprizadeto ob strani in ob tem je Kodrič navedel primer goriškega dijaka, ki je v neki ciklostilirani reviji napisal. da «...raje rešujemo probleme Vietnama in Arabcev, kot da bi reševali naše probleme...*. To dokazuje težnjo nekaterih, da bi v naših mladinskih krogih utišali ta pereči problem. Svoj govor je Kodrič zaključil z mislijo, da je treba stvameje prehajati z besed k dejanjem, od izpovedane solidarnosti k njenemu dejanskemu organiziranju. To aktivno solidarnost mora osvojili zlasti dijaško gibanje in tudi dragoceno omrežje prosvetnih društev pri nas, ki ima neposreden stik z ljudstvom. Zbranemu občinstvu je filmski amater Sergio Delmasso nato prikazal svoj dokumentarec, ki ga je izdelal na obisku v Moskvi, kjer je imel možnost, da je intervjuval severnoviet-namskega veleposlanika v Moskvi ter predstavnika osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Na koncu je spregovoril še predstavnik odbora za mir in neodvisnost Vietnama ter miljski podžupan Wii*r Bordon, ki je po obsodbi ameriške politike v Vietnamu poudaril, da je treba v Italiji brez odlašanja mobilizi- Pevski zbor tFantje izpod Grmade* iz Devina priredi KONCERT BOŽIČNIH PESMI jutri, 30. t. m. v devinski cerkvi s pričetkom ob 20. uri. Izleti ŠD Breg prireja 6. januarja 1973 tradicionalni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje pri vaških zastopnikih: Edvin Rapotec — Boršt, Peter Stranj — Dolina, Giordano Kralj — Domio, Boris Mihalič — Boljunec 201. Vpisovanje se bo zaključilo 3. januarja 1973. Cena: 2.200 lir. Slovensko planinsko društvo - Trst priredi ob priliki smučarskega tečaja izlet v žabnice, Trbiž - Sv. Anton. Napovedan izlet bo dne 7. januarja 1973. Vpisovanje pri Norci v Ul. Geppa 9 do 2.1.1973. Za člane lir 1.600, za nečlane 1.700. Razstave V Kulturnem domu je razstava otroških risb ob predstavi cTmjul-čice*. Razstavljale so tudi risbe, ki so jih otroci poslali za objavo v gledališkem listu ,sa Stegu por. Savi 87-letna E-iz junaškega odporništva, in z odloč-1 ™ 18. Fragiacomo, 84-letm Aristi-no akcijo prispevati za dokončni mir j “e š*lam- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolim, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini. Ul. T. Vecellio 24: Serravallo, Trg Cavana 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU Esculapio. Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena. Istrska ulica 35: Chiari Crotti. Ul Tor S. Piero 2. v Vietnamu. Tržaška občina sporoča, da so v občinski palači (Largo Granatieri štev. 3) za dvajset dni na vpogled občinstvu spiski davčnih zavezancev za občinske davke Spisk- obsegajo imena davkoplačevalcev in ustrezne obdavčitve za leto 1973 Sestavljeni so bili na podlagi davčnih prijav, ki so prispele na ohčino do 20 septembra letos mtiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,„||U, NA VPOGLED V OBČINSKI PALAČI Seznam davčnih zavezancev za dopolnilni davek 1973 Nalezljive bolezni v tržaški občini Zdravstveni urad tržaške občine je v obdobju pd 18. do 24. decembra ugotovil sto nalezljivih obolenj. Najpogosteje se v zadnjih tednih pojavljajo rdečice, za katere je samo v tem obdobju zbolelo 53 nedeljo, 31. decembra 1972. leta za- ljudi. V tem obdobju so zabeležili prti kot običajno, ter tudi v ponedeljek, 1. in v torek 2. januarja 1973 zaradi novoletnih praznikov. tudi po en primer meningitisa in paratifusa. Poleg tega pa so zabeležili še 12 primerov škrlatinke. iiiiiiiMiiiiuMiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiimaiiiHiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiinmaMiiiiiiimtin OBVESTILO TRGOVINSKE ZBORNICE IS TAT bo poizvedoval o potrošnji v družinah Vsak mesec bodo v Trstu izžrebali po 18 družin - Izjave bodo ostale tajne - V miljski občini se bodo družine menjavale vsake tri mesece Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bo osrednji zavod za sta tistiko ISTAT od prihodnjega leta dalje vnesel nekaj sprememb v postopek po katerem ugotavlja razvoj potrošnje pri italijanskih družinah. ISTAT bo v tržaški občini poizvedoval za potrošnjo pri 18 družinah na mesec, v miljsld občini pa pri 9 družinah vsake tri mesece. Uradniki bodo spraševali dru žinske poglavarje, koliko potroši jo v določenem časovnem razdobju za hrano, za prometne storitve in podobno Trgovinska zbornica k temu pripominja, da bodo ostale izjave družinskih poglavarjev taj- ne, oziroma da jih bo ISTAT objavljal le v kolektivni obliki. Izžrebane družine bodo prejele posebno knjižico, v katero bodo vpisovale izdatke za hrano, prometne storitve in druge podatke, nato pa bo vsaka družina dala na razpolgo predstavnikom statistične ustanove ali občine podatke za 10 dni, to je za tretjino določenega meseca. Družine se bodo namreč od meseca do meseca menjavale. Podobno proučevanje bo ISTAT raztegnila od februarja dalje na vso Italijo, na podlagi nabranih podatkov pa bo sestavila sliko celotne italijanske potrošnje Objavljamo nadaljevanje seznama davkoplačevalcev za leto 1973. Gallopin Mario, uradnik (obdavčljiva osnova 6.500.000 lir) davek 215.568 lir: Gamba Pasquale, zdravnik (9.500.000) 1.229.052; Gašperini Vittorio, zdravnik. (9.100.000) 1 milijon 127.526; Gerletti Bruto, inženir (8.600.000) 405.168; Gerolimich Carlo (5.800.000) 241.548; Ghidini Lucy vd. Bradaschia, gospodinja, (5.000.000) 390.264: Gianfre Arman-do, trgovec, (6.400.000) 760.962; Gi-glio Ennio, zdravnik, (6.600.000) 401 tisoč 214; Giovanninj Livio, zdravnik, (6.300.000) 366.108; Godas Da-rio, zobotehnik, (5.600.000) 335.940; Grambassi Manlio, časnikar (5 milijonov 80.000) 523.266; Grandi dr. Antonio, odvetnik, (10.000.000) 1 milijon 551.942; Grandi prof. Edoar-do, zdravnik, (9.500.000) 1.029.090; Gropajz Riccardo, trgovec, (6 milijonov 400.000) 372.432; Guarini Luigi, zdrav. (5.700.000) 309.030; Guar-nieri Ezio, industrialec, (6.300.000) 739.236; Guastalla dr. Sergio, zdravnik. (5.900.000) 294.360; Guerin Vittorio, trgovec, (6.400.000) 760.962. Hausbrandt E rman no, industrialec, (8.700.000) 1.013.424; Hausbrandt Roberto jr., (9.500.000) 1.187.502; Hrovatin Giovanni, zdravnik, (5.500.000) 332.106; Hrvatic Emilio, (7.100.000) 908.844; Hrvatic Mario, gradb. izvedenec, (6.800.000) 845.676; Ianousek Ladislao, industrialec, (10.000.000) 1.551.942; Jazbar Stanislav, trgovec, (5.500.00(1 138.690; In-contrera Carlo Alfonso, uradnik, (5.000.000) 287.400; Imeri Giorgio, odvetnik, (10.000.000) 1.193.000; Jurcev dr. Giacomo, zdravnik, (12 milijonov 800.000) 1.561.932. Klugmann Giuseppe, zdravnik, (10.200.000) 1.166.196; Konecny Antonio, zdravnik (8.300.000) 786.930. Lenardon Bruno, zdravnik, (8 mi lijonov 400.000) 767.772; Lichtenstein Erneste, trgovec, (10.000.000) 1 mi- Fulvio, zdravnik, (5.800.000) 254.622; lijon 551.942; Lin Sergio, zdravnik, (12.000.000) 1.236.780; Loser Paolo, zdravnik, (6.100.000) 466.566; Lovi-sato Luciano, zdravnik, (9.900.000) 1.164.198; Lovisato Lucio, zdravnik, (5.300.000) 169.854 Magri Enrico (6.900.000) 618.654; Maieron Pierluigi, zdravnik, (13 milijonov 400.000) 1.891.662; Malossi Lucio. trgovec, (5.200.000) 486.372; Manfredi Franco, zdravnik (9 milijonov 200.000) 1.162.642; Mann Giovanni, industrialec, (11.200.000) 1 milijon 521.430; Mari Riccardo (10 milijonov) 1.551.942; Marin Luigi A-dolfo, zdravnik, (13.600.000) 1 milijon 902.828; Marin Giuseppe, geometer, (9.400.000) 1.413.582; Marinuz-zi Aldo, zdravnik, (5.500.000) 239 tisoč 166; Martinolli dr. Carlo, brodar, (10.000.000) 1.551.942; Mazzu-cato Edoardo, zdravnik, (8.800.000) 962.214; Mazzuchin Francesco, zdravnik, (6.100.000) 454.638; McCann Thomas Aloisius (5.400.000) 352.356; Meucci Mario, uradnik, (9.600.000) 1.427.500; Michelini Edoardo, zdravnik, (8.200.000) 872.166; Mizzan dr. Ferruccio, uradnik, (5.800.000) 446 tisoč 328; Monico dr. Lucio, zdravnik, (6.800.000) 785.478; Montenero dr. Duilio, zdravnik, (8.900.000) 492 tisoč 132; Moretti Gino, (10.200.000) 705.564; Morpurgo Mario, industrialec, (10.000.000) 938.010; Muratti Giuliano, zdravnik. (6.700.00) 509 tisoč 970; Musco Giovanni, zdravnik, (5.300.000) 206.070; Napp Bruno, pomorski agent (10 milijonov) 1.551.942; Nejedly Clau-dio, zdravnik. (10.000.000) 1.280.130; Nicalini dr. Renato, zdravnik, (16 milijonov) 2.222.718; Nordio dr. Au-' gusto. zdravnik, (5.000.000) 190.578; Nuciari Antonio, zdravnik, (6.600.000) 560.904. Oberdank Aldo, trgovec, (10 milijonov) 1.551.942, Oblak Stanislav, uradnik, (6.700.000) 300.306; Omero Angaro Vinicio, zdravnik (5.700.000) 164.124; Osvaldella Nora por. Baldi (5.400.000) 241.602. Padoa Fabio, zavarovalni agent, (10.000.000) 1.551.942; Paladini dr Paolo (5.900.000) 303.108; Parentin Adelchi, zdravnik, (8.000.000) 966 tisoč 552; Parma Umberto, zdravnik, (9.000.000) 829.410; Pascalis B.-uno, zdravnik, (6.000.000) 336.978; Pasini Umberto, upravnik, (7 milijonov 700.000) 661.914; Pastor Luciano, uradnik, (20.000.000) 4.233.648; Pastorelli Silvano, trgovec, (7 milijonov 500.000) 594.186; Pavesi dr. Giuseppe, (6.500.000) 601.908; Pavli-dis Nicolo, zdravnik, (7.500.000) 675 tisoč 168; Pecorari Paolo, zdravnik, (10.400.000) 1.295.052; Pellarini Renato, bencinar, (5.400.000) 539.502; Pellis Paolo, inženir, (8.600.000) 1.059.042; Peri Vinicio, uradnik, (6.000.000) 498.078; Perkan Bogomilo, zdravnik, (7.800.000) 775.242; Pe-sle dr. Silvio, uradnik, (7.400.000) 492.942; Petroni Piefcro, zdravnik, (12.800.000) 1.406.064; Petz Egidin. zdravnik, (13 600.000) 1.278.942. Kino Nazionale 14.00 «Biancaneve e i sett* nani», Walt Djsney. Fenice 15.00 *& Jugoslovanski in italijanski predstavniki si ogledujejo gradbišče avtocestnega priključka v Sovodnjah (Foto Altran) Gradbišče priključka in mednarod- monja letošnja odborova seja niki obmejnih oblasti Gorice, Nove Gorice, Slovenije in uprave jugoslovanske carine. V delegaciji sosednje republike so bili predsednik občinske skupščine Šimac, poleg ostalih pa sta bila v njej še predstavnik urada za zunanje zadeve Slovenije Kosič ter namestnik generalnega direktorja jugoslovanske carine Aleksijevski. Z naše strani sta bila prisotna župan De Simone in predsednik trgovinske zbornice Lupieri, ki je načelnik druge faze izgradnje avtocestnega priključka. Člani obeh delegacij so si najprej ogtedali gradb šče ob Tržaški cesti, kjer se bo priključek približal meji in kjer bo terminal novega odseka državne ceste št. 56 Gorica — Videm. Obiskali so Sovod-nje, kjer so cesto že vkopali v terasasto področje. Kako potekajo dela, je gostom poročal geometer Lupieri. Povedal je, da bo avtocestni priključek dograjen prve mesece leta 1974 in da bodo spomladi leta 1973 pričeli graditi objekte obmejne postaje v Štandrežu. Jugoslovanski predstavniki so gostitelje seznanili o svojih naporih za izgradnjo cestnega omrežja v bližini mejnega prehoda Vrtojba. NEKAJ DNI PRED UVEDBO ZAKONA V GORIŠKIH PAPIRNICAH ŠE NI REGISTROV IVA Marsikdo je ostal brez njih, v papirnicah pričakujejo nove pošiljke Od včeraj stavkajo uslužbenci uradov IVA in registrskega urada Jutri četrta šahovska simultanka Jutri ob 21. uri priredi prosvetno društvo «Oton Župančič* v Štandre-žu četrto zaporedno simultanko. Na 15 deskah se bo spoprijel pokrajinski prvak v brzotumirjih Tullio Bregant. V članek »Tri leta zapora zaradi sovražne propagande proti Jugoslaviji* se je vrinila neljuba nanaka. Dogodek se ni pripetil 1970 . ampak 1971, leta. Na zadnji letošnji seji občinskega odbora v Gorici, ki je bila v sredo zvečer, so imeli polne roke v...a. Zupan De b,mone je poročai, ua so snoro zaključili z ae.om za nov organik občinskega osebja in da bodo kmalu o njem razpravljali v občinskem svetu. Odbornik za javno vzgojo Moise je predlagal, da bi občina plačala knjigarnam knjige, ki so jih zastonj dah otrokom osnovnih šol, odbornik Agati pa je predlagal v odobritev načrt za novo športno igrišče v Štandre-žu: to bo veljalo 128 milijonov lir. Odbornik. za javna dela je nato predlagal vrsto drugih sklepov. O-menlmo jih: asfaltirali bodo neke ulice, za kar bodo porabili 7.700.000 lir, en milijon' lir bodo porabili za vodovodno napeljavo na šolskem športnem igrišču, za ureditev fizikalnega in kemičnega kabineta v učiteljišču bodo porabili dva milijona lir, za razširitev podvoza v Ulici Aquileia bodo porabili nadaljnjih 46 milijonov lir, med ulicam” Duca d’Aosta in Alfieri bodo urpcTi parkirišče za avtomobile. Razširili bodo tudi del Ulice Faiti: za to bodo porabili pet milijonov in ool lir. V zavodu Lenassi bodo štiri učilnice preuredili za pošolski pouk, nad pet milijonov lir pa bodo porabili za nakup drevesc za razne nasade v mestu. v Novi Gorici. To je predlagal odbornik za osebje Paulin, ki je tudi govoril o drugih vprašanjih, ki se tičejo osebja. Na predlog odbornika Tomassicha so sprejeli sklepe o pomoči otrokom in socialno ogroženim osebam, odbornik za finance Ciuffarin pa je predlagal plačilo najemnin za nekatere šole v prihodnjem letu. Med temi .i« tudi najemnina za slovensko klasično gimnazijo: občina bo porabila 3.240.000 Ur. Nadaljnjih 700.000 Ur bodo porabili za tiskanje dokumentacije o občinski konferenci o turizmu, dvajset milijonov Ur pa je bilo zdravstvenih stroškov v raznih bolnišnicah Nocoj v Sovodnjah seja občinskega sveta V Sovodnjah bo nocoj ob 19. uri zadnja letošnja setja občinskega sveta V Sovodnjah je že tradicija, da se občinski svetovalci sestanejo tik pred zaključkom leta napravijo obračun za enoletno plodno delo ter razpravljajo o tistih vprašanih, ki jih ie treba rešiti pred 31 de- enajsta. Poleg tega pa so se člani ožjega odbora sestali letos osemnajstkrat. Občinski upravitelji v Sovodnjah si torej precej prizadevajo za pravično upravljanje občinske skupnosti. Dnevni red nocojšnje seje je naslednji: odobritev zapisnika prejšnje seje, poročila župana, prošnja za deželni prispevek za občinsko knjižnico za leto 1973, spremembe proračuna za leto 1973, pooblastilo uslužbencem za izvajanje nadur v letu 1973, izredni prispevek šolskemu patronatu za prevoz učencev, ratifikacije treh odborovih sklepov, prošnja za delno vzdrževanje dveh mladoletnih mesečna nagrada županu v letu 1973. letna nagrada občinskemu tajniku za leto 1972. V Krminu so pokopali Ermenigilda Cuzzita V Krminiu so na Štefanovo po- vsedržavnega značaja, v njej so udeleženi tudi uslužbenci nekaterih drugih državnih finančnih uradov, v glavnem vsi, ki imajo opravka z novim davkom IVA. Če ne bodo dosegli sporazuma z vlado, bodo uslužbenci teh uradov stavkali tudi prihodnji teden, tako da ne bo mogel davek IVA stopiti v veljavo juridično s prvim, dejansko pa z drugim januarjem. Zaskrbljenost je včeraj v Rimu izrazil tudi finančni minister, vendarle so uslužbenci finančnih uradov odločeni nadaljevati s stavko, dokler ne sprejme vlada njihovih zahtev. Tudi v Gorici sta bila včeraj urad IVA in registrski urad zaprta. Tukajšnji uslužbenci bodo stavkali, dokler ne dosežejo uspeha. Ker pa obstaja možnost, da se sporazum doseže in stavka zaradi tega zaključi, opozarjamo trgovce, obrtnike in vse, ki bodo morali imeti registre IVA, da si jih nabavijo in jih žigosajo v pisarni sodišča ali pri kakem notarju. Odložen sestanek za rešitev krize v pokrajinski upravi Sinoči napovedanega sestanka med zastopniki levosredinskih strank za rešitev krize v pokrajinski upravi ni bilo. Zaradi prazničnih dni in odsotnosti nekaterih političnih zastopnikov so ga odložili na prihodnji torek. Kot smo izvedeli, so strokovnjaki zainteresiranih strank sestavili osnutek sporazuma o zdravljenju v goriški umobolnici in kaže da so v tem osnutku vsebovane točke, ki zanimajo tako socialiste kot demokristjane. Koledar pogajanj predvideva da bi se morala ta prihodnji teden zaključiti, nato bi morah sporazum potrditi v o ' Ini organi zainteresiranih političnih strank. Iz gorišk<*ga matičnega urada V Gorici se je v dneh od 25. do 28. decembra rodilo 15 otrok, 16 oseb je umrlo. ROJSTVA: Arturo Sandrigo, Gian-luigi Parise, Monica Cossu. Mau-ra Soranzio, Stefano Zanin, Marta Cecotti, Riccardo Giorgini, Roj Za-nier, Nadia Peteani, Annalisa Ve-scovi, Denis Geppert, Gabriele Carv-dusso. Andrea Lavo, Stefania Zamin, Antonella Sgarbi. SMRTI: upokojenka 82-letna Maria Grubiščič, upokojenec 83-letni Mario Baučer, upokojenka 78-letna Alojzija Makuc, bolnik 69-letni Pietro Vecchiet, upokojenka 81-let-na Prassade Prinčič vd. Beltram, gospodinja 88-Ietna Josipina Blažič vd. Simšič, upokojenec 63-letai Andrej Mizerit, trgovec 47-letni Lucia-Naccari, gospodinja 54-letna NiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifuiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiifiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Odstop piranskega in sežanskega predsednika občinske skupščine Na popoldanski seji piranske občinske skupščine je predsednica Jolanda Kos pismeno obvestila odbornike o svojem odstopu. Skupščina je njen odstop sprejela brez razprave. Za novega predsednika so izvolili Ivana Bažeca, družbenopolitičnega delavca in ravnatelja osnovne šole v Sečovljah. Odstop Jolande Kos je epilog znane piranske afere, ki je letos spomladi precej razburila ne samo obalno temveč tudi slovensko javnost. Takrat so predsednici očitali napake v zemljiški politiki, predvsem pa zaviranje integracijskih procesov na obali. Zadeva Pirana je spet prišla na dnevni red na dveh zadnjih zasedanjih obalne konference Zveze komunistov, kjer so ugotovili, da se politika občinske skupščine v zadnjem razdobju ni bistveno spremenila in so zato predlagali predsednici, naj odstopi. Tudi v Sežani jp Zveza komunistov izrekla vrsto kritik na račun dela vodilnih uslužbencev občinske skupščine, predvsem pa so jim očitali samovoljo in nepravilne odnose. V zvezi s tem je danes podal ostavko na svoj položaj predsednik občinske skupščine Stane Čehovin. Odborniki so njegov odstop sprejeli, za vršilca dolžnosti predsednika pa so izvolili podpredsednika skupščine Rudija Kodriča. Skupščina je zatem tudi razrešila dolžnosti tajnika skupščine Leopolda Renerja, ki ga je prav tako ostro grajala Zveza komunistov Dolž Pri Fernetičih so postavili dve tabli, ki opozarjata na »korajšen začetek del za gradnjo parkirišč za tovornjake In naprav za mejne storitve. Orne- uita iC»r^sUirstLinrris^rddiželn“ Iprava £”.££ . plomiran, prav.uk Milan Mesar. •ariat za deželo Furlanijo - Jutijake krajino (Sklad za Trat) 1 L. O. cembrom. To sicer ne pomeni da | komunistično partijo v obalnima jo na dnevnem redu zaostala skem syetu v krminu. Bi je čislan isaoe v mestu. , vprašanja, saj so se letos sovodenj- “ ■P“to2“ :kwet' trenutno* bil Tri slovenske otroške vrtnarice ski občnski svetovalci sestali de- P^P^doedruk upravnega s.eta vin-bodo obiskovale izpopolnjevalni trč -i setkrrt; nocojšnja seja bo torej j J S^PO^obmh iS- ženj. Civilnega pogreba, najbrž prvega po dolgih letih v Krivinu, se ie udeležilo veliko ljudi. Med njimi tudi župan Stecchina, odborniki Donati in Gradnik, številni Občinski svetovalci, Ivan Prinčič in veliko drugih. Na pokopališču sta se z ganljivimi besedami od pokojnika poslovila Aldo Marini — Banfi in Silvano Poletto. kopali 6(Metnega Ermenegilda Cuz- i Blanca Lovisutti vd. Bressan, go-'■ ** ' J •- -■ ■ ■ ' spodinja 80-letna Maria Donda vd. Nieolaučič. upokojenec 82-letni Lui-gi Stacul, upokojenec 68-letmi Gu-glielm0 Bevilaqua, gospodinja 75-let-na Agnese Cettul vd. Pian, upokojenec 76-letni Valentino Zoff, upokojenka 85-letna Ivanka Lapanja, skladiščnik 60-letni Enrico Furlan. žita. Maž je bil antifašist, sodeloval je s slovenskimi partizani v Brdih v osvobodilnem gibanju, celih dvanajst let je pu vojni zasto- VESTI Z ONSTRAN MEJE Naraščajoče zanimanje zamejcev za nakup knjig v Novi Gorici Najbolj gredo v promet knjige s tematiko iz narodnoosvobodilnega boja - Skrb za grobišča in spominska obeležja padlih partizanov Odprta jugoslovansko - italijanska meja omogoča najrazličnejše stike in izmenjave. Tako tudi Slovenci iz Gorice in okoliških krajev kupujejo razne knjige in drugo literaturo v Novi Gorici. Ravnatelj knjigarne v Novi Gorici Marijan Cig-lič nam je povedal, da prodajo vsako leto mnogo knjig, revij in drugih publikacij v skupni vrednosti o-koli 150 milijonov starih dinarjev. Tu gre tudi za romane, enciklopedije in druga dražja oziroma dragocenejša dela, ki jih sistematično izdajajo slovenske založbe v Ljubljani. Točnih podatkov o nakupih Slovencev iz Italije sicer nimajo, toda Ciglič je dejal, da so ti nakupi precejšnji. Kaže, kar je seveda zelo spodbudno, da si z rednimi nakupi knjig rojaki v Italiji izpopolnjujejo svoje knjižne police ter si s tem širijo svojo kulturno in narodnostno osveščenost. Zlasti je zanimivo, da so v novogoriški knjigami prodali veliko število izvodov romana Ukana, ki ga je napisal Tone Svetina. Prodaja je narasla prav tedaj, ko je »primorski dnevnik* to knjigo objavil v nadaljevankah. Upajo, da se bodo takšna gibanja, ki kažejo, da Slovenci radi bero »Primorski dnevnik*, nadaljevala in da bodo, na primer, prodali tudi veliko izvodov knjige »Okrvavljena roža* partizanskega zdravnika dr. Francija Derganca, ki jo je »Primorski dnevnik* objavljal v nadaljevankah. V tej presoji o knjigah, ki jih kupujejo oziroma bero rojaki iz I-talije, je seveda treba dodati, da slednji veliko knjig in drugih del nost ta.’p''ra bo odsiej opravl jal di J nabavijo tudi v slovenskih knjigar nah v Trstu in Gorici, si jih spo- seuajo v knjižnicah od Tista. pa do Dola, Doberdoba, Sovodenj, Gorice in Števerjama in Čedada, veliko knjig pa končno lahko nabavijo tudi drugod na Primorskem in v Ljubljani. * *• Na Goriškem so bile letne konference krajevnih organizacij Zveze borcev. Udeležba na njih je zelo številna, tako da v nekaj primerih v dvoranah za vse ni bilo niti dovolj prostora. Nekdanji partizani obravnavajo gospodarske in družbeno - politične razmere v Jugoslaviji in posebej v novogoriški občini, svojo razpravo pa povezujejo s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ, o nalogah za odpravo raznih slabosti in deformacij v jugoslovanski družbi. Bivši bard pa na svojih konferencah razpravljajo tudi o urejanju grobov, grobišč in spominskih obeležij padlih partizanov. Tako uresničujejo svoj načrt, ki so ga sprejeli že pred leti, da bodo namreč uredili vsa grobišča in se tudi drugače oddolžili spominu padlih partizanov, seveda ne glede na njihovo narodnost. Prav sedaj, na primer, v Renčah urejajo grobnico, v katero bodo položili posmrtne ostanke devetih padlih borcev raznih narodnosti, med njimi tudi partizanov italijanske narodnosti. Takšna skupna grobišča pa so že ali pa jih še bodo uredili tudi v Braniku, Prva-čini, Opatjem selu, Selah na Krasu. Kalu nad Kanalom, Kanalu in v Hruševljah v goriških Brdih. V vseh teh krajih so pokopani borci najrazličnejših narodnosti, ki so se skupaj borili proti skupnemu sovražniku, to je fašizmu. Med padlimi pa je seveda največ Slovencev in tudi precejšnje število italijanskih borcev garibaldinskih enot. . Gasilci v Ul. Leoni V Ul. Leoni 23 so v jutranjih urah poklicali goriške gasilce, da bi pogasili požar zaradi pregrete peči v stanovanju Laure Vuge. Po enournem delu je gasilcem uspelo pogasiti plamene, škode je približno 150.000 lir • Na cesti pri Šempetru v Ju- Zanimivo in hkrati tutu zelo obetajoče je, da urejanje grobov in grobišč, pa spomenikov, spominskih plošč ip drugih obeležij v čast bivših borcev vseh narodnosti, delno ponesrečila 77 letna f^nC^ritti PnSNVk- T"-"t?' 1 Goričanka B^na^Codandc lz ™ gih podjetij v Novi Ganci. Tako j 4. novembra 18, ki je nerodno sto-so delavci v zadnjih letih name-i pila s pločnika jn padla na tla. nili za potrebe organizacij bivših j V splošni bolnišnici so ji ugotovili borcev okoli 25 milijonov starih j možganski pretres, zaradi česar se dinarjev. bo zdravila 15 dni lllllllllllllllllflllllllllll|||||||||||||||||||||||l||lVN,U|lllll|l|||||||lllIMI|ll,ll„„|l||||||||||||||||||||||||||||m|||||||| MALO PRED RONKAMI Prosvetno društvo »Oton Župančič vabi na Silvestrovemje v Prosvetni dvorani v Gorici. Na sporedu so šaljive in rekreacijske točke ter bogata dražba daril. Deloval bo dobro založen bifž. Vstop samo z vabili. Ta se lahko dobijo v šlandrežu v gostilni Romana Gabro in v baru Milan, v Gorici pa na sedežu SPZ v Ulici Malta. Tu se lahko tudi rezervirajo mize. Kino Pri nezavarovanem železniškem prehodu vlak podrl dvanajstletnega fanta Sunek je pahnil mladeniča več metrov daleč V bolnišnici so «i zdravniki pridržali prognozo V Ronkah, približno 500 metrov pred železniško postajo, se je pripetila zelo huda nesreča komaj 12-letaemu dijaku iz Redipuglie Robertu Visintinu. Mladenič, ki se je vozil s kolesom, je hotel prečkati tračnice pri nezavarovanem železniškem prehodu, ko je rivozll krajevni vlak, ki iz Vidina pelje v Trst. Vlakovodja je prepozno opazil mladeniča in ni pravočasno u-stavil vlaka, ki je pahnil mladeniča in kolo v bližnji jarek. Vlak je takoj nadaljeval vožnjo in šele pri železniški postaji v Ronkah je strojevodja obvestil tamkajšnje organe o nesreči. Skoraj tri četrt ure je mladenič ležal nezavesten ob strmini jarka preden so ga odpeljali v trtiško boMAnioo. Zaradi hudih poškodb po glavi in po vsem telesu so si zdravniki pridržali za malega Roberta prognozo. (.oricu VERDI 15.45, 18.45 in 21.45 »n padri-no». M. Brando in Al Pacino. Barvni film. CORSO 17.15-22.00 «... piu forte ragazzi*. T. Hill in B. Spencer. Barvni film. CENTRALE 16.00 in 20.00 »Via col vento*. C. Gable, V. Leigh, L Ho-vart in O. De Haviliand. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «L'incre-dibile storia di Marta Dyuba». P. Brasseur. Barvni film. V1TTORIA 17.15—21.30 »La dama ros-sa uccide sette volte*, B. Bouchet in U. Pagliai. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 <11 monaco*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00 »La ragazza Hall« pelle di luna*. Barvni film. PRINCIPE 14.45 «11 padrino*. Aovu Gon SOČA »Pet lahkih kosov*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Kličejo me Aleluja*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE Prosto. DESKLE Prosto. KANAL Prosto. Veliko ljudi na pogrebu v Števerjanu Veliko ljudi se je včeraj popoldne v Števerjanu udeležilo pogreba 80-letnega Franca Komjanca, ki je podlegel poškodbam, Id jih je za- dobil v cestni nesreči na božični ve- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU čer v Števerjanu pred Dvorom. Do Danes ves dan in p^j je mači pevci so mu zapeli nekaj ža- j lekarna Centrale, Trg republike, tel. loctidk. 172-341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Pon toni e Bassi, Ra štej 28. tel. 3349 PRIMERNA PROSLAVITEV 100-LETNICE ZDRUŽITVE BUDIMA S PESTO Madžarsko glavno mesto povezuje moderna podzemeljska železnica Krajši del, 3 km, je stair, še iz prejšnjega stoletja - Pred dvema letoma so dali v promet šest km in pol, sedaj pa so pod Donavo povezali obe mesti Budimpeštanska podzemeljska železnica Madžarsko glavno mesto Budimpešta se nepoučenemu človeku, ki ga pot zanese sem, zdi enotno, celovito, kakršna so na primer druga velika mesta Rim, Pariz, Moskva, Washington, Beograd itd. In vendar ni tako. Današnje zares lepo, arhitektonsko bogato, za komaj desetmilijonsko deželo nekoliko preveliko glavno mesto Budimpešta pa je nastala iz dveh mest, iz Budima in iz Pešte, ki sta se dolgo ločeno razvijali vsako na svoji strani velike reke, mogočne Donave, ki ju loči. In prav te dni pred sto leti so tedanje oblasti sklenile, da naj se Budim in Pe-šta združita v eno mesto, v Budimpešto. Da bi sedanje budim-peštanske mestne oblasti primerno proslavile ta zgodovinski dogodek, so izročile prometu daljši odsek podzemeljske železnice, najlepše, najmodernejše in če hočemo tudi deloma najstarejše podzemeljske železnice v Evropi, in sicer 9,8 km dolgo podzemeljsko železnico, ki povezuje Budim s Pesto tudi pod Donavo. Slavnostna izročitev prometu odseka metroja tudi pod Donavo je bila pred tednom dni, 22. t. m. Pred dvema letoma, 3. aprila 1970, so v Budimpešti slavili 25-letmco osvoboditve. Tedaj so izročili prometu prvi del proge podzemeljske železnice, ali tako imenovani metro Vzhod - Zahod, ki je bil dolg 6,5 km. Ta del metroja je pomenil veliko, zelo veliko, toda najtežji problem je vendarle ostajal, kajti mesto je bilo še vedno' ločeno na Budim in Pesto, kajti Donava je v Budimpešti že velika reka in vseh osem mostov ni zmoglo ob določenih urah vsega prometa. In kdo bi si sploh upal tedaj misliti, da bi pod veliko reko speljali podzemeljsko železnico! Ko se je o tem začelo govoriti, so nekateri to označili kot utopijo. Z druge strani pa je postajal v Budimpešti promet že neznosen, kajti Budimpešta je v povojnih letih pridobila še pol milijona novih prebivalcev, tako da šteje danes glavno mesto Madžarske že o-bilna dva milijona ljudi in živi torej v glavnem mestu že vsak peti državljan Madžarske. Čeprav prepeljejo tramvaji, avtobusi in trolejbusi na leto nad poldrugo milijardo potnikov, bo šele nova proga budimpeštanske podzemeljske železnice, ki so jo te dni izročili prometu, zadostila za dobo desetih let potrebam prebivalcev madžarskega glavnega mesta. Kljub temu, da je v Budimpešti veliko, izredno mnogo javnih prometnih sredstev, je v urah, ko ljudje odhajajo na delo ali se vračajo z dela, promet izredno gost, v trenutkih celo mučen. Da bi se temu odpomoglo, so podaljšali pod- zemeljsko železnico tudi pod Donavo in moderna podzemeljska železnica zmore promet enega vlaka s 550 potniki vsaki dve minuti in pol, kar prav gotovo veliko zaleže, pa čeprav to še ni dokončna rešitev. V zadnjih dveh letih, odkar je bil v prometu prvi del proge Vzhod - Zahod na dolžini 6,5 km, je metro prepeljal na dan okoli 250 tisoč potnikov. Mestna uprava pa je uvidela, da to ni dovolj in da je treba progo podaljšati, da bi podzemeljska železnica mogla prepeljati na dan vsaj pol milijona potnikov. Zato so se takoj lotili načrtov dela, ki so ga končali pred nekaj dnevi. To pa še ni rečeno, da je Budimpešta svoje zadevne probleme rešila. V načrtu so še nova dela. Preden spregovorimo o novih na- črtih, se vrnimo v zgodovino bu-dimpeštanskega metroja. Pešta, to se pravi en del sedanjega madžarskega glavnega mesta, je dolgo dobo bila edino mesto v Evropi, ki je imela podzemeljsko železnico. Na krajši relaciji 3 kilometrov so izročili prometu podzemeljsko železnico že leta 1896. Le London ima starejšo podzemeljsko železnico od Budimpešte. Vrnimo se k novi budimpeštan-skj podzemeljski železnici. Ta je dolga torej 9,8 km in ima 11 postajališč, katerih vsako je 120 m dolgo. Preračunano je, da moreta s teh postajališč kompoziciji dveh vlakov, vsaka v svoji smeri prepeljati po 50 tisoč potnikov na dan. V času rednega prometa sestavljajo kompozicije trije vagoni, v trenutkih »visokega* prometa pa tudi sedem vagonov. Čeprav imajo električne kompozicije vlečno moč 360 konjskih sil, morejo razviti le 90 km brzine na uro, ker so postaje goste. Tako da znaša poprečna brzina komaj 60-70 km na uro. Prostrana postajališča so ponekod tudi 40 m globoko pod površino in vodijo do njih moderne premične stopnice, velikanski ventilatorji pa zagotavljajo vedno svež zrak. Tudi v najhujši poletni vročini je v podzemeljski železnici kvečjemu 30 stopinj Celzija, ob najhujšem mrazu pa ne seže temperatura nikoli izpod 5 stopinj Celzija. Kadar si človek, posebno tujec, ogleda nekaj postaj, bo opazil, da se ta podzemeljska železnica ne more »kosati* z »bogastvom* kiča, ki ga imajo v moskovski podzemeljski železnici. Zato pa je budimpeštanska podzemeljska železnica veliko bolj privlačna, hkrati pa izredno funkcionalno urejena. Vse podzemeljske postaje so povezane z avtomatičnimi kontrolnimi napravami in kontrolor ima pred seboj televizijske ekrane, ki mu stalno kažejo stanje na vsej progi, tako da more z malih ekranov slediti premikanju sleherne kompozicije in more zato preprečiti sleherni incident. Ker se tudi v Budimpešti zavedajo, da je veliko ljudi, ki bi se radi vozili zastonj, so to p-eprečili z avtomatičnimi elektronskimi napravami, tako da se vrata za prehod ne odprejo, preden potnik ne vtakne kovanca v avtomat. Proga podzemeljske železnice se začne blizu nogometnega igrišča Nepstadion, nato se proga podaljša mimo vzhodne železniške postaje pod centrom mesta in se pod Donavo nadaljuje v Budim in vse do južne železniške postaje. Kako se polepšamo za silvestrovanje Osnova vsemu je pravzaprav razpoloženje, toda pravilno ličenje obraza tudi zelo veliko pomeni Kozmetiko delimo na dve snovni in za vsako žensko neobhodno potrebni skupini: na negovalno in na dekorativno kozmetiko. Pri tem pomeni negovalna kozmetika le nadaljevanje higiene obraza in telesa nasploh in je torej osnovni pogoj za zdrav in urejen videz ženske. Dekorativna kozmetika pa negovano zunanjost ženske dopolnjuje in ji daje dokončen ter estetski neoporečen videz. Dekorativno kozmetiko poznajo samo urejene in negovane ženske, ki se zavedajo. da je kozmetika za to, da jo v pravi meri in ob pravi priliki uporabljamo. Mnenje, da de-koriranje obraza, da tako imenovani make up ali ličenje obraza koži škoduje, je povsem zmotno. Ker smo pred Novim letom, bomo spregovorili o ličenju obraza, o dekoriranju obraza, ki pa ne bo prišlo popolnoma do izraza če si ne bomo prej negovale kože. Kaj naj torej na predvečer Novega leta storimo? Predvsem si poskrbite, da boste imeli vsaj eno uro časa od tedaj. Gradnja proge sever - jug se je začela iiiuiiiiiimiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiititiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimii Das ist Karnten 1972 DAS IST KARNTEN 1972 - Le-sestoff zur Information — Dezem-ber — Lastnik izdajatelj in založnik Milan Wieser, Tschachoritsch — Čahorče 32 9071 Kottmannsdorf — Kotmara vas — Za vsebino odgovarja: Janko Messner 9029 Kla-genfurt — Celovec — H. Heine — Gasse 50 — Tisk: Mohorjeva tiskarna Celovec. Iz vsebine: Janko Messner — Die Zeitungs-macher tragen die grosse Schuld. I.P.: Die Schule tragt die grosse Schuld. Dr. P. R.: Zu Dr. Einspielers Bekenntnisprinzip (Am Rande der Klagenfurter Stadtgestrache). Janko Messner: Karntner Ani- sichtskarte 2. Wo kann man sich noch infor-mieren? ZNAMENJE — štev. 6 za november - december 1972. Izdaja Mohorjeva družba v Celju: naslov u-redništva: Ljubljana, Maistrova 2. PETEK, 29. DECEMBRA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poro-ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.20 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo; 20.50 Koncert; 21.30 V plesnem ritmu; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kulturni pregled; 16.20 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Popevke; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Melodije; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Orekester Strasser; 11.30 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.45 Pevci lahke glasbe; 17.00 Tops - pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Zbori; 20.00 Glasba ,v večeru; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.15 Poje Yves Montand; 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Ital. popevke; 16.40 Program za najmlajše; 19.10 Gospodarsko -sindikalna panorama; 19.25 Operna glasba po željah; 20.20 Poslušajmo spet; 21.15 Simf. koncert; 22.35 Pojejo Endrigo in Ricchi e poveri. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar: 12.40 Opravljivci; 13.00 Hit parade: 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Folk glasba; 22.43 A. Hope: «11 prigioniero di Zenda*; 23.20 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.40 Baročni koncert; 12.20 Rahmaninov in Ravel; 13.00 Beethoven in Dukas; 14.30 Skladbe ital. skladateljev; 15.45 elementi in Chopin; 19.15 Vsakove-čemi koncert; 20.15 Medicina. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Na- božni motivi v glasbi; 10.10 Lisztov valček; 10.20 Bellini, Donizetti, Mer-cadante; 12.00 Haydn in Chopin; 12.40 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Ferdo Godina: Kos rženega kruha; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Odlomki iz «Lepe Vide*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Otroške pesmi!; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Beethoven — Prva klavirska sonata; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Orkester Ray Martin; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnost; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Ob 60-letnici Petra Liparja; 20.30 «Top - pops 13»; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Obisk v muzeju; 13.00 Človek pri mizi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Od božiča do Novega leta; 18.45 Glasbeni spored; 19.15 Vohuni v odporniškem gibanju; 19.45 šport; in aktualnosti: IVA; 20.30 Dnevnik; 21.00 Teden aktualnosti; 22.00 Koncert Rossinijevih skladb; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Goldoni: «La famiglia deli’ antiquario». JUG TELEVIZIJA 9.30 in 14.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 15.00 Splošna izobraz ba; 16.00 Rokomet — Partizan : Banjik; 17.05 Očka po želji - glas bena pravljica; 18.25 Obzornik; 18.40 Atletska gimnastika: 18.50 Ekonomsko izrazoslovje; 18.55 Recital Igorja Dekleve; 19.15 Profesor Baltazar; 19.25 Skok v prazno, reportaža; 19.45 Pri dedku Mrazu: Zvezdne živali; 20.00 in 22.35 TV dnevnik; 20.35 Delketa iz Rocheforta. KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Rokomet: Partizan - Bra- njik (ČSSR); 20.00 Medvedek Rupert; 20.30 Usoden korak — film; 21.20 Slovenski slikarji: Lojze Spacal; 21.30 Poje Samantna Sang. Jakobu Sokliču v spomin Skoro petdeset let bo od tega, ko je bil v Skednju za kaplana častiti gospod Jakob Soklič. Samo tri leta je bil med škedenjci, pa se ga ti spominjajo kot nobenega izmed drugih nedomačinov, pa čeprav so ti preživeli v našem kraju daljšo dobo. In ko se je raznesla po Skednju novica, da so preteklo soboto pokopali v Slovenjem Gradcu tamkajšnjega župnika, dekana in častnega kanonika Jakoba Sokliča, so tisti, ki so mu bili najbližji, ki so ga najbolj poznali, rekli žalostno a preprosto: Umrl je Soklič. Pa ne zaradi pomanjkanja spoštovanja, marveč enostavno zato, ker nam je bil zares blizu, kakor bi rekli: umrl je brat umrl je prijatelj. Petdeset let je zares dolga doba in spomini obledijo, vezi se zrahljajo, Soklič pa je pred štirimi leti ko smo ga Škedenjci vabili, da bi prišel z nami v Begunje in na Brezje ob priliki izleta v okviru proslavljanja 100-letnice škedenjske gwi|||P«fflwsmm mm m w ko se lotite priprav, do konca, torej preden se odpravite od doma. Najprej se pod prho osvežite, nato si na očiščen obraz nanesite masko in počivajte 10 minut z nogami, ki so višje od zglavja. Maska naj bo preizkušena, takšna pač, kakršno ste že kdaj u-parabljali. Znan domač recept za vse vrste kože je stepen jajčni beljak. Masko nato po petih ali desetih minutah zmi.iete, vedno z mlačno vodo, in na obraz nanesete dnevno kremo. Ko se ta vpije v kožo pričnete z dekorativno kozmetiko. Medtem si uredite pričesko, če je vaša večerna obleka takšna, da je ne bo poškodovala. Sicer pa si za pričesko vse samo pripravite in jo boste dokončno oblikovali šele potem, ko se boste oblekli. Make up ali ličenje obraza je vedno v skladu z naravnimi značilnostmi obraza. Pri svetlih laseh izbiramo nežnejše barve odtenke pri temnih laseh pa močnejše, intenzivnejše. Še posebno pozornost posvečamo barvi oči. Pri temnih, to se pravi pri rjavih očeh so dovoljene vse barve. Pri modrih očeh pa svetujemo predvsem srebrno modro nato modro v isti barvi kot so oči, nato sivo srebrno, sivo, vijolično. Pri zelenih očeh svetujemo srebrno ali zlatozeleno, zeleno v barvi oči, zlatorjavo, peščeno zlato. Odvisno od barve sence pa svetujemo vselej pri modrem, vijoličnem, turkiznem in in modrozele-nem rosa, rdečo, vijolično vin-skordeče, pri zeleno zlati in rjavi barvi pa svetujemo oranžno zlato rjave tone rdečila za ustnice. Teniranje in pudranje obraza je še vedno v svetlih tonih z rdečilom za lica. Letos so modemi za veke vsi svetleči toni, za ustnice pa še vedno svetleči in zelo temni toni rdečila. Lak za nohte je mat barve, to se pravi, da se ne sme bleščati in je iste barve kot rdečilo za ustnice, vedno zelo temen. Ko končate ličenje in friziranje, ne pozabite nanesti še nekaj kapljic svojega najljubšega parfuma na utrip žile na zapestju in vratu ki ga po želji še ponovno nanesete med večerom. Pomembno je. da podpazduhe ne dišavite s parfumom, pač pa po tuširanju uporabite desodorans, ki preprečuje nastajanje neprijetnega duha po znoju ves večer. Manja Pečnik Vovkova nifiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimii lil čitalnice, odgovoril: «Dragi moji, če bom takrat zdrav, bom ustregel in prišel na Brezje prav rad: mašo in pridigo prav za Skedenj — mojo ljubezen in predrag spomin*. In prav zaradi svoje ljubezni do Skednja je Soklič trpel in zadnji njegovi obiski so ga razočarali, kar je tudi iskreno izpovedal v svojem pismu, saj ni več našel tistega Skednja izpred petdesetih let. V svoji knjižici «Istra kliče*, ki mu jo je leta 1928 založila Jugoslovanska matica v Ljubljani piše: «škedenj je bila svoj čas znana slovenska trdnjava.... Ljudstvo je bilo jako zavedno. Ta narodna zavednost se je posebno zrcalila v šoli. Ko sem prišel v Skedenj, sem prevzel poleg dušnopastirskih dolžnosti tudi katehetsko mesto na slovenski mestni šoli. Moji najlepši spomini veljajo tej šoli. šola je bila močna. Leta 1922 - 1923 je bilo na njej vpisanih čez 900 otrok*. Kako je Jakob Soklič tako globoko prodrl v srca škedenjskih fa- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepreviden zaplet se bo zaključil v vašo korist. Verjetno neprijetno razočaranje na račun ljubljene osebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dati bos te morali prednost čustvu in ne razumu. Stara nasprotja se utegnejo povrniti. Za nasvet var.; bo nekdo hvaležen. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobra organizacija dela vam bo omogočila konkurenčno tekmo. Hitro se otresite nevšečnih obveznosti. RAK (od 23.6. do 22.7.) Če hočete biti kos nalogam, morale spremeniti sistem dela. Majhna nesoglasja v družini zaradi ljubosumnosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kljub rovarjenju kolegov boste dosegli velik uspeh. Trenutna ločMev od drage osebe bo še bolj utrdila vezi. DEVICA (od 23 8. do 22 9 ) Brez I odlašanja odvrzite načrt, ki se vam je zdel dober. Važno srečanje za vaše nadaljnje življenje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ve- V lik dinamizem v poslovnih zadevah. Nujno in odkrito razčisc-nje v družinskem okolju. Obiskal vas bo prijatelj. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Manjša jutranja neprijetnost, popoldne vse prav. Potrebno bo večje popuščanje za ohranitev družinskega miru. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nov sporazum utegne utrditi vaš finančni položaj. Pridobili si boste simpatije osebe, ki vam je pri srcu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobri navdihi za ljudi z umetniškimi nagnjenji. V večernih urah se bo do odprle nepredvidene možnosti za bodočnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Za uspeh nekega posla bo odločilna vaša diplomatičnost. Nagla jeza lah ko pokvari dobro prijateljstvo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Okoli ščine vas bi lahko pripravile do nepremišljenih izdatkov. Nepričakovana vest daljnjega sorodnika. Še eno polno leto bi čakala, da se ti spet ponudi priložnost, kot je ta? rano v? S svojo skromnostjo in prisrčnostjo je našel pristop k vsakomur, ne glede na razliko v starosti. Do nikogar ni bil nestrpen; spoštoval je mišljenje vsakogar, četudi w z njim soglašal. Bil je že v mladih letih kulturno razgledan in široko odprt, predvsem pa narodno zaveden. Med drugim je bil tudi podporni član mladinskega društva «šparta» in ko so se mladinci odpravljali na izlete na Slavnik in na istrsko stran, so bili vedno dobrodošli gostje župnišča v Klancuč kamor se je še a nekaj let zatekel po premestitvi ir Skednja. Pokojni Jakob Soklič je bil Gorenjec. Rodil se je 7. maja 1893 no Bledu. Po gimnazijski maturi, ki j° je odpravil v škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani, je v lotih 1914 - 1918 študiral bogoslovje v Gorici in v Ljubljani. Že leta 1918 je nastopil službo kaplana v Hrušici pri Podgradu, kjer je ostal do marca 1922. Drugo njegovo službeno mesto je bilo v Skednju, kjer je ostal kot kaplan do leta 1924. Nato je zasedel mesto župnika v Klancu, od koder pa so ga marca 1™ izgnale fašistične oblasti. Prvo njegovo mesto v Jugoslaviji je bilo v župniji Sv. Vid pri Ptuju. Odtod P® je bil leta 1933 premeščen za mestnega župnika in dekana v Slovenj Gradec. Tu je živel do svoje smrti, razen štirih vojnih let. Soklič je bil med prvimi izgnanci iz tistega dela zasedene Slovenije, ki so jo zasedli hitlerjanci. Hitlerjanci so ga a-retirali že 8. aprila. Tri mesece je bil zaprt v Mariboru, nakar so f>a izgnali na Hrvaško, od koder pa je pribežal v Stično na Dolenjskem, kjer je v samostanu vodil skupin® pregnanih duhovnikov. Hkrati pa j® na ljubljanski unverzi študiral umetnostno zgodovino (1941 - 1943); vendar tega študija ni dovršil. Jakob Soklič se je kot pisec oglasil najprej v študentovskih letih (do 1918) v mladinski reviji «Vrtec». ko pa je prišel službovat na Primorsko, je dopisoval v tržaško dinost*. v «Mali list* in v »Novice*. Po prihodu v Skedenj vse do svojega izgona v Jugoslavijo je bu Soklič tudi odbornik Dijaške in Glasbene matice. V Jugoslaviji ni pretrgal vezi 8 primorskimi rojaki, kar priča že ®" menjena knjiga njegovih spominov DRAGO PAHOR (Nadaljevanje na 6. strani) NA FILMSKIH PLATNIH Alfred Hitchcock: Propagandni predfilm za film «Frenzy» Na propagandne predfilme, ki v par minutah napovejo prihodnje filmske programe v nekem kinematografu (zato jih nekateri imenujejo «prossimamente»), godalci navadno ne polagajo veliko pažnje, saj si je predfilmi sanu ne zaslužijo. Poznamo pa tudi inteligentnejšo uporabo tega sredstva. Tega nas je navadil Alfred Hitchcock, ki tudi v tem pokaže svoje zanimanje do »detajlov* (tudi naslovi njegovih filmov, ki jih j® nekdaj risal Saul Brass, niso bili gola formalnost). Že v preteklih letih nas je režiser zabaval s svojimi ironičnimi predfilmi za filme «Psycho», «The Birds*, »Mar-nie* itd. Sedaj pa je na vrsti propagandni predfilm za »Frenzy». zadnje režiserjevo delo, ki srn® ga že ocenili. Tudi tu, v treh minutah predvajanja, v katerih nastopa režiser sam, spoznamo Hitchcockovo ironijo, ki se je ž® izražala ne le v njegovih filmih, ampak tudi v uvodih k njegovim televizijskim filmom, ki jih žal že dosti let ni več videti. S. G. velika prodaja ob koncu leta Pri Coin se ti nudi priložnost, ki si jo pričakovala, da bi novo leto začela z nekaj novega na sebi. In da bi se zabavala s tem, da bi kupila, kar si želiš, ne da bi s tem šla preko določenih meja. Eleganten plašč, pleteno oblekeo. Vse to so stvari, s katerimi dopolniš svojo zimsko eleganco. Ali pa da pripraviš možu in otrokom lepo darilo. Kajti tudi zanje je toliko stvari za zimo, po skrajno nizkih cenah. Ali hočeš zamuditi to priložnost, ne da bi si vse to vsaj ogledala? con primorski dnevnik SMUČANJE ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. decembra 1972 «ZLATA LffiJCA* Maribor čaka na svetovno elito Največje zanimanje v mestu pod Pohorjem vlada za nastop Prollove MARIBOR, 28. — V torek in v : sredo bo na Pohorju tretje žensko tekmovanje za svetovni smučarski Pokal. Smučarke z vsega sveta se bodo pomerile v slalomu in v veleslalomu (kolikor bodo snežne razbere to dovoljevale). Vso organizacijo je prevzel na svoje rame mariborski smučarski Hub Branik, ki ga vodi Dušan Senčar. Razen za točke za svetovno prvenstvo, bodo tekmovalke nastopite tudi za «Zlato lisico», katero so v prejšnjih letih osvojile zelo znate smučarke. Prireditelj je na tekmovanje povabil vse reprezentance, ki so včlanjene v mednarodno smučarsko svežo, tako da ne bodo manjkale odlične tekmovalke, kot je npr. tu ii Annemarie Proll, ki je zmagala že leta 1971 in vodi trenutno na lestvici za letošnji svetovni pokal. V zadnjih dneh so poslale svojo Prijavo za nastop že številne države. _ Snežne razmere so se nekoliko izboljšale, tako da bi se moralo tekmovanje odvijati po sporedu, ki je tak: ponedeljek, 1. jan.: ob 18.30 slovesna otvoritev 10. jubilejnega tekmovanja za «Zlato 1 i s i co»; torek, 2. jan.: ob 10. uri prva Vožnja slaloma, ob 13. uri druga Vožnja: sreda, 3. jan.: ob 12. uri veleslalom. Zlata knjiga tekmovanja za «Zlato lisico* je naslednja: 1964: slalom M. Goitschel (Fr.), 2. slalom M. Goitschel, Zlata lisica: M. Goitschel 1965: slalom Steurer (Fr.), Zlata lisica: Steurer 1966: 1. slalom Bochatay (Švi.), 2. slalom Hecker (Av.), ZL Di gruber (Av.) 1967: slalom Rohrbach (Av.), veleslalom in Zlata lisica Jean-georges (Fr.) 1968: veleslalom Pall (Av.), slalom in ZL Gabi (Av.) 1969: slalom Fortna (ZDA) veleslalom in ZL Jacot (Fr.) 1970: veleslalom Proll (Av.), slalom B. Cochran (ZDA) 1971: veleslalom: Mačehi (Fr.), sla- lom in ZL Proll (Av.) 1972: veleslalom in Zlata lisica Mačehi (Fr.). V tekmovanju za svetovni pokal vodi trenutno Prollova s 75 točkami. Druga je Rouvierova (40), tretja pa Kasererjeva (28). Tudi ekipno so najboljše Avstrijke, ki imajo 188 točk, medtem ko ima drugouvrščena Francija samo 116 točk. LONDON, 28. — Od 29. januarja do 3. februarja bo v Londonu nov mednarodni teniški turnir za igralce izpod 21 let. Tekmovanja bodo na pokritih igriščih v Torquayu, udeležilo pa se jih bo osem držav. DOMAČI ŠPORT JUTRI SOBOTA, 30. DECEMBRA 1972 KOŠARKA SLOVENSKO PRVENSTVO 17.00 v Nabrežini Bor — Dom Gorica NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg — Flaminio • * * 14.30 v Bazovici Zarja — Fogliano POJUTRIŠNJEM NEDELJA, 31. DECEMBRA 1972 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu Vesna — Libertas Prosek * * * 14.30 na Proseku Primorje — Libertas PO VEČLETNEM MIROVANJU V TEJ PANOGI V Novi Gorici spet hokej na kotalkah Gojili bodo tudi umetnostno kotalkanje Na mariborskem mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju za »Zlato lisico* bo veljalo glavno zanimanje Avstrijki ProIlovi (na sliki v sredini med Totschnigovo — levo — in Rouvierovo — desno) Minuli teden so se po dolgih 15 letih v Novi Gorici ponovno zbrali nekdaj aktivni igralci hokeja na kotalkah in funkcionarji, ki so takrat uspešno vodili klub, saj je morda marsikomu znano, da je prav Hokej klub Nova Gorica bil štirikrat državni prvak, do leta 1957, ko je zaradi raznih težav prenehal delovati. Sedaj, po dolgih letih, so ljudje, ki jim je hokej na kotalkah takrat veliko pomenil, zopet sklenili obnoviti hokejsko dejavnost in ne le to, temveč to dejavnost razširiti še na umetnostno kotalkanje in teke. Na ustanovnem občnem zboru, katerega se je udeležilo kar 45 privržencev tega lepega športa, so soglasno sklenili ustanoviti klub z imenom »Klub za hokej in kotalkanje Nova Gorica*. I Jasno pa je (in tega so se urie-I leženci dobro zavedali), da se bodo iiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiia Pregled športa v letu 1972 14.30 v Štandrežu Juventina — Ziracco v NOGOMET TEL AVIV, 28. — Izraelska državna reprezentanca je premagala grškega nogometnega prvaka Pana- thinaikosa z 1:0. * * * LONDON, 28. — Angleški klub Manchester United je dobil novega trenerja Tommya Dochertja, ki bo skušal rešiti ekipo pred nazadovanjem v drugo ligo. * * * MILAN, 28. — Italijanska nogometna zveza je sporočTa, da bo nogometna prvenstvena tekma med Romo in Palermom v Bariju 7. januarja, ker ne more rimska ekipa nastopati na svojem igrišču (zaradi izgredov proti Interju). * * * RIM, 28. — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca je odpotovala v Alžirijo, kjer bo nastopala na mednarodnem mladinskem nogo m-tnem turnirju skupno s Francijo, Alžirijo in Marokom. Italijansko ekipo sestavljajo i-gralci, ki so se na turnirju v Angliji letošnje poletje uvrstili za Jugoslavijo. PODATKI Z 2. DEŽELNEGA ZASEDANJA 0 ŠPORTU IN REKREACIJI Potrebno je programiranje deželnih posegov v športu Dosedanji posegi deželne uprave v gradnjo telesnokulturnih objektov so bili pozitivni KOŠARKA PRVENSTVO SLOVENSKIH NARAŠČAJNIKOV V doslej najbolj izenačeni tekmi * ' w W v iiLe " . s. Dom iz Gorke premagal Kontovel V drugem srečanju je Polet z lahkoto odpravil Nabrežince V nadaljevanju slovenskega na-aaščajniškega prvenstva so včeraj y telovadnici v Nabrežini odigrali dve tekmi. Polet — Sokol 61:16 (32:8) POLET: Daneu 10, Ivan Sosič 2, Kalin 16, Valter Sosič 10, Rismon-n stotisoči Korejcev, ki so jih vojne in povojne razmere hudo prizadele. da bi se polastil torbice Mlada zakonca sta prišla na kraj zločina, ko se je morilec pripravljal na beg PO ŠE NEPREVERJENIH VESTEH IZ NIKARAGUE Med prebivalstvom Manague izbruhnila vrsta epidemij Ponovni potresni sunki ■ Ustreljena skupina ljudi, ki je plenila med ruševinami j MANAGUA, 28. - Številne patrulje nikaragujske narodne garde nadzorujejo ruševine prestolnice. Dobili so ukaz, naj streljajo na vsakogar, ki bi plenil v zapuščenih trgovinah ali stanovanjih-Poveljnik vojske general Anastasio Somoza, ki je bil do pred kratkim predsednik države, je dejal, da * dobro zaveda bede in trpljenja ma-nagujskih prebivalcev, dodal pa F' da so tatvine nedopustne. Vojaki so včeraj streljali v zrak, da bi razgnali ljudi, ki so iskali živež v zapuščenih trgovinah, nekajkrat pa so tudi streljali proti tatovom. V uradnih poročilih je rečeno, da sta vsaj dve osebi izgubili življenje. Gre za moža, ki so ga zasačili, ko je plenil v neki zapuščeni hiši in 4-letnega dečka, ® so ga vojaki zadeli so pomoti. Neka radijska postaja, ki še oddaja iz Manague, pa je sporočila, da so danes postrelili skupino ljudi’ ki so jih zasačili pri tatvini. Gej neral Somoza je včeraj namreč zagrozil plenilcem s smrtno kaznijo. «Do včeraj — je dejal poveljnik narodne garde — so vojaki pomagali prebivalstvu, od danes dalje pa bodo morali varovati čast naše države in preprečiti ropanje in tatvine*. Somoza je tudi uvedel policijsko uro v središču porušene nikaragujske prestolnice da bi «obvaroval prebivalstvo*. Vlada .je namreč o-pustila misel, da bi prisilno izse; lila 110.000 ljudi, ki niso hotel' zapustiti svojih hiš. Zato so pristojni organi pripravili centre, kjer delijo živež. Številna taka središča so ustanovili izven prestolnice, da bi prepričali ljudi, naj zapustijo mesto. Poveljnik narodne garde je v včerajšnjem govoru zagotovil, da je zdravstveno stanje pod nadzorstvom, kaže pa, da so kljub temu izbruhnile med prebivalstvom razne epidemije. Po vesteh omenjene radijske postaje, naj bi vojaki vzpostavili varnostni pas okoli mana-, gujskega jezera, da bi preprečili širjenje bolezni. Nihče ne sme zapustiti ali pa stopiti v ogroženo področje. Središče mesta, ki so ga proglasili za okuženo, bo popolnoma porušeno. Vojaki rušijo poškodovana poslopja z dinamitom in buldožerji-Ko bo vse porušeno bodo vse polili z apnom. Če med delom odkrijejo razpadajoče truplo, ga takoj polijejo z bencinom in ga zažgejo, da bi preprečili širjenje epidemij. Ponovni požari so izbruhnili v raznih managujskih četrtih. Vnela se je tudi palača ameriške banke, ki je bil še edini nebotičnik, k' ga potres ni jjorušil. Izvedenci menijo da je ogenj tlel pod pepelom več dni in je včeraj izbruhnil * vso silo. Gasilci so v takih primerih nemočni, ker v Managui ni vode za boj proti požarom. Iz diobro obveščenih krogov se je izvedelo, da bodo začasno premestili prestolnico v Granado južno od Manague. Vzrok za to odločitev je predvsem pomaaikanje komunikacijskih sredstev in ugotovitev, da bi poslopja, ki jih je porušil sobotni potres, ne vzdržala ponovnih potresnih sunkov. V Nikaraguo je medtem prispel 518. bataljon ameriških pionirjev, ki bo pomagal pri odstranjevanju ruševin in rekonstrukciji mesta. P0 vesteh iz mehiške prestolnice kaže, da bo v enem tednu pripravljen začasni daljnovod, s katerim bodo «dovažali* v Managuo električno energijo. Izvedelo se je tudi, da so ameriški strokovnjaki po ogledu nikaragujske prestolnice izračunali. da bo potrebnih vsaj 8 mesecev dela za odstranitev ruševin. Danes ponoči so v Managui zabeležili ponovno potresni sunek, katerega jakost so ocenili za 5-stopnjo Mercallijeve lestvice. Vsa poslopja, ki je sobotni potres poškodoval, so se zrušila. Nikaragujsko veleposlaništvo v Rimu je danes pozvalo Italijane, naj pomagajo prizadetemu managuj-skemu prebivalstvu, kateremu grozijo lakota, žeja in epidemije. Veleposlaništvo je ustanovilo v svoje)" sedežu center za zbiranje denarnih prispevkov, oblačil, zdravil, šotorov in odej. nega besedila resolucije je zvezni izvršni svet upošteval predloge in pripombe te razprave Gospodarski svet zvezne skupščine je poleg tega na dar.\šnji seji sprejel predlog o prepovedi reklamiranja izdelkov tobaka in žganih pijač. Najprej so predlagali prepoved reklamiranja vseh alkoholnih pijač, skupna komisija svetov pa je odločila, da se ta predlog spremeni in se prepove samo reklamiranje žganih pijač. V uvodnem poročilu o resoluciji o osnovah dnižbeno-gospodarskega razvoja v prihodnjem letu je predsednik zveznega1 “izvršnega sveta Džemal Bijedič kot osnovne cilje in naloge razvoja v letu 1973 navedel odločno usmeritev na krepitev materialne osnove samoupravljanja, odločno izvajanje politike stahiliza cije, uskladitev investicij in proiz voddje s koncepcijami srednjeroč nega načrta in hitrejši razvoj gospodarsko nerazvitih področij. V akciji za premostitev problema nelikvidnosti bo največ pozornosti posvečene odstranjevanju čezmerne in nekrite potrošnje, zmanjšanju proizvajalnih stroškov in varčevanju. Potrošnja mora biti v prihodnjem letu izpod proizvodnje, tako da se bodo večale zaloge in rezerve. S povečanjem proizvodnje in produk tivnosti bo tudi možnost zaposlitve večja in število zdomcev se bo zmanjšalo. Poleg tega se bo s po sobnimi ukrepi spodbujala vrnitev tistih, ki so zaposleni v inozemstvu. Ena od bistvenih predpostavk za uresničenje postavljenih nalog je brzdanje naraščanja cen in življenjskih stroškov, katerih povečanje mora biti manjše od povečanja v letošnjem letu. Smoter stabilizacijskih ukrepov, ki jih zvezni svet predlaga je, po besedah predsednika zveznega izvršnega sveta, povečati sposobnost gospodarskih podjetij, da uspešno rešujejo svoje obveznosti in da se breme stabilizacije razdeli med vse sloje družbe. Zvezni proračun, ki ga je izvršni svet predložil v odobritev zvezni skupščini v znesku 29.945 milijonov dinarjev je za 12,5 odstotka večji od letošnjega. Od skupnih izdatkov sfe predvideva 12 tisoč 800 milijonov dinarjev za JLA. Ta sredstva bodo po izjavi Bijediča med 'drugim zagotovila nadaljnje opremljanje armade s mpdemimi sredstvi. Na kraju svojega poročila je Bi jedič govoril o zunanji politiki Jugoslavije, ki je odraz njene notranje politike. »Jugoslavija ni nikdar nikomur dovolila, da se vmeša v njene notranje zadeve. Ni popustila pritiskom in ni pristopila k blokom ter je s tem okrepila svojo suverenost. Jugoslavija je aktiven dejavnik v borbi proti imperializmu in vsem oblikam tlačenja za uresničevanje naprednih, demokratičnih in človeških stremljenj narodov po medsebojnem zbližanju. T:sti, ki jim taka Jugoslavija ni všeč in bi želeli drugačno Jugoslavijo, skušajo špekulirati z njeno sedanjostjo in bodočnostjo. Tudi zadnje čase prihaja z raznih strani mnogo takega, kar se ne more drugače doumeti kot premišljen pritisk in poskus vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije. Toda ne glede na te in podobne pritiske, bomo mi kot vedno doslej vztrajali na lastni poti. Mi borno še vedno v svoji aktivnosti na mednarodnem področju izvajali politiko neuvrščenosti, ki nam je zagotovila vodenje neodvisne politike, u-gled in priznanje na svetu,* je poudaril predsednik zveznega izvršnega sveta. BOŽO BOŽIČ Sokliču v spomin (Nadaljevanje s 4. strani) MESTRE, 28. - Policisti iz Mester so včeraj zvečer na nekem dvorišču v bližini Ulice Dante našli truplo mlade prostitutke. Agente je telefonsko obvestil neznanec, ki je klical št. 113 »Pridite takoj v Ulico Dante 113, na dvorišču boste našli ubito žensko,* je izjavil neznanec in odložil slušalko. Truplo je identificiral danes zjutraj mož ubite prostitutke. Gre za 251etno Sofio Zambon, ki je bila že znana agentom z imenoma So-fia ali Ombretta. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je kdo napadel in ubil žensko, da bi jo oropal. Pomembno je v tej zvezi pričeva nje 24-letnega Renata Federicija, ki je opazil truplo Sofie Zambon, ko se je okoli polnoči vrnil domov. »Manjkalo je le nekaj minut do polnoči — je dejal Federici preisko- zjutraj. valcem — ko sem zavozil na dvorišče, da bi parkiral avto kot po navadi. Žarometi so osvetlili na pol golo žensko truplo, ki je ležalo ob zidu. Oddaljil sem se takoj in se napotil na policijsko postajo, da bi prijavil zločin.* Skoraj gotovo je, da je bil morilec takrat še na dvorišču. Mladenič in soproga sta namreč povedala, da sta opazila senco neznanca, ki se je skrival v kotu Sodni zdravnik je ugotovil, da je Zambonova umrla zaradi hudih u-darcev in ran po glavi. Preiskovalci so dolgo časa zasliševali tudi prostitutkinega moža Martina Costacurto, ki je stanoval skupaj z ženo v hotelu v Ulici Ca-puccina Costacurta je dokazal, da ima soliden alibi. Zaposlen je namreč v lokalu vsak dan od 18. do 3. ure »Istra kliče*, pa tudi za emigrantsko gibanje se je živo zanimal in sodeloval v njegovem glasilu »Istra*. Soklič se je' uveljavljal kot zgodovinar jn umetnostni zgodovinar. V tej stroki je posvetil posebno skrb Slovenjemu Gradcu in njegovi okolici, pa tudi znamenitim ljudem teh krajev, kot so slikarji Skobli (med 1600 in 1750), Strauss (1674 - 1713) in drugi. Strokovne razprave je objavil v časopisu za zgodovino in narodopisje, v Slovenskem zborniku (1955) ter v drugih publikacijah. Poleg tega pa je bil Soklič že od svoje mladosti vnet zbiratelj zgodovinskega. arheološkega, kulturno - zgodovinskega in umetniškega gradiva da je tako sčasoma slovenjgraško župnišče postalo pravi muzej in postalo mnogo pretesno za namestitev vsega razstavnega gradiva. Zato bodo morali Slovenjgradčani, ka terim je Soklič zapustil svojo dragoceno muzejsko zbirko, poskrbeti za to da njegovemu muzeju najdejo bolj ustrezne prostore. Sloves Sokliče-vega muzeja je segel preko meja, leta 1969 pa si ga je ogledal tudi maršal Tito. Vzporedno s tem pa je Soklič skrbel tudi za ohranitev kulturnih spomenikov, ki jih predstavljajo stare cerkvene zgradbe v baročnem slogu in s srednjeveškimi freskami. Prav gotovo je tudi njegovo kulturno prizadevanje vplivalo na slovenjegraško javnost, da so svoj trg razvili v pomemben kulturni center. Verjetno ni daleč na okoli, razen Kostanjevice na Dolenjskem, tako majhnega kraja, ki bi se mogel ponašati z umetnostno galerijo, kakršna je v Slovenjem Gradcu, galerijo, katere sloves je prodrl v široki svet zlasti z znano mednarodno razstavo pod pokroviteljstvom organizacije UNES CO. Bila je to razstava, ki je bila prava mednarodna manifestacija za mir. »Delo. delo in skrb — čeprav sem starček*, mi je na razglednici napisal gospod Soklič. Dokler je mogel, je delal in njegovo delo je obrodilo bogate sadove. Z mirno zavestjo, da je opravil vso svojo dolžnost, je lahko legel k počitku v domačo zemljo. Tudi mi, škedenjski in tržaški znanci in prijatelji, mu želimo miren počitek! Južna Koreja dobila novo ustavo SEUL, 28. — Južnokorejski predsednik Park Chung Hee je danes podpisal novo ustavo in je bil istočasno proglašen za predsednika. Hee ki se je leta 1961 polastil oblasti z državnim udarom, bi se moral odpovedati predsedstvu ob za-padu tretjega štiriletnega mandata. Nova ustava pa določa šestletni mandatni rok in ne omejuje števila zaporednih predsedniških mandatov. Ob ustoličenju je Park Chung Hee izjavil, da bo nadaljeval dosedanjo politiko zbliževanja s Severno Korejo, da bi zagotovi! mir na korejskem polotoku in omogočil združitev držav. MADRID. 28. — špansko zunanje ministrstvo je potrdilo, da bo zunanji minister Gregorio Lopez Bravo odšel jutri v Vatikan kjer g« bo papež Pavel VI. sprejel na za sebni avdijenci.