mubszi SOBOTI KALENDAR SRCA JEZUŠOVOGA ZA LETO 1939 XXXVI. LETNIK. CENA V DRŽAVI 8- D I N A R O V. CENA ZA INOZEMSTVO 1O- D I N A R 0 V. ZA NAROČNIKE MARIJINOGA LISTA JE BREZPLACEN, CE SO^MARIJIN LIST PLAČALI ZA L. 1938. I ČE DO NAROČNIKI NA NJEGA L. 1939. - NAROČNIKI SAMO NOVIN GA DOBIJO ZA 4 DIN NA UPRAVI V ČRENSOVCIH, PO POŠTI ZA 5 DIN, A SAMO EN KOMAD I ČE GA NAPREJ PLAČAJO. IZDAJA GA MARIJIN LIST V ČRENSOVCIH, SLOVENSKA KRAJINA, UREDNIK: KLEKL JOŽEF, DlJHOVNIK, ČRENSOVCI. TISK : TISKARNE BA U% A NvY I e\R NESTA V LENDAVI Prečista Devica Marija, Mati Vladara mirii i Kraljica mirii, sprost, oj sprosi nam blaženi mir. 1939. LETO je navadno leto, ma 365 dni, začne i konča se z nedelov. Začetek leta 1939. Občno i državno ieto se začne na Novo leto 1. januara. Cerkveno leto se začne na prvo ad- ventno nedelo 3. dec. Začetek letnih časov: Sprotoletje: 21- marca, 13 v. 29 min, Leto: 22. junija, 8 v. 40 min. Jesen: 23. sept, 23 v. 50 min. Zima: 22. dec, 19 v. 6 min. Znamenja za post: * ne smemo jesti meso f smemo se do sitoga najesti samo ednok, meso lejko vživamo ffoster post; samo ednok do sitoga, brez niesa Kvatre: Sprotolešnje 1., 3. i 4. marca Letne 31., maja, 2. i 3. junija Jesenske 20, 22. i 23. septembra Zimske 20., 22. i 23. decembra Spremenlivi svetki: Ime Jezušovo 2. januara Sv. Driižina 8. januara Sedemdesetnica 5. februara Pepelnica 22. februara Viizem 9. aprila Varstvo sv. Jožefa 26. aprila Križov tjeden 15., 16. i 17. maja Vnebohod 18. maja Risali 28. maja Sv. Trojstvo 4. junija Telovo 8. junija Srce Jezušovo 16. junija Prva adyentna nedela 3, decembra Svečnica, Oznanenje Marijino, vuzemski i risalski pondelek, rojstvo Marijino i sv. Štefan ne so več cer-kveno zapovedani syetki. Znamenja za mesečne spremembe: Mlad $ Prvi krajec Q) Pun (g) Zadnji krajec C Mraki sunca i meseca: Delni sunčni mrak 19. aprila, začetek ob 15 vori 26 minut, konec ob 20 vori 5 minut. Popuni mesečni mrak 3. maja, začetek ob 15 vori 40 minut, konec ob 16 vori 43 minut. Popuni sunčni mrak 12. oktobra, začetek ob 19 vori 35 minut, konec ob 23 vori 45 minut. Delni mesečni mrak 28. oktobra, začetek ob 5 vori 55 minut, konec ob 9 vori 18 minut. JANUAR 9 SEČEN m tm if ¦Hs ^/<) i Ma 31 dni Posvečeni presv. Imeni Jezušovomi Su jvzhoc ncni zaho Zapisnik Dete dobi ime Jezuš. (Lk. 2, 21) l Nedela Novo leto. Obrezav. Gospodovo 7 51 1616 a Pondelek Ime Jezušovo. Makarij 7 51 16 1 3 Tork Genovefa, dev. Balsam, Daniel 7 51 1618 4 Sreda Til, pušpek. Angela Folijanska, dev. 7 51 16 1 5 Cetrtek Telesfor, muč. Emiiijana, dev. @ 7 51 16 20 6 Petek Sv. Trlje Krali. Razgl. Gospodovo 7 50 16 2 7 Sobota Valentin, piišpek. Lucijan 7 50 16 22 Dvanajstletni Jezuš v cerkvi. (Lk. 2, 42-52) 8 Nedela 1. po Razgl. Sv. Driižina 7 50 16 23 9 Pondelek Julijan. Bazilija. Marcelin 7 49 16 24 10 Tork Viljem, piišpek. Pavel, piiščavnik 7 49 16 26 11 Sreda Higin, papa. Pavlin Ogl., piišpek 7 49 16 2" 12 Cetrtek Alfred, apat. Arkadij, muč. C 7 48 16 28 13 Petek * Veronika, dev. Juta, muč. 7 48 16 30 14 Sobota Feliks Nol. Hilarij 7 47 1631 Svadba v Kani Galiiejskoj. (Jan. 2, 1—11) 15 Nedela 2. po Razgl, Gosp. Maver, apat 7 40 16 33 16 Pondelek Marcel, papa 7 45 16 3< 17 Tork Anton, piiščavnik. Vidukind 7 45 16 36 18 Sredo Sy. Petra stol v Rimi 7 44 16 37 19 Cetrtek Marij i tov. Kunt 7 43 16 38 20 Petek * Fabijan i Sebeščan ffi 7 46 16 40 21 Sobota Neža, dev. muč. 7 42 16 41 Jezuš ozdravi stotnikovoga hlapca. (Mat. 8, 1- -13) 22 Nedela 3. po Razgl. Gosp. Vincenc, Anast. 7 41 i 16 43 fp iannara mokriln 23 Pondelek Zaroka Marije Dev. 7 40 16 45 24 Tork Timotej, piišp. Evgenij, muč. 7 39 16 46 poledeslaborodilo 25 Sreda Spreobrnenje sv. Pavla 7 38 16 48 Vreme* 26 Cetrtek Polikarp, piišpek. Paula, dev. 7 37! 16 50 27 Petek * Janoš Zlatovusti, cerkv. vuč. 7 36 16 51 od 1 — 10. jasno, 28 Sobota Prikazanje Neže. Rogerij i tov. Q) 7 34 16 53 mrzlo, zmes vetro-vnrv nrt 11 90 nh- Jezuš med viherom v ladji spi. (Mat. 8, 23—\ 27) ačno, megla, sneg; 29 Nedela 4. po Razgl. Gosp. Franc Sal. 7 33 16 54 nestanovitno vreme 30 Pondelek Martina, dev. 7 32 16 56 s snegom i vetrom 31 Tork Peter Nolasko, spoz. Don Bosko 7 31 16 57 do konca meseca. Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij, ptišpek Svečnica. Daruvanje Gospodovo * Blaž, pušpek. Oskar, piišpek Andrei Korsini, p. Janoš Brit. (§ 7 30 16 5! 7 29(170 7 28 17 0: 7 26 17 0' Od delavcov v goricaj. (Mt. 20, 1—16) 5 6 7 8 9 10 11 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Septuagesima (1. predpost.) Agata Doroteja, dev. muč. Amand, p. Romuald, apat. Julijana, dovica Janoš Mataj, sp. Juvencij, piišpek Apolonija, muč. Ciril Aleks. * Skolastika, dev. Sotera Lurška Mati boža. Adolf C 7 25 7 23 7 21 7 20 718 717 716 17 0 17 0 17 0 17H 171 17 i: 1715 Prilika od sejača i semena. (Lk. 8, 4-15) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Seksageslma (2. predpost) Eulalija Katarina Ričij., dev. Gregorij Velentin, muč. Ivana V. Faustin, muč. Jordan, sp. Julijana, muč. Onezim, piišpek * Frančišek Klet. Gregor X. Flavijan, piišp. Simeon. Bernardka 7 15 713 711 7 09 7 08 7 06 7 04 171 17 18 17 2U 172 17 23 17 25 17 26 Jezuš ozdravi slepca. (Lk. 18, 31—43) 19 20 21 22 23 24 25 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Kvinkvagesima (3.predp.) Konrad@ Sadot, piišp. i tovariši, muč. Feliks, piišpek. Irena, devica ff Pepelnica. Sv. Petra stol v Ant. f Peter Damijan, c. vuč. Romana ff Matjaš, apoštol. Sergij, muč. f Valburga, dev. Feliks III., papa 7 02 7 00 6 59 6 57 6 55 653 6 51 17 28 17 29 1731 17 33 17 34 17 36 17 37 Hiidi duh skiišava Jezuša. (Mat. 4, 1—11) Nedela Pondelek Tork 1. postna nedela. Matilda. Viktor f Gabriel od Ž. M. B. Baldomir ( f Roman, apat Antonija Florent. 6 49 6 48 6 46 17 17 40 17 42 Zemla de v leti malo pila, če je v siišci preveč vlage dobila. Vreme: od 1—8. nestano-vitno z vetrom; 9. sneg; od 10—19. mrzlo, jasno; 20. i 21. mrzlo i jasno, 22. oblačno; ne-stanovitno s sne- gom do konca. MARC MALI TRAVEN Ma 31 dni %: Posvečeni sv. Jožefi Sunčni |vzhod| zahod Sreda Četrtek Petek Sobota f Kvatre. Albin, piišpek f Simplicij, papa. Neža ff Kvatre. Kunigunda, casarica f Kvatre. Kazimir, sp. Lucij 6 44 6 42 6 40 17 43 17 44 17 46 6 38 17 47 Jezuš se na gori spremeni. (Mat. 17, 1—9) Nedela j Pondelek! Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 2. post. ned. Janoš Jožef od križa 6 f Perpetua i Felicitas t Tomaž Akvinski, c. vučenik f Janoš od Boga. Julijan, piišpek -• Frančiška rimska, dovica ff 40 mučenikov. Makarij, piišpek f Sofronij, piišp. Krištof Milan 6 36 6 34 6 32 6 30 6 28 6 26 6 24 17 49 17 51 17 52 17 54 17 56 17 57 17 59 Jezuš izžene šatana. (Lk. 11, 14—28) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna nedela. Gregor Veliki f Teodora, muč. Krist. L •• Matilda, kr. Pavlina •• Klemen Hofbauer. Ludovika Marijak f Hiiarij i Tacijan, muč. ••f Jedert. Patrik, ptišpek f Ciril Jeruzal., c. vuč. Salvator 6 22 6 20 618 616 613 6 11 6 09 18 00 18 02 1803 18 05 18 06 18 08 1809 Jezuš nasiti pet jezero možov. (Jan. 6, 1—15) Nedela 4 postna nedela. Jožef, ženin Marije Pondelek f Aleksandra, m. Volfran Tork f Benedikt, apat. Serapion. ^ Sreda t Lea. Katarina Genovska, d. Četrtek f Jožef Oriol. Pelagija, muč. Petek ff Gabriel, nadangel Sobota Oznanenje Marijino 6 0711811 605 6 03 6 01 18 12 1814 1815 5 59 18 17 5 57 1818 5 55 18 20 Židovje ščejo Jezuša kamenjati. (Jan. 8, 46—59) 26 27 28 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek 5. postna, tiha nedela. Emanuel f Janoš Damaščan. Rupert f Janoš Kapistran. Sikst Q f Ciril, mučenik. Berlold, sp. f Janoš Klimak, apat. Kvirin, muč. ff Modest, piišpek. Benjamin 5 53 5 51 5 49 5 47 5 45 5 43 18 21 18 23 18 24 18 2 18 26 18 26 Zapisnik Kda se fašenek na sunci peče, te leto dober pov prinese. Vreme: jasno, mrzlo, sta-novitno do 6; od 7—13. megleno i vetrovnojod 14-27. stanovitno, jasno z vetrom; 30. dež; 31. nestanovitno. APRIL VELIKI TRAVEN Ma 30 dni Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši Sunčni vzhod zaho 1 Sobota t Hugo ptišpek. Venancij, piišpek 541 18 3 Jezuš jaše v Jeruzalem. (Mt. 21, 1—9) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 6. postna, cvetna nedela. Frančišek f Rihard, piišpek. Hionija f Izidor Sev., c. vuč. Benedikt (g) f Vincencij Ferr. Irena f Velki četrtek. Sikst I. papa ff Velki petek. Herman. Jožef ff Velka sobota. Albert, piišpek 5 39 5 37 5 35 5 33 5 31 5 29 5 27 18 3 18 3 18 3 18 3 183 18« 18 41 Jezuš vstane od mrtvih. (Marko 15, 1—7) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek 4 Petek 5( Sobota Vfizem. Vstanenje Gospodovo Vuzemski pondelek. Ezehiel Leon Vel., papa, cerkv. vuč. Julij I. papa. Angelus, sp. Hermenegild, muč. Roman * Justin, muč. Valerijan Helena, kralica. TeodOr, m. 5 24 5 23 5 20 518 516 514 512 184 18 4H 18 44 18 48 18 47 18 49 18 5C Jezuš se prikaže skoz zapretih dver. (Jan. 20, 19—31) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po Vuzmi, bela ned. Bened., Lab. Rudolf, mučenec. Anicet, papa Antia, Apolonij Leon IX. papa. Krescencij Q Neža Montepulčanska, dev. * Anzelm, cerkv. vuč. Simeon, piišp. Soter i Kajetan. Tarbula, dev. 511 118 52 5 09:18 53 5 07 118 54 505 18 55 5 03 18 57 5 01 18 58 4 59 18 59 Jezuš dober pastir. (Jan. 10, 12—16) Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek 8| Petek i Sobota 2. po Vuzmi. Vojteh, Egidij Jiirii, muč. Fidelis Sigm , muč. Marko Evangelist. Ermin Varstvo sv. Jožefa. Mati boža d.tan. Peter Kanizij, cerk. vuč. Zita * Pavel od križa, sp. Vital Peter, muč. Robert, apat 4 57 4 55 4 53 4 52 4 50 4 4S 4 46 1901 19 03 19 04 19 06 19 07 19 08 1910 Jezuš napovediije svoj odhod. (Jan. 16, 16—22) 0 Nedela ! 3. po Viizml. Katarina Sijenska, d. 4 44 19 11 Z&pisnik Žito ma velko vla-tovje, če čezmigo-vec Iepo cvete. Vreme: od 1- 4. megleno, dež; od 5—10. ja-sno, vetrovno; od 11—20. nestanovit-no z meglov i ve-trom; od 21—24 oblačno, dež; od 5, do konca ve-rovno z dežčom. MAJ RISAOŠČEK Ma31 dni Posvečeni Majniškoj Kmlici Sunčni jvzhod zahod Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Filip i Jakob ml., apoštola Atanazij, cerkv. vuč. Sekund, m. Najdenje sv. križa. Aleksander @ Florijan. Monika * Pij V, papa. Irenej, piišpek Janoš pred latinskimi vrati. Benedikta 4 43 4 41 4 39 19 12 1913 1914 4 38 1916 4 36 1917 4 34 1918 Jezuš obeča vučenikom sv. Diiha. (Jan. 16, 5—14) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 4. po Vuzmi. Stanislav, m. Gizela Prikazanje Mihaela nadangela Gregor Nacianški, cerkv. vuč. Antonin, piišpek. Job Frančišek Hier. Mamert, piišpek L * Pankracij i tovariši, mučenci Servacij, piišpek. Robert Belarmin 4 33 431 4 30 4 28 4 27 4 25 4 24 19 20 19 21 19 23 19 24 19 26 19 27 19 29 Jezuš vči od moči molitve. (Jan. 16, 23—30) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 5. po ytizmi. Bonifacij > s [ Izidor, kmet '.2-g \ Janoš Nepomuk ž" ^ Pashal Bajlonski. Bruno, p. Krist. vnebohod. Venancij * Peter Celestin. Pudencijama Bernardin Sienski. Ivana d' Arc 4 23 4 21 4 20 419 417 4 16 415 19 30 19 31 19 32 19 34 19 35 19 36 19 38 Od svedočastva sv. Diiha. (Jan. 15, 26-26, 4) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 6. po Vtizmi. Feliks Kant. A. Bobola Emil. Margarita Janoš Kistnik de Rossi, sp. Marija pomočnica krščenikov Gregor VII. Vrban I. • Filip Neri 3 Beda častitlivi, c. vuč. Janoš 1M p. 414 413 4 12 4 11 410 4 09 4 08 19 39 19 40 19 41 19 43 19 44 19 45 19 46 Jezuš govori od sv. Diiha i lubezni. (Jan. 14, 23—31) 28 29 Pondelek Nedela Tork Sreda Rlsali. Prihod sv. Duha 4 07 Risaoski pondelek. Magdalena 4 06 Ferdinand. Devica Orleanska 4 06 f Kvatre. Mati boža sred. vseh milosti 4 05 19 47 19 48 19 49 19 50 Zapisnik Risaošček moker, Ivanšček pa mla-čen, kmet, tisto leto boš žeden pa lačen. Vreme: v prvoj polovici nestanovitno vre- me, megleno z dež- čom; nato vetrov- no do 23; 24. dež; od 25 — 31. jasno, slanovitno. 8 JUNIJ i \ m IVANŠČEK n \ ii f) w3tBSBm Ma 30 dni Posvečeni presv. Srci Jezušovomi Sunčni vzhod zahod Zapisnik 1 Četrtek Fortunat, sp. Kuno, Gracijan 4 05 |1951 2 Petek f f Kvatre. Marcelin, m. Erazem @ 4 04 19 52 3 Sobota f Kvatre. Klotilda, kral Pavla, dov. 4 03 19 53 Jezuši je dana vsa obiast. (Mat. 28, 18—20) 4 Nedela 1. po Risalaj. Presv. Trojstvo 4 03 19 54 5 Pondelek Bonifacij, piišpek 4 02 19 55 6 Tork Norbert, piišpek, Klaudij 4 02 19 56 7 Sreda Robert, apat. Baptista Verani, dev. 4 01 19 56 8 Cetrtek Telovo. Medard, pušpek 4 01 19 57 9 Petek * Primož i Felicijan, mučenika 4 00 19 58 10 Sobota iMargareta, kralica O 4 00 19 59 Prilika od velike večerje. (Lk. 14, 16-24 ) 11 Nedela 2. po Risalaj Barnabaš, ap. 4 00 20 00 12 Pondelek Janoš I. Lebn III. papa 4 00 20 00 13 Tork Anton Padovanski. Akvilina 4 00 20 01 14 Sreda Bazilij Velki, c. vuč. Elizej, prorok 3 59 20 01 15 Četrtek Vid, mučenik. Germana 3 59 2002 16 Petek * Presv. Srce Jezuš. Frančišek Reg 3 59 20 02 17 Sobota Adolf, piišpek. Nikander, muč. @ 3 59 20 03 Prilika od zgublene ovce i denara. (Lk 15, 1—10) 18 Nedela 3. po Risalaj. Efrem Srski, c. vuč. 3 59 20 03 19 Pondelek Julijana Gervazij i Protazij 3 59 20 03 20 Tork Silverij, papa. Mihelina 3 59 20 04 21 Sreda Alojzij, spozn. 3 59 20 04 Štirideset dni se 22 Četrtek Ahacij, muč. Pavlin Nol,, pušpek 3 59 20 04 nebo skuzi, če na 23 Petek * Agripina, muč. Ediltruda 3 59 20 04 Medardovo ž njega 24 Sobnta Ivan Krstiteo 3 3 59 20 04 rosi. Čudežni ribji lov. (Lk. 5, 1—11) Vreme: 25 Nedela 4. po Risalaj. Viljem, apat 3 59 20 04 od 1—4. jasno, od F» 1 T, \7Tf\fi& ' 1 M 26 Pondelek Janoš i Pavel 4 00 20 04 J —10. VILM-C , 1U- 27 Tork Hema, dnvica. Ladislav, krao 4 00 20 04 grmlavica; od 18, 28 Sreda Vidov den. Irenej, piišpek, muč. 4 01 20 04 do 21. nestanovitno, dež; od 22—27. 29 Cetrtek Peter i Pavel, apoštola 4 01 20 04 vroče; nato nesta- 30 Petek * Spomin sv. Pavla 4 02 20 04 novitno do konca. JULIJ JAKOPEŠČEK Ma 31 dni Posvečeni presv. Krvi Jezašovoj | Sunčni vzhod zaho< 1 Sobota Presveta Rešnja krv. Teobald 4 02 12004 Od greha v misli i dejanji. (Mat. 5, 20-24) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 5. po Risalaj. Obiskav. Marijino Leon II., papa. Irenej Urh, piišpek. Berta, deyica Ciril i Metod, slov. apoštola Izaija, prorok. Bogomila * Vilibald, piišpek. Pulherija, devica Elizabeta, kralica. Eugenij III., papa 4 03 4 04 4 04 4 05 4 06 4 06 4 07 20 0 20 04 20 0: 20 0^ 20 03 20 02 20 0; Jezuš nasiti 4000 moškov. (Mk. 8, 1—9) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Peiek 15 Sobota 6. po Risalaj. Nikolaj i tovariši Amalija, devica. Veronika Jul., d. Pij I., papa. Olga Mohor i Fortunat, mučenca Anaklet, papa, tnuč. Margareta * Bonaventura, piišp., c vuč, Apoštolovo. Henrik I., krao 4 08 4 09 410 4 11 4 12 413 4 14 20 01 20 00 20 00 19 59 19 58 19 58 19 57 Od lažlivih prorokov. (Mt. 7, 15-21) 20 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 7. po Risalaj. Dev. Mar. Karmelska Aleš, sp. Marcelina, devica Friderik. Kamil de Lelis Vincencij Pavelski. Makrina Marjeta, muč. Elija, Hieronim * Prakseda, dey- muč. Angelina Marija Magdalena. Lovrenc 4 15 416 417 4 18 419 4 21 4 22 19 56 19 56 19 55 19 54 19 5^ 19 52 19 51 Prilika od krivičnoga oskrbnika. (Lk. 16, 1—12) 26 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 8, po Risalaj. Apolinarij, piišp. 3) Kristina. Kunigunda Jakob, apoštol. Krištof, m Ana, mati Marije Device. Valent Pantaleon, m. Rudolf Akvaviva * Viktor (Zmagoslav), papa Marta, devica. Beatrika 4 23 4 24 4 25 4 27 4 28 4 29 4 30 19 50 19 49 19 48 19 47 19 45 19 44 19 42 Jezuš joče nad Jeružalemom. (Lk. 19, 41—47) 0 Nedela 9. po Risalaj. Abdon i Senen, m. 1' Pondelek Ignacij Lojolski ( 4 31 4 32 19 41 19 40 Zapisnik Štirideset dni bo ešče lepo, če je driigi den julija vedro. Vreme: jasno, vroče do 12; od 13-16. nestano-vitno; od 17-25. ja-sno, vroče; od 26— 31. oblačno, dež. 10 AVGUST MEŠNJEK Ma 31 dni Posvečeni preč. Srcl Marijinomi Sunčni .vzhod zahod Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Verige sv. Petra. Makabej, bratje Porciunkula. Alfonz M. Ligvorij Najdenje sv. Štefana. Lidija * Dominik apat. Agapij Marija Snežna. Ožbald 4 33 4 35 4 36 4 37 19 38 19 37 19 36 19 34 4 39 |19 33 Od farizeja i cestninara. (Lk. 18, 9—14) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 10. po Risalaj. Gospodovo sprem. Kajetan, Donat Cirijak. Larg i Smaragd L Janoš Vianney. Roman Lovrenc, m. Pavla. Filomena * Tiburcij, m. Suzana, m Klara, dev. Hilarija, muč. 4 40 4 41 4 43 4 44 4 46 4 47 4 49 19 31 19 29 19 28 19 27 19 26 19 24 19 22 Jezuš ozdravi gliihonemOga. (Mk. 7, 31—37) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 11. po RJsalaj. Janoš B. Hipolit Euzebij, sp. Atanazija, dov. Vnebovzetje Marije Devlce Rok. Joahirn, oča Marije Device Hiacint. Julijana. Liberat * Helena, casarica. Agapit Ludvik Tol., piišp. Janoš Eud. 4 51 4 52 4 53 4 54 4 55 4 57 4 58 19 20 1918 1917 19 15 19 13 1911 19 09 Prilika od smilenoga Samaritanca. (Lk. 10, 23-37) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 12. po Risalai. Bernard, apat Ivana Frančiška Šantalska ( Timotej, m. Hipolit, p. Filip Benicij, spozv. Brtalan, apoštol. Ptolomej, piišpek * Ludvik, krao Patricija, dev. Zefirin, papa. Bernard Ofiški 4 59 5 01 5 02 5 04 5 05 507 5 08 19 07 19 06 19 04 19 02 19 00 18 58 18 56 Jezuš ozdravi 10 gobavih. (Lk. 17,11—19) 27|Nedela 13. po Risalaj. Jožef Kalaz. 28 Pondelek Auguštin, cerkv. vuč. Pelagij 29 Tork Obglavlanje Ivana Krst. Sabina rJO Sreda < Roza Limanska, dev. Feliks. 31 Četrtek Rajmund, sp. Izabela 5 09 [18 54 511118 5i 5 1218 50 5 14 18 48 5 15 18 46 Zapisnik Lovrenčovo mejko grozdje sladkovino nam obeče. Vreme: od 1—3 vroče, ve-ter; od 4—11. ob-lačno, dež z grmla-vicov; od 12—17 jasno, vroče; od 18—20. nestanovit-no; od 21—31 vro-če, jasno, slano-vitno. 11 SEPTEMBER MIHAOŠČEK Ma 30 dni o Posvečeni De.teti Marijiki 1 Petek 2| Sobota * Egidij, apat. Verena, devica Štefan, krao. Maksima, m. Sunčni vzhodf zahod 516 |18 44 5 18 18 42 Od bože previdnosti. (Mt. 6, 24-33) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 14. po Risalaj. Eufemija. Doroteja Rozalija, dev. Ida, grofinja Lovrenc Just., pušpek Rojstni den kralov- Zaharija, p. C Marko i tovariši, mučenci, Regina Rojstvo Marije Devlce Peter Klaver. Gorgonij 5 19 5 20 5 21 5 23 5 24 5 25 5 27 18 40 18 38 18 36 18 34 18 32 18 30 18 28 Jezuš obiidi mladenca iz Naima. (Lk, 7, 11—16) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 15. po Risalaj. Mikloš Tol., sp. Prot i Hiacint Ime Marijino. Macedonij, p. Frančišek K., sp. Notburga Povišanje sv. Križa. Ciprijan, p. * Marije 7 žalosti. Nikomed. Kornelij, papa. Ludmila 5 28 5 29 5 30 5 32 18 25 18 23 18 21 1819 5 33 1817 5 34 18 15 5 36 1813 Jezuš ozdravi vodičenoga. (Lk, 14, 1—11) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 16. po Risalaj. Lambert Jožef Kupertin. Zofija i tov. lanuarij, piišpek i tovariši, muč. Eustahij i tovariši mučenci ^) Matej, apoštol i evangelist * Tomaž Vilanovski, piišp. Mauricij Linus, oapa. Tekla, m 5 37 5 39 5 40 5 41 5 43 5 44 5 46 18 11 18 09 18 07 18 05 18 03 1801 17 59 Od najvekše zapovedi. (Mt. 22, 34—46) Nedela ! 17. po Risalaj. Marija rešit. robov Pondelek Kamil i tovariši, muč. Tork Ciprijan i Justina, muč. Sreda Kozma i Damijan, muč Četrtek Venčeslav, krao i muč, Ljuba, ap. (§ Petek * Mihael, nadangel Eutihij, muč. Sobota Hieronim, cerkv. vuč. Zofita 5 47 5 49 5 50 5 51 5 53 5 54 5 56 17 56 17 54 17 52 17 50 17 48 17 46 17 44 Zapisnik Če na Mihalovo sever vleče, veliko zimo i sneg prinese. Vreme: od 1—10. jasno; stanovitno; od 11. do 14 jasno, ve-trovno; od 15-25. bblačno z dežčom, od 25—30. nesta-novitno, vetrovno. 12 OKTOBER VSESVIŠČEK Ma 31 dni Posvečeni Kralici sv. Rožnoga venca Suncni vzhod zahod Jezuš ozdravi mrtvokotrignoga (AU. 9, 1-8) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 18. po Risalaj. Remigij, pušpek Angelje varivačje Terezija Deteta Jezuša. Felicija Frančišek Asiški, sp. Edvin Placid i tovariši, rnučenci * Bruno, sp. M, Frančiška, d. L Marija, kralica sv. Rožnoga venca 5 57 5 59 6 00 6 02 6 03 6 04 6 05 17 42 17 40 17 38 17 36 17 34 17 32 17 30 Prilika od kraleske svatbe. (Mt 22, 1—14) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 19. po Risalaj. Brigita, Simeon Dionizij, muč. Frančišek Borgia. Daniel, prorok Materinstvo Matere bože, Nikazij Maksimiljan, piišpek m. * Eduard, krao. Koloman Kalist, papa. Just, piišpek 6 07 6 08 610 611 613 614 616 17 28 17 26 17 24 17 22 17 20 1718 17 16 Jezuš ozdravi sina kr. uradnika (Jan. 4, 46—53 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 20. po Risalaj. Terezija, dev. Gal, apat. Gerard M. Hedviga. Marjeta Alakok Lukač, evangelist. Julijan Peter Alkantarski. Etlin apat * Janoš Kancijan. Felicijan, m. Orša i tov. m. Hilarion 3 6 17 17 14 6 19 6 20 6 22 6 23 6 25 6 27 1712 17 10 17 08 17 06 17 04 17 02 Od nesmilenoga hlapca. (Mt. 18, 23-35) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 21. po Risalaj. Kordula, muč. Klotilda, m. Jozefina, dev. m. Rafael nadangel. Kristina Krispin. Krizant i Darija Evarist, papa. Bonaventura * Frumencij, piišpek. Antonija Simon i Juda, apošt. Cirila 6 28 6 29 6 31 6 32 6 34 6 35 6 37 17 01 16 59 16 57 16 55 16 54 16 52 16 50 Od dače casari. (Mt. 22, 15-21) Nedela Pondelek Tork 22. po Risalaj. Kristuš Krao Alfonz Rodrig. sp. Angelus Volbenk, piišpek 6 38 6 40 6 42 16 47 16 46 16 44 Zapisnik Zima rada zreaom bije, čedugo toplo sunce sije. Vreme: od 1—10. nestano-vitno,ob1ačno,dež; od 11—16. jasno, vetrovno; 17. meg-leno; od 18-22. jas-no, od 23-29 jas-no, mrzlo; nato ne-stanovitao z dež-čom. 13 NOVEMBER ANDREJŠČEK Ma 30 dni Posvečeni priprošnji za verne diiše 1 Sreda 2l Četrtek 3 Petek 4| Sobota Vsi svetci Spomin vernih diiš. Just. muč. * Viktorin, piišp. Venefrida, d. ___ Karol Boromejski. Vital. Modesta C 6 48 išuncni vzhod zahod 6 43 645 6 46 16 42 16 41 16 39 16 38 Jezuš obudi Jairovo hčer. (Mt. 9, 18—26) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 23 po Rlsalaj. Caharija i Elizabeta Lenart, apat Janoš Gabriel Perb,, muč. Bogomir, piišpek. Klaudij Teodor (Božidar), muč. * Andrej Avelin, Trifon Martin, piišpek ® 6 49 651 6 53 6 54 6 56 6 57 6 59 16 36 16 35 16 34 16 32 16 31 16 29 16 28 Prilika od dobroga semena. (Mt. 13, 24-30) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 24. po Risalaj. Martin, papa Stanislav Kostka Jozafat Kuncevič, piišpek Jedert, dev. Leopold, vojv. Otmar, apal. Neža Asiška * Gregorij Čiidodelnik, pušp, Saloma Odon, apat Roman, m. 7 01 7 03 7 04 7 05 7 07 7 09 710 16 27 16 25 16 24 16 2, 16 22 16 21 16 20 Od gorčičnoga zrna. (Mt. 13, 31—35) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 25. po Risalaj. Elizabeta, kr. Feliks Valoaški, sp. Dariivanje Marije Device Cecilija, dev. m. Filomena Klemen, papa m. Felicita, m. * Janoš od križa. Hrizogon Katarina, m. Mozeš, m. 712 713 7 15 716 718 719 1619 1618 1617 16 16 1615 1614 7 21 |16 13 Od razdejanja Jeružalema. (Mt 24, 15—35) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek 26. po Risalaj. Silvester, apat Virgil, ptišpek Gregorij III., papa. Jakob, M. Saturnin, m. Gelazij, papa Andrej, apoštol 7 22 7 23 7 24 7 25 7 27 1612 1611 16 10 16 09 16 09 Zapisnik Mraz Vseh svecov to pomeni, ka Mar-tinov den bo lepi. Vreme: od 1—10. megleno, vetrovno, dež; od 11-21. nestanovitno, oblačno z dežčom; od 22—30. jasno, mrzlo, stanovitno. 14 DECEMBER BOŽIČ Ma 31 dni Posvečenl boiemi De.tetl lezušeki \—r -r- -.- -, J vzhnd zaliot ljPetek 2 Sobota * Zedinenje. Edmund. Nablija Bibijana, muč. Pavlina, muč. Sunčni vzhod zaliod 7 28 J16 08 7 30 16 08 Od slednje sodbe. (Lk. 21, 25—33) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 1. adventska Franč. Ksaverij L Barbara, muč. Saba, apat. Krispin, m. Mikloš, pušpek. Leonija Ambrozij, piišpek. Vrban, piišpek Nevtepeno poprij. Device Marije Peter Furje, piišpek. Delfina 7 31 7 33 7 34 16 0F 16 0? 16 07 7 35 116 07 7 36 7 37 16 07 10 07 7 38 16 07 Ivan Krst. pošlje svojiva vuč. k Jezuši. (Mt. 11, 2—10 Nedeia Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventska. Laur. Mati boža Damaz, papa Aleksander, muč. Dionizij, muč. Lucija, m. Otilija Konrad, Ofiški * Kristina, dekla. Valerijan Euzebij, piišpek 7 44 Ivan Krstiteo svedoči od Jezuša, (Jan. 1, 19—28) 7 39 7 40 16 06 16 06 7 41 116 06 7 42 j 16 06 7 43 116 06 16 06 16 07 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventska. Lazar, piišpek Gracijan, piišpek ; Vrban V. papa. Fausta f Kvatre. Eugenij i Makarij, muč, Tomaž, apoštol. Severin, piišpck ff Kvatrc. Demetrija, muč. f Kvatre. Viktorija, muč. 7 45 7 46 7 47 7 47 7 48 7 49 7 49 16 0 16 07 16 08 16 08 16 08 16 09 16 09 Ivan Krst. pozvani v sliižbo predhodnika. (Lk. 3, 1—6) Nedela Pondel. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventska. Adam i Eva Božič. Rojstvo Gospodovo Štefan, prvl mučenec Janoš evangelist, apoštol Nedužna deca. Kastor * Tomaž, piišpek, muč. Eugenij, piišpek. Liberij, pilšpek 7 50 7 50 7 50 7 50 7 51 751 7 51 1610 16 10 16 11 16 12 16 13 16 13 1614 Simeon i Ana. (Lk. 2, 33—40) \\\ Nedela Silvester, papa. Melanija 75111615 Zapisnik Lucija kraii den, je znano vsem liidem Vreme: do 15 }asno, mrzlo; 17. dež; od 18—22. mrzlo, jasno, sta-novitno; od 23—31. megleno, bblačno, sneg. 15 SRCE JEZUŠOVO, JE NAŠ MIR... Prorok iz stare zaveze, iz meglene dalečine, v razburkanosti časa, je smeo gledati Tvojo svetlo podobo prišestnoga veka i je opokojno zapisala njegova triidna roka od Tebe: wKnez mira . . ." Človeča prorokova roka je zastala, njegov svetli pogled je vgasno, njegov jezik je onemo, ali Tvoja miseo mira je živela naprej i bila najvekša tolažba narodi, ki so ga lastne strasti i hiidobija drii-gih premetavale kak viher razburkano morje . . . Kak Noetova ladja je v njih srcaj plavala miseo na Tvoj mir, Tvoj Diih jim je polagao na viista vročo prošnjo za mir, kak golob oljčno vekico . . . Človečo reč i vupanje je potrdila vesela pesem Tvojih najbliž-njih, angelskih glasnikov, gda si v najglobšem miri svete noči blago-volo stopiti na zemlo v podobi roba, da bi ga odrešo nemiroščine... wMir ludem na zemli, ki so Bogi po voli . . ." Ti, agnjec boži, ki odjemleš grehe sveta; vej je ravno greh tisti, ki je nemir prinesao na zemlo. Po prvom grehi sta se nemirniva prviva našiva stariša začnola skrivati pred Tvojov pravičnov kaštigov. Po prvom prelijanji nedužne bratove krvi je Kajn nemirovne bežao pred Tvojov sodbov. — Zato si ti začno grehe odpuščati, da bi znova mir vlejao v srce spokorjenoga grešnika. Kak sladke so moraie biti Tvoje svete reči: »Odpuščeni so Tvoji grehi, idi v miri, pa ne greši več". V jezerih sladkih vižaj isto mirovno pesem ponavlajo Tvoji na-mestniki v svestvi mira, v svetoj spovedi. Vsikdar znova i znova mi-rijo grešno človeštvo, vsakoga posameznoga i vse vktiper, od prebii-jenja pameti i k slabomi nagnjene vole vse do tistoga hipa, gda šče nad grobi v znamenji Tvojega križa blagoslavlajo z gorečov prošnjov: MNaj počivajo v miri". To v našem razburkanom časi še posebno goreče molijo, vej je geslo Tvojega dragoga namestnika na zemli tiidi geslo vseh njegovih pomočnikov: wMir Kristušov v kralestvi Kristušovom!" Glas seroga vatikanskoga starčeka, šteroga srce že čiiti predokus večnoga mira, je kak nova angelska pesem vernomi človeštvi. Tvoje Srce je najvernejši i najlepši izraz večnoga mira, za šte-rim vsi neprestano želemo. Žaliijemo nad grehi, ki nam zavirajo vstop v Tvoj mir in Tvo-jemi miri v naše srce; odpuščenje ponizno prosimo, molimo: BSrce Jezušovo, naš mir i pomirenje, smiluj se nam". Jezuš tnili, se natn smili, Mir podeli tomi sveti! Glej sirote lačne, gole, Reši vboge strašne bojne! 25 letnica Novin i 20 letnica sloboščine Slov. krajine v Črensovcih sept. 11. 1938. V soboto so zgoreli kresovi po Slovenskoj krajini i naznanjali veseli bližajoči se dogodek. Molilo se je za pokojne dobrotnike slo-venskoga naroda, spevale so se pesmi, vrstili so se govori za narod i domovino, vse je sililo v lepoj čistoj mesečini više i više k dobromi Bogi v zahvalo, ki je dao včakati Sloy. krajini te velike slovesnosti. Proti večeri so priromali širitelje v Črensovce. Pripelao je gornje aoto gospoda narodnoga poslanca Benka. Zbrali so se po kratkoj plohi pri črensovskom mosti, kde jih je pozdravo g. Rous Matjaš, črensovski kaplan z lepimi, s spodbudnimi rečmi. Nato so se v vrste postavili i šli za križom, s spletenim iz pšeničnih vlati. Križ je nesla deklica v našoj staroj narodnoj obleki z dvema deklicama, v narod-noj noši kre dva kraja, ki sta držale svioni trak, dar g. Klepec Joška trgovca v Beltincih. Trak je z bele svile i nosi napis 1913— Širitelje Novin — 1938. Tri deklice so med potjov pozdravile urednika Novin z zbornov deklamacijov. Med igranjom godbe i spevanjom pobožnih pesmi se je šereg širitelov, povekšan od vnožine naroda, podao v cerke? k večernicam. Po večernicaj je širitele, ki jih je bilo okoli sto, godba" sprevodila v gostoliibno hišo g. Kolenko Ivana, kde se njim je pripravila hrana z stanovanjom. Po večerji so se širitelje i dvejezero naroda zbralo pri krasno razsvetlenom Našem Domi. Tti je g. Čontola Matjaš, misijonar z Ljub-ljane, naše krajine sin, meo pomembni govor na poslušalce od pomena plošče, potrjene na pročelje Našega Doma, štera se je zdaj odkrila. Plošča nosi sledeči napis: WZ mogočno Marijino pomočjo je slabotni duhovnik v Črensovcih leta 1904, dne 8. decembra, izdal mesečnik »Marijin list" za poglobitev verskega življenja. Leta 1913, dne 8. de-cembra, je izdal tednik ,Novine" za obrambo narodnih in verskih pravic slovenskega ljudstva ter svobode Slovenske Krajine. Leta 1929 je ustanovil prvo posojilnico v Slovenski Krajini, leta 1928 pa je zidal wNaš dom" za katoliško prosveto in ustanovil Agrarno zadrugo, ki je priborila kruh našemu narodu. Popotnik, zaupaj v Marijino pomoč!" Postavljeno 1. 1938. sept. 11. Te napis vodi k Mariji, ve je plošča postavlena v osmini Mari-jinoga rojstva pred svetkom njenoga nam sladkoga materinskoga Imena. Z lampijoni razsvetlen Naš Dora je kazao nepozabno Jepo sliko i tri metre visiki križni lampijon, postavlen pred Dom, je vsakomi jasno naznanjao, da samo močna vera v Križanoga i mirno prenašanje od Njega poslanih križov vodi do zmage. Toisto je izrazo tiidi napis slavo-loka, postavlenoga pred Naš Dom: Po borbi zmaga, po zmagi krona. Zatem se je narod zbrao pri kresi v Črensovcih i posliišao lepe govore gg. Godina Jožefa, kaplana na Jesenicah i Rous Matjaša, akade-mika z Črensovec. Ob polnoči je zamrla pesem, legla je mirna noč na naša pola i domove, samo mesec je verostiivao i pošilao svoje trake na Slovensko Krajino i jo zazibao v sladki sen pa pripravlao na davno želno slovesnost. 2 17 Švete meše. V nedelo rano se je oglasila budnica žižkovske godbe. Že pred njov je narod romao po cestaj proti cerkvi, v šteroj so se že ob petih začele sliižiti svete meše. Prvo je sliižo g. Čontola misijonar za po-kojne diihovnike: Ivanocija, Bašo, Sakoviča i Kleklna. Ob pol šestih je služo sveto mešo urednik Novin za žive i pokojne širitele i dopis-nike Novin i pri njej prečisto navzočih širitelov veliki broj. Zatem so služili svete meše ešče sledeči gospodje: Godina Jožef za vse pokojne dobrotnike Slov. krajine, Rous Matjaš za vse žive dobrotnike Slov. krajine, Zadravec Matjaš, črensovski plebanoš, za vse žive i po-kojne naročnike Novin i Camplin Ivan, izseljenski duhovnik za vse žive i pokojne izseljence i pokojne vojake Slov. Krajine. Narod se zbira. Črensovci so bili opleteni kak zaročnica pred zdavanjom, pri-pravlali so se na srebrno zdavanje. Venec za vencom je obimao hiše i kraje cest, zastav je na stotine plapolalo pii hišaj i na cestaj, samo za šolsko mladino je bilo naročenih petjezero zastavic; biciklisti so eden za driigom prihajali i se srečavali z konjenicov, pešci, narod-nimi vozovi. Črensovci so postali kak mravlinjek, tovorni automobili so sipavali iz sebe pridne včelice Slovenske Krajine, ki so priletele še od njenih najsevernejših mej i te roj je raseo z uniformiranimi gasilci, Fantovskimi odseki i Dekliškimi kroški v nedogledno vnožino. Prihod voditela slovenskoga naroda dr. Korošca. Malo po poldevetoj viiri je pripelao aoto g. dr. Korošca k ver-žejskomi mosti. Gda izstopi iz aotoja, se njemi približa urednik Novin i ga pozdravi z etimi rečmi: nGospod minister! V imeni naroda Slov. Krajine vas prav srčno pozdravlam i vam naznanjam, da vas te narod ielno pritakiije. Bog vas prinesi." Po tom kratkom pozdravi g. ministra pozdravita našiva dva poslanca, našiva dva sreskiva načelnika, dva predsednika občin Sobote i Lendave pa banski svetnik g. Bajlec. Z g. ministrom je prišeo tudi g. ban, dr. Marko NatlaČen, ki ga navzoči ttidi pozdravijo. V sprevodništvi g. ministra so bili še prelat dr. Sla-vič, č. kanonik Weiksel iz Križavec, dr. Ahčin, urednik Slovenca i dopisnik Presbyroja iz Ljubljane. Z g. banom je prišla tiidi njegova milostiva soproga, štera je dobila burne pozdrave pri proslavi: Živela banovica! Na črensovskom mosti se je zbrao občinski odbor občine Čren-sovci, na šteroga čeli je predsednik g. Horvat Anton s sledečimi lepim govorom pozdravo g. ministra: wVisoko spoštovani gospod minister! Imam veliko čast, da vas v imenu črensovske občine iskreno pozdravljam v naši sredini. Danes se Slovenska Krajina, ki je tisoč let stala na braniku slovenskega jezika in na obronku slovenske celokupnosti, pridružuje ostali Slo-veniji in od nedelje do nedelje, od tabora do tabora v iskrenem 18 navdušenju slavi 20 letnico svojega osvobojenja z vami, gospod minister, v svoji sredi, ki ste to osvobojenje pripravili. Tudi našo proslavo ste počastili s svojo navzočnostjo, za kar vam je vsa Slo-venska Krajina, posebno pa še črensovska občina, iskreno hvaležna. Ko stopate na zgodovinska tla, kjer so pred 25 leti, v času, ko so vsi Ijudje skrili svoje glave pod peruti, ko si nihče ni upal govoriti odkrito s svojim najboljšim prijateljem, izklile naše wNovine", ki so se odločno in z jasno besedo borile za naše narodne in verske pravfce in do zmage pripeljale borbo za naše osvobojenje, vam že-lim, gospod minister, da bi se prav dobro počutili med nami. Želim, da bi vatn naše, s krvjo posejano polje in naši dobri Jjudje ostali vedno v svetlem spominu. Ta naša skromna proslava naj vam bo dokaz, da stojimo v vrsti poleg vas, da vas bomo v vaših borbah za dobro slovenskega naroda vedno in povsod podpirali. Kličem vam gospod minister, in vsem drugim odličnim gostom: Bog vas živi v naši sredi!" Po pozdravi je izročila šopek rož ministri Koienkova Trezika. Po pozdravi g. bana se je g. minister odločo, da peški ide do Našcga Doma poldrugi kilometer daleč. Med celov potjov ga je narod nav-diišeno pozdravlao. Z balkona Našega Doma je gledao g. minister z dospelimi gosti, ki so se še razvrstili po maloj dvorani i poslovalnici Doma, krasen sprevod, kakšega Slov. krajina pa tiidi prečna Slovenija v menših varašaj nikdar ne vidila. Sprevod kre našega doma. Najprle so jezdeci pozdravlali g. ministra. Bilo jih je 50. Vodo jih je bivši župan Kolenko Ivan z velikov zastavov v rokaj. Že seri kmečki korenjak, ki čaka novo mešo svojega sina, jezdi naprej tistoj povorki, štera se obhaja ob 25 letnici Novin i 20 letnici prikliičitve Slov. krajine k Jugoslaviji po triidaj na smrt iskanoga urednika No-vin, ki so boter bodočega novomešnika i šteroga so skrivali pred boljševiki ravno Kolenko Ivan i njemi še posodili svojo obleko, da je v njej vujšeo krvoločnim zverinam. Kak krasni spomini bože dobrote i previdnosti! Biciklistov je bilo okoli jezero, šolske dece z zastavicami — vsa čast i priznanje njihovim gg. vučitelom i vučitelicam, ki so je zbirali — vnogo prek jezero. Njihovo mahanje z zastavicami je napravilo nepopisni prizor. Med decov je počasi korakao voz, dar vrle bel-tinske občine: sv. Ciril i Metod v driižbi miadencov, vsi oblečeni v našo narodno nošo. Lendavska meščanska šola je bila punoštevilno zastopana pri sprevodi z svojim vučitelstvom, 16 km daleč so prišli vsi z potači. Dobrčvolci Slov. krajine, člani driištva Soča, širitelje Novin, okoli jezero gasilcov v uniformaj, agrarni interesenti, narodne noše, Fantovski odseki, Dekliški kroški z naraščajom, neorganizirana moška i ženska mladina s prek jezerim številom, na jezere kmetov i kmetic, izseljenci, pozvačini, gostuvanje, vozovi z narodnimi šegami, vse to se je siikalo kak edna reka, reka samoga navdiišenja i same liibezni s priznanjom tistomi, ki je Slovencom spravo v Jugoslaviji 19 narodno državo, dr. Korošci. Genliv je bio voz Dokležancov, ki so pripelali edno ladjico na vozi, v šteroj je sedo človek oblečen kak je bio pred 20 leti urednik Novin, ki so ga v Dokležovji Dokležanci. spravili prek Miire i ga rešili z rok boljševikov. Ladjica na vozi je predstavlala ladjico rešitelico i ž nje se je deklamirala krasna pes-mica od Miire pred dr. Korošcom. Pozvačin pozdravla dr. Korošca. Širiteo Novin, Casar Joško iz Bogojine, ki je bio pozvačin, je prišo gor na balkon i zročo pozvačinsko sekirico z ježom za dar dr. Korošci z etimi rečmi: nPoltuvani g. minister/ Kda na& pozvačin vodi mladolence k oltari, i gda je vodi domo iz cerkve na gostiivanje, ga na poti hiidobni liidje gorl stavlajo i vnogi pred njim vrata zaperajo, neUeri pa prek po cesti nastavijo lesene drogove, da nebi mogla mla-dolenca v cerkev. Zato ma pozvačin svojo sekero, s Iterov tak zapreke odpravi i odpera vrata, hiidobne liidi pa poboia z jezovov koiov i njim spiistij nekaj lagoje krvi, da so potem merni. Tiidi vas, gospod minister, napadajo liidje, vam stavlajo razne zapreke na poti, gda vodite našo lepo nevesto, Slovenijo, k bolloj bodočnosti. Zato, vam kraj Bogojina izroti pozvačinsko sekero kak koristno oroije pri valem deli. Posekajte ž njov vse ovire, štere vatn je bodo na poti nastavili, dajte hiidobnim liidem piti jelovo juho, dokeč ne bojo vtihnoli Mi vam pa obliiblamo, da vas bomo pri vašem deli verno podpirali, da bo na&a mlada Slovenija naskori prišla v bolšo bodočnost. Bog vas livi!" G. minister je pun veselje sprejeo te dar i si ga obdržao za spomin. Boža sliižba. Predgo kak i sveto mešo so opravili mesto zadržanoga apoštol-skoga administratora i knezoškofa njihov odposlanec g. dr. Cukala Franc, stolni dekan. Zbranomi 20 jezernomi narodi so prešteli sledeče lepo pismo Prezvišenoga: WV duhu doživljam, kako se danes upravičeno raduje verno vrlo ljudstvo w drage mi Slovenske krajine. Žal mi je, da nisem mogel priti sam v Črensovce, kjer je z duhovnimi in svetnimi voditelji zbranih tisoče in tisoče onih, ki se veselijo prave svobode otrok božjih. Po službeni dolžnosti mašujem ob nedeljah za vse svoje škofljane. Zato sem za Slovensko Krajino posebej včerašnjo soboto opravil najsvetejšo daritev v ta namen, da bi današnja verska in domoljubna prireditev lepo in vzpodbudno potekla in rodila mnogo dobrega sadu. Boga setn prosil in prosim, naj po Mariji ohrani blago tamkajšnje prebi-valstvo v zvestobi do Boga, do svete vere in Cerkve, edino v Bogu in sveti veri. V življenju po veri, kakor nas to uči Cerkev, je naša rešitev: rešitev zmed in zablod, krivic in nadlog sedanjega časa, obe-nem rešitev za večnost. Prosil sem Boga in ga prositn, naj po Mariji blagoslovi vse, ki so z besedami, po dobrem časopisju, z osebnimi žrtvami Ijudstvo učili in vodili, naj ostane zvesto, kakor Bogu tako svojemu narodu in maternemu jeziku. Časopis »Novine" s svojimi pri- 20 logami si je stekel v tem ozirutrajnih zaslug. Prav je, da se njegova 25 letnica združuje z današnjim slavjem. Prosil sem Boga in ga pro-sim, naj po Mariji vodi usodo Slovenske Krajine tako, da se bodo njeni prebivalci v svobodni domači državi Jugoslaviji vedno počutili zadovoljne in srečne, zavedajoč se, da je tukaj v verskem, gospo-darskem in političnem oziru za nje najbolj preskrbljeno. V smislu teh želj in prošenj, ki naj jih Bog izpolni in usliši, vsem zborovalcem pozdrav in blagoslov! Ivan Jožef, apostolski administrator.u Spravišče. Po božoj sliižbi, pri šteroj so dvorili dekan Jerič, župnik Zad-ravec, kaplan Rous i bogoslovca Gjuran i Gutman, se je krasno za-spevala pred Najsvetejšim zahvalna pesem: Tebe Boga hvalimo. Vse pesmi so se popevale od jezero-jezernoga naroda pobožno, genlivo, vsa hvala gospodom kantorom: Žižek Jožki domačemi za vodstvo, Dominki torjanskomi i Balažici polanskomi za pomoč, g. Lutar Štefani črensovskomi šolskotni upraviteli za organizacijo pri spevanji i godbi pa g. Casar Vinki, gančkomi šol. upraviteli za njegov krasen zbor, ki je pri banketi žeo giasno priznanje i bio vreden velikoga darila od strani g. ministra dr. Korošca. Zatem se je začeio zboriivanje, štero je odpro Klekl Jožef, urednik Novin s sledečimi pozdravnimi rečmi: wOtvarjam te veličastni tabor. Naj se mi dovoli, da v domači reči pozdravim naš narod. Bratje i sestre! Obhajamo osvetek liibezni. Lii-bezen je delala, je trpela, se je žrtvuvala, da bi Slovenska Krajina prišla do svojih pravic, štere njej idejo po božem zakoni. Ar liibezen nikdar ne vmerje, je morala zmagati i prišli smo s svojimi brati v lastno narodno državo, I v njej smo prišli do pravic i dobrot v 20 letaj obstoja, kakših prle 1000 let ne smo mogli dobiti. So to verske, so to prosvetne, so to narodne, so to politične i vse druge pravice, štere nam idejo. Zgled g. dr. Korošca je za sebov potegno sinove i hčere Slov. Krajine, da so začele borbo iz lubezni — brez sovraštva do kogakoli — i dnes se zbirajo okoli istoga dr. Korošca — čeprav so vnogi že pokojni — da se zahvalijo dobromi Bogi za dobleno zmago. Naša proslava je zahvalna proslava Trojedinomi Bogi, za po-delitev slobode i dobroj Materi Mariji, da nam jo je sprosila. Pod njeno obrambo zročimo zato tudi to zahvalno svečanost, kak smo njej zračali vse naše borbe. To je pomen naše proslave." MČast mi je pri tej priliki naznaniti, da pošljemo vdanostne po-zdrave Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu Pavlu i celemu kraljevskemu domu, apostolskemu administratorju Slov. Krajine g. dr. Ivanujožefu Tomažiču i predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadino-viču. Živel naš kralj!" Na to je godba zaigrala našo narodno himno. Po njej je voditeo spravišča nadaluvao: MČast mi je pozdraviti voditelja slovenska naroda g. dr. Antona Korošca, ministra notranjih zadev, g. dr. Marka Natlačena, bana dravske banovine, dr. Cukala Franca, stolnoga dekana, namestnika prezvišenega g. knezoškofa in apostolskega administratorja, gg. narodne poslance, banske svetnike 21 in zastopnike vojaške in civilne oblasti, predsednike občin, gasilce Jzseljence ter vse mile nam goste." Nato se je pojavo na govorniškom odri notrašnji minister g. dr. Anton Korošec. Veliko navdiišenje je zajelo ludstvo, na jezere i jezere zastavic, belih robcov i klobukov se je zamajalo v zraki i ga dugo pozdravJalo. Ves genjen je g. dr. Korošec začeo svoj govor. S ft! o s < o JL D. 5t o a — •¦+¦ l& I< 2 W ll g 51 1« o • o. — •o >-* D o 5 Dr. Korošec Slovenskoj Krajini i njenomi voditeli Klekli. Draga Slovenska krajina! Stoletja in stoletja po smrti kneza Koclja te nismo smeli pritisniti na svoje, srce. Kakor mlada nevesta si nam bili skrivna in odtegnjena, naša ljubezen je morala biti ponižna 22 i tiha. Šele pred 20. leti si se nam smela pridružiti in videli smo tvojo lepoto, tvojo dobroto in tvojo zvestobo. Danes slavimo na teh blagoslovljenih tleh Slovenske Krajine 20 letnico, odkar si se pridru-žila Sloveniji in Jugoslaviji. Sedaj si naša in nihče te nam ne more več vzeti. In nam te tudi nihče vzel ne bo! (Navdušeno odobravanje!) Nekateri mislijo in trdijo, da smo mi slovenski JRZ ovci pričeli s svojimi tabori in govori nekako volivno borbo. Daleč od cilja! Kdor tako misli, se zelo moti. Mi ne stojimo v volivni dobi. Tabori nam ne služijo za volitve, četudi to ne bi bilo nič hudega, tabori nam služijo, da vsemu svetu dokažemo svoja nacionalna in patriotska čuvstva, da pred vsem svetom priznamo svojo siovensko in jugosio-vansko zavednost ter da izjavimo vsem in vsakemu svojo zvestobo in vdanost našemu kralju in vsemu kraijevsVemu domu. (Viharno odo-bravanje.) Te tabore prireja naša stranka JRZ sama, odprta na svoje lastne Ijudi in moči, to pa zato, ker nočemo in ne moremo skupaj sedeti z našimi starimi denuncianti, ki so nam opljuvali našo vdanost do države, do naroda in do Cerkve, nočemo pa tudi skupaj sedeti z internacionalnimi brezbožniki, brezdomovinci in prekucuhi. Mi pa smo hvala Bogu, tudi močni in številni dovolj, da sami lahko prirejamo tako veličastne narodne in državoljubne prireditve, kakor so naši ta-bori. (Navdušeno pritrjevanje.) Slovenska Krajina je, kakor že ime samo kaže, slovenska zemija. Imamo pa na tej zemlji tudi nekaj tisočev Madžarov, po statistiki 7.607, a Slovencev je 84 110. Toda teh Madžarov mi ne pritiskamo, ampak jih upoštevamo. Mislim, da se noben Madžar, ki živi pri nas v Jugoslaviji, ne pritožuie in ne more pritoževati. Mi smo poini ob-zirov do narodnih manjšin in izpolnjujemo njih upravičene želje. Mi pa imamo syojo kri tudi onkraj jugoslovansko-madžarske meje, in to so Slovenci, Hrvati in Srbi, torej sestavne dele celotnega jugoslovanskega naroda. Te krvi ne zatajujemo in je kot čisti nacio-nalisti tudi ne moremo zatajiti. Naj govore številke: Siovencev je na Madžarskem 6.078. Bunjencev in Šokcev 150 312 Srbov 6 078 tai™ da ie jugoslovanskega nacionainega eiementa v Madžarski nad 160 000 duš. Ti naši bratie v manjšini si žeiijo isto, kar žeiijo Madžari v Ju-goslaviji zase. Obojestransko upoštevanje teh žeii bi nedavno skie-njeno prijateljstvo samo utrdilo in potem bi bila Madžarska še bližja mirotvorni organizaciji Male zveze. Drugod v Sloveniji nimamo Zidov, pač pa jih je malo število tukaj v Prekmuriu, vsega 476. Vseh Zidov imamo v Jugoslaviji približno 70.000. Zato naj nekaj besed izgovorim tudi o danes perečem židovskem vprašanju. Pri nas v Jugoslaviji, čemur ste vsi priča, ne obstoji židovsko vprašanje. Jugoslavija je izmed redkih držav, katere to vprašanje ne vznemirja. To je najboljši dokaz, da Židje pri nas uživajo polno zaščito zakonov, da se Židje pri nas tretirajov kot ravno-pravni državljani. Vse dobrote zakona se delijo enako Židom kakor drugim državljanom, kajpada tudi vse strogosti zakona. Kar pa se tiče priseljevanja Židov iz drugih držav, kar je danes na dnevnem redu, pa se držimo tega načela: Nobena država na svetu v današnjih prilikah ne želi, da se ji poveča število njenih manjšin, naj si bo to 23 manjšina jezikovna, verska ali druga. Tega načela se drži tudi kral-jevina Jugoslavija. Mislim, da je to v sedanjih prilikah pametno in zelo trezno stališče. Toda vrnimo se zopet nazaj k Slovencem v Slovenski Krajini in k taboru, ki ga danes obhajamo! Vaše glasilo, vaš časopis »No-vine Slovenske Krajine* od 4, septembra je navedlo lepo število raz- logov, zakaj ste sklicali današnji tabor. Naj navedem samo one, ki se mi zdijo za politični zbor najvažnejše: 1) Ka smo dobili versko^sloboščino, ka se nam ne sili na škodo vere driigi jezik, šteroga ne bi razmeli, nego v milom slovenskom maternom jeziki se nam|glasi|boža reč v cerkvi i se vči v šoli; 24 2) Ka so se včakale naše Novine, ki so z ognjom krščanske lii-bezni zagovarjale pravice našega naroda, 25 letnice svojega obstoja; 3) Ka je naš narod prišo v lastno državo, v šteroj je v 20 letah več pripomočkov pridobo, kak prle v stotinaj let; 4) Ka je prišo po agrarnoj reformi do kriiha i strehe; 5) Ka se je rešo strašne boljševiške oblasti. Iz teh razlogov, ki jih navaja vaše glasilo, se razvidi, kako ste veseli, da vam je sedaj v Jugoslaviji omogočeno, da se lahko v popolni svobodi poslužujete milega materinega jezika v cerkvi, šoli, uradu in vsepovsod. Razen tega neprisiljeno in iskreno priznavate, da niste v stotini let prej dobili toliko pripomočkov za svoj narodni in kulturni razvoj kakor v teku 20 let, odkar ste sinovi in hčere ve-like Jugoslavije. Da vas je prišlo toliko število na današnji tabor, je dokaz vaše hvaležnosti napram svoji narodni državi. Še dva razloga sta navedena v MNovinah" za obhajanje da-našnjega tabora, to je hvaležnost, da vas je Bog rešil boljševizma in hvaležnost za 25 letno delovanje ^Novin". Časi, ko so tudi pri vas kakor po vsej Madžarski zavladale boljševiške oblasti, so bili strašni. Zato si jih tudi nihče več ne želi nazaj. In bodite mirni, oni se tudi več ne vrnejo, kajti Jugoslavija skrbno bdi nad tem, da se pri nas vse razmere razvijajo mirnim po-tem. Jugoslavija je dovolj močna, da na svoji zemlji ohrani red in mir. Ta tabor pa naj izreče tudi zahvalo »Novinam", ki že skozi 25 let budijo med svojim ljudstvom ljubezen do našega jezika in ki imajo največjo zaslugo, da je narod z veseljem prišel v jugoslovan-sko državo. Duh tišinskoga dr. Ivanocija, duh bogojanskega Baše in črensovskega Klekla je vladal in še vlada v teh »Novinah" in gre neprestano po preizkušenih potih do vsestranskega napredka. (Viherno odobravanje.) Izmed te trojice si še edini Ti, g. Klekl, živ. Tebi je dal Bog doživeti, da se še udeležiš današnjega tabora, na katerem se je zgrnila vsa Slovenska Krajina okoli Tebe, da se Ti zahvali za Tvoje delo. In Slovenski Krajini se pridružuje tudi vsa Slovenija in vsa Jugosla-vija v hvaležnosti za Tvoje narodno in domoljubno delovanje. Nič ne želimo bolj, kakor da semena, ki si jih sejal, vzklijejo v bujno rast in donesejo bogat plod. (Živahne ovacije g. župniki Klekli.) Živela Slovenska krajina! Živela Jugoslavija! Živela Slovenija! Govor notrašnjega ministra dr. Korošca je bio ponovno preki-njen z burnim ploskanjom i vzkliki jezeroglave vnožine našemi narodnomi voditeli. Po končanom govori je v znak zahvale in priznanaja dr. Korošec pred vsov vnožino zborovalcov obino prek-murskoga narodnoga voditela Jožefa Klekla. ka je v vnožini vzbudilo novo navdušenje. G. Klekl se je dr. Korošci zahvalo in nato pozvao vnožino: »Molimo za našega narodnoga voditela, ostanimo njemi verni in naj se zgodi kajkoli, vsi bomo šli vedno za njim\ 25 Po viherno pozdravlenom govori dr. Korošca je gd. Antauer Micika, hčerka g. Antauer Eugena, šolskoga upravitela na Tišini, de-klamirala z ognjom svoje nedužne dekliške diiše pesem: Kaj je Miira šepetala... Po odpopevanji pesmi: Slovenska krajina mili moj dom, so žnjeci sobočkoga sreza prinesli z krasnim spevanjom dožnjek, šteroga je gd. Kodila Gizela izročila g. ministri, ki se ves genjen za-hvalo za prisrčno lubezen, štero predstavla dožnjek pšeničnih vlati... Vsa hvala g. banskomi svetniki Bajlec Franci za organizacijo. Govorili so za tem g. ban, g. dr. Slavič, dr. Klar, po šteroga govori je sledila zborna deklamacija 25 mladine iz črensovske fare, za tem je govoro navdušeno posianec Benko od narodne zavednosti i državotvornosti našega naroda, ka posvedoči ravno te tabor, šteromi je prineso po-zdrav sobočkoga sreza. Zatem je v imeni občine Črensovci pozdravo tabor predsednik občine Horvat Anton, za njim ga je pozdravo izsel-jenski diihovnik g. Camplin z vnešenimi rečmi, pozvezavši znak ta-bora, pšenično vlat, z Oltarskim Svestvom, šteroga siavo naznanja na svojih sestankaj, ki so eucharistični sestanki, i nazadnje v imeni ag-rarni interesentov se je zahvalo za izvedbo agrarne reforme širiteo Novin, Žižek Miška z Ižekovec. Ob pol edni je urednik Novin s sledečimi rečmi zakliičo veli-častni tabor: BIz giobočine srca se zahvaljujem g. dr. Antonu Korošcu, voditelju slov. naroda, g. banu dr, Marku Natlačenu, g. dr. Cukali, odposlancu prezv. knezoškofa in zastopnikom vojaške kakor cmlne oblasti, g. dr. Slaviču, gasilcem, občinam, mladini, ter vsem našim Ijubim gostom za vso ljubezen, ki so nam jo izkazali, ko so počastili naš tabor. Vsa čast in zahvalno priznanje pa bodi narodu Slovenske Krajine iz obeh srezov z njegovimi voditelji, da je omogočil to veli-častno proslavo." Po teh rečaj je jezerojezerna vnožina navdiišeno spevala pesem: Hej Slovenci naša reč slovenska živo klije__Po odpevanji pesmi med igranjom godbe se je g. minister dr. Korošec podao po sredini tabora do skromnoga uredništva Novin, navdušeno pozdravlen od zbrane vnožine. Med potjov so njemi bogojanski gostuvančarje poniidili en vrtanek, šteroga je z veseljom sprejeo. Gostje so naš vrtanik poskii-sili i se njim dopao. Ž njim so prišli na uredništvo Novin tudi g. ban, banova gospa i driigi odlični gostje vsi i odtec po kratkom obiski sprevodili g. dr. Korošca v Naš Dotn. Med potjov so mimo defilirali z krepkimi vojaškimi koraki gasilci z svojov godbov. Banket. V Našem Domi se je z g. ministrom, dr. A. Korošcom, dr. Cukala Francom, škofovim namestnikora, dr. Natlačen Markom banom, nje-govov i driigimi gospami zbralo 120 oseb. Med obedom je pozdravo voditela slovenskoga naroda g. dr. Korošca urednik Novin z zahval-nimi rečmi, na štere je g. minister odgovoro: Tebi se mamo zahvaliti, da je Slovenska krajina del Slovenije i žive narodno živlenje v Jugo-slaviji... Vsa dvorana je pri tej pozdravaj zaspevala navdušeno iz celoga srca: Živio, živio ... kelko kaplic, telko let... 26 Sodba od proslave. Gospod minister dr. Korošec, je dao od proslave sledečo izjavo: MMed vsemi letošnjimi taborijete bio najlepši." Vsi nešteti gospodje so čestitali predsedniki odbora, uredniki Novin na krasnom uspehi, kakšega nišče ne pričakiivao, najmenje pa skriti so-vražniki, ki so delali proti njemi z vsemi močmi, da ga preprečijo. A Bog, ki ponizne povišava, je naš ponizen narod povišao, dobra Mati Marija, v štere rojstva osmini se je tabor vršo tik pred godom njenoga Imena, je tabor blagoslovila z blagoslovom, ki ga svet ne more dati pa tiidi ne vzeti. Hvala dobromi Bogi po Njej i Njej. Pripomba. Več slik od veličastnoga tabora bodo prinesle Novine na svojih 18 strani, štere izidejo k zaklučki 25 letnice. ZAČETEK NARODNE VSTAJE V ŠPANIJI. General Franko je bio že pred državlanskov bojnov eden naj-uglednejših liidi v Španiji. Njegova vojaška usposoblenost i priltib-lenost med liidstvom je bila takša, ka so se ga združeni komunisti, socialisti i framasoni izmed vseh najbole bojali. On je bio tisti, ki je že 1. 1934. zadušo revolucijo, v severnoj Španiji. On je bio tiidi tisti, ki je po volilnoj zmagi »Liidske fronte" meseca februara 1. 1936., kda se je prav za prav že začnola komunistična revolucija, zahtevao, da se proglasi nad Španijov bojno stanje, to je, da vojska v klici zatre komunistično revolucijo. A bilo je zaman. Eden izmed prvih ukrepov vlade Ludske fronte je bio, da so generala Franka poslali v pregnan-stvo deleč v Atlantski ocean, na Kanarske otoke. V Španiji pa so se že med tem nemoteno vršili poboji duhovščine, požigale so se cer-kve> napadali i klali ludje, ki so bili krščanskoga mišlenja. Revolucija je začnola svojo krvavo pot... Komaj je general Franko prišeo na Kanarske otoke, je spoznao, da je voznik Ludske fronte. Noč i den so ga obkrožali vladni agenti, preiskavali njegova pisma, posliišali njegove telefonične razgovore. Napravili so med njim i med ostalim svetom pravi zid. Ednoga dne ga prijateo opomene, da se pripravla proti njemi atentat. ?Ze pred dvema letoma me je Moskva obsodila na smrt!" od-govori general. Tudi policija je odkrila, da se je na sestanki komunistov skle-nola Frankova smrt i da so se ponudili dobroyolci, ka zvršijo atentat. Civilni guverner pozna dobro nakano komunistov, toda premalo se briga za varnost generala. To so se dogovorili med sebov oficiri, da ga bodo prostovolno stražili noč i den. Nazliik tomi so komunisti ne optistili miseo na atentat. Vrsto se je poskiis za poskusom, a vseli se njim je atentat ponesrečo. Zad-nji poskiis atentata se je zvršo dne 13. julija, ki se je pa zavolo pa-zlivosti Frankove straže tudi ponesrečo. 27 Medtem so se pa v Španiji bližale k konci priprave za vstajo vojske i naroda proti vladi Lttdske fronte. General Franko je bio določeni za voditela. Po vsoj Španiji so ludje težko čakali na tisto voro, kda zgrabijo za orožje i stopijo v boj za Boga i domovino. Dne 14. julija je prišeo na Kanarske otoke Frankov zaviipnik i njemi poročao o pripravah za vstajo. Tii se je določo tiidi den, kda naj se vstaja začne. Letalo, ki naj bi preneslo Franka v špansko Afriko na čelo ta-mošnje armade, je moralo priti prišestni den iz Londona prek se-verne Afrike na letališče v Las Palmas. Najti je trbelo kakšo pretvezo za odhod v Las Palmas. Naslednjo noč je na tajnom sestanki svojih somišlenikov ge-neral Franko prečteo dopis iz Španije. Nato je povedao: ^Stvar se je jako zaostrila. Čakati več ne smemo, ar komunizem tak naprediije, da bo naskori vsakši poskiis rešitve nemogoč." Eden izmed navzočih je napovedao: MV ednom tjedni bo vse srečno končano." Franko je odgovoro: wJa, če se posreči državni vdar armade. Toda vlada je jako močna." I napovedao je sledečo istino: wČe se hitri vdarec ponesreči, bo državlanska bojna duga i jako krvava. Sovražniki Španije so šte-vilni i mogočni." Dne 16. se je smrtno ponesrečo vojaški komandant mesta Las Palmas. Prilika se je poniidila. Franko je telefonično zaproso vojnoga ministra v Madrid, da njemi dovoli vdeležbo pri pokopi komandanta. Dovoljenje je prišlo. Ob pol ednih ponoči se je general Franko vkr-cao na ladjo, da odplove na driigi otok. V pristanišči se je zbralo vnogo Frankovih tovarišov i prijatelov, ki so njemi voščili srečno pot. wBog naj bo z vami, general!" njemi pravi polkovnik Peral. »Jaz sam osvedočen, da bo!" odgovori general. »Parnik je odplavao, vnožina v pristanišči je čiitila, ka ž njim plava vupanje lepše bodočnosti. Dne 17. julija, naskori nato, kda so zakopali vojaškoga koman-danta, je že prišo glas, da se je zdignola armada v Afriki. Trbelo je pospešiti odhod. Ob sedmih zajtra je general Orgaz v Frankovom itneni prevzeo oblast nad Kanarskimi otoki. Franko sestavla razglas za prebivalstvo i davle odredbe. Do edenajstih zajtra dela v pisarni, nato odide direktno proti letališči, ponavlajoč prijatelom: wMejte popuno vero v zmago!" Na nekaj se spomni: rad bi šče vido svojo ženo i hčerkico. Ne! »Povejte njima, da se naskori vidimo". Zdaj je vse pripravleno. Na obali stoji i čaka letalo. Vse? Ja, istino vse, a nekaj smo pozabili povedati: general Franko je zajtra pri meši pobožno vzeo sveto obhajilo, bojna, ki jo ma bojiivati, je sveta i križarska bojna, bojna za Boga, vero i domovino i za tak tež-ko i nevarno povzetje trbe nebeske hrane i nebeskoga orožja. Pred letalom stoji kapitan Beeb iz Londona, slaven angleški pilot. Pred njega stopi čarno oblečeni gospod i njemi ponudi roko. »Jaz sam general Franko." 28 Motori v letali zabrnijo. Šče ednok slovo. General ponavla nasvete, vzpodbiija. Obrazi so bledi od genotja. Letalo se gene, se zdigne, premine, v daljavi. To je bilo dne 18. julija 1936, točno ob dvema popoldne. To je zgodovinska vora nove Španije. Ob devetih večer je letalo priletelo v angleško mesto Kasablanka v Afriki. Tti je general Franko prespao noč i zajtra ob štirih se je letalo zdignolo proti mesti Tetuani v španskoj Afriki, kde je čakala Franka njegova armada. Na letališči je vse čarno liidstva. Letalo je že ščista nad zemlov. Ploskanje i živijo kričanje pregliiši brnenje motorov. Končno se letalo stavi, iz njega stopi general Franco; oficiri pozdravlajo, vojska salu-tira. Zmagovita armada je dobila svojega vojvodo. Večer istoga dneva je general Franko po radioi naznano svoj proglas. Njegov proglas je poslušala cela Španija i cela Evropa: WV trenutki, kda prevzemam vodstvo pod slavnov španskov arma-dov, pošilam najbole goreče pozdrave vsem garnizijam, ki so ostale verno svojoj domovini. Španija je rešena. Zdaj smete biti ponosni na to, da ste Španci. Mejte slepo vero. Ne dvojiijte. Domovina zahteva neuklonlivo moč. Gibanje se širi po vsoj Španiji. Niedna človeča sila ga ne bo mogla zadržati več. Živio Španija!" Španija je vrela v revoluciji. Oborožene tolpe komunistov, anar-histov i socialistov so skoro povsod prevzele oblast. Začnolo se je mesarsko klanje. Okoli deset jezero duhovščine je bilo spoklane že prve dni. Oči vse Španije so obrnjene na generala Franka, ki te čas prevaža svoje čete iz Afrike v Španijo. Bojna se je začnola, duga, jako krvava bojna, kak jo je napovedao general Franko; bojna med komunizmom i krščanstvom. Dnes je general Franko gospodar dveh tretjin Španije. Na nje-govoj zemli vlada mir i zadovolstvo, vera se poštiije, versko živle-nje raste i cvete. V onom deli Španije, ki je šče general Franko ne strgao z rok rdečih bolševikov, pa divja najstrašnejše preganjanje. Bog daj, ka bi general Franko mogeo naskori vsoj Španiji oznaniti veselje lepše bodočnosti! To so želeli Španiji sv. oča rimski papa, i to njoj želejo tiidi vsi dobri katoličanci. OPICA I LISICA. »Povej mi za kakšošteč stvar, štere jaz ne bi znala oponašati!" je velela opica lisici. Lisica pa njoj je nazaj zasekala: wPovej mi za kakšošteč stvar, štera bi tebe štela oponašati!" Dragi čtevci, ali naj k tomi šče kaj povem? FSSlNr 29 KRALEVSKI SPREJEM ŠVETNIKA BOBOLA ANDRAŠA, ZAŠČITNIKA BRATSKE POLSKE V LJUBLJANI. 9. junija je svetila Ljubljana izreden svetek. Na prošnjo Polakov je sv. Stolica dovolila, da se prepela telo mantrnika sv. Andreja Bo-bole, ki je bio leta 1938. k Viizmi prišteti med svetnike, v domovino. Na poti se je sv. telo stavilo v Ljubljani i v Budapešti. Sprejem v Ljubljani je bio naravnoč kralevski. Na kolodvori so čakali sprejem cerkveni i svetni dostojanstveniki. Nekaj minot po 1. je pripelao tržaški vlak svetnikovo telo v osebnom vagoni predsednika polske republike Moš-činskoga, ki je bio spremenjeni v kapelico. Telo je bilo položeno v srebrno drvo z glažovenim pokiivalom tak, da je od bliizi vsaki lehko vido mantrnika. Drvo je dar polskoga naroda. Prvi je počastio svet- Sv. Andrej Bobola, povrni razkolnike, nika stolni prošt g. Ignacij Nadrah z rečmi: »Veliki svetnik Andrej Bobolal Ljubljanska Ikofija se ti pri tvdjij svetinjaj poklanja, puna veselja i sreče, da te sme sprijeti i počastiti. Dosta slavnih možov smo ie pozdravili na tom kolodvorl, a tebi vednakoga šče nikdar. Bili so med njimi, ki so nosili kralevske i casarske korone, a Ivojo glavo venta korona nebeska. Bili so tii, ki so nosili vladarsko zezlo, Tvoja roka pa nosi palmo manirniitva. Zato pozdravleni v beloj Ljubljani, v srci Slovenije. Ti veliki sin nale&a bratskoga polskoga naroda. Kda bom sprevajao 7voje svete ostanke po vulicaj našega mesta, se milostno zgledni na nas i vlej dbilno bolega blagoslova na nas i na lepo nalo Ljubljano, na ves slovenski narod i na vso Jugoslavijo." Nato so sv. telo pozdravili še svetni dostojanstveniki. Bogoslovci 30 šo naio prenesli drvo na lepo okinčena kola i razvio se je ve-ličasten sprevod, šteroga se je vdeležila velikanska vnožina na-roda i ki je trajao približno 1 i pol viire. Sv. telo, ki je pred 280 leti ležalo v Janovi v mesnici, kde so kozaki vmorili sv. Andreja, je bilo položeno na oltar v cerkvi sv. Jožefa. Na teli, ki je nikaj ne sprhnelo, se ešče vidijo rane. Celi zadvečarak so romali liidje k drevi sv. Andreja — med njimi več betežnikov — prosit pomoči toga polskoga svetnika. Prosimo ga tiidi mi, naj nam sprosi pri Bogi trdnost vere, on, ki je za svojo vero dao živlenje. Njega so ruski kozaki vmorili, ar je katoličance vtrdjavao v Kristušovoj veri i k toj pripelavao nazaj tiidi razkolniške pravoslavne. Sveto telo so nad vse lepo sprejeli tiidi Čehi, čeprav se je po noči pripelalo na Češko zemlo. Vsa Polska se je pa odela v plašč globoke zahvalne pobož-nosti, da jo je Bog počastio z svetim mučencom. Sveto telo je spre-vajala od varaša do varaša i puna žive vere posliišala svete meše, ki so se sv. Andreji Boboli na čast služile pa sprijemala k sebi Jezušovo telo, ki je Andreja Bobolo okrepilo, da je postao mantrnik. FRANC GLAVAČ KORPORATIVNA DRŽAVA. 1. Kak rešiti socialno pitanje. V našem časi se dosta guči i piše od socialnoga pitanja. Vsi pravijo, ka trbe rešiti socialno pitanje. Ka pomeni tak socialno pitanje? Socialno pitanje ali vprašanje je vprašanje, kak odpraviti socialno hiido v denešnjoj driižbi. Tii pa trbe pojasniti, ka je to socialno hiido. Socialno htido je hudo, ki zadevle cele sloje v družbi i ki ga je kriva slaba uredba driižbe. Rešiti socialno vprašanje bi zato po-menilo tak preurediti denešnje driižabno živlenje, predvsem državo, ar je to vrhovna i najmočnejša svetna driižba, ka de se vsem slojom dobro godilo, ne samo nešternim. Krščanski socialni navuk vči, ka je dvoje potrebno za pravilno preureditev driižbe: krltanski preporod zivlenja i preosnova ustanov. Pod rečjov ustanova razmimo razne organizacije i zdriižbe, ki sestav-lajo moderno driižbo, predvsem pa mislimo pod tov rečjov državo. Preosnovati, reorganizirati trbe zato državo. V tom smo si tiidi vsi vednakoga mišlenja. Ločimo pa se pri odgovori na vprašanje, kak preosnovati državo. Vnogi ščejo, ka bi država dala vsem i vsakšemi skoro neome-jeno sloboščino, ka bi se gospodarsko živlenje prepiistilo slobodnoj konkurenci. Država naj se v posle posameznikov ne meša. Tak bi močnejši i izobraženejši sloji zlehka prevladali nad preprostim de-lavnim ludstvom i ga grdo izkoriščali, kak se na žalost dnesden vno-gokrat dogaja. Te navuk je tak zvani i n d i v i d u a 1 i z e m, ki je kriv skoro vsega socialnoga htida. Večina držav se dnes toga navuka drži. Vnogi driigi pa ščejo, ka bi driižba vzela v svoje roke izkliično vse gospodarstvo, kapitalistom i delodajalcom vzela vso lastnino i sploh vse gospodarsko živlenje socializirala, t. j., podružabila, vse 31 sebi prilastila. Ustanovila bi tak zvano diktaturo proletarijata, to je državo, kde bi delavstvo zatrlo vse driige sloje i samo zavladalo v brezrazrednoj driižbi. To naj bi se zgodilo ali razvojno, kak zagovar-jajo socialisti, ali pa nasilno, s pomočjov revolucije, kak ščejo ko-munisti. To je navuk socializma i komunizma, nevaren na-?uk, ki bi človečo družbo pogrozo v ešče vekšo nesrečo. Krščanski socialni navuk pa vči, kaje država liki človeče telo. Če edna kotriga trpi, te celo telo trpi. Če edna kotriga izkorišča driigo, te je betežno celo telo. Če delodajalci ali nS splošno vlada-joči sloji izkoriščajo delavne sloje: kmete, delavce, obrtnike i. t. d., trpi od toga končno vsa driižba. Ravno tak bi trpela vsa driižba, če bi delavstvo zatrlo razred delodajalcov (tovarnarov, podjetnikov, i. t. d.) i samovolno zavladalo nad vsov driižbov. Med obema razredoma, med razredom delodajalcov i med razredom delojemalcov, ne sme biti medsebojno sovraštvo i izkoriščanje kak dozdaj, liki skiipno i sporazumno delo v korist oba razreda. Razred izkoriščanih i razred izkoriščevalcov se morata združiti i pomiriti. S takšim sporazumom med delojemalci i delodajalci bi se odpravile po večini vse krivice, ki se dnesden godijo ne samo delavskomi razredi, liki ttidi vsem de-lavnim slojom, ki so gospodarsko zavisni od koga močnejšega. Kri-vica je najmre v tom, ka si eden razred v driižbi lasti preveč do-bička na škodo drugoga razreda, ki si pa sam nemre pomagati, ar je slabejši. 2. S korporativnov uredbov države. Nastane pa tti pitanje, kak naj se oba protivniva razreda zdrii-žita i pomirita i se tak socialno hiido odpravi. To nalogo, zdriižiti oba protivniva razreda izkoriščevalcov i iz-koriščancov, majo tak zvane korporacije. Kajeto korporacija? Korporacija je samoupravno zdriiženje liidi istoga stanii. Združenje: to pomeni, ka bi se stan organizirao, združo oba protivniva razreda i se povezao med sebov v trdno, od države priznano korporacijo. Samoupravno: ta organizacija bi v mejah splošnih državnih za-konov sama zakonsko veljavno odločala od vseh zadev i pogojov, ki se tičejo njenoga stanii, na pr.: delavno plačo, delavni čas, ceno pri-delkom i izdelkom, socialno zavariivanje proti nesrečam, betegi, sta-rosti, i. t. d. Ludi istoga stanii: korporacija bi delavce i pod-jetnike združila v industrijsko korporacijo, trgovce i njegove usluž-bence v trgovsko korporacijo, kmete v ktnečko korporacijo, obrtnike v obrtno korporacijo, i. t, d. Ar pa poedine korporacije ne bi mogle rešiti vseh nasprotstev, ki vladajo med raznimi činiteli v gospodarstvi, zato bi se stvorile iz sorodnih pozvanj zveze korporacij ali korporativne federacije. Te bi se končno združile v najvišiši korporativni svet ali korpo-rativno skupščino, kibi pod nadzorstvom vlade kak vrhovna gospodarska inštanca odločala v gospodarskih zadevah. Šteri je tak glavni namen korporacije? Glavni namen korpora-cije je, ščititi koristi vseh svojih članov, tak tistih, šteri majo v svojem stani podrejeni položaj, kak tistih, šteri majo nadrejeni polo- 32 žaj. Tak bi se poravnalo nasprotje, Štero vlada med razredom izko-riščanih i med razredom izkorišČevalcov. Poleg toga bi korporacija skrbela tiidi za vse driige zadeve, ki se tičejo njenoga stanii. Kakši namen bi pa mele korporativne federacije? Mnoge krivice so sad nasprotstva med ednim i drugim stanom. Posebno trpi pri tom kmečki stan, ki ga driigi stanovi mnogokrat grdo izkoriščajo. Korporativne federacije bi mele te namen, ka izravnavajo nasprotstva med ednim i driigim stanom i ščitijo koristi tak ednoga kak driigoga. Korporativna skiipščina bi pa mela nalogo, da kak vrhovna in-štanca naravnava vse gospodarstvo na občo blaginjo liidstva, ar je to namen gospodarstva. Pripomniti pa trbe, ka bi bile korporacije javnopravne, to je, njihove odredbe bi mele za ves stan značaj za-kona, odredbe federacije bi mele zakonsko valavo za vse tiste sta-nove, ki so v toj federaciji zdriiženi, odredbe korporativne skiipščine bi pa bile obvezne za vse gospodarsko živlenje v državi. Razmi se, ka bi se po korporacijah organiziralo vse živlenje v državi. Tiidi izobraženci i driiga pozvanja bi se v njih zdriižili. Tak bi bila vsa država zaistino preurejena, naslonila bi se na naravno, črstvo stanovsko organizacijo. Tak bi se to zaistino lehko zvala korporativna drzava. Velko pitanje pa je, što naj to preureditev države po korpora-cijah spela. To zmore končno samo državna uprava. Ar pa državno upravo v mnogih državah voli liidstvo samo, je zato tam zavisna kor-porativna preureditev tiidi od vole liidstva, odnosno njegovih zastop-nikov. Pomagati pa morajo pri tom deli vučenjaki i politiki, najbole pa državna sila, ar bi se brez nje tisti> ki izkoriščajo delavne sloje, težko odpovedali svojim prekmernim i krivičnim dohodkom. Ali bo pa z uvedbov korporativne države socialno hlido že odpravleno? Ne. To je samo eden del rešitve. Za rešitev socialnoga pitanja je neobhodno potreben tiidi krščanski preporod živlenja. To nalogo pa zmore samo katoličanska Cerkev, ar je ona čuvarica prave vere i vučitelica jakostnoga živlenja. 3. Primeri korporativnih držav. Preuredba države po korporacijah se more spelati samo pomali i postopoma. Zato tiidi države, štere navajamo kak korporativne, ne so ešče dokončno organizirane, nego so komaj na poti do nove dr-žavne uredbe. So pa: Italija, Portugalska, Brazilija, Frankova Španija. Močno gibanje za korporativno uredbo se vrši tiidi v Švici i na Pol-skom. Tiidi Hitlerova Nemčija je pred leti napovedala ustanovitev korporacij, pa je zdaj miseo sredi velkoga oborožuvanja i verskoga preganjanja spadnola z dnevnoga reda. Najbole i najbolše je dozdaj spelala korporativno uredbo Italija. Ta je že od 1.1922., kda je Mussolini z oboroženim pohodom zavzeo mesto Rim i prevzeo vlado države, začnola pomali i postopoma uva-jali korporacije. Mnogo dobrih sadov je že pokazala nova uredba: kmečki stan se je jako povzdigno, med delavci se je odpravila brez-poselnost, zvišale so se plače, odpravili so se štrajki, komunistične i 33 socialistične organizacije so zatrete, kapital več ne izkorišča delavnih slojov, ar ga majo na viizdi korporacije. Na splošno se lehko pravi, da je korporativna uredba jako zdignola blagostanje italijanskoga liidstva. Tri nedostatke pa majo italijanske korporacije: prvič rabijo preveč uradništva, ki jih diiši v njihovom deli; driigič so korporacije premalo samoupravne i se mnogokrat država sama postavla na nji-hovo mesto; tretjič so preveč politično naravnane, to se pravi, so pre-več v sliižbi italijanske fašistične politike i to jih odvrača od njiho-voga glavnoga namena, ki je, obča blaginja liidstva. Jako pogumno stople po poti do korporativne države mala Portugalska pod vodstvom min. predsednika Salazara. V glavnom se vzglejiije po italijanskom vzorci, nema pa tistih nedostatkov, ki jih majo italijanske fašistične korporacije. Brazilija, najvekša država v Jtižnoj Ameriki, je pred nedav-nim časom začnoJa vpelavati korporativno gospodarstvo. Vodi jo pri tom predsednik Vargas. Tiidi general Franko, vladar tiste Španije, ki se je že strgala z jarma bolševikov, izjavla, ka bo nova Španija vrejena po krščanskom socialnom navuki, to se pravi, po korporacijah. A ne je ostao samo pri izjavi: njegova država se že zaistino organizira v korporativno državo. Ka pa pri nas v Jugoslaviji? Pri nas je miseo na korporativno državo šče jako malo razvita. Največ pišemo i gučimo od nje mi Slovenci. Potrebno bo pa ešče mnogo prizadevanja, ka se tiidi mi približamo tistoj obliki, ki se zove korporativna državna oblika. EUCHARISTIČNI KONGRES V BUDAPEŠTI. Od 25. do 29. maja 1938. se je vršo 34. mednarodni eucharistični kongres v Budapešti. Na kongres se je zbralo do milijon liidi. Lejko pravimo, da z celoga sveta. Odposlanec i zastopnik sv. Oče Pija XI. je bio kardinal Pacelli. Poleg njega je prišlo ešče 15 kardinalov; piišpekov i višjih cerkvenih dostojanstvenikov je pa bilo okoli 600. Kongres se je vršo v najlepšem redi i v nedelo 29. so ga pozdravili po radijoi sveti Oča. Jočič so govorili v prvoj vrsti dečici vogrskoj, vladi Vogrske, narodi i diihovščini Vogrske i vsemi zbranomi liidstvi, vsetni sveti, ki je bio zastopan na kongresi i so vse blagoslovili. Moškov se je prečistilo pri polnočnici do stojezero, dece pa 130 jezero med mešov pariškoga nadškofa, kardinala Verdiera. Vsako dete, štero je pristopilo k svetomi prečiščavanji, je izročilo diihovni-kom edno kitko pšeničnih, pozlačenih vlati. Te vlati so pomenile dobra dela, štera so deca to leto opravila v te namen, naj kongres obilen diiševni sad obrodi. Na Zastoplenje večer se je vršila nepozabna procesija po Donavi z Najsvetejšim. Jezuša so nesli na ladjo i 8 kilometrov ta i nazaj ga je vozila ladja nazvana po sv. Štefani med pobožnim narodom, ki je molo i spevao kre dva brega Donave, i ga je bilo okoli eden mili-jon. Celo mesto je bilo razsvetleno, posebno krasno je bio razsvetlen 34 pariament. Med procesijov so puščali v zrak rakete, šterih vnogofarbne podobe so zbujale čiidoviti vtis. V nedclo 29. so meli slovesno sveto mešo na trgi junakov kar-dinal Pacelli, med šterov je prečiščavalo 300 diihovnikov i še po njej dve viiri. To pomeni, da se je prečistilo samo tii okoli milijon lttdi, neračunavši one, ki so se po raznih cerkvaj prečiščavali. V 92 cerk-vama so se služile te dni svete meše v Budapešti. Prišlo je tiidi vnogo katoličancov vzhodnoga reda, za štere je služo sveto mešo nadškof iz grčkoga glavnoga mesta, iz Aten. Ta sveta meša se je služila za zjedinjenje ločenih krščenikov. 35 V nedelo popoldnevi je bila procesija z Najsvetejšim, štero je pa močen i nageo dešč razbio. Keliko sijaja, parade, najdragše ob-leke je dešč razbio, se ne da napisati, še menje te cena pa izračunati. Vseh stolet, kak Madjarska obstoji, bogastvo se je pokazalo na toj procesiji, ve veliko baziliko v Budapešti pred procesijov so napunili samo magnati s svojimi gospami. Vsa oprava v svili, zlati, srebri z dragimi kamni okinčana. Mogoče je Jezuš zato tak napravo, ka poslao dešč, ar ne šteo gledati izpod skromne, bele, proste hoštije toga zvii-nešnjega sijaja, njemi so očiščene duše vdeležencov kongresa delale vekši sijaj i vekšo diko. Slovencov je priromalo okoli 400 na kongres, ki so bili z naj-vekšim poštiivanjom i navdušenjom sprejeti. Lepo število jih je bilo ttidi iz Slovenske Krajine pod vodstvom g. Jerič Ivana, dekana i žup-nika v Turnišči. — Madjarski narod se je ceJi ponovo, voditeJje, voj-ska, uradništvo, kmečki i delavski stan z dečicov i mladinov. Daj sladko Srce Jezušovo v Oltarskom Svestvi, da prenovitev ostane sta-novitna i da bode zaloga mirii, Šteri je prepotreben človečemi rodi. I f VESENJAK IVAN I V soboto, 7. maja proti večeri setn dobo telefonsko obvestilo, da je bivši minister, banski svetnik i predsednik občine Košaki pri Maribori od kapi zadet vmro. Star je bio 58 let. Beteguvao je samo par dni i je pred smrtjov kak do- ber katoličanec sprejeo Sve- stvo za vmirajoče. Ta tužna vest je globoko žalost poro- dila v srci vseh, ki so pokoj- noga dobroga gospoda po- znali. To pa zato, ar smo v pokojnom zgiibili nesebičnoga dobrotnika, dejansko krščan-skoga vernika, globoko izo-braženoga profesora i vučenjaka, ki je vso svojo znanost porabo samo za to, da pomaga bližnjemi. Ne bilo nikše zadeve v Slov. Krajini, štero je že kak dete poznao, kama se je z očom vozo z Moškanjec, ki so pri nas luk tržili, ne bilo zadeve pri nas, da se pokojni ne bi zavzeo za njo iz celoga srca. Oa ne bio vozkosrčen, njegovo srce je bilo na široko odprto do vseh potreb Slov. Krajine. Vnogokrat je prišo'k nam i razlagao našemi malomi človeki z očinskov lubeznostjov ?se, ka je tomi v hasek služilo i njemi pomagao vse, ka Ji mogo. Nav-dušeno so ga vsi pozdravlali, gda se je gde pokazao i tak pazlivo posliišali, kak da bi svojega očo posliišali. 36 Kak poslanec je postao agrarni minister i z mojov malenkostjov delao s tistov liibeznostjov za siromake, da dobijo zemlo po krščan-skoj ceni, štero je Krisfuš zapovedao. Bila sva v agrarnom odbori, v ministerskom komiteji za rešenje agrara, mela borbe desno i levo, a lubezni do siromakov niti v najvekšoj nezahvalnosti od strani teh ne-sva zapustila. Nesva zapiistila, ar ti, dragi Ivan, si stao trdno kak pe-čina v obrambi siromakov i s tvojov načelnostjov sva zmagala. Oča sirot ti v obilnosti plača te borbe, v šterih si ostao siromak, gda bi lejko postao milijonar. Nikdar ne pozabim tvojega odločnoga stopaja v Zagrebi, kda si zagovoro proti velikašov velikoj zameri, stotine si-romakov i njim dao zemlo kak pozvani sodnik. Nikdar ne pozabim tvoje borbe v parlamenti, gde si kak sunce čisto zahtevao pravice slovenskomi kmeti. Nikdar ne pozabim po telikih triidaj i po telikajšem nesebičnom deli za dobrobit siromaškoga naroda tiste bridke plače, štero ti je delio bivši režim, gda ti je sina zapro, v hiši vse razmetao, tebe ne-štetokrat pred obiast prisilo, da se zagovarjaš ne za prestopke, nego za svojo nedužnost i liibezen do siromaškoga človeka. Nikdar ne pozabim tvojih skuz, štere si točo na mojem prija-telskom srci, gda si mi risao svojo brezmejno žalost v tistoj noči, štero si prebio na vulici poleg voze, kama so ti sina po krivici zaprli. Nikdar ne pozabim tvoje bridkosti, štero si občiito, gda so te javno napadali tisti, štere si rešo h blata prepasti i njim zasigurao lepo bodočnost. Nikdar ne pozabim, kak si poklekno pred tnene, prijatela — dti-hovnika i proso njegov tolažilni blagoslov v tvojih teških borbaj. Nikdar te ne pozabim, dragi Ivan, ki si podpirao s pisanjom i naročiteviov naše Novine. Liibezen te je vodila, Lilbezen naj ti bo plačilo. To sam proso 8. maja pri svetoj meši, ki sam jo po tvojoj nagloj smrti taki za tebe dariivao. V večnoj liibezni počivaj! Mi molimo za tebe, ti moli za nas, da zmaga Kristuš na vsakom stopaji, na šterih si se ti borio. Z Bogotn! Na se videnje nad zvezdami. Tvoj veren prljateo Klekl Jožef KOMUNIZEM. V Rusiji, v rdečoj Španiji i v Mehiki vlada komunizem. Mnogo-krat čtemo po časopisih novice iz teh držav: versko preganjanje, rii-šenje cerkvi, zatiranje siromaškoga naroda, klanje diihovščine, stra-danje i lakota, strahovlada, itd. Čtemo nadele, kak se tiidi v driige države širi komunizem iz Rusije, kak komunisti pripravlajo revolucijo, kak komunisti katoličance po ednoj strani zovejo na pomoč, po drii-goj je pa strašno preganjajo i kolejo; kak se v Španiji vojskiivleta dve stranki, edna krščanska, driiga pa komunistična; čtemo, kak se države branijo komunizma, kak sveti oča rimski papa zovejo vse krščenike i vse liidi v boj proti komunizmi, i sami znamo, ka se ttidi pri nas najdejo liidje, ki bi nas radi osrečili s komunizmom. Ne je zato čiidno, če se pri tom pitamo, kak je prav za prav s komunizmom i njegovim navukom. 37 Navuk komunizma. Začetnik denešnjega komunizma je nemški židov i brezvcrec Ka-rol Marks, ki je živo od 1. 1818 do 1883. On je s svojim navukom i s svojimi knigami začno komunistično gibanje, ki se je pomali raz-širilo v vse evropske države. Te navuke je Rus Lenin presado na rusko zemlo, tam 1. 1917. proti konci svetovne bojne začno revolu-cijo, pripelao ž njov komuniste do oblasti i začno pripravlati z Ru-sije revolucijo po celom sveti. Po njegovoj smrti se je polasto ko-munističe Rusije Stalin, ki ešče z vekšov okrutnostjov vlada nad rus-kim liidstvom i po celom sveti organizira komunistično revolucijo. Kakši pa je navuk komunizma? Za navuk komunizma je v glay-nom značilno pet stvari: 1. materijalizem i brezboštvo, 2. razredni boj, 3. svetovna revolucija, 4. socializacija gospodarstva i liidi, 5. diktatura proletarijata i brezrazredna driižba. /. Materijalizem i brezboštvo. Ves svoj navuk gradi komunizem na velkoj zablodi, ka je na sveti samo »materija", to se pravi, samo snov, tvor, nikaj diihovnoga ne, ne diiše, ne duhovnoga živlenja, tiidi Boga ne, ne posmrtnoga živlenja, zato tiidi nikše odgovornosti pred Bogom ne. Zato pravimo, ka je komunizem materijalističen. Komuni-zem najbole sovraži i preganja krščansko yero, posebno pa duhov-nike, ki jo oznanjajo. Že Marks je izpovedao, da mora biti komuni-zem brezbožen, komunisti morajo vničiti vse, ka diši po veri. Vse dogajanje na sveti, tak je včio, je samo sad delovanja tvornih i go-spodarskih sil. Vera je pa opij za liidstvo, to se pravi, tisti čemer, ki siromaško ludstvo vspava, da se tolaži s posmrtnim živlenjom v nebesaj, na zemli pa mirno prenaša zatiranje kapitalistov. 2. Razredni boj. Vsa družba se čeduže bole cepi — tak vči ko-munizem — v dva razreda: v razred izkoriščevalcov i v razred izko-riščanih. Izkoriščani sloji se morajo združiti proti izkoriščevalcom, je premagati, je vničiti i ustanoviti »brezrazredno drttžbo", kde ne bo ne ednoga ne drugoga razreda, ar bodo vsi sami delavci v službi drtižbe. 3. Svetovna revolacija. Te razredni boj se pa more uspešno spelati samo z revolucijov, s svetovnitn nasilnim prevratom, Zato je komunizem revolucijonarno gibanje, ki šče na krvavi način priti do oblasti i nasilno vničiti ves dozdajšnji driižabni red. Po celom sveti ma organizirano svojo propagando, »Kominterno", ki pripravla revolucijo. 4. Socializacija gospodarstva i liidi. Socializacija pomeni telko kak podriižablenje. Komunizem bi odpravo lastnino kapitala i zemle, ves kapital, vse tovarne i vsa zemla bi postala last driižbe, t. j. ko-munistične države. Družba naj vodi pridelavanje i izdelavanje vseh stvarnih dobrin i driižba naj pridelke i izdelke porazdeliije med liidi po potrebi. Poedini človek zgiibi prayico, ravnati z zemlov ali s kak-šim podjetjom kak s svojov Tastninov. Vse to je v komuništičnoj dr-žavi last driižbe. 38 Zviin toga pa šče kornunizem socializirati liidi liidi. To se pravi: človek se mora popunoma podrediti driižbi, driižba je vse, poedini človek nikaj. Socializira naj se tudi driižina i driižinsko živlenje, drii-žina naj se odpravi, deco naj vzgaja država, ne starišje, žena naj se sčista zvednači z možotn. 5. Diktatara proletarijata i brezrazredna driižba. Za izvedbo socializacije pa je v komunističnoj driižbi potrebna »diktatura prole-tarijata". Delavstvo, ki se zove tiidi »proletarijaf, bi s silov zavladalo i z močnov rokov pripelalo človeštvo v takše stanje, kde več ne bi bilo ne izkoriščevalcov i ne izkoriščanih, ne bi bilo nikšega zatiranja i razlike med razredi, vse bi bilo vseh, vsi bi bili vednakopravni, i tak bi si liidje na zemli napravili svoja komunistična nebesa. Zablode komunizma. Pitajmo se najprle, ali ma komunizem kaj dobroga v sebi? Vsakša stvar, vsakša zmotnjava ma v sebi drobtinice, zrna istine. Tiidi komunizem ma zrna istine. Dobro je v njem to, ka se trudi, ka bi se delavskomi razredi bolše godilo, ka bi se odpravile krivice, ki se godijo siromakom. A te zaistino upravičene zahteve komunizma, ki jih je tiidi krščanstvo vsikdar zagovarjalo i to v vnogo vekšoj meri, so samo zrnca, če je postavimo nasproti zmotnjavam i zablodam komunizma. 1. Najvekša zabloda komunizma je njegov materijalizem i nje-govo brezboštvo. Istina pa je, da je Bog, je posmrtno živlenje i da so tiidi vse tiste dužnosti, ki iz te istine izvirajo. 2. Istina je, ka v denešnjoj driižbi močnejši sloji izkoriščajo sla-bejše. Tiidi je istina, ka se morajo izkoriščani sloji združiti, a ne zato, ka močnejše vničijo, nego zato, ka dosegnejo svoje pravične zahteve. Ar človeča driižba je kak telo, ki ma razne kotrige. Če edno kotrigo teli odsečemo, te celo telo trpi. Driižba raa tiidi svoje kotrige: to so njeni sloji, stanovi i driige skiipnosti. Kak ne bi moglo telo živeti, če bi na pr. roka štela vse driige kotrige vničiti i sama živeti, tak nemre tiidi driižba živeti, če delavci vse driige sloje vničijo z razrednim bojom. Razredni boj je zato velka zabloda. 3 Šče vekša zabloda je svetovna revolucija\ Prava, zaistinska ob-nova človeče driižbe se more zgraditi samo na istini, pravičnosti i liibezni, kak to oznanja Cerkev, ne pa na laži, sovraštvi i prelevanji krvi, kak deJa to komunizem. Od znotra pride vsa hudobija, iz člo-vekove diiše; zato trbe predvsem notrašnjo diišno obnovo, štera se pa ne da spelati s silov i s krvavov revolucijov. 4. Komunizem vči odpravo zasebne lastnine i socializacijo. A nesreče i krivičnosti ne kriva zasebna lastnina, nego zloraba zasebne lastnine. Vsakši rajši dela svoje i za svoje, to ka je skiipna, občinska last, to se vsikdar zanemarja. Če ne bi meo svojega, ga ne bi več veselilo delati. Delao bi samo te, kda bi ga što prisilo, zato je pa v komunističnoj državi vse živlenje robsko i žandarsko. Tii je človek samo številka. Vse odloča driižba, to se pravi, nekaj samozvanih ko-munističnih diktatorov, vsi driigi so pa kak robi njim zročeni na mi- 39 lost i nemilost. A človek je ne rob, je slobodno bitje, ki ma svoj razum i slobodno volo. 5. To, ka komunizem vči od Mbrezrazredne driižbe" i od »nebes na zemli", je gola laž. Prvič že zato, ar kak dugo bo človek na zemli, tak dugo bo trplenje njegov neločlivi tovariš. Bedak je tisti, ki bi si mogeo misliti živlenje brez trplenja. Drugič pa tiidi zato, ar vedna-kosti med ludtni nikdar ne bo. To bi bilo proti njihovoj naravi. Brezrazredna družba je zato velka laž. Tiidi je nemogoče, ka ne bi bilo izkoriščanja i krivičnosti tam, kde se je vničila vera i pregnao strah boži, kde so se odpravile krš-čanske jakosti pravič-nosti, krotkosti i lubezni. Tam more biti samo sila i sovraštvo, kde je pa sovraštvo, tam je pekeo, ne nebesa. Sadovi komunizma. Da je vse to istina, natn svedoči zgodovina naših dni. Kama je segno komunizem, tam je zdig-no revolucijo i napravo strašno klanje. To se je zgodilo i se šče godi v Rusiji, v Španiji i v Me-hiki. V revoluciji je bio komunizem najbole divji proti Bogi i njegovoj Cerkvi: klao ie diihov-nike i redovnike, vničii-vao cerkve i preganjao vse, ka je krščanskoga. Den za dnevom čtemo, ka se godi v Španiji. V Rusiji, kde vlada komunizem že dvajsti let, zatirava te z vse-mi silami vero i širi brezboštvo. Vse cerkve je porušo ali pa spre-raeno v driige namene. Diihovščino je skoro vso spoklao. Pomoro je na jezere i jezere delavcov, kmetov i izobražencov. Pa vseedno komunizem v Rusiji svojega družabnoga načrta ne-mre spelati. Odpravo je zasebno lastnino z zakonom, dejansko jo pa mora dopuščati, ar ovači nemre naprej. Pokazali so se slabi sadovi socializacije. Kmetje več neščejo delati; zakaj bilzafdrugoga delao, Papov odposlanec Pacelli pride v Budapešt, da odpre mednarodni euharistični kongres. 40 sam bi pa stradao? Zdaj pa zdaj, skoro vsakše leto, nastopi v Rusiji lakota. I to v Rusiji, polodelskoj državi. Zakaj? Odgovor je lehki: kmetje neščejo delati, ar zemla ne več njihova. Pa tiidi delavci so jako nezadovolni. Njihovo živlenje je vnogo slabše, kak v driigih državah. Komunistični poglavarje je tolažijo, ka de v bodočnosti že bolše. A pokazalo se bo, ka je tiidi to sleparija, kak so sleparije vse komunistične obliibe. Prvle ali sledkar pride v takšoj državi kak je Rusija do revolucije, ne več proti kapitalizmi, nego proti komunizmi. Što more povedati, kakši bo konec vsega toga? Pitamo se pa, kak je mogoče, da komunizem telko liidi premami. Povedali smo že, da ma komunizem v sebi zrna istine i s tem mami liidi. Po pravici kaže komunizem na velke krivice, ki se godijo siromaškomi liidstvi pod gospodstvom kapitalizma. Za tem pa sle-parsko pravi: vničiti trbe ves dozdajšnji red! Preprosta reč ..vse vni-čiti" pa je jako zapeliva. Lehko je vničiti, težko je graditi. Lehko je v6ro zdrobiti, težko jo je nazaj napraviti. Komunizem mami nadele liidi z vnogimi lažmi i lažlivimi obliibami. Pravi, ka bodo v komu-nističnoj državi vsi vednaki, vse bode last vseh. Vidli stno pa, kak je ta obliiba sleparska. Ponujena roka. V zadnjem časi se dosta čiije i piše od »poniijene roke". Ko-munisti najmre ponuvlejo katoličancom roko kak znamenje prijatelstva. Poniivlejo jo prej zato, ka bi vkliper ž njimi bolšali položaj delav-cov i se vkiiper ž njimi obranili fašizma. Komunisti, najvekši sovražniki krščanstva, pa se ponuvlejo ka-toličancom za skiipno delo: jeli to sploh istina? Je istina. Ponuvlejo pa se jim zato, ka bi je leži premamili, tak kak lisica, kda je zvala k sebi ktire, ka bi je pojela: Kurice stojte, nič sc ne bojte! Tetka spokorna jemlje slovo .. . aPonujena roka" je komunistična sleparija. Krščanstvo i komu-nizetn sta nezdrtižliviva, kak sta nezdružliviva svetlost i tmica. Mi smo dužni komunistom skazati lubezen i prijatelstvo, ar so tiidi oni naši bližnji, odvračati je posebno od njihove zablode i jim pokazati, ka samo v krščanstvi najde človek tudi na tom sveti svojo srečo. Njihov navuk pa moramo sovražiti, ar je bloden i zmoten. Cerkev je vsakše sodelovanje s komunizmom prepovedala. I to naj bo tudi sklepna reč od komunizma: komunizem je stra-šna i pogibelna zabloda, proti šteroj se moramo postaviti z vsemi silami. Lubiti pa moramo liidi, ki so v komunizem zapelani i jih re-šiti iz njihove zablode. 41 LAŽ I ISTINA. Laž je postala triidna od neprestanoga boja z istinov. Sklenola je, ka se je reši ednok za vsikdar. Postavi se vsa oborožena na pot, po šteroj je mela priti istina i jo pozove na odločilen boj. Dugi je bio boj. Istina se je branila pošteno i vitežko. Laž pa je uporabila vse mogoče sleparije i zahrbtnosti. Končno je istina bila premagana, spadnola je nakla vsa raztrgana, krvava i bleda i ne pokazala več živlenja v sebi. Laž je bila zmage jako vesela. Mislila jc, da bo zdaj Kardinal Verdier, pariški nadškof, ki so na eucha-rističkom kongresi v Budapešti sv. mešo služili za deco, med šterov se je 130 jezero dece pre-čistilo. Te nadpastir so v Parizi postavili gor 104 cerkev v de-lavskih okrajaj i tak agitacijo komunistov zavrli. Sarai ido med delavce i njitn šalivo pravijo: glejte, jaz sem tiidi rdeči kak vi — oblečeni so najmre v rdečo kardinalsko obleko — i tem idejo vu vsakom pogledi na roko i tak neštete nazaj pridobijo za Kristuša. Gda so se pelali na kongres, so jih v Ljubljani slo-vesno sprejeli zastopniki naše civilne i cerkvene oblasti. svet v njenoj oblasti. Zapovedala je svojim jhlapcom, da skopajo jamo i istino zakopajo. Minolo je nekaj dni. Laž je nanesla pot po tistotn kraji, kdejse je vršo boj. Z veseljotn je gledala okoli, ka bi spoznala mesto, kde je bila njena sovražnica zakopana. Na svoje velko začiidenje je^jpa vidla, kak ide istina iz zemle šče lepša i svetlejša kak prvle. wKak je to mogoče?" pravi laž, wA1i sem ti nej vzela živlenja?" nMotiš se", odgovori istina, wmoreš me preganjati i raniti, vmo-riti pa nikdar," 42 JAMICI NA LICAJ. Angcl z nebes je leto nad zemlov i vido dete, kak je spalo v senci ednoga dreva. — »Kaklepo dete!" si poguči angeo. nTak je lepo, kak če bi bilo z nebes." — Stopi k deteti i se dotekne njegovoga obraza, ka bi se prepričao, jeli resan to lepo stvorenje iz mesa i krvi. Položo je svojiva prsta na licenavsakši kraj ednoga, nato pa povedao: ,,Za- istino, to dete je človeče slvorenje!" I odleto je v nebesa, dete pa je spalo naprej. Na Uci detcta pa sta ostali dve jatnfci, tam, kde se ga je angel dotekno s svojimi prsti. — Vidite, draga deca, zato mate na licaj dve lepivi jamici, kda se smejete! Zato vas te mi tak radi gledamo, da bi vidli tistivi dve jamici, šterivi vam je angeo napravo. 43 KAMEN. Siromak je šou k bogatci i ga proso za miloščino. Bogatec njemi ne dao nikaj. Siromak pa ne šteo oditi. Bogatec se je razčemero, vzeo kamen i ga liičo v siromaka. Siromak je kamen pobrao, ga djao v žep i si pogučao: BTe kamen bom noso v žepi, dokeč ne pride čas, ka ga vržem nazaj v bogatca." I te čas je prišeo. Bogatec je oropao i bujo človeka i zato so njemi vzeli vso nje-govo vrednost. Tisti den, kda so ga pelali v vozo, je bio na cesti tiidi siromak. Stopi naprej, vzeme z žepa kamen i že zamajne z rokov. Pa se šče v tistom hipi premisli, piisti nakla kamen i pravi: wZakaj sam ga telko časa noso? Za nindri nikaj: kda je bio on bogat i mogočen, sam se ga bojao; zdaj se mi pa mili." Leon Tolstoj. Razsvetlen križ pri euharističnom kongresi y Budapešti, šteroga je nosila ladja pri nočnoj procesiji na Donavi. 44 koBiue. Pred letami so Novine prinašale popis naših far. Spodoben po-pis bo naslednji članek od Kobilja i deloma tiidi od Motvarjevec. Najprle zgodovinski deo. 16. avgusta 1271. je madžarski krao Štefan V. podaro Sydoni, sini Sydona (de villa Mylec) vekše posestvo kak darilo, ar je krali v boji osebno pomagao. Med driigim je dobo od krala: nzemlo v Za-lajskoj lupaniji, nazvano Kobilje, gde je cerkev sv. Martina*. Teda že i. 1271. je stala v Kobilji cerkev sv. Martina. 23, novembra 1338. je Lukač iz resneške (Resznek) driižine odao svoj delež kobiljanske posesti Sidoni iz Mileje (Mylec) za 25 mark. Tak, da je zdaj celo Kobilje bilo v posesti toga. V toj listini, gde je to zapisano, je ttidi opomba, da v Kobilji stoji zidana cerkev sv. Martina. Madžarski krao Sigismund pa je 1. septembra 1391. kobiljansko (najbrž samo tisti deo, ki leži proti Motvarjevcom) i motvarjevsko zemlišče podaro sini palatina Szechy Mikloša. Zato so od tistoga časa Motvarjevci madžarsko zovejo Szecsi-Szentlaszlo. Od 1. 1381. je Kobilje (deloma) prišlo v last dolnjelendavskih Banfijov, ki so pa 1. 1644. izumrli. Za Banfiji je prišlo kobiljansko zemljišče v last grcfov Eszterhazyjev, ki so je posedali tak dugo, dokeč je ne zdaj v Jugoslaviji prišlo do agrarne reforme i gda je večino zemlišča na lcobiljanskom ozemli i v bližini kupila imovinska občina Križevci na Hrvatskom. Log pa dnes izkorišča d. d. Našička. Pred torskimi bojnami je bilo v lepoj dolini kre Kobiljanskoga potoka i na sosednih brežčekaj pa bregaj več malih vesnic, od šterih so ostala samo imena. Ne bregi nedaleč od poti, ki pela v Dobrov-nik, je stala cerkev sv. Martina. To je cerkev, ki je omenjena že 1. 1271. Poleg nje je bio samostan i skoro gotovo tiidi šče več driigih hiš. Zviin Sv. Martina i Kobilja so bile šče male vesničke Mali vrh, na breščeki pri zdajšnjoj madžarskoj meji, nadale terteg i Čoberve pa Gornji i Dolnji LakoL Na bregt dnesden zvanotn Sv. Martin, gde je stala nekdašnja cerkev i samostan, stoji zdaj tnala kapelica. Vbli-žini te kapelice je najti sledi poriišenoga zidovja. Nekdašnja fara Sv. Martina v Kobilji. (1271. do približno 1600.) Kak je zapisano v staroj listini, je v Kobilji stala cerkev sv. Martina že 1. 1271. L. 1338. je celo pčsebi omenjeno, da je cerkev sv. Martina v Kobilji zidana. Lehko mirno trdimo, da je bilo Kobilje že v tom časi svoja samostojna fara, ki se je zvala nSv. Martin v Kobiljl". Da je tomi tak, bomo vidili iz naslednjega. L. 1501. so bile popisane vse fare v zagrebečkoj nadškofiji. Dolnji deo Slovenske Krajine je bio v totn časi pod zagrebečkov nadškofijov. Med prekmurskimi farami je zapisano tiidi Kobilje kak svoja fara. Ešče celo več. Ime kobiljanskoga plebanoša je tiidi zapi-sano. Zvao se je Mihael (Michael, plebanus de Kebele). — Iz toga sledi, da je brez vsake dvojbe bila v Kobilji negda fara. Kda je ta 45 fara nastanola? Več sto let pred 1. 1501. L. 1334. najmre so tiidi bile popisane vse prekmurske fare, ki so spadale pod Zagreb. Dvt med njimi se zoveta Sv. Martin. Obe sta za torskih časov preminole. Če pomislimo, da je toga leta (1334.) i ešče prle (1. 1271.) stala v Ko-bilji velka zidana cerkev Sv. Martina, ki jo celo kralevske listine ome-njajo, te je zagotovo edna farS iz 1. 1334. pod imenom Sv. Martin mišlena fara MSv. Martin v Kobilji", ki pa je zapisana samo kak Sv. Martin, ar so vse te fare zapisane i nazvane samo po svojem cerk-venom patroni i je te vsakši znao, da je to Sv. Martin v Kobilji kak na primer ešče dnesden tak zovemo Sv. Bedenik (ne da bi pravili v Kančovcaj) ali Sv. Sebeščan (brezi v Pečarovcaj). Po zdajšnjem zna-nji bi mi pravili, da je v Kobilji bila fara že 1. 1271. Ta fara je bila okoli 1. 1600. od Torkov vničena. Spomin na cerkev Sv. Martina na bregi i na samostan pa šče dnesden živi med liidstvom. Liidstvo od toga etak pripovidavle: Nekda sveta je bio na bregi pri Sv. Martini velki kloŠter i cer-kev, ki sta za torskoga vremena preminola. Dosta dragocenih cerkve-nih reči je bilo v tistoj cerkvi. Če bi mi mogli zdaj tisto najti, bi naša cerkev bogata bila. V klošterskom stiidenci so skriti zvonovi od tiste cerkve. Skrili so jih, da je Torki ne bi odpelali. Šče dnes so tii skriti. I na vsako sedmo leto na sveto noč, kda je podigavanje pri pounočnici v Kobilji (v Kobilji je najmre vsako leto pounočnica), je mogoče čiiti krasno naravnoč nebesko zvonenje teh zvonov. Ltidje pravijo: wTak lipou zvonijo, da je to ne mogoče povedati." Pred ne-kaj deset letami so zaistino tam kopali — lekar so tam iskali te zvo-nove — i so odkopali dosta mrtvečih kosti. Najbrž so naleteli na grobišče — ali na samostansko grobnico. Nikaj nenavadnoga je ne, če šteri starejši Kobiljančar pripovi-davle, da se je tomi i tomi ponoči, kda je šo tam mimo, »skaliivao barat" i je ves v strahi komaj domou prišeo. I liidstvo dale pripovi-davle: Tej nbaratjeu so meli mlin na Bukovničkom potoki pri strehov-skom Sv. Vidi. I zaistino, če idete gledat, lehko šče dnes najdete več metrov visike nasipe, ki so bili napravleni, da se je pred njirni voda zbirala. V potoki samom je tiidi mogoče zaslediti zidane ostanke, na šterih je stao mlin. Malo više proti Strehovskom vrhi vam strehovski liidje radi pokažejo zdravilni stiidencc, ki so ga — tak pravijo — že baratje vporablali. Skoro gotovo je, da se je za vremena teh baratov začnolo češčenje sv. Vida na tom kraji, kde je vsako leto na Vidov den (14. jun.) proščenje i priliiblena boža pot. Pred sto letami (1828.) piše domači zgodovinar (Košič-Čaplovič) od toga kraja sledeče: V Strehovcaj je v nekšem logi teseni krii (zdaj stoji tam cerkvica sv. Vida približno pred 30 leti postavlena — renovirana). Poleg njega (križa) je stiidenec z najboušov vodov. Na den sv. Vida prihaja sem vnožina romarov. Kantor zaspevle nekaj cerkvenih pesmi, nato pa kii-hajo, pečejo, odavlejo kriih, pogače i žganico. Glavno pa je, da si romarje umijejo v imeniivanom stiidenci sv. Vida oči, obraz ali pa tiidi celo glavo. Trdno so osvedočeni, da 46 jih več nedo bolele ne oči, obraz, ne glava. Zenske tam na grmovji nihavlejo svoje naglavne robce, dekle pa pantlike za kite ... i. t. d. Zanimivo bi bilo znati, šteri redovniki so bili v samostani pri Sv. Martini v Kobilji. Eden zgodovinar je zapisao, da so bili to ka-pucinarje. Driigi pravijo, da je bio tii franiManski red. To je verjetno, ar so frančiškani bili tiidi v Dolnjoj Lendavi i so v 16. stoletji vo-dili diišnopastirstvo skoro po vsoj zapadnoj Zalskoj županiji. Nešterni Madžari bi radi bili, da bi bio tii madžarski red pavllnci. Pa to nede držalo, ar je bio pavlinski red komaj te nastavleni, kda so redovniki že bili pri Sv. Martini v Kobilji. Ali so bili kobiljanski redovniki mbe-nediktinci* ali pa kakši vitelki red, na primer bratje bozega groba (na Cai.kovi), templari (v Soboti, pri Gradi, v Seli) kak v gornjem deli Slovenske Krajine, se ne ve. Cerkev sv. Martina v Kobilji. Najbola žalostna doba za kobiljansko zgodovino je torsko go-spodstvo i verske zmešnjave v 16. i 17. stoletji. V začetki 17. stoletja je bilo Kobilje skoro ščista vničeno. Betlen Gabor, erdelski knez i zaščitnik kalvinske vere se je spuntao proti katoličanskomi casari Ferdinandi II. Betlen Gabor se je trudo, da bi na Madžarskom kato-ličansko vero vničo i vpelao kalvinsko. Ar je pa Krištof Banfi, gos-podar dolnjelendavskoga veleposestva, k šteromi je pripadalo tiidi Kobilje, brano kalvinskim pastorom, da bi njegove kmete-podložnike 47 pridobili za kalvinizem, je Betlen Gabor ščista izropao i požgao nt-šterne Banfijove vesi, med šterim je bilo tudi Kobilje. Ne je točno znano, šteri je več škode včino prebivalstvi Kobilja i sosidnim vesem, ali Torki ali Betlen Gabor. Samo to je znano, da so številne vesnice ob Kobiljanskom potoki bile docela vničene i porušene, cerkev sv. Martina i samostan sta preminola i sta se ne več zdignola \z razvalin. Prebivalstvo se je zavolo vnogih bojnih morij skrajno razredčilo. Fara v Kobilji je bila vničena. Nekda cvetoča pokrajina je bila opustošena i piista, skoro brez liistva. Morebiti je tu potrebno iskati vzrokov, zakaj so se v 18. stoletjiali že nekelko prle i sledkar pojavili v Kobilji kolonisti, Kapelica, ki stoji na bregi Sv. Martina v Kobilji, kde je nekda stala zidana cerkev i samostan. (Pred kapelicov ležijo naši akademiki.) ki so se morali se preseliti iz slovenskih krajov prek Miire, kak šče zdaj svedočijo imena, na primer: Uljančič, Korošcc, Gašparič, Orban itd. Med vesjov Kobilje i jiižno-zahodnom bregi je takzvano »torsko pokopali&če" (toroktemelo), šteroga nastanek si liidsko izročilo različno tolmači. Na vsakši način pa je to tSrsko pokopališče iz vremena torskih bojn, bodisi, da so tu pokopani samo Torki, ki so bili od ludstva vmorjeni, ali pa da so tti zakopani vsi, ki so v torskih bojnaj spad-noli. Liidska domišlija zna povedati od torske vojaške opreme, orožja i od velikanskih okostnjakov, ki so zakopani v tom pokopališči. 43 Kobilje v Bogojino v faro do I. 1839. Po torskih bojnaj i ropanji je bilo Kobilje v gospodarskom po-gledi ščista vničeno. Prebivalstvo, ki ga skoro ne bilo, je ne moglo obnoviti svoje fare. Zato se je kak slovenski kraj prikliičilo k najbliž-njoj slovenskoj fari — to je v Bogojino, kama so hodili k meši po bližnjoj peškoj poti skoz loga v smeri proti Biikovnici i Strehovcam. Šče dnes kažejo to pot. Kobilje je bilo v Bogojino v faro do 1. 1839. Zvunešnje lice se je po Torskih bojnaj kre Kobiljanskoga po-toka docela spremenilo. V kakšem siromaštvi i pomenkanji je živelo tii liidstvo, spoznamo iz toga, da so verniki ne mogli obnoviti nekdašnje lepe cerkve i samostana, nego so J. 1755. iz darov, ki so je med seov nabrali, postavili na tom mesti, kak šče dnesden stoji cerkev — ne več na bregi — zasilno malo siromalko cerkvico iz lesa. Pa verska gorečnost i mir-nejši časi sta poskrbela, da so si kobiljanski verniki 1. 1814 postavili novo cerkev iz opeke i kamna (ex duris materialibus, Visitatio 1830.). Ta cerkev je mela stolp i koruš (dile). Ne je pa bila posvečena, nego samo blagoslovlena na čast negdašnjemi patroni — Sv. Martini. V njoj je bio eden oltar. Segeštije ne bilo. Cerkev je mela tudi harmonij i leseno predganco. Stolp je bio zidani i iz njega sta razlevala svoj glas vse do okolišnjih bregov dva zvona; eden je bio posvečeni na čast Sv. Martini, driigi na čast sv. Roki, stranskomi patroni kobiljanske cerkve. V toj cerkvici, ki je tiidi ne bila velka, so se zbirali Kobiljančarje k sltižbi božoj približno desetkrat na leto več kak sto let. V Dobrovnik v faro. L. 1839. so Kobilje zavolo bližine i da bi slovenski kraj po-madžarili — prikapčili v te že madžarsko faro v Dobrovnik, gde jc šče dnes. (Dobrovnik je nekda bio slovenski. Vr.) Po bojni so Kobiljančarje sklenoli, da si postavijo novo, za-dosta prostorno cerkev, ki bi tiidi odgovarjala, če bi Kobilje dobilo kda svojega diihovnika. Zdajšnja cerkev je bila dogotovlena 1. 1926. Ma dva oltara i vso potrebno cerkveno opremo. Kobiljanska podružna cerkev ma pravice kak niedna driiga po-driižnica v Slovenskoj Krajini ne. Ma najmre večkrat na leto stalne sliižbe bože i to štiri proščenja: 1. nedela Dobroga pastira (2. nedela po viizmi), 2. sv. Anton, 3. sv. Rok, ki sta stranskiva patrona cerkve i 4. sv. Martin, ki je glavni patron. Zviin toga je v Kobilji tnolba Najsv. Oltarskoga svestva 18. dec. To je od 1. 1839. Prle je na te den bila molba v Dobrovniki. Že od nekda je v Kobilji pounočnicd, ka je velka posebnost, če pomislimo, da je to ne farna cerkev. Stalne sliižbe bože so šče na Štefanje (26. dec), na viizemski i risaoski pondelek. Vse to so kobiljanske pravice že od negda, iz časov, gda so šče v Bogojino v faro bili. Vsa štiri proščenja majo najbrž svoj začetek v tistih časaj, gda je Kobilje bila samostojna fara i so ta proščenja bila farna proščenja njihove cerkve sv. Martina na bregi i gda so cerkveni deo proščenja opravlali kobiljanski »baratje*. K tomi mišlenji nas nagible okolnost, da so ta proščenja ob takših svetniških godo- 49. vih, šterih češčenje so y prvoj vrsti redovniki razšlrjavali. Tiidi ]e po-trebno omeniti, da je bilo Kobilje negda bola poU Posebno na pro-ščenje sv. Martina so romarje zdelečega prihajali i deloma pridejo šče dnes. Brez dvojbe se je to začnolo pri nekdašnioj cerkvi sv. Mar-tina na bregi. Pred tremi letami (v jeseni 1936.) pa je Kobilje na prošnjo do-bilo od višiše cerkvene oblasti dovolenje, da je v kobiljanskoj cerkvi — v začetki vsako driigo nedelo, nato pa vsako nedelo — sv. mcša. Tiidi se je istočasno pri vseh vernikaj porodila žela, da bi Kobilje dobilo svojega diihovnika — ekspozita. Prošnja Kobiljančarov po svojem diihovniki je blla spunjena, kda je višiša cerkvena oblast 1. okt. 1938. nastavila v Kobilji kap-lana — ekspozita. Vsi verniki so ga z velkim veseljom i slavnostjov sprijali (Novine 16. okt. 1938). Po več kak 300 letaj je na te način bila obnovlena nekdašnja kobiljanska fara sv. Martina, ki je za tOr-skih časov tak nesrečno propadnola. Kobilje — dnes. Po zadnjem državnom liidskom štetji je bilo v Kobilji 1003 pre-bivalcov, 226 domov, 202 posestnikov, 20 kočarov i 4 najemniki (rendašje). To skoro v celoti šče zdaj drži. Liidje so ktnetje, ki njim pole ne davle zadosta za vse živlenske potreboče, zato si vnogi iščejo zaslužka po sveti. Domača šmarnica, ki tii raste, ne prinaša nikši ali mali dohodek v penezaj, nego tiipatam v preobilnoj meri izpita liidem škodi, kak gde indri. V vesi sta dva mlina na vodi, edna židovska opekarna brez haska, ar se v njoj ne dela cigeo. Najti je več stolarov, Čevlarov pa skoro nega. Pred dobrimi petnajstimi letatni je šče bila najbole razširjena domača obrt loniarstvo, vej je bio skoro pri vsak-šoj hiži lončar. Kda je pa bio vpelani visiki obrtni davek, je izdela-vanje lončarskih izdelkov henjalo. Satno dva ali trije lončarje so šče v vesi. S strokovno izšolanimi Iončari i z organizacijov odaje bi se dalo lončarstvo poživiti i podignoti, ar so dani pogoji za to. Značilnost za Kobilje so drvarje — lumski delavci. Vsakši moški je takrekoč tiidi dober tesar. Že od nekda so hodili v skiipinaj kak šutnski delavci na Madžarsko sekat loge. Po nastanki Jugoslavije pa po našoj državi. To je bio tiidi jako dober zasliižek do začetka gos-podarske stiske. Kajti tesarskoga dela so vajeni i njim je težko najti primere. Po sto do dvesto i šče yeč moškov je letno zaposlenih po logaj. Pravijo, da so tesarsko obrt prinesli v Kobilje nekdašnji kolo-nisti. To bo menda držalo. Od teh so se navčili Šče driigi. Glavna prosvetna ustanova v Kobilji je trorazredna ludska šola, ustanovlena 1. 1893. Društva so: gasilsko, prosvetno i selekcijsko. Kraj Kobilje je sam na sebi lepi i ves čista i se v tom pogledi že na zvtina loči od madžarskih vesnic: wKrasna lega, lepa okolica, bistri potok, ki po velkom deževji prestopi svoje bregove i preplavla oko-lišnje njive i travnike — so pogoji, da dozdaj nepoznana ves postane važna tujskoprometna točka*. Tak piše od Kobilja krajevni leksikon dravske banovine. 50 Posebno poglavje so narodnostne razmere v Kobilji. Kobilje je ves na slovensko-madžarskoj narodnoj meji. Od treh strani so sosidne vesnice madžarske. Zato je pred prevratom bila za Kobilje vekša nevarnost, da se počasi pomadžari. To tem bole, ar je madžarska politika jako delala na to. Dejstvo, da se je 1. 1839. Ko-bilje pridriižilo k madžarskoj fari v Dobrovnik, je telko pomenilo, da mora vsakši Slovenec iz Kobilja znati tiidi madžarski, ar inači nemre posliišati predge, ne v cerkvi spevati i moliti z driigimi. L. 1893. je bila v Kobilji nastavlena šola, po šteroj je država najbole širila madžarizacijo. V toj šoli se je niti veronavuk ne včio Cerkvica sv. Vida v Strehovcaj; na god sv. Vida (14. jun.) je tii vsako leto proščenje. v maternom slovenskom jeziki kak po drugih prekmurskih šolaj. Tfidi madžarski dtroškt vrtec je bio nastavleni med drtigim zato, da navaja deco k madžarskomi diihi. Kak pri fari v Dobrovniki, tak je tttdi pri podriižnici v sloven-skom Kobilji bio cerkveni jezik madžarski, čeravno so bili vsi verniki Slovenci. Tu so Slovenci madžarsko molili, i spevali, tii se je Slo-vencom boža reč glasila v madžarskom jeziki. Vseedno pajeliidstvo popunoma občuvalo s?oj slovenski jezik i slovenski značaj. Samo na-rodna zavest je postala bole topa, ka je bilo opaziti po prevrati skoro 51 do dnes. To je med drfigim zrok, da si je Iiidstvo včasi po bojni ne znalo poiskati i zahtevati svoje slovenske pravice v svojoj cerkvi. Tak, da je v Kobilji bila madžarska predga vse do približno 1. 1934. Slo-vensko cerkveno spevanje je bilo vpelano namesto madžarskoga leta 1936. i na konci 1. 1937. se je po zapovedi višiše cerkvene oblasti začnolo slovensko spevanje pri sprevodi, v kelko je to pri nas v na-vadi. Kakpa, v zadnjem časi so vse te nepravilnosti preminole. Z mladinov, ki je hodila v šolo po bojni, raste novi slovenski rod, pri šterom nega več najti sledi madžarskoga vpliva i ki bo vekši i bouši v poštiivanji svojega maternoga jezika i v slovenskoj narodnoj zavesti — kak je bio starejši rod, šteri je pod žmečavov težkih razmer tu-patam popiisto i postao v tom pogledi deloma brezčiiten. Zavolo svoje lege i odtrganosti od ostalih slovenskih vesi se je sčasoma v Kobilji razvio poseben govor, ki se pO svojem naglasi i po nešternih značilnih rečaj včasi lehko spozna. Vnoge madžarske reči so vpletene v slovenske stavke, ar je ne bilo nikše slovenske vreline, z šterov bi se rečni kinč lustva bogato. Redke slovenske knige so zablodile pred bojnov v Kobilje, šola je itak bila madžarska, sosidni najbližanji prebivalci ravnotak Madžari. Pa ttidi v tom pogledi po bojni preminjavle te razloček i se zaravnavle s kniževnim jezikom i našim narečjom. Slika predstavla tisti del cerkvenega posestva v Motvarjevcaj, kde so razvaline ne-kdašnje cerkve sv. Ladislava. Pod grmovjom so zidni ostanki fundamenta. Sv. Ladislav v Motvarjevcaj. Kda je že govor od samostana i fare v Kobilji, je prav, če v toj zvezi omenimo Motvarjevce. Severno od Kobilja, dobre pou vore peški, je dnes kalvinska ves Motvarjevci, ki se madžarski zove Sv. Ladislav (Szentlaszl6). Na jiižnoj strani vesi, v šteroj je samo nekaj deset katoličanov, je vekše nm.-kat. cerkveno posestvo. Na tom po- 52 sestvi se nahajajo — na nekaj metrov visikom breščeki — lepo vidne razvaline vekše cerkvene stavbe. Če spitavlete liidi, ka je tam bilo, vam povejo: »Tiijebila katoličanska cerkev, ki so jo Torki razrušili." Pot, ki vodi iz vesi do teh razvalin, se zove ncerkvena potu (egyhdzi ucca). To pa zato, ar je ta pot vodila nekda do cerkve i kre nje so bile hiše. V tistom časi je ležala ves bole v tom kraji, sledkar pa so se začnoli naseljavati bole proti sevri. Zaistino, vsakšega je zanimalo, ki je vido te razvaline, ka je pravzaprav tu bilo negda. Ali je bilo to posestvo v zvezi s kobiljanskim samostanom ali ne, se nemre ni-kaj točnoga povedati. Samo edno je gotovo. L. 1501. je bila bltizi Kobilja fara nSv. Ladislav", gde je bio plebanoš Jurij (Georgius, ple-banus ad S. Ladislaum). Teda bo le istina, ka liidje pripovidavlejo, da je bila negda tii katoličanska cerkev, od štere so do dnes ostali samo spodnji ostanki zida. * * Tak vidimo iz zgornjega članka, da je bilo nekda ob Kobiljan-skora potoki, gde dnes kalvinstvo širi svoj slab vpliv i gde je zado-sta velka verska mlačnost i moralna pokvarjenost — da je bilo tu nekda cvetoče versko živlenje, bile sta tii dve fari, od šterih dnes najdemo samo sledove. Torske bojne so vničile ves te kraj, več malih vesnic je bilo spožganih i sporoblenih, liidje pa spoklani ali v robstvo odpelani. Ostalo je samo slromaštvo i tiidi pokvarjenost, ki se je komaj po sto letaj ozdravilo. — iz — PREKOSNICE. Prleški stric jej blekovo žiipo. Pride v oštarijo prleški stric pa pita, ka majo za jesti. Kelnarca njemi načte vsefele dobrote. Strici se vse vidi, samo predrago njemi odi vsevkiip. wKaj falešoga ali, kaj falešoga." Stric je skopi. Kelnarca njemi poniidij blekovo žiipo za dva dinara. Zaj p& stric nevej, ka je tou, stric je butasti tiidi. Razložijo njemi z velkov težavov, ka je tou govenski blek, na rezance narezani pa na župi skiijani. Te pa hajd, esi ž njim. *Kruj?* wSen soboj prnesa!" BKaj ali za piti?" wŠe nevenkaj bi, ali!** S ten potegne z žepa štriico čarnoga pekovskoga kruja, pa za-čne; kda je pou žiipe pa pou veklna pojo, senjemi je protipostavilo. Naročo si je frtao žganice, štere je pou na diišek v6 spio. Za tejn je dele jo pa piio, z zadnjim falačkom kriija je sklečiko voobrisao, drobtinje lipou spobrao po stoli pa pojo. Ka se plača, se naj pojej ... Na tou zazove kelnarco pa vredi plača. Pou dinara bi jako rad pri žiipi dolshandlao, pa se njemi nej posrečilo. MTe pa naj je ali dvd dinčra tota žiipa, sej je ali dobra bila. Samo dere te mi ali drg6č dali žiipo bleke, mi smrdečo ali ekstran dajte, ka mo si ali son kcoj meša, kčko bou ali htea!K 53 SLINAVKA I PARKLEVKA. Po raznih nesrečaj, kak povodni, metelicaj, nas je leta 1937. v jesen obiskala ešče edna velka nevola, kuga slinavka i parklevka. Z nevoljov smo se je prek zime komaj na sprotoletje rešilL Komaj stno si malo odejnoli, komaj smo dočakali senja i sloboden promet z ži-vinov, že nas je kak grom iz vedrine zagreznola novica, ka se je že ponovič pojavila slinavka pri Lendavi. No zdaj v resnešoj obliki, v vekšem obsegi i z menšimi izgledi na skorajšnji konec. Prvič je prinešena k nam, kak je dognano, iz Francije po se-zonskoj delavki, doma se je razširila po rodi i po domačem zakot-nom vrači. Drugič je pa bržčas prišla ob povodni potom preplavlenih pašnikov obojestransko državne meje pri Lendavi. Slinavka i parklevka je jako nevarna, poprijetna — kiižna živin-ska bolezen, štera se poprime goveda, koze, ovce i svinje, včasi jo tiidi deca dobi, či pije mleko betežnih krav. Ar je to nevarna živinska kiiga, za volo štere trpi naš kmet neizmerno gospodarsko škodo, je potrebno, naj se od nje nekaj pove. Tak de se vsakši živinorejec znao čuvati i s svojim sodeluvanjem pomočti oblasti zatirati to kugo, či se gde zapazi. Na bit te strašne kiige je že z samim imenom pokazano, to je slini se betežna stvar i parkli jo bolijo. Najležej je opazimo na gobci i na parklih. Tak smo že ništerna znamenja povedali, po šterih se kiiga z lejka prepozna; driiga takša znamenja so pa sledeča: živina je tužna, žalostna, mršava, neješča i težko preživle. Z gobca se njoj cedi tenka svetla slina, zraes se tiidi v vekšoj vnožini zlije iz gobca. Gospodar navadno vsa ta znamenja naednok niti neopazi, ne vzeme pa tiidi v patnet trešlike, štera je prvi glasnik kuge pri živini. Od dneva, ka stvar zgrabi klico betega pa do dneva, ka se prva zna-menja betega pokažejo, mine navadno več dni, včasih do sedem. Koža na svitki i med šparklami je vroča i rdeča, otečena i jako ob-čiitliva, ravnotak ttidi na gobci. Za dva tri dni potom se pokažejo meheri razne velikosti na gobci, v gobci, na jeziki i nebi. Ništerni so velki kak kokošje jajce. Sledi razpočijo i na njuvom mesti nastanejo rane preci globoke z kašastov krastov — prevlekov. Zdaj so tiidi bolečine strašno velke, živina težko ali nikak ne jej, zato slabi, mlejko pri kravaj presejne, za rabo je pa tiidi ne. Dozdaj se samo izpira z raznimi razkiiževalnimi sredstvi, te rane najhitrej zarastejo. Žmeče je z ranicami na svitki i med šparklami, šteri pridejo z vsov nesnagov ino vlagov v dotiko, zato se tam rado gnoji, posebno med šparklami, tak, ka se začajo zuvati. Posebno ne-varno je to pri težkoj krmlenoj živini pa pri veliki bikaj. Či do toga pride, je dostakrat bogše pravočasno zaklati takše živinče, kak čakati, dokeč povsema oslabi. Pri svinjaj ravno tak vidimo spremembe, sa-mo ne tak nevarne, ttidi tii se zuvlejo dostakrat šparkli, tak, ka svinje po kolinaj hodijo^i rade ležijo. Dozdaj stno ne meli prilike viditi jako ncvarno betežne svinje, tnali prasci pa dosta netožijo, hodijo 54 po kolinaj i vendar radi jejo i okoli hodijo po dvorišči. Tok bolezni pri ovcaj i kozaj, ar jih nemamo, nas ne zanima. Klice-virus te nevarne živinske ktfge se nahajajo vu vsej de-lih tela i njenih tvorb. Tak pri kravi v mleki, v blati i vodi. Zato je tiidi jasno, zakaj se tak ziejka okuži zdrava živina. tiidi te, gda spioj ne pride v dotiko z betežnov. Posebno lejka je okiižba tam, gde dosta mare staino hodi vkiip, kak n. pr. na paši, na senji. V kraji, gde majo skupne pašnike, katna hodi živina na pašo, se kus;a nagio razširi, ar je okiižba lejka. Ravno tak na senji, či samo edno betežno marše pride, je nevarnost tii, ka se kuga raznese na vse kraje. Štaie po krčmaj so dostakrat pravo gnjezdo, odkec se raznaša slinavke i driige živinske kiige. Z ednov rečjov širitev kiige pomaga vsako shajanje. Trgovci, mešetarje, vkaplarje, šterci — kodišje, cigani, denešnji delo-mržneži i brezposelni ali wpikušje", kak so inda imeniivaii takše, vsi tej primorejo nevedoč širiti to strašno kiigo, gda hodijo od hiše do hiše, od vest do vesi. V tej primeraj je dosta kriva neodločnost liidi, ar največkrat ne viipajo dvera pokazati ali zapreti pred nosotn raz-širilcom kuge, naj ne hodijo v dvorišče. Kak v drugih nesrečaj, tak tiidi v toj je nejveč krivo neznanje i nevera. Seno, slatna, razne živinske sirovine, kak koža, dlaka, mieko, gnoj, vuna, orodje, štero potrebiijemo pri našem vsakdenešnjem deli, vse to prenaša siinavko. Domače stvari, kak psi, mačke, zavci, kiiri, konji i razna divjačina raznaša to kugo. Slinavka trpi navadno od nekelko do 14 dni. Kak smo meli pri-liko opaziivati tiidi pri nas, je nej vsigdar glij močna bolezen pa ne-varna. Ednok je tak miloga toka, ka v par dnevaj brez vsej frosebnih znamenj i posledic mine tak, ka se ludje spitavlejo, zakaj so potrebne vse obrambne rnere, zakaj te'ko kriča. Ravno ta okolščina je tiidi vzrok, ka lustvo težko zarazmi kiižno bit te kiige. Dostakrat je pa potek betega tak strašen i nevaren, ka dosta živine prejde, posiedice so pa nezgriintano težke. Nej je najhiijše, či štero tele gde prejde, htijše je to, ka je marše po betegi ne za nikšo rabo, breje krave ztnečejo, ne strebiio se po kotitvi, ostanejo jalove, mlejko presejne, šparkii se zujejo. Meseci mfnejo, ka živina samo jej, zapravla krmo, ne je pa od nikšega haska. Opazujemo pa dostakrat spremembe znot-rašnje, na srci, pliičaj, večkrat čtijemo, kak se gde što toži, ka prej krava wmeha", včasi se vtriidi, je trda v nogaj. Branimo se proti toj kiigi na vnoge načine. Znamo, ka je sli-navka i parklevka kiižni beteg, zato je važno znati, da se prenaša z vsemi predmeti, s šterimi pride v dotiko betežno marše, prenaša \o člo-vek z svojov oblekov, obiiteijov; prenaša jo živina. Gda de narod vervao, ka je zaistino sifnavka kužni beteg, či gli, ka vsigdar nemre zarazmiti, te de obramba proti siimvki lejka. Tam, gde ne samo ltistvo, mogoče tudi drugi ešče dvojijo v najnovejše izsledke zdravil-stva, tam de se slinavka vslgdar oglašala pa širila. Gda se slinavka i parklevka pojavi v šterotn kraji, trbej posebno paziti, naj zdrava živina ne pride več vktip z sumlivov ali betežnov. 55 Zato ne goniti več na pašo, na senje, ta tiidi ne hoditi. Ne napajati na javnih napajališčih pa po krčmaj, z liidskoga škafa ali vedra. Ne kupiivati i domo goniti živino. Ne hoditi v štale iz radovednosti, pa-ziti na vse pri hiši, na težake, ka ne prido po nepotrebnom v do-tiko z bctežnov živinov. Ne puščati ne v dvorišče, ne v štalo, vse prle navedene, ki po svojem posli, za kriihom ali tepešiji hodijo od hiše do hiše. Potreben je pesji zapor, šteri je pri nas tak večen. Za-pirati kiire, naj nerazkapajo po gnoji, ne doma, ne pri sosedi i ne hodijo po gnojšnici, gde skladamo gnoj od betežne živine. Či se pa pa poleg vse pazke vendar zbiidi ktiga v našoj štali, je vse gornje ešče bole potrebno. Potrebno je pa ešče včiniti vse, naj se zdaj ta nesreča ne raz-naša iz okuženoga dvorišča, zato se naj vsaki, ki po prsti more priti ali oditi, more razkiižiti, to je očistiti, kelko je mogoče z preprostimi merami, (driigih tak nematno) od klic betega. To se včini tak, ka si operemo roke, obiiteo v razkiiževalnom sredstvi na pr. v 2*5% kar-boli, kreolini, v 2% kaporiti itd., tiidi se skefati s kefov, namočenov v takšo razkiiževalno tekočino. Betežnoj mari je pa potreben pred vsem mir i siiha nasteo, pa dobra zelena krma. mejko seno, otrobje i čista voda. Preporočati je včasi vso govensko živino v istoj štali okii-žiti tak, ka zememo slino iz gobca betežnoj i na ribamo ž njimi zdravo. Tak, či je šteromi maršeti za zbetežati, naj zbeteža včasi, pa se na te način naednok i hitrej rešimo nevole. Teoce odstraniti i napajati z prekuhanim mlekom, tiidi svinjam davati samo prevreto mleko. Betežnoj živini na den večkrat prati ves gobec z jecihom, čes-nekovov vodov, 2-3% bilolenov, galicom. Šparkle osnažiti od nesnage blata, gnoja z mlačnov vodov, 2, 3-4°/0 kreolinom, lizolom, galicom, namazati s katranom, vse to potrebno da uradni živinozdravnik, ki je zato poslani i plačani, zato ne hodite po druge. V naprednejših, bogatejših državaj, kak v Nemčiji, že vračijo z ceplenjom slinavko. No pa zdaj poleg vsega bogatstva i znanja se je širila po celoj Europi i tak prišla k nam. Z ceplenjom dobi zdrava živina odpor tkzv. immunitet proti kiigi, pa ne zbeteža. Dokeč nede falejše vrastvo, pač ostanemo pri starom, ar je na konci za kmeta vse edno, na kakši način zgiibi tele, ali je da piici, ki je odpela, ali pa da za vrastvo, ali je kvaren teleta, ar nikaj ne oda. Bit je vsekak. Država z zakonami i pravilnikami predpiše razne naredbe v svrho zatiranja kiižnih bolezni. Tak je predpisana tiidi dužnost ob-vezne prijave, či se gde pojavila slinavka. Stavi, ali omeji ves pro-met z govejov živinov, inači poostri nadzor nad istim. Odredi nadale strogi pesji zapor, prepove odajo mleka, sira, ki-selaka, zmočaja iz okiiženih dvorišče. Prepovedana je trgovina z be-licami, spravlenimi v seni ali slami. V okuženom i ogroženom kraji prepove klantivanje vsem tur-bašom, ciganom, tepešom i. t. d. Se zna, vse gornje prepovedi so jako neprijetne/ zvun zadnje, ka se tepeške nadloge rešimo, prizadeti je kmet, trgovec i konsument. Zato ne čudo, či vsi iščejo krivca, i či si vsakši na svoj načnin skiiša 56 pojasniti, što ma hasek iz prepovedi. Moramo znati, ka je vse to toti neprijetno, a potrebno. Vse to sliiži ednomi cili, kem prle prepraviti ktigo i odvrnoti od kmeta ešče vekšo škodo, kvar. Či se vsigdar ne-posreči, je ne kriv zakon, država ali njeni organi, kak je ne kriv plot, šteri je postavleni za to, naj nam nebi tovaj spobrao zelja, či gli, ka je tovaj odneso zelje. Pač je premagao plot. Po zimi, gda zviin spravlanja, sekanja drv, nega nikšega po-membnejšega dela, ešče kak tak. Na sprotoletje pa je skoro nemo goče omejiti gibanje z vpreženov živinov, — gda znamo, ka je od toga dela odvisen kriih driižine. Pripeti se zato večkrat, gda je kmet v nevoli, (eksekutor za dverami, poštar z čeki na pragi, deca gola, bosa, v kiinji brez soli,) ka proti vsoj prepovedi v peneze spravi kakše brave, štero že duže krmleno čaka svojo usodo. V to njemi rad pomore dobička želen kiipec pa tiste ltiknje v predpisaj. Ogromna je škoda, štero trpi ves narod, država, gde se slinavka zaperi, dostakrat se ne da preceniti. Kelko živine prejde, kelko živi-ne neozdravi popunoma, kelko krme se zapravi, ar dosta gospodarov ^gor" pa «dol" krmi vse v viipanji, ka se lejko senja li odprejo pa de meo k redi za odajo, spolaga vse, te pa čaka ktipca, šteroga od niket ne. Samo ništerni so tak srečnl, ka smejo ktipiti nekelko glav, či majo wkontigent", ka pa vse košta i pri toj priliki je kraet pa bit, ar oda kak driigi ščejo, ki cene delajo. V takšem časi so cene nizke, ar si kiipci ne hodijo eden drii-gomi v »goj* i ne kvarijo eden drugomi cene. Izvoz je omenjen i zve-zan z vnogimi pogoji, oregledi i dovoljenji, vse to košta, kmet je pa bit. Izvoz je omejen zato, ar se vse države branijo živine iz okužene države, naj se k njim ne bi kiiga prinesla. Za to je zadnji čas prišeo, naj si liistvo predoči nevolo, nesrečo i ogromno škodo, štero trpi za volo slinavke, naj jo zato ne taji, naj jo zato ttidi nevedoč ne širi. Ravnajmo se oo navodilaj. Naj nam bo že jasno, ka je wokii-žena", ka je wogroženaa i »slobodna" občina. Naj se ne trži, ne vozi iz slobodne, ogrožene v okuženo občino, tiidi na klavnico ne, ar se tak tiidi širi slinavka, ne samo naopak, gda se iz okiižene hodi raz-našat beteg v neokiižene občine, ar se iz okiižene domo lejko pripela z kolami, škerjov i zdravov živinov i tak jo prenesemo domo zdravoj živini. Skrajni čas je že, ponovno naglašamo, ka se vsi brez razlike prepričamo, osvedočimo, ka je tiidi slinavka i parklevka ravnoiak po-prijeten, kiižni beteg kak tifus, kolera, bleki i razne driige kiige pri iiidej i marhi. Naj ne moti nikoga, či si sam nemre najti zadostnih dokazov za kiižno bit slinavke, raj naj verje to pa de na hasek njetni i bližnjemi, vči se raj naj na driigoga koži i ne na lastivnoj. ac. 57 S KOJ LGDJE ŽIVEJO. I. Nekši šoštar je živo na vesnici s svojov ženov i decov. Bio je z arende pri ednom kmeti, ar on sam ne meo ne hiše, ne pednja zemle. Od svoje meštrije je dobo komaj telko, ka se je z družinov preživlao. Kruh je bio dragi, delo pa slabo plačano, tak, ka je sproti po-trošo ves zasliižek i ne meo driigoga kak eden stari kožuh za sebe i za svojo ženo, ki je bila oblečena v stare cote. Dve leti se je že za-man triido, ka bi si kiipo ovčjo kožo i si napravo novi kožiih. Na jesen si je spravo nekaj kopejk (rusovski drobiž) i trije rubli so bili skriti v ženinoj škrinji. Meo je tiidi sterjati pet rublov duga v bližnjoj vesnici. Edno zajtro se je šoštar odločo, ka si kiipi ovčjo kožo. Obleče si ženin podšiti kaput i prek tcga šče svoj oguljeni kožuh, dene v žep tri ruble i brez zajtrka odide. Kriiha je bilo najmre jako malo i deca so bili ješči. Prišeo je v driigo vesnico i stopo h kmeti, ki je bio njegov dužnik. Kmeta ne bilo doma i njegova žena njemi obliibi, ka v prišestnom tjedni pošlejo peneze domou. Dala njemi pa ne niti edne kopejke. Pri drugom ktneti so njemi prisegali, ka nemajo nikaj penez. Dali so njemi satno dvajsti kopejk zato, ar njim je zakrpao Črevle. To je bilo malo. Šoštar si je pogučao, ka si nazliik tomi kiipi kožiih. Trgovec je pa mislo inači: ne njemi je dao na kredit. »Prinesi mi osem rublov i jaz ti dam kože. Zebereš si lehko tiste, štere se ti najbole vidijo. Takšitn kak si ti, pa ne davletn na porgo." Šoštar je ne opravo nikaj. Dobo je samo dvajsti kopejk i par raztrganih šolinjov za popravek. Siromak je bio jako žalosten. Šou je v krčmo, zapio svojih dvajsti kopejk i odišeo dotnou brez novoga kožuha. Zajtra so njemi zobovje šklepetali od zime. Zdaj pa, ka je pio, se je počtito dobro. Kukeo je s palicov po zmržnjenoj zetnli i cimbalankao s šolinji na ramaj. I atak je modriivao: MVidiš: meni je toplo brez novoga kožtiha, ar sam spio kupico vina, Vino se veselo pretaka po mojih žilah. Čemi novi kožiih? Čiitim, ka mi moje sirmaštvo ne dela več skrbi. Živo bom lepo tiidi brez novoga kožiiha. Šče več: za celo živlenje mi ga ne trbe. Samo, sa-mo ... žena de pa žalostna; i po pravici .. .• Na sredi takšega modruvanja pride šoštor do kapelice, ki je stala na cestnom ovinki. Gleda i vidi nekaj, ka se sveti na vogli. Den se je že nagibao proti noči i siromak je nejmogeo spreviditi, ka bi to bilo. »Ka je to? Beloga kamenja tii nega ... Je krava? Ne, to je ne kravi spodobno. To je glava človeka, ki je ves beli kak mramorna' podoba. .. Pa zakaj bi naj ležao človek na zemli?M Semen je šou naprej i vsikdar bole vido. 53 »Čiido bože! Kakši dogodek!" Resan je človek. Pa je živ ali mrtev? Sedi, naslanja se na rob kapele, je ves goli i si več ne oddihavle. Siromaka popadne strah. Misli si: wČloveka so bujli, ga slekli i ga ta vrgli. NajbouŠe bo, če odi-dem vkraj kak najhitrej." Odbežao je i ne je vido veČ nikaj. Pa se je stavo za eden hip, obrno glavo i vido, ka je tisti človek odišeo od kapele, se gibao i ga gledao. Ves sprestrašen se je siromak prekrižao i se pitao, ka naj na-pravi: ali se obrne nazaj ali pa pobegne. nČe bom šou ta — si misli Semen — se mi lehko kaj zgodi. Bogzna, ka je to za človeka! Če je napravo že kakšo hiidobijo, me zgrabi za grlo i jaz se mogoče ne bom več mogeo rešiti. Najbouše je, če odidem." I popaščo se je. Pa naednok ga je zapekla vest i naglo se je stavo. MKa delaš, Semen? Ka delaš?" si je pravo. »Gledaj, čldvek je najbrž bltizi smrti, i ti se ga bojiš pa bežiš. Oj, Semen, to pa ne prav!" I k mesti se je Semen obrno proti kapeli i šou naravnoč k ne-znanomi človeki. Kda je prišeo k njemi, ga je pogledno od nog do glave. Neznanec je bio mladi i močen, i na njegovom belom teli ne bilo najmenšega znamenja vdarca. Bio pa je viditi premrznjeni i pre-plašeni. Sedo je proti zidi i ne je več gledao. Tak je bio slab, ka niti zimic ne mogeo zdignoti. Semen se je sklono nad njim i človek je prišeo včasi k sebi, odpro oči, zdigno glavo i gledao šoštara. Kak njemi je šoštar pogledno v oči, včasi ga je zliibo. Vrgeo je z rame šolinje, razvezao pojas i si slekeo kožiih i kapo. BNe je vredno dosta gučati. Obleči si to. Hitro, ar zmrzavleš!" I vzeo je nesrečnika na rokc i gledao začudeno njegovo belo i lepo telo, i njegov sladek, ponizen i mili obraz. Neznanec se ne brano. Semen ga je oblekeo i njemi djao na glavo svojo kapo. Tfsti čas je potegno veter i njemi zdigno ylase, tak ka je Semen zdregetao od zime. wJaz sam plešasti — si misli šoštarček — on pa ma goste vlase. Boušr de, če njemi šolinje dam.M Poklekno je pred neznanca i ga obiio. Nato ga je postavo na noge i njemi pravo: MHajdi, brat! Gibli se malo, ka se segreješ. Tii nemaš nikšega posla, hodi tiiodnet." Neznanec pa je stao i ne spregučao, ar šče ne mogeo. Samo dobrotlivo je gledao Semena. »Zakaj nikaj ne poveš? Vej pa vidiš, ka tii nemreva prenočiti. Domou trbe iti. Tti maš mojo palico. Če si ne pri moči, se nasloni. Hajdi, hajdi. ..' Ciovek je bogao i odišeo s Semenom. 59 Medtem kak sta šla, je Semen pitao: »Što si ti?u »Jaz sam ne s toga kraja." BJaz pa sam, i ga dobro poznam. Ka te je naneslo k tistoj kapeli?" »Ne smem povedati." MSo te zbantiivali ?" nNe. Nišče mi ne nikaj napravo. Bog me je kaštigao." wDobro. Jaz tiidi znam, ka vse pride od Boga. Pa . .. kama si šou?" »Kamašteč idem, za mene je to vseedno." Semen se ne tnogeo načiiditi. I vendar te človek ne zgledao, ka bi se šteo norčariti ž njega. Njegov guč je bio mili i sladek. Semen je znao, ka je na sveti dosta nerazumlivost i skrivnost-nih reči. Odgovoro je nepoznanci: »Nikaj zato. Pridi v mojo hišo. Tam se lehko segreješ. Malo se popaščiva." Nepoznanec se je popaščo i hodo vštric Semena,ki se ne več bojao. Z božov pomočjov sta prišla domo. II, Semenova žena je opravila svoje delo. Nacepala je drva, pri-nesla s stiidenca vodo, nahranila deco i se prepiistila mislim: wKak dugo ga nega domou! Zdaj bi že davno morao pritk Pa ja ne šou v krčmo?" Ravno te je začiila, ka Semen prihaja. Matrena je povrgla svoje delo i šla v preklit. Vidla je dva člo-veka: Semena i nekšega nepoznanca, ki je bio razoglav. Matreni je prišla včasi miseo, ka se je Semen napio. wVej sam znala!" si misli. I gda je vidla takšega, brez kožiiha, s praznimi rokami, tihoga i prestrašenoga, se je siroli stisnolo srce. BPeneze je zapio s tem potepinom i zdaj ga je šče pripelao domou." I Matrena jiva je pustila naprej i nato šla za njima. Kda so prišli v sobo, je Matrena zapazila, ka je neznani človek bio siihi, bledi mladenec, ki je noso podšiti kožuh. Nepoznanec je stao nepremično, Oči je meo povešene. »Najbrž je kakši razbojnik!" si je mislila Matrena. Šla je proti ognjišči i si nezadovolno muvila. Semen si je med-tom vzeo kapo z glave i se mirno doli seo. MNo, Matrena, daj nama kaj jesti. Jaz sam šče na tešče." Matrena je nekaj tnuvila, bogzna ka, i odkimala z glavov. Nato je gledala oba, tiho i nezadovolno. Semen je zarazmo, da se v ženi nekaj kiiha. Pa napravo se je, kak da toga ne bi vido. Prime nepoznanca za roko i pravi: »Sedrse, brat, i jejva!" Nepoznanec se je tiho seo. wNo, žena, ne si nikaj dnes skiihala?" 60 Matreno so zgrabili čemeri. NJa, sktihala sam; pa ne za tebe, ki si zapio peneze i pamet. Vište ga, vište! Kupivat ide novi kožiih, pa pride domou brez vsakše kopejke, svoj stari kožtih pa da kodiši i ga pripela v hišo. Nikaj ne dam pijancoma ... »Na, na, Matrena, ne trbe tak gučati! Bouše bi bilo, ka bi me pitala, što je te človek. »Povej mi prvle, ka si napravo s penezi?" pita žena. »Evo ga: Frisonov ne mi dao nikaj. Viitro, je pravo, ka dobim." Matrena je poskočila. »Tak? Brez penez, brez kožiiha, samo obliiba i eden želodec več?" Vzela je ruble i kričala: »Jaz ne dam jesti tepešom i pijancom!" »Čiij, Matrena, bodi pri miri! Posliišaj, ka ti povem." wČe bi te posliišala, bi poslušala pijanoga nimaka." Zaman se je trtido Semen, ka bi njoj razložo, kak je pio samo za dvajseti kopejk i samo zato, ka bi se segreo; kak je najšeo ne-poznanca... Matrena pa ga ne plistila do reči. Sama je gučala za štiri druge. Dve reči naednok sta njoj leteli z jezika, povedala njemi je vse, ka je znala za deset let nazaj. MČe bi resan kaj dobroga napravo, bi mi lehko povedao, kde si pobrao toga pikuša." MVej ti pa ravno to ščem povedati! Šou sam poleg kapele i naj-šeo toga človeka napou zmržnjenoga. Bog sam me je pripelao k njemi. Če ne bi bilo mene, bi on nojco zmrzno. Ka sam mogeo driigo na-praviti, kak vzeti ga, oblečti i ga s sebov pripelati domou? Ali bi ga naj piisto na njivaj ? Mir, Matrena, to bi bio greh! Misli malo na to, ka vsi moramo vmreti!" Matrena je že odprla viista, ka bi njemi odgovorila. Pa njoj je pogled vujšeo na nepoznanca i ne je spregučala reči. Nepoznancc je sedo nepremično na klopi, prsa so se njemi zdi-gavala pod prekrižanimi rokami. Oči je zapro i gvišno je morao jako trpeti. Glava njemi je bila skJonjena kak v najvekšem trplenji. Matrena ga je tiho gledala. Milo se njoj je. Semen njoj lepo pravi: »Matrena, nernaš več Boga v svojem srci?" Matrena je poglednola nepoznanca i se srečala ž njegovim po-gledom. Naednok se je vsa zmehčala. Šla je k ognišči i pripravila večerjo. Na sto je postavila skledo i prinesla kriih i pijačo. MJejta!" je djala. Semen je porino nepoznanca k stoli. wHodi bliže, dečko!" Matrena se je sedla k moži, se naslonila z laketi na sto, stis-nola brado med dlani i gledala moškiva, kak sta jela. Naednok se njoj je nesrečnik jako zasmilo. Nepoznanec pa je tiidi istočasno postao nadvse veseli, pogledno je žensko i se njoj nasmehno. 61 Po večerji je Matrena odnesla skledo i ostanek kriiha. Nato je pitala nepoznanca: MOdked si?" wNe sam s toga kraja". MKak si se prišeo?" »Nemrem povedati". »Što te je slekeo?" nBog me je kaštigao. Semen me je vido i se me smilo. Oblekeo me je, obiio me je i me pozvao, naj idem ž njim. Ti si se tiidi smi-lila moje nesreče i mi dala jesti i piti.. . Bog naj vaj blagoslovi!" Matrena je stanola, odprla omar, vzela semenovo robačo, ravno tisto, štero je tisti den zakrpala, poiskala stare šolinje, dala oboje nepoznanci i djala: nVzemi to, ka mamo. Ti nemaš nikaj. Leži si na klop i spi, gvišno si truden. Ndpoznanec si je slekeo kožiih, si oblekeo robačo, se zahvalo Matreni i si legeo na klop. Matrena je pihnola svečo, vzela kriih i si legla poleg ognjišča. Zaspati pa ne mogla. Nepoznanec njoj je delao skrbi. Nato se je spomnila, ka kriiha več nega. Znala je, ka do viitro brcz kriiha. Zmi-slila se je tiidi na semenovo robačo. Postanola je nemirna i žalostna. Pa se je spomnila poniznoga i miloga nepoznancovoga nasmeha, i tak se njoj je vidlo, kak či bi velki kamen spadno ž njenoga srca. Tiidi Semen je ne spao. Matrena ga je čtila, kak stonja. wSemen!a *Ka je?« »Nernamo več kriiha. Dnes sam ga ne spekla. Ka naj vtitro na-pravim? Prosila bom sosido Melauro, naj mi ga posodi". HNe misli na to, vej ne merjemo od glada*. I oba sta vtihnola. »Te človek je viditi dober. Zakaj ne pove nikaj od sebe?" wBržčas njemi je prepovedano". ^Semen!" ,Ka je?« nMi davlemo, nam pa nišče ne da". nBodi tiho, pa spi!" je dokončao Semen. I oba sta zaspala. III. Setnen se je rano prebudo. Deca so šče spala. Žena je odišla k sosidovim po kriih. Ne-poznanec je sedo na klopi i gledao pred sebe, Njegov obraz je bio bole jasen, skoro veseli. MNo, dragi moj!" njemi pravi Semen: wTvojemi želodci trbe kriiha, tvojemi teli obleke. Vsakši mora sam za sebe skrbeti. Znaš kaj delati?« wNe vem nikaj*. Semen ga je začiideno pogledno. ^Človek se lehko navči vse, samo če šče". 62 NVsl delajo: delao bom kak driigi". »Kak ti je ime?" »Mihao". *Dobro, Mihao; ti mi neščeŠ nikaj povedati, pa to nepotrebno. Jesti pa je potrebno. Če boš delao to, ka ti povem, pa te obdržim". »Bog te blagoslovi! Samo navči me na to, ka nevem!" Semen vzeme konopno predivo i začne delati dreto. Mihao ga je pazlivo gledao, vzeo tudi on predivo i deiao dreto. Hitro se je navčo rezati, šivati, devati podplate i krpati. Komaj je vido, včasi je znao delati. Že prvi tjeden je delao tak dobro, kak če v svojem živlenji nikdar driigoga ne bi delao. Ne je zgubo edne same minote. Jo je malo. Kda je svoje delo dokončao, se je postavo v kot i gledao vujška. Gučao je malo, vo ne je šo nik-dar. Od tistoga večera, kak njemi je dala Materna večerjo, neso ga vidli nikdar, ka bi se nasmehno. Medtem pa so minevali dnevi, tjedni, meseci. Minolo je celo leto. Mihao je vsikdar delao. Postano je slaven rokodelec. Nišče ne delao tak dobro kak on, nišče tak hitro, nišče ne vido tak močno i trdno napravlene obutve, kak je bila njegova. Dvajsti kilotnetrov naokoli so ga poznali. Semen se je pa bogato. Eden zimski den sta delala majster i njegov vučenec vkiiper. Pred hišov so se stavile sani, v štere so bili vpreženi trije jako lepi konji. S kočije je skočo sluga, odpro dverca i vo je prišeo gospod s sijajnim kožiihom, stopo doli i odišeo gor po stubaj. Matrena je odprla dveri na stežaj. Gospod je bio tak velki, ka se je morao skloniti, kda je šou prek praga. Kotnaj je prišeo notri, se je gizdavo zvednačo. Skoro se je dotikao stropa i mala soba ga je bila puna. Semen ga je pozdravo ponizno, Mihao pa navadno. Človek je bio liki z driigoga sveta. Meo je rdeča i debela lica, bikoski šinjek. Vrgeo je od sebe kožuh, se seo i pitao: »Šteri je majster?" Semen je stopo za eden stopaj naprej. MJaz sam, milostlivi gospod". Gospod je pozvao slugo: MFedka, prinesi mi blago!" Sluga je prileto s pakom i ga postavo na sto. ..Odpri ga!" Sluga je bogao. Gospod je pokazao blago Semeni. ,,Vidiš to blago, šoštar?" ^Vidim, milostlivi gospod."^ ,,Znaš, kakše blago je to?" Semen je dobro pogledno i odgovoro: wTo je prvovrstno blago, milostlivi gospod". nT\ si kaj takšega nikdar ne vido, oseo! To je francosko blago, razmiš? Dvajsti rublov koštaM. 63 Gospodov glas je bio oblasten. Njegove kretnje so pomenile zapoved. Semen je preplašeno jeklao: ,,Kde bi mogeo kaj takšega viditi! Jaz sam bogi siromak." ,,To se razmi . . . Mi moreš napraviti s toga blaga šolinje?" ,,Morem, milostlivi gospod!" Moreš ?. . . Dobro premisli, za koga boš delao, i s kakšim blagom. Napravi mi šolinje, ki bodo trpelivedno leto: šolinje, ki bom je noso edno leto i se mi ne raztrgajo. Če nemreš, pa odpovej. To ti povem prle, ar če se šolinji raztrgajo med letom, te vržem v vozo. Če bom je pa lehko noso celo leto, dobiš deset rublov. Semen je bio v dvojnosti. Ne je znao, za koj bi se odločo. Pogledno je Mihala, ga siino z laketom i ga potihoma pitao, ka naj odgovori. nAli naj vzemeva?" Mihao je prikimao, i Semen je vzeo naročilo i pravo, ka do šo-linji trpeli celo leto. Gospod se je dao ztiti i si vzeti mero. Medtem je gledao okoli i pravo Mihali: wAli boš ti delao šolinje? Pazi dobro, trpeti morajo celo leto, si razmo? Odgovori, šoštar!" Mihao ne odgovoro. Semen je zdigno oči i vido, da Mihao ne gleda na gospoda, šteri njemi guči, liki gleda vujška i gvišno je mo-rao nekaj viditi, ar se je smejao. »Zakaj se smeješ, norc!" kriči gospod. »Pazi na to, ka gučim, ar neščem giibiti časa." Mihao je odgovoro: »Vaši šolinji do gotovi v določenom časi." MTak je!" pravi gospod i si obleče kožiih. Kda je šou s hiše, je vdaro s čelom v zid. Srdito je zakričao .. . Nato je zleto skoz dnevi kak viher i minoto za tem so ga sani že odnesle. Semen je gledao za njim. Nato pravi ženi: »Močen ja kak hrast. Gledaj! Zmaz je dolvdaro!" Nato se je obrno k Mihali: wVzela sva na sebe delo, štero nama lehko napravi preci skrbi. Blago je drago, gospod je gobjanski. .. Trbelo de jako paziti. Ti maš mlajše oči i bole sigurne roke, vreži mi to platno. Jaz bom pa dele delao." Mihao je bogao. Vzeo je blago, ga razprestro i začno vezati. Matrena ga je gledala. Poznala je šoštarsko delo, zato se jako začii-dila, kda je vidla, ka Mihao ne režev platna za šolinje, kak njemi je gospod naročo, liki za nogavice. Štela njemi je to povedati. Pa je vidla, ka jih že vkiiper šivle i je nikaj ne pravila. Vej se je Mihao dobro razmo na svojo meštrijo i je zato bouše, ne vmešavati se. Mo-goče je blaga za šolinje preveč i dojde tiidi za nogavice. .. Mihao naglo dela, Matrena pripravla obed. Semen je s svojim delom na konci, nato stane i zakriči: wJaj nam! Edno leto že dela Mihao pri meni i šče dozdaj mi nikaj ne pokvaro. Pa ravno dnes mi napravi nogavice namesto šolinjov 64 i pokvari blago. Ka de pravo gospod! Kde naj dobimo driigo blago? Prijateo Mihao, ti si me pogttbo! Ti si se zmešao. Gospod je naročo šolinje!" V tom se začuje močno klonkanje. Semen pogledne vo i vidi slugo, ki privezavle konja k dveram. Semen njemi odpre dveri i sluga stopi notri ves zlecani. wDober večer, gospodje!" »Dober večer. Ka bi rad?" »Gospa me pošila zavolo šolinjov." »Šolinjov?" wJa, gospodi jih več ne trbe, ne de jih več noso... Bog vas naj žive šče sto let !** nKa praviš?" »Pravim, ka je gospod mrtev. Niti domou je ne prišeo. Na sanaj je zdehno. Pridemo domou, jaz odprem dverca i ga vidim, kak notri leži. Komaj smo ga spravili vo. Gospa me pošila, ka bi napravili no-gavice namesto šolinjov. Trbe je včasi, ka ga oblečeno i spravimo V krsto.* Mihao je vzeo nogavice i ostanek blaga, oboje zasukao v zvitek i ga izročo slugi. wZbogom vsi i lehko noč!" pravi sluga i skoči na konja ravno tak naglo kak je ž njega prišeo. IV. Minolo je edno leto, minoli sta dve, minolo je hitro šest let, kak je Semen vzeo k sebi Mihala. Nikaj novoga se ne zgodilo. Mihao je ne šo nikdar nikatn, gu-čao je naredkoma, i samo dvakrat se je nasmehno: prvi večer i tisti den, kda je velki gospod naročo šolinje. Semen se ne mogeo prehvaliti s svojim detičom. Nikdar večga ne pitao, odlced je prišeo. Samo ednoga se je bojao: ka Mihao ne bi odišeo. Ednoga dne so bili vsi vkuper. Dečacje so se lodili i skakali na klop i s klopi. Matrena je segrevala peglo, Semen je zabijao klinčke i Mihao je ravno dogotovo peto. Eden izmed dečako? se je naslanjao na Mihalove rame i gle-dao skoz okno. Naednok pravi: »Gledajte, stric Mihao! Trgovka z dvema dekličkama! Kak sta priličnivi! Joj, če bi se prišli! Edna je plantava." Mihao je za čas piisto delo i se nagno skoz okno. Semen je od začudenja debelo pogledno. Mihao je ne nikdar gledao skoz okno! Nato je šou k okni tiidi Semen. Vido je lepo oblečeno žensko, ki je gnala dve, v kožiihe zasii-kanivi deklički. Malivi sta si bile spodobnivi. Nemogoče bi bilo ločiti edno od driige, če ne bi bila edna plantava. Ženska se je stavila pri šoštarovij dveraj, pritisnila na kvako i stopila v hišo z obema dekličkama. wDober dcn, ludje!" 5 65 »Dober den! Ka želete?" Ženska se je sela, Deklički sta se spravili okoli nje. ,,Trbe mi šolinje za deklički." ,,Za tak male smo šče nikdar ne delali. Pa ka što šče, tisto na-pravi. Ščete na dvojni poplat, iz klobiičevine ali iz platna? Moj detič Mihao zna jako dobro napraviti." Semen se je pri tom obrno i vido, ka M'hao jako gleda deklički. Sernen se ne mogeo začiiditi. Deklički sta bili resan jako lepivi, z rožnatimi lici i čarnimi očmi. Pa nazliik tomi ne mogeo razmiti, zakaj jivi Mihao tak pozor-no gleda. Mogoče jivi pozna. — Semen se je med tem razgovarjao z žen-skov i jemao mero. Ženska si je vzela plantavo dekličko na kolena i pravila: ,,Vzemi samo dve meri od te... Napravi eden šolinj za plan-tavo nogo i tri za zdravo. Obe mata vednake noge, ar sta dvojčka." MJaj, kak se njoj je zgodila nesreča? Ali se je že narodila takša?" MNe, njena mati jo je oplantala." V pogovor se je vteknola Matrena i pitala: MŠto je te mati? Ne ste vi?" MNe, ne sam jaz mati, tudi sorodnica ne, dobra gospa. Tevi dve deklički sam jaz samo pohčerila." wNe sta tvojivi i jivi tak božaš!" wKak jivi ne bi rada mela? S svojim mlekom sam jivi gor hra-nila. Mela sam tiidi jaz moško dete, pa mi ga je Bog vzeo. Rada sam ga mela kak tevi deklički." wPa čidivi sta te?a Ženska odgovori: Šest let že nemata sirot;ci ne oče ne matere. OČo so pokopali v tork. Mati je vmrla v petek. Bili sta brez oče šče prvle kak sta pri-ŠH na svet, mater sta pa zgiibili, kda sta komaj prišli na svet. Jaz sam te živela v tistoj vesi. Bili smo si sosidje. Njihov oča je bio drvar i je delao v logi. Ednok je spadnolo na njega drevo i ga zmii-zgalo. Prinesli so ga domou, pa je doma včasi diišo pusto. Tri dni za tem sta prišli na svet tevi dve sirotici. Mati je bila sama, ne bilo nikoga, ka bi bio poleg i njoj pomagao. Zajtra sam jo šla gledat, pa sam jo najšla že mrzio. Kda je vmerala, je spadnola na dete i ga oplantala. Sosedje so prišli vktiper. Vzeli so žensko s postele, jo djali v drvo i jo pokopali. Sosedje so dobri liidje. Pravili so: »Deteti sta ostali samivi. Što jevi vzeme?" Jaz sama v vesnici sam jivi mogla hraniti i sam jivi vzela s sebov. Milostlivi Bog me je poplačao. Zdaj se nam dobro godi. Živemo na mlini pri bogatom trgovci. Ka bi de-lala brez tevih sirotic? Sama bi bila. Zakaj jivi ne bi zato rada mela? Onjevi sta svejlost mojih oči i bota tolažba mojih starih let." I dobra ženska si je stisnola na prsa deklički, plantavo je moč-nej obinola isi obrisala skuznate oči. 66 Matrena je zazdehnola i pravila: MPregovor pravi, ka je mogoče živeti brcz oče i matere, a brez Boga ne mogoče." Kda so se tak pogovarjali, se je naednok prižgala zarji spo-dobna svetlost v ednom koti i je zasvetila po celoj hiši. Svetlost je prihajala iz kota, v šterom je sedo Mihao. Roke je meo sklenjene i oči obrnjene proti nebi. Vsi so se obrnoli proti njemi i se začtidili. Mihalov obraz se je sveto kak v zameknjenji. Ženska je stanola, vzela slovo i odišla z dekličkama. Mihao je zvršo svoje delo, se približao svojemi majstri i svojoj gospodinji, jiva pozdravo i pravo: »Zbogom, gospodar i gospodinja! Bog mi je skazao milost, ska-žite mi jo tiidi viiva." Mihalov obraz se je sveto v nadnaravnoj svetlosti, zato sta se Semen i Matrena globoko priklonila. Semen njemi je pravo: *Jaz mislim, brat, ka si ti ne takši človek kak so driigi. Jaz te nemrem gledati, ttidi pitati ne. Povej mi pa samo to, te prosim; za-kaj si bio tak žalosten, kda sam te s sebov pripelao? Zakaj si se razveselo, kda ti je žena ponudila večerjo? Ti si se njoj nasmehno i od tistoga časa ne si bio več žalosten. Nato je prišeo tisti velki go-spod po šolinje i ti si se driigič nasmehno i postano šče bole miren. Nazadnje je dnes prišla ženska z dekličkatna i ti si se nasmehno tret-jič i tvoj obraz se je razsvetlo. Povej mi, Mihao, zakaj se tak svetiš ? Zakaj si se trikrat nasmehno?" Mihao je odgovoro: wBog me je kaštigao zavolo moje nepokorščine. Bio sam nebeski angeo i Gospod me je poslao na zemlo po edno diišo: diišo edne ženske. Prišeo sam na zemlo i sam vido betežno žensko na posteli. Malo pred tem je porodila dve deklički. Deteci sta jokali poleg ma-tere, ki je bila betežna i jivi ne mogla nahraniti. Kda me je ovarala, je zarazmila, ka Bog terja njeno diišo . .. Razjokala se je i me pro-sila: »Boži angeo, moj mož je mrtev, pred tremi dnevi je spadnolo na njega drevo i ga bujlo. Jaz sama nemam več matere, nemam se-stre. Mojivi deteti nemata več nikoga na sveti. Ne jemli zato moje diiše." Bogao sam ženo. Djao sam deteti poleg nje i odišeo nazaj v nebesa. Kda sam prišeo pred obraz vekivečnoga Boga, sam njemi pravo: »Nesam ti mogeo prinesti ženskine diiše. Mož njoj je vmro. Dvojčka ma i tne je prosila, naj jo bar pustim telko časa, ka jiva gor shrani, ar nemreta živeti brez starišov." Gospod Bog mi je pa od-govoro: »Idi i mi pripelaj diišo te matere; i ti boš ednok spoznao tri istine, tri bože reči. Navčo se boš: ka je med ludmi, ka je liidem ne dano, i s koj liidje zivejo. Kda se navčiš te tri istine, lehko prideš nazaj v nebesa." Šou sam znova na zemlo i sam vbogoj materi vzeo diišo. Kda sam se šteo zdignoti i odnesti diišo k Bogi, tne je naed-nok zgrabo velki viher, peroti so mi postanole težke i mi odpadnole i jaz sam ostao zapuščeni na kraji ceste." 67 Semen i Matrena sta zdaj zvedela, koga* sta oblekla i nahranila i što je ž njima živo pod ednov strehov. Bila sta jako genjeniva i sta jokala od veselja. Angeo je dele pravo: ,,Sam sam se znajšeo na glavnoj cesti: sam i goli. Do tistoga dneva sam ne poznao nikše človeče nevole: ne zime, ne glada. Kda sam pa postao človek, me je zeblo i bio sam Jačen. Vido sam poJeg Bogi posvcčeno kapclo i sam se šteo v njo zatečti. Pa dveri so bile zaprete. Sco sam si nato na prag kapele i se skrivao, kak sam mo-geo, prtd mrzlim seyrom. Pnšeo je večer, mraz i glad pa sta bila vsikdar vekšiva. Trpo sam, trepetao sam, i po celom teli me je bo-lelo. Naednok sam čiio, ka nekak ide po cesti. Šou je človek, ki je noso na hrbti par šolinjov. Človek me je vido, se prestrašo i od-bežao. Že sam zgtibo viipanje na rešitev, pa gledaj, človek se je obrno i znova šou proii meni. Pogledno sam ga znova i tak se mi je vidlo, kak če bi se spremeno. Smrt jc dehnola prle prek njegovoga obraza, zdaj sam pa vido znamenje diiha Stvoritelovoga na njegovem čeli. Človek se je približao, me je oblekeo, me je prijao za roko i me pripeiao v svojo hi&o. Na pragi se je pokazala žena i je gučala. Bila je strašnejša od moža. Ž njemh viist je pihao mrzeo veter smrti, i tisti veter mi je vzeo sapo. Omedlevao sam, kda me je mislila pre-gnati i me obsoditi na zimo, na smrt. Pa se mi je vidlo, ka bi me s težkim srcom pregnala. V tistom jo je mož opomeno na Boga. Ženska se je včast spremenila. Dala mi je jesti i je bila z menov smilena. Zdigno sam 0C1 k njoj i vido, ka je tiidi na njenom čeli plavao diih buži. Včasi sam se spomno bužih reči: ,,Spoznao boš, ka je med liidmi." I spuznao sam, ka je mcd liidmi smilenost, liibezen i dobro srce. Te sam se nasmehno od veselja, ar se mi je razodela prva is-tina, štero mi je Bog obliibo. V vašoj hiši sam nato živo edno leto. Prišeo je tisti bogat gospod i si zapovedao šolinje, ki do držali celo leto. Poglcdno sam i vido, ka njerni ob strani stoji eden od mojih tovarišov, angeo smrti. Nišče driigi ga ne vido. Jaz sam vse zarazmo. Sunce de vidlo dnes smit tuga muža! Mislo sam si: človek si spra-via vkiip za edno leto i ne mish na to, ka šče dnes mora vmreti. I spoznao sam to, ka je liidem ne dao: znati za den svoje smrti. I v svojem veseJji, ka sam vido angela smrti i spoznao driigo istino, sam se driigič nasmehno ... Šesto leto mojega bivanja na zemli je prišla se žcnska z dvema dekličkama. Spoznao sam jivi. Vgono sam vse i si niislo: ,,Mati je prosila milost za svojo dtco; jaz sam se vdao nje-noj prošnji i bio prepnčan, ka deteti ovači merjeta. Pa gledaj, edna ženska, edna tuhinska jivi vzeme i gor hrani." I kda se je ta ženska malo prvle jokala od liibezni za svojivi deklički, jivi božala i obimala, sam vido na njenom čeli podobo živoga Boga i spoznao sam, s koj liidje živejo: z bože liibezni. Vekivečni Bog mi je tak razkrio vso ne-besko istino svoje reči. Jaz satn dosegno njegovo odpiiščanje i od velke sreče sam se nasmthno ..." 68 Med tem, kda je to pravo, je vrgeo s sebe človeči obleč, se oblekeo v velko svetiost i začno spevati dilco Bogi. Njegov gias se je razlegao po hiši, stene so zatrepetale, sirop se ]e odpro, i velki plamen ognja je od zemle zleto k nebi. Semen, žena i deca so spadnoli na kolena, angeo pa je raz-prestro svoje velke peroti i veifČastno odplavao v bože naročje. Samo kda so se prebiidili od svojega velkoga začudenja, so šoštar, njegova žena i njegova deca spoznali, ka so sami ostali. Leon Tolstoj. KA SE JE ZGODILO LETA 1938-GA? To leto je ouno najvekš