(jp£)om
NO. 157
Ameriška Domovi ima
ntrn.
:/T)
2'S-.
ron,^e^
Okf^o,
• >^7

AM€RICAN iti SPIRIT OR61GN IN LANGUAG6 ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 18, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Na Balkanu ogrola časopisna vojna mir
Madžarsko časopisje napada Romunijo in delno Jn?o-■ slavijo. Obe odločno odgovarjata. V Beogradu trdijo, da imajo oni, ki se boje ustvaritve p r o t isovjetske o s i Bukarešta - Beograd-Tirana, privide.
CLEVELAND, O. — Na Balkanu se radi vojskujejo, če ne drugače, pa na papirju. To je ■tam že stara navada, ki jo pomnimo še iz dobe pred prvo svetovno vojno. To vojskovanje je Postalo tradicija posebno v dne-vih političnega zatišja, kot vlada trenutno na svetu:
Tako se je pripetilo, da so države Varšavskegaa pakta priredile vojaške vaje prav ob meji Romunije. To se je zadnja leta dogodilo že nekajkrat, letos je kila tem vajam dodana še Bolgarija z očitnim namenom, da se lahko razburjajo tudi v Jugoslaviji. Tam jim tako razburjanje prihaja ravno prav radi kočljivega političnega stanja v nekaterih jugoslovanskih republikah.
Sedanja časopisna vojna še ne Postaja nevarna, lahko pa postane, ako bi kitajska diplomacija Postala preobjestna. Rusi so bili 2naeraj strašno nezaupljiv na-rod, to ve dobro vsakdo, kdor je živel med njimi. V tem se sedanja komunistična doba nič ne razlikuje od nekdanje carske. Sedaj se na primer v Moskvi Vzburjajo nad Romunijo, toda ke radi Romunije, ampak radi imunskih stikov s Peipingorn. Ti so jih razkačili. Odgovorno 2n to delajo kitajsko in ne romunsko politiko.
Zato so tako nataknjeni, ko so slišali, da bo Ču En-lai prišel na 0bisk v Romunijo, Jugoslavijo m Albanijo. V Albanijo in Jugoslavijo gre lahko, toda ne v ■Homunijo, tako mislijo v Kremlju.
Rri tem je treba sedaj vpošte-vati še drugo okoliščino. Stiki med Peipingorn in Washingto-^°m za kulisami že obstojajo, T'ashington jih bo gotovo pora-d) da po potrebi opozori kitajske komuniste, kako nevarno je laziti nataknjene tovariše v Dremlju. Pretirana napetost med Moskvo in Peipingorn sprali Uamreč lahko v nevarnost tu-1 Nixonov obisk v Peipingu. iega v Peipingu nočejo, ker jim le Več na stikih z Ameriko kot z
Romunijo.
R>a v Beogradu prav sedaj ta-0 radi grmijo proti sovjetski Vnanji politiki, je razumljivo.
0 trenutno koristi njihovi do-lilaei in zunanji politiki.
Novi grobovi
Clara Stois
Pretekli ponedeljek je v Huron Road bolnici v starosti 81 let umrla Clara Stois z 20121 Morris Avenue, rojena Schmidt v Nemčiji. V Ameriko je prišla leta 1911. Bila je vdova po možu [liji, ki je umrl leta 1967. Zapušča sinove Nicholasa, Johna, Elija in Jacka, 11 vnukov in vnukinj in 5 pravnukov. Pogreb do v četrtek ob enajstih dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na pokopališče Western Reserve Memorial Gardens v Chester-landu.
Bahrain podpisal novo pogodbo z Britanijo
BAHRAIN. — Preteklo soboto se je otočje Bahrain v Perzijskem zalivu proglasilo za neodvisno državo in izjavilo, da bo zaprosilo za sprejem v Združene narode. Otočje je bogato na petroleju, ki ga črpa neka ameriška družba in ga čisti na otoku v drugi naj večji čistilnici v tem delu sveta. Prebivalstva je le pičlega četrt milijona, je pa to na kulturno sorazmerno visoki stopnji.	S
£ejk Esa Ben Salman, gospodar Bahraina, je že v nedeljo podpisal z Veliko Britanijo, ki je preje otok imela pod svojo zaščito preko 100 let, novo pogodbo, v kateri obljublja Velika Britanija pomoč, če bo Bahrain v stiski in bo prosil za njo.
Iknda ¥ Jiiii Ifrflci
Sen.L M. Kennedy obsedli "rodomor" v Vzhodnem Pakistanu
Ker mu je Pakistan preklical vizo, je mogel razmere v njem presojati le iz Indije kjer je obiskal begunska taborišča.
NEW DELHI, Ind. — Ob koncu svojega enotedenskega obiska v Indiji, kjer si je podrobno ogledal begunska taborišča ob meji Vzhodnega Pakistana, je sen. E. M: Kennedy dejal, da je to, kar se godi v Vzhodnem Pakistanu, pravi rodomor. Še posebej ostro je obsodil sojenje vodnika Bengalcev šejka Muji burja Rahmana.
Proti temu sojenju je protestiral britanski parlament, vrsta vlad, med njimi ZDA, pa se vendar nadaljuje nekje v Zahodnem Pakistanu v polni tajnosti pred vojaškim sodiščem. Predsednik Pakistana Yahya Khan je dejal, da bo dal Rahmana kot “izdajalca” obsoditi na smrt, ko mu ves svet priporoča, naj se z njim rajše pomiri in tako vrne Vzhodnemu Pakistanu mir.
Sen. E. M. Kennedy je odšel v Indijo kot načelnik senatnega pravosodnega pododbora za begunce. Imel je vizo za obisk Indije, Zahodnega in Vzhodnega Pakistana. Ko je bil že v Indiji, je Pakistan senatorju vizo razveljavil z opravičilom, da bi zaradi njegovih izjav utegnilo priti proti njemu v Pakistanu do demonstracij.
Ko ni mogel v Pakistan, si je sen. E. M. Kennedy podrobnejše
Prisrčen, pa mogočen sprejem romarjev iz Slovenije pri Sv. Vidu
PRETORIA, J. Af. — Predsednik republike, Malavi, nekdanje britanske kolonije Njasa, dr. Kamuzu Banda je prišel sem ogledal taborišča bengalskih be-kot prvi poglavar neodvisne guncev v Indiji in razmere v afriške države na uradni obisk. njih. Govoril je z večjim števi-Vse ostale države črne Afrike so lom teh beguncev in pri tem pri-
v sovražnem razpoloženju do Južne Afrike, ki vodi znano politiko stroge ločitve ras.
Malavi je gospodarsko zaostala in njen predsednik Banda u-pa, da bo s pomočjo in sodelovanjem z belo Južno Afriko, naj^ bolj razvito in najbogatejšo državo Afrike, pomagal k napredku svoje lastne domovine.
Kamuza Banda je po poklicu zdravnik in je študiral in živel v Veliki Britaniji in bil tudi v Združenih državah. V domači politiki ubira konservativna pota, v mednarodni pa hodi svojo lastno pot in se malo briga za afriške črnske skrajneže.
šel do zaključka, da pakistanske vojaške oblasti izvajajo “rodomor” v Vzhodnem Pakistanu.
Tito pojde tudi v Kanado
BEOGRAD, SFRJ. — Tekom svojega sedanjega privatnega o-biska v Jugoslaviji bo predsednik kanadske vlade Pierre E.
Trudeau s svojo ženo obiskal predsednika Tita na Brionih, pa se nato pogovoril z njim o njegovem obisku v Kanadi.
Iz uradnih virov prihajajo vesti, da bo
'	-	-	- j -
in v oktobru, ko bo obiskal ga ponekod ZDA, šel še dalje v Kanado. ' Inotranjost.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C.— Zvezna vlada je pozvala vse delavske unije, ki so na štrajku, naj štrajke končajo, vse druge pa, naj jih ne začenjajo v času B/ dni zamrznitve.
NEW YORK, N.Y. — Predsednik Nixon je v svojem govoru Kolumbovim vitezom dejal, da je potrebno najti finančno pomoč privatnim šolam, ker te brez nje ne morejo več obstati. — Vso deželo je pozval, naj z “moralno močjo” in “žrtvami” podpre njegov gospodarski program, objavljen preteklo nedeljo.
LONDON, Vel. Brit. — Evropske vlade se ne morejo spora-zuraati za ureditev denarnega sistema v odnosu do dolarja in so zato vse menjalnice denarja ostale že tretji dan zaprte. Dolarje ameriškim turistom menjajo le v omejenem obsegu vsak dan posebej.
TOKIO, Jap. — Japonska narodna banka kupuje dolarje po starem tečaju in japonski gospodarski vodniki pozivajo ZDA, naj “čim preje” ukinejo svoje zadnje gospodarske ukrepe, posebno 10',, carine na uvoz tujih produktov. Japonska je od teh ukrepov najbolj prizadeta, njen izvoz v ZDA je daieko večji od uvoza, zato ima njena plačila bilanca velikanski prebitek v škodo ZDA.
LONDON, Vel. Brit. — V Londonu in v Zuerichu so včeraj obnovili trgovino z zlatom, katerega cena pa je ostala približno tam, kjer je bila zadnji petek.
Včeraj popoldne so prileteli romarji iz Slovenije, ki so prišli v ZDA k blagoslovitvi Slovenske kapele v Narodnem svetišču v Washingtonu, v Cleveland, Zvečer ob sedmih so se pripeljali v busib, k Sv. .Vidu, kjer je pri sv. maši s škofoma dr. Jenkom in dr. Držečnikom somaše-valo 12 drugih slovenskih duhovnikov, udeležencev romanja. Po sv. maši je bil prisrčen sprejem rojakov iz Slovenije v farni dvorani.
CLEVELAND, O. — Precejš- jn za domačine večerja, po njej nje število rojakov in rojakinj pa pester pozdravni večer, je šlo pričakat skupino romarjev iz Slovenije na letališče Hopkins, od koder so jih spremili v hotel Cleveland-Shera-
Pompidou pojde v Iran
PARIZ, Fr. — Tu je bilo objavljeno, da se bo predsednik republike G. Pompidou udeležil praznovanja 2500-letnice perzijske države v Teheranu 14. in 15. oktobra letos.
Gozdna obala
Skoraj vsa morska obala Tur-Tito povabilo sprejel čije je porastla z gozdom, ki se-
do 75 milj daleč v
ton. Zvečer ob sedmih so se romarji v dveh avtobusih pripeljali k Sv. Vidu, kjer jih je pred cerkvijo pričakala množica rojakov in rojakinj. V stolpih cerkve šv. Vida so ob sedmih začeli pritrkavati v pozdrav gostov iz Slovenije. Ob pol osmih se je začela slovesna sv. maša v slovenščini. Poleg škofov dr. Jenka in dr. Držečnika je somaševaio 12 duhovnikov, udeležencev romanja. Dr. J. Gržinčič je igral na orgle, cerkveni pevski zbor pa je ubrano prepeval. S petjem je pri sv. maši sodelovala tudi vsa cerkev. Škof dr. Jenko je pridigal o romanju, o vnemi Slovencev za romanja skozi vse čase, pa posebej še o zemskem romanju nas vseh. Sv. maša je bila zaključena s “Hvala večnemu Bogu” in s priljubljeno “Marija skoz življenje”.
Globok, močan vtis v cerkvi
Sv. maša dveh škofov in 12 drugih duhovnikov z ubranim in mogočnim petjem cerkvenega zbora in vernikov je napravila na vse globok vtis. Prene-kateri so dejali, da kaj takega še niso doživeli. Mogočna cerkev sv. Vida je bila polna in večina vernikov je prejela sv. obhajilo, ki sta ga delila oba škofa.
Po končani sv. maši se je ljudstvo vsulo iz cerkve. Znanci in prijatelji so se veselo pozdravljali, pa vneto iskali svoje znance in sorodnike, ki so prišli iz Slovenije z romarsko skupino. Počasi se je množica podala proti farni dvorani, kjer je bila pripravljena za goste iz Slovenije
Boj za korifa v ljubljanskem komunističnem vodstvu
^ohn 5. j). Eisenhower odstopil kot poslanik
Washington, d.c. — Pred-
Soed*ik R. M. Nixon je sprejel z ^ žalovanjem odstop Johna S.
• Eisenhower j a, sina pokoj ne-Sa predsednika ZDA, kot posla-
iQfu V	kjer je od marca
. E Ostopil je iz “osebnih
Dgov”.
raz-
V remenski prerok pravi:
Večinoma sončno in toplo. ajvišja temperatura okoli 80.
LJUBLJANA, Slov. — Med komunisti v Sloveniji se je že davno razpasla razvada, da nastajajo med njimi razne klike, ki se ne borijo ravno za idealne cilje, ampak za korita. O tem se po Ljubljani dosti šušlja že nekaj let. V tiskano javnost so prišli prvi slučaji takih prepirov šele pred kratkim, toda novice so obstojale le v namigavanjih in grožnjah, o imenih in konkretnih slučajih pa ni bilo ne govora ne pisanja.
Med tem so se v vrstah komunistov v Sloveniji razmere toliko spremenile, da so tovariši lahko začeli med seboj vsaj svobodno debatirati, če že ne sklepati. Seveda so pri tem gledali, da ni o tem javnost izven Zveze komunistov mogla kaj prida zvedeti. Sedaj so začeli debato med seboj prenašati tudi v svoje časopise. Tako je javnost zvedela, kako se je za kulisami vršil boj, kdo bo prišel v predsed-
rišev pod vodstvom samega Tita in predstavlja kolektivnega predsednika republike. Slovenija imenuje v to predsedstvo 3 člane. Tovariš S. Kraigher je postal kandidat po službenem položaju, je namreč predsednik republiške skupščine v Ljubljani. Dva druga kandidata je bilo treba izbrati. Dejansko jih je izbrala partijska vrhuška v Beogradu, formalno se je pa o tem vršila komedija izbiranja po občinskih in republiških partijskih organih. Izbrana sta bila tovariša Bulc in Ribičič; Ribičič verjetno zato, ker je tako vzorno igral vlogo politične ničle kot predsednik beograjske zvezne vlade in o-stal sedaj brez kruha.
S tem in takim “volivnim postopkom” ni bilo zadovoljnih 25 poslancev, ki so hoteli postaviti svojega kandidata. Kandidatsko mesto so naj prvo ponudili Kardelju, ki ga je pa odklonil, potem pa tovarišu
krajšem oklevanju in verjetno na pritisk partijskega vodstva tudi odklonil.
Tu je med vodilno kliko ljubljanskih komunistov močno završalo. Klika je smatrala, da je 25 “maroderjev” kršilo vsa pravila, šege in navade v partiji, povrhu pa še celo vrsto partijskih odločb in sklenila, da bo vse te upornike na javni seji obsodila in primerno “kaznovala”. Vse pa ni potekalo čisto po volji vodstva. Samo domžalski tovariši so obsodili svojega poslanca Matičiča in predlagali, naj zgubi mandate in verjetno tudi članstvo. Druge grešnike bodo verjetno zadele manjše kazni.
Vsa afera je zanimiva radi tega, ker odkriva nezadovoljstvo s sedanjo uradno partijsko linijo tudi med partijskimi aktivisti, ki je tako veliko, da mislijo celo na lastne politične akcije proti volji partijskega vodstva, toda v okviru
stvo SFRJ, kjer sedi 22 tova- Petriču, ki je pa ponudbo po partije.
Kako hudo so tovariši zaverovani v svoj političen monopol, priča naslov članka v Delu od 13. avgusta “Ne more biti demokracije brez SZDL.” To se pravi, Socialistična zveza delovnega ljudstva je samo organ partije, ki pleše tako, kot gode partijsko vodstvo. In vendar ima SZDL monopol za postavljanje kand idatov, ki ga ne smejo osporavati niti partijci sami. Ta tovarišija predstavlja komaj 5% prebivalstva v Sloveniji! Kaj naj pa k temu poreče “politična raja”, ki predstavlja 95% slovenskega naroda?
Afera pa odkriva še nekaj. Tovariš Kardelj se je umaknil kandidaturi v predsedstvo SFRJ z izjavo, da se hoče posvetiti le delu v partiji. To se pravi: s Titom sta se najbrž govorila, da naj Kardelj prevzame vodstvo partije, ko Tito omaga. Lep videz bo imela partija pod Kardeljevim vodstvom, ko Kardelja ne marajo niti v Sloveniji.
Prisrčen sprejem v farni dvorani
Velika farna dvorana se je napolnila, ko je bilo še vedno precej ljudi, ki bi se radi udeležili sprejema. Po okusni večerji se je na odru razgrnila zavesa in zbor “Slovenski fantje” je pod vodstvom rev. dr. J. Gržin-čiča zapel “Slovenski smo fantje” in “Na planine”. Župnik rev. R. Praznik je nato pozdravil romarje iz Slovenije z obema škofoma in duhovščino na čelu kot prijetne goste v imenu fare in v svojem ter vsem izrekel dobrodošlico.
Pisatelj Karel Mauser je v kratkem, klenem govoru poudarjal skupnost krvi, pa še bolj skupnost duha in posebej izrazil svojo ljubezen do Slovenske Koroške. “Če ne bi bil doma na Bledu, bi želel biti nekje na Zilji,” je dejal ob misli na ta prelepi del Slovenije, pa se zahvalil nato celovški Mohorjevi za njeno veliko kulturno delo. Z veseljem in ponosom, je dejal, se spominja let, ko je med prvimi pomagal oživljati in krepiti celovško Mohorjevo v letih po drugi svetovni vojni.
Nastopil je zbor mladine pod vodstvom Martina Košnika in zapel dve prisrčni slovenski pesmi. Dvorana je njegov nastop navdušeno pozdravila.
Koroški župnik rev. A. Čebulj je pozdravil zbrane v imenu celovške Mohorjeve, se zahvalil g. K. Mauserju in vsem, ki Mohorjevo podpirajo in ji pomagajo uspešno nadaljevati kulturno narodno delo. Posebno je bil vesel ljubezni, ki jo kaže Ameriška Slovenija do Slovenskega Korotana.
“Slovenski fantje” so zapeli narodne “Rože je na vrtu pie-la”, “Venite rož’ce moje”, “Pri-vriskal je”, povezane v kratek pevski prizorček, ki je bil navdušeno sprejet.
Zahvala in poziv škofa dr. Držečnika
V imenu romarjev se je zahvalil ob koncu sporeda mariborski škof dr. M. Držečnik za prisrčen sprejem v Washingtonu in tu. Omenil svoj prvi obisk v Clevelandu ob priložnosti praznovanja 75-letnice ustanovitve fare sv. Vida in povedal za romarje kratko njeno zgodovino. Zahvalil se je za vso požrtoval-nost ameriških Slovencev pri
Iz Clevelanda in okolice
RAZNAŠALCA IŠČENO— Uprava Ameriške Domovine nujno išče zanesljivega razna-šalca za 72. cesto, do Aberdeen in Cornelia Avenue. Starost nad deset let. Prijavite se v uradu ali kličite 431-0628.
Zadušnica—
Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Antona Baznika ob deseti obletnici njegove smrti.
Pozdrave pošilja—
Poznana Mrs. Mary Nosan, od Nosan’s Bakery na St. Clairju, pošilja svojim prijateljem in znancem prisrčne pozdrave s krasnega romarskega kraja Carey, Ohio, kjer se nahaja že peti teden v romarskem domu in kjer ji zelo ugaja.
Pozdravlja—
Poznana društvena delavka Rose Mickovic pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Washingtona, kjer se je udeležila posvetitve Slovenske kapele.
Večne zaobljube—
V nedeljo, 22. avgusta 1971, bo v samostanu Mount St. John, Dayton, Ohio, položil večne redovniške zaobljube rojak mari-janist Giancarlo Bonutti, sin poznanih g. Attilia in ge. Brune Bonutti, 705 E. 249 St., Euclid, Ohio. Družina je pred leti živela na Norwood Rd. Staršem iskrene čestitke, sinu obilo uspeha in zadovoljstva v poklicu, Id ga je izbral, ter na vsej žvi-ijenjski poti!
Na obisku—
G. Leopold in ga. Antonija Bavdek od Sv. Vida na Cerknico sta na obisku pri hčerki ge. Hedi Sfiligoj in njeni družini v South Euclidu, Ohio. Gospodu Bavdku, ki danes obhaja 79. rojstni dan, kličemo na mnoga leta, ubema pa, dobrodošla med svoj-li in rojaki!
Romanje—
Marijina legija pri Sv. Vidu vljudno vabi na svoje vsakoletno romanje v nedeljo, 29. avgusta, k Mariji Vedne Pomoči v Chagrin Fails, Ohio. Prijavite se pri Maroltovih, tel. 431-5699 ali pri Sršenovih, tel. 432-2041.
Tajfun Rose napravil obsežno škodo Hong Kongu
HONG KONC. — Tajfun Rose, najhujši, kar jih je to področje doživelo v zadnjih letih, je napravil hudo razdejanje, koder je udaril. Prevrnil je potniški brod in pognal 26 oceanskih ladij proti obalnim pečem. Med temi je bila ameriška oskrbovalna ladja The Regulus od Sedme flote. Vihar jo je odtrgal od brega, pa jo nato pognal proti otoku Kau Yi, kjer se je močno razbila.
razvil živahen razgovor med domačini in rojaki iz Slovenije, ki pa je moral biti žal kratek, ker je zadnji avtobus goste od-obnavljanju cerkva in podpira- ' peljal ob enajstih v hotel, nju cerkvenih ustanov v Slove-' Danes ob devetih dopoldne niji, posebej še za Slovenik v bodo imeli romarji sv. mašo v Rimu, pa nato pozval starše slo- cerkvi Marije Vnebovzete, kjer venskih otrok, naj vstrajno po-1 bo sledil kratek pozdrav in spre-šiljajo te v slovensko šolo, da! jem, popoldne pa bodo odpoto-bodo ohranili slovensko besedo,! vali v Toronto, od koder se bodo vse pa, naj ohranimo zvestobo | vrnili nai-avnost v Slovenijo. S očetni veri, pa tudi svojemu slo- celotnim sporedom romanja, s
venskemu narodu.
Prisrčne besede škofa dr. Držečnika so segle vsem v srce, ker je iz njih vela resnična ljubezen do vere in domovine.
Po zaključenem sporedu se je
sprejemom v Washingtonu s tamkajšnjimi svečanostmi in s sprejemom v Clevelandu so bili romarji izredno zadovoljni. Izjavljali so, da kaj takega niso pričakovali.
6117 St. Clair ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
_	^	1 Vse skupaj je prišlo tako nenadno in se začelo vrteti j°piše slavje, ki
Ameriška Domovina
tajska propaganda zaenkrat šele tipa, kako bi izrabila moskovsko zadrego v svojo korist. Nihče ji seveda ne more kratiti veselja nad arabsko zmedo, ki je obenem tudi polomija v sovjetski politiki do arabskega sveta.


|
BESEDA IZ NARODA
1 I
I
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Piknik Društva Najsv. Imena Jezusovega
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 157 Weds., Aug. 18, 1971
Ameriške in sovjetske težave -kitajsko veselje!
Mao je izjema med sodobnimi revolucionarnimi voditelji. Dočim misli večina voditeljev revolucij na družbene, politične, gospodarske in socialne reforme, se Mao ubada z načrtom, kako bi Kitajce prevzgojil v boljši narod kot so. Njegove zadnje knjige so bolj podobne revidiranim izdajam kitajskega katekizma o morali kot pa revolucionarnim programom. Seveda obstoja tudi pri njem in na Kitajskem običajni prepad med stvarnostjo in ideali. V stvarnem življenju je Kitajska še zmeraj drugačna kot v filozofiranju, kakšni naj bodo Kitajci.
To se vidi na primer v tem, kako si Peiping zamišlja politiko v znanem trikotniku Peiping-Washington-Moskva. V politični propagandi se na primer še zmeraj drži načela, da je treba vse, kar škoduje nasprotniku ali tekmecu, obračati v svojo korist in se pri tem ne preveč ozirati na to, ali je vse res, kar je napisano ali očitano. Razvoj mednarodne politike je dal Peipingu dvakrat priliko, da izrabi enkrat a-meriško, enkrat pa sovjetsko zadrego. Dočim je ameriška zadrega že odšla v zgodovino, sovjetska še ni zaključena.
V svobodnem svetu je na primer pomladanski vdor saigonskih čet v Laos odšel že v pozabo. Bil je to navadna vojaška polomija saigonskih strategov, ki jo je pričakoval že vnaprej marsikdo, ki pozna vrednost južnovietnamske narodne obrambe. To ne drži za Kitajsko.
Za Kitajsko propagando je laoška epizoda postala lo-daten dokaz za kitajsko stališče, da tudi mali narodi lahko premagajo največje nasprotnike na svetu, ako nastopijo u-godne okoliščine. Treba je torej le čakati na take okoliščine. Te so po kitajski propagandi za Laos nastopile s pomladanskim “vdorom ameriških čet” v laoško državo. “Laos je to hitro spoznal in prisilil Amerikance k umiku v Južni Vietnam.” Peiping sklepa še naprej: ako se je Laosu no-srečilo, da je razbil ameriško ofenzivo, se bo tudi Kitajski lahko’posrečilo, da odbije ameriško agresivnost, ako bi se skušala udejstvovati na kitajski zemlji.
To propagando širijo kitajski komunisti pri sebi doma in povsod, kjer živijo po svetu levičarji. Kitajski propagandi se je posrečilo, da je vsaj doma prepričala prebivalce, da je vse to čista resnica. Tuji opazovalci, ki so bili na Kitajskem v zadnjih časih, so dognali, da je kitajski ponos, pa tudi samozavest, v hitrem naraščanju in da hitro vzplamti pri besedi Laos.
Seveda je kitajsko stališče postavljeno na lažno podlago. Pri znanem pomladanskem vdoru v Laos je akcijo vodila saigonska narodna obramba, proti njej so pa se tolkli Severni in Južni Vietnamci med seboj, ne pa morda Ame-rikanci z koškimi polki. Lažnjivost kitajskega stališča se da torej otipati na prvi pogled, toda kdo med levičarji znotraj in zunaj Kitajske se za to briga?
Gornji slučaj je klasičen dokaz, kako se da stvarnost postaviti na glavo in politično izrabiti kot agitacijsko sredstvo ter kako se pri tem dajo doseči lepi politični uspehi. Kitajska propaganda gotovo želi, da bi ji sreča naklonila še več podobnih prilik.
Zadeva s sovjetsko zadrego še ni tako očitna. Gre za odnose med arabskim svetom in Kremljem. Tam se je šele po Naserjevi smrti pokazalo, da je Moskva preveč zidala vse le na Naserjevo osebno politično veljavo. Ko je Naser umrl, se je hitro pokazalo, na kako trhlih nogah je sovjetski vpliv v arabskem svetu.
Moskvo je na primer nepričakovan izbruh spora med Sadatom in njegovimi nasprotniki in tekmeci v Egiptu hudo presenetil in razburil. Saj je Sadat krotil svoje nasprotnike, med njimi tudi komuniste in komunistične sopotnike, brez posvetovanja s Kremljem. Šele potem, ko se je spor končal s Sadatovo zmago, je stopil Kremelj v akcijo, poslal delegacijo s Podgornim na čelu v Kairo in tam dosegel kapitulacijo Sadatovega režima v znani novi politični pogodbi med Sovjetijo in Egiptom.
Toda ta kapitulacija se je kaj kmalu spremenila v novo presenečenje za Kremelj, ki mu še ne vidimo konca. Arabska politika je prenesla svoj oder v Sudan. Tam so nasprotniki režima Numeirija skovali zaroto, kot vse kaže, ob sodelovanju s sudanskimi in morda še drugimi arabskimi komunisti. Zarotniki so prevzeli vlado, toda le za tri dni. Vrnil se je Numeiri in pregnal zarotnike, nad njimi pa začel izvajati divje maščevanje. Numeiri je vanj vključil tudi vodilne sudanske komuniste.
Da bo Numeiri prišel po tej poti v spor z Moskvo, je bilo jasno že prvi trenutek. Tedaj je nastopil trenutek novega presenečenja za Kremelj: arabski svet je po večini potegnil s Numeirijem, čeprav je vedel, da Kremelj ne smatra več Numeirija za svojega prijatelja, kaj šele zaupnika. Tako je razvoj arabske politike postavil moskovski vpliv v arabskem svetu na kocko, kar je za Kremelj gotovo hud udarec.
CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 22. avgusta, priredi Društvo Najsv. Imena Jezusovega župnije sv. Vida za vse svoje člane in njihove svojce, kakor tudi za vse druge farane svoj redni letni piknik na farmi Saxon Acres na White Road, na istem kraju, kakor je bil lansko leto.
Piknik se bo pričel že ob 11. dopoldne in bo trajal do večera. Za vse je dobro preskrbljeno. Nihče ne bo lačen ne žejen. Dovolj bo domače zabave in veselja za vse, posebno tudi za otroke. Z nami bodo tudi naši “Slovenski fantje”, ki nam bodo zapeli več pesmi.
Piknik bo ob vsakem vremenu. Strehe je dovolj, tudi za slučaj dežja.
Na veselo svidenje!
Sever France st.
-----o------
in ustvarjalcev. Naj omenim samo arh. Omahna in že rajnkega arh. Gajška, ki sta oba izšla iz njegove šole. Dejansko pa so vsi arhitekti Plečnikove šole delali pri njem izpite iz tistih predmetov, ki so podlaga slehernemu gradbenemu snovanju.
Ne morem mimo njegovega dela, ki ga je zadnja leta posvečal narodnemu svetišču na Brezjah. Okrasil ga je z izbranimi mozaiki, ki dajejo temu svetišču poseben sijaj. Ta čudoviti posluh za ornamentiko, ki je bila tako izrazita pri njegovi
Grli. ¥urnškii v spomin
LJUBLJANA, Slov. — Rajnki je bil izreden človek. Lok njegovega življenja in dela raste iz Radovljice na Gorenjskem, kjer se je rodil 1. 1884 kot sin kamnoseka in podobarja Janeza Vurnika. Nato je preko Dunaja in študija arhitekture, kjer je prebil 2 leti pri slovitem dunajskem arhitektu Ottu Wagner ju kakor Jože Plečnik. Odtod so ga poklicali maja 1919 v Ljubljano in tu je bil ustanovitelj tehni-ško-visokošolskega študija na novi univerzi. L. DSO je bil rajnki že redni profesor na visoki šoli arhitekture. Če je res, da okolje vpliva in vzgaja mladega človeka, je brez dvoma pri njem domače okolje- oče mojster, rezbar, obdarjen z izrednim čutom za lepoto- prispevalo k osnovi njegovega poznejšega tako velikega dela.
Vurnik je organiziral in pripravljal predavanja za vse predmete sodobnega študija arhitekture nauk o zgradbah, arhitek-toniko, nizke in visoke gradnje in inženirsko oblikovanje. Vse to zahteva tudi od najbolj,, izobraženega arhitekta in profesorja ogromno truda, znanja, pa tudi umetnosti pravega prikazovanja, ker funkcija je eno, lepotni čut, ki mora tudi priti do izraza, pa je zopet nekaj drugega. Oboje se mora objemati in stikati.
Tak je bil v resnici vse življenje. Že 9 let pred smrtjo je izdelal tudi načrt za preprosto črno krsto. Imel jo je v svojem delovnem prostoru v pritličju mogočne hiše. Vanjo je polagal in iz nje jemal načrte.
Žal še nimamo poštene in prizadevne ocene in
se je letos 15. v ameriški pre-stolici Washingtonu, D.C.? Tam se je zbrala elita vernega slovenstva, da v našem imenu prisostvuje izrednemu zgodovinskemu dogpdku: Posvečenju slovenske kapele Marije Pomagaj v Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja. V Ameriški Domovini in v Amerikan-skem Slovencu smo z zanimanjem dve leti zasledovali, kako je napredovala nabirka za Slovensko kapelo. Vsakega novega prispevka smo se veselili. In ko smo izvedeli, da je uspela na celi črti — nad vse pričakovanje -— smo se oddahnili... Iz srca smo hvaležni vsem, ki so to misel sprožili, delali in se trudili, da so sanje ameriških narodnih delavcev postale resnica.
Vse, kar je še vernega in še čuti slovensko, je sodelovalo v nabiranju prispevkov: Slovenska Ženska Zveza, društva KSKJ, slovenske župnije in posamezniki. Tudi naša župnija sv. Družine je bila častno zastopana, saj
vsled tega zamenjala. “Marija ve, da jo ljubim,” je dejala in si ni delala kakih posebnih skrbi vsled tega. “Marija, Ti veš, da Te ljubim,” lahko rečemo tudi mi. Sprejela bo našo molitev v dobro ... pa naj je bila še tako uboga... ker Mati pač gleda na ljubezen otroka...
rajnki ženi Heleni, je oba zdru- lje dosegla peto mesto, kot je ob-ževal in dopolnjeval. Helena slikarica, on arhitekt. Dejansko sta prav ta dva pri nas na novo uvedla mozaično slikarstvo in okrasje. Preurejeno pročelje cerkve sv. Petra v Ljubljani je prav po njem in po njegovi ženi Heleni spet dobilo prvotno mogočnost. Živobarvni 4 evangelisti in v sredi Kristus-Panto-krator so v resnici nekaj edinstvenega. Podobno je tudi njuno skupno delo tako zelo vidno v radovljiški župnijski cerkvi.
Novi krilni oltar se prilega gotski cerkvi in tudi slike 4 evangelistov, kjer je tudi portret Vurnika kot mladega moža.
Naj omenim še njegovo kapelico sv. Frančiška v atriju frančiškanskega samostana na Brezjah in njeno posebno zgodbo.
Rektor cerkve na Brezjah o. Klemen Šmid si je zelo želel, da bi bila v atriju stalna možnost opraviti božjo službo pod milim nebom. Tako je kupil mogočni bronasti okvir, ki je prvotno obdajal sliko M. Pomagaj v stolnici, pa je bii kesneje zamenjan z bogatim okvirom iz roke rezbarja mojstra Berganta. Nato je naprosil arh. Vurnika, naj napravi načrt za to kapelo. Prvotna zamisel je bila rotunda v obliki grškega majhnega svetišča. Ker ta ni ustrezala, je napravil oktogon; ko pa tudi ta ni bil sprejet, je našel ta način-neke vrste gorska kapela. Sliko sv. Frančiška je ustva-
javila Mrs. Prisland v “Zarji”. Vsi farani smo pričakovali, da bo Mrs. Hotujec šla k tej slavnosti v Washington, sa je napravila nešteto stopinj. Ker je bila zadržana, so zastopali Sv. Družino Mrs. Anna Perešič, Mr. in Mrs. Anton Kostelec, Mrs. L. Mihelčirk, Mrs. Anna Stampfel, Fabac in Linda Porter.
Nabirka za Slovensko kapelo Marije Pomagaj je bila toplomer, ki je pokazal, da ljubezen do Marije ne samo še tli, ampak da še res gori v srcih naših ro-i jakov. Naj sedaj po washington-skih slavnostih zažari v velik kres, ki bo grel še srca zanamcev!
Vse romarje, ki so prispeli k slavnosti pod vodstvom dveh slovenskih škofov, mariborskega dr. Držečnika in koprskega dr. Jenka bi bili tudi mi radi pozdravili — vsaj pismeno. Pa dobrega namena ni bilo mogoče izvršiti. Saj vemo vsi, kako pošta deluje. Najlepša hvala obema gospodoma škofoma, da sta se potrudila k nam. Z zanimanjem bomo sedaj pričakovali poročil, kako so cerkvene in družabne slavnosti potekale. Verno pa že vnaprej, da je bil 15. avgust za ameriške Slovence res dan, “ki ga je naredil Gospod ”. Da je bil 15. avgust injekcija, ki jo je Ameriška Slovenija zelo potrebovala ... Bodočnost bo pokazala ...	:
V roke mi je prišla brošurica o prikazovanjih Marije otrokom 1. 1961 v Garabandalu v Španiji. Ker se vera v grabandalska prikazovanja zelo širi po Ameriki in je propagandi nasedlo precej Amerikancev, ki rada opozorila naše ljudi, naj poslušajo v tej zadevi — Cerkev. Škof Santander škofije je dal po posebni komisiji preiskati vso stvar. Dognali so, da “prikazovanja’.’ niso nadnaravnega izvora. Škof (in še trije njegovi nasledniki) je prepovedal vse bogoslužje, javno in privatno na prostoru “prikazovanj”. Prepovedal je zidanje kapel in vsa romanja. Škof iz Fresno, Kalifornija, je pisal v Rim kongregaciji, ki ji predseduje kardinal Šeper, kako je s to stvarjo. Dobil je odgovor, da je vse odvisno od krajevne cerkvene oblasti, ki je zadevo preiskala. Nekaterim ljudem pa to ne gre v glavo. Upirajo se in hočejo več vedeti kot prvi škof in še trije njegovi nasledniki, ki vztrajajo na prepovedi. Nam ni treba verovati v Garabandal Imamo Lurd in Fatimo, če imamo sredstva za romanje. Večkrat se je že zgodilo, da se je hudič poslužil “prikazovanj”, da bi tako varal ljudi in jih zapeljal v nepokorščino. Saj je v le tu turških prikazovanj bilo še 30 drugih po Franciji. Vsa so bila samo sleparija. Iz enega takega “vidca” je govoril satan in slavil Marijo, da bi zaslepil ljudi. Skrbna preiskava je dognala, da je bil mož obseden.
Ubogajmo Cerkev, papeža, škofe — in ne bomo nikoli v zmoti.
. S. M. Lavoslava
Vesti iz Slovenije
V Baški grapi na Tolminskem so pri arheoloških izkopaninah malo pod vasjo Grahovo pod tenko plastjo ruše našli lepo o-hranjene zidove, ki izvirajo iz kasnejših rimskih časov. Na hribu nad Grahovim je stal velik štirioglat stolp, od tega se je obzidje spuščalo navzdol do reke Bače in se potem po pobočju strmo dvigalo.
Arheologi menijo, da je bil prav tu začetek velikega obzidja, ki se je od Baške grape vleklo čez vso Slovenijo in se končalo nekje pri Reki.
ril Lojze Perko. Vse drugo okolje pa je zopet na svojski način oblikoval arh. Vurnik. Iz Frančiškove Sončne pesmi je izbral značilne stavke in jih razmestil po atriju. Prav tako je napravil za Brezje veličastno monštranco, kelih, 2 enaka cikorija in še mnogo drugega.
Sodim, da je dal sloven, narodu izredno veliko in vzgojil svoji šoli celo vrsto odličnih mož, ki zopet naprej izročajo in ustvarjajo nove vrednote.
D.
Kansaške drobtinica
KANSAS CITY, Kans.— Leto pregleda j ^26 je bilo za nas Slovence ve-njegovih del. V Ljubljani poz-lp^gga pomena. V Chicagu se je namo §tavbo Gospodarske ban-'vrgi| Evharistični kongres, kate ke na Miklošičevi cesti, ki ima’rega se je udeležilo tudi lepo pročelje na tako poseben način število rojakov iz domovine pod poudarjeno, da je to tedaj vzbu- vodstvom škofa Jegliča. Na a-jalo posebno pozornost. Dvpriščr |meriških Brezjah se je takrat ni del je stanovanjski kompleks, 'zbralo veliko Slovencev, ki so ki spričuje trdno voljo ustvariti priča, ko je škof Jeglič polo-
udobna, lepa in svetla stanovanja. Zatem na Taboru- tedanji sokolski dom, sedaj dom telovadbe za športno društvo Partizan, ki nosi tudi poudarek trdnosti in zavesti, da ni nekaj začasnega, temveč stavba, ki naj služi plemenitim namenom bodočih rodov. In še cerkvico Sv. Katarine nad Ljubljano, ki je pravi biser.
Ta pečat solidnosti in pretehtane oblike imajo tudi dela njegovih vidnih, pa tudi manj poznanih učencev, sedaj arhitektov
žil krono na glavo Kraljice Slovencev, Marije Pomagaj. Ogenj navdušenja, ljubezni do Nje je takrat visoko vzplapolal in narodna zavest se je dvignila. Slovenci iz domovine in mi, izseljenci, smo se takrat združili v enoto ■— pri Mariji. Vsi ameriški slovenski časopisi, ki so ostali zvesti Mariji in slovenstvu, so se takrat na široko razpisali tem tako važnem dogodku — mesečnik Ave Marija je prednjačil, kar je umljivo ...
Katero pero pa naj primerno
Fathra Peytona, apostola sv. rožnega venca, je sv. oče sprejel v avdijenci. Zahvalil se mu je za njegovo gorečnost v apostolatu. Prosil ga je, naj nadaljuje s širjenjem te Mariji tako drage molitve. Naročil mu je, naj pove vernikom, da bi molili za “zvestobo v Cerkvi”. Nezvestoba lastnih otrok boli sv. očeta bolj kot vsi napadi sovražnikov, ki ne spadajo k čredi. Naj Marija privede nazaj “izgubljene sinove in hčere” — nazaj k Srcu ljubečega Očeta ... Molimo rožni venec za duhovnike! Da bi dobri ostali, zvesti sinovi Cerkve! Da bi se tisti, ki so odpadli, spreobrnili...
*
Kdor težko zbrano moli rožni venec, si lahko pomaga s slikami. V angleščini se dobe knjiži' ce, ki vsebujejo rožni venec v slikah. Med molitvijo gledamo sliko skrivnosti in domišljija ne more tako lahko uhajati na prepovedana pota. Stenski koledarji tudi prinašajo slike raznih slovečih umetnikov. Iz njih lahko sestavimo zbirko slik celega rožnega venca — 15 — veselega, žalostnega in zmagoslavnega dela. Namesto, da ob koncu leta' vržemo koledarje v peč izrežemo slike. Bodo prav prišle tudi materam, ki učijo otroke moliti rožni venec. To metodo lahko uporabljajo laične učiteljice, ki učijo verouk v nedeljski šoli otrok iz javnih šol.
Sv. Mala Terezija je tudi težko molila rožni venec, a ga ni
—isiSSatt-s
/Z NAŠIH VRŠI

Wildwood, 111. — Spoštovano uredništvo! Prav lepo se Vam zahvaliva za obvestilo glede poteka naročnine. Priložen je ček za obnovo enoletne naročnine in dva dolarja za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sva oba zelo zadovoljna. V hišo nama prinaša košček rodne domovine. Želiva ji veliko nadaljnili uspehov in lepo pozdravljava u-redništvo, upravo, kakor tudi vse znance in prijatelje po vsej širni Ameriki. Vaša zvesta naročnika
John 'in Mary Belec *
Waterford, Wis. — Cenjeno uredništvo! Ker mi bo naročnina kmalu potekla, Vam jo pošiljam in prilagam dva dolarja za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo tudi redno prejemam.
Vas vse lepo pozdravljam in Vam želim veliko naročnikov!
Mrs. Mary Gorjup
S:
Willard, Wis. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za nadaljno naročnino. Nič kaj dobro se ne počutim. Zadnje tri mesece sem bila kar naprej bolna. Morala sem tudi v bolnico. Sedaj sem zopet doma, a privezana na invalidski voziček.
Ameriška Domovina mi lajša trpljenje. Želim ji vso nadaljno srečo in vse prav lepo pozdravljam! Iskreno Vaša
Mrs. Mary Snedic ------o——
Nova zobna krtačka
Nova zobna ščetka na nemškem trgu baje prihrani človeku tri dni življenja. Toliko časa menda porabi človek za odpiranje in zapiranje tube, iz katere dan za dnem stiska zobno pasto na ščetko. V držaju nove krtačke sta zobna pasta in ustna voda.
Na VIL seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga prireja filozofska fakulteta, je prišlo 100 udeležencev iz vse Evrope in iz ZDA. Seminar je trajal 14 dni; seminaristi so se seznanjali z osnovami jezika, obiskali pa so tudi glavne kulturne institucije.
n
Ponovno so začeli z deli na n.ovi stavbi mariborske bolnišnice. Dela so več let stala, ker ni bilo denarja. Sedaj so razpravljali o perečem problemu, ki bo nastal, ko Jio dograjena bolnišnica. Potrebovali bodo namreč kar 92 novih zdravnikov, ki jih že sedaj primanjkuje.
Boje se seveda, da bodo vsaj mlajši zdravniki z dežele šli na delo v bolnišnico, ker se pač žele specializirati in za to je delo po bolnišnicah z moderno opremo kakor nalašč. Problem zdravnikov je tudi pereč, ker jena ljubljanski univerzi vpis na medicino zaradi premajhnih prostorov omejen.
*
V Sloveniji pridelajo 20,000 ton pšenice letno, zato je tre/a uvoziti iz žitorodnih delov države ali pa celo iz tujine še 130,000 ton za zadostitev potreb Slovenije. Podobno je tudi pri koruzi in še pri nekaterih žitih.
Žitna skupnost Slovenije, ki jo predstavlja pet žitno predelovanih in dve pekarski podjetji, pa trenutno nima denarja, okrog 130,000 dinarjev za terminski nakup žita, in kar je še huje, poslovne banke, ki so v preteklih letih dajale kredit, tudi ne. In proizvajalci žita ponujajo skupaj z žitom 30% bele moke, ali pa zahtevajo kak milijon za nogometni stadion ali podobno, poleg cene za žito seveda.
Celjske srednje šole nimajo dovolj prostora, vpis novincev pa se je izredno povečal, da so morali kar 500 kandidatov odkloniti.
Na ljubljanski univerzi so med partijce začeli — tako piše “Delo” od 7. julija — sprejemati tudi vernike.
Vprašanje je, kakšni verniki so to, ki so se vpisali v partijo. Zanimivo je namreč, da so v Zagrebu prepovedali v univerzitetni oddelek partije sprejemati c-sebe, ki se priznavajo za vernike.
V Beogradu so ugotovili, da takih primerov sploh nimajo, to pa predvsem zaradi tega, ker pravoslavna cerkev v tem pogledu ni posebno aktivna.
V tovarni Sava v Kranju, ki izdeluje proizvode iz gume, so delavci 14. julija stopili v stavko zaradi 20% znižanih prejemkov. V protestnem pohodu so odšli izpred tovarne na Gašteju pred poslopje občinske skupnosti in zahtevali sprejem pri županu. Ko so prišli še predstavniki tovarne in partijski vodje, je župan sprejel vse.
Delavci so vztrajali na tem, da za svoje delo dobe pošteno plačilo in niso soglašali, da se jim plače manjšajo, ko draginja stalno raste. Obljubili so jim, da bo delavski svet sklepal o 10%’ povišici, nakar so delavci pristali in polagoma se je v tovarni delo normaliziralo.
fTTTTTTTTTTTTTTTTYYTTTTTTTYxlXXXXXXXXxmX
TXXXXXX
XX XXI
KAREL MAUSER:
VELIKA RIDA
Račnik sam se je nekam oddahnil, ko je Agata odšla. Kakor da je na dnu srca še vedno upal, da bi se le znalo še kako presu-kati. Sicer je poznal Nanteja, toda koliko je stvari na svetu, ki se drugače presučejo, kakor človek žinja.
No, zdaj je tudi tisto upanje mimo. Račnik je kar vesel. Sedmenikova je prišla. Nantej je imel dosti dela, da jo je spravil na dvor. V izbo bi jo pa nemara težko, da Račnik sam ni prišel na prag.
“Saj nisem tako hud,” se je nasmehnil spod košatih vos.
Mojca je bila vsa črnjeva. Srce ji je trepetalo, posebno če je še žinjala na to, da bo nekoč kot gospodinja hodila po teh tleh. Tako je bila nerodna, da je staremu Račniku kar naprej šlo na smeh.
Pa se je kmalu otajala, posebno potlej, ko se je spustila v zobar s strino. Kar pri njej v veži je ostala, tako da sta Rač-nika sama obsedela za mizo v izbi.
“No,” je zinil Nantej. “Kako žinjate?”
Stari je bobnal s prsti po mizi in gledal v vrata. Težko mu je bilo reči, da mu je Sedmenikova všeč. Zavoljo trme in košatosti. Nazadnje je le rekel: “Žinjam, da napak ne bo. Deč-va iz fače ve, da grunt ne zraste čez noč.” Fačo je le moral omeniti.
Medtem je Mojca žobarita | strino. Na čudno sta se razumeli. Prav v kot sta sedli, da bi kakšna beseda ne prišla do Račnika v izbo.
“Sem kar vesela, da Agate ne bo k hiši. Čokobart sem žinjala, kako bi bilo lepo, ko bi ti prišla. Seveda, sama ne morem reči Nanteju: Libeč, kaj pa zijaš v bogatijo? Ljubezen ima svoje oči, saj veš. Resen pa je, da sem vselej žinjala na vaju, če sem te srenčala. Stara sem, to pa dobro vem, kaj je ljubezen. Za noben div je ne moreš kupiti. Včasih div slabi časi pojedo, ljubezen se pa v hudem še utrjuje, če je resen prava. Tista med Agato in Nantejem je bila pa taka kakor suhe rože. Lepa na oči, od blizu pa suha.”
Mojci je bilo nazarensko nerodno, toda pri srcu tako toplo da se ji je roka kar sama stegnila po strmini.
In prisegla bi lahko, da je imela strina rosne oči. Ta Rač-nikova strina, za katero so nekateri vedeli povedati, da je hudo resna in vidi samo grunt in Račnikovo zemljo.
Nazadnje je Nantej obe spravil v izbo. Račnik je prinesel vina in tudi Mojca je morala piti. Vino jo je ogrelo. Z očmi pa je kar naprej visela na Račniku in iskala, kdaj bo pokazal nevoljo. Pa se je Račnik tudi sam ob vinu razmajal.
Ni bilo dolgo, ko je sam udaril po Oštirniku. Strina je koj poprijela in, ko se je Sedmenikova poslavljala, je Račnik že žobaril, da je bil slep kakor Košutmkov konj.
Nantej je bil srečen. Sicer je bil prepričan, da iz očeta govorita vino in trma, toda vedel je, da oče besede ne bo več snedel.
Nantej je Sedmenikovo spremil prav do doma. Sedmeni-kovca je koj vedela, koliko je ura, rekla pa ni besede. Da ne bo ta Račnikov činč žinjal, da je srečna zato, ker bo Mojca iz fače šla na grunt.
Sedmenikovca bo vesela, da dečva ne bo na tujem gruntu za Peto kolo. Zdaj taberhuje, pot-fej bo pa za svoje delala.
Tako je življenje. Sonce in sence ima. Se zgodi, da je kdo rojen na prisojni strani in ima sonca celo življenje dovolj. So Pa ljudje, ki so bili rojeni na od soj ni strani in so kar naprej v senci. No, včasih se le zgodi, da
se z odsojne preseliš na prisojno stran in kar ne moreš verjeti. Vesel si in srečen. Sedmenikovca ve, da je Mojca odsojne strani prišla na prisojno. Sicer je tako, da tudi s prisojne strani lahko hitro prideš na odsojno, toda Sedmenikovca na to zdaj noče žinjati. Bog ve, kaj še vse pride ...
Pri Račniku so se pričeli pripravljati na svatbo.
Laos in “rdeči princ” Sufanuvong
BRANCUDJEVE JAGODE
Sedmenikovo in Nanteja so prvič oklicali tisto nedeljo po sv. Mihaelu. Nanteju se je sicer zdelo, da bi Račnik lahko bolj pohitel, toda siliti v očeta ni hotel. Vedel je, da svatba sredi poletja resen ni najbolj pripravna. Delo leti na kup. Seča, žetev, mlatev, dan je prekratek, noč pa tudi tako hitro mimo, da komaj dobro zatisneš oči.
Sedmenikova Mojca je bila v taberhu samo pri Račniku. Nantej ji je rekel, naj nikomur ne obljubi. In resen ni. Pomagala je pri senu in žitu. Sicer to ni bilo pravo taberhovanje. Račnik ji je tudi rekel: Zdaj si že kar naša.
Nantej je bil vesel, ko je videl, da se je oče do kraja unesel. Oštirnikove ni več omenil, čprav so po Bistrici že raznašali, da ni vse zlato, kar se sveti. Foltej ima namazan jezik, za delo pa toliko ne zaleže kakor pastir. Kar naprej je na poti, stari pa jkazuje na gruntu in Agati.
Račnik naskrivaj lovi novice in, čeprav Agati ne privošči hudega, je kar vesel, da se je Oštir-nik tako opekel. Zdaj pa ima tisti svoj div- Stari Smrečnik bo hitro stopil njen div s svojo zemljo. Ga pozna. Je bil stradač vse svoje življenje. Menda zavoljo tega, ker je videl, da se mu je sin zavrgel.
Ko Račnik zvečer leže in je čisto sam v izbi, je vesel, da se je tako obrnilo. Kakor ga še vedno zbode misel na Sedmeni-kovo fačo, vselej potlej razprede misli na lepo stran. Posebno dobro se mu zdi, da ga je pohvalil gospod Anton. Sta se srečala ob seči in dolgo žobarila. Gledal ga je veselo skoz očala in ga rahlo trkal po rami.
“Eh, Račnik, saj sem koj vedel, da je srce dobro. Košatija je košatija. Preveč je je med ljudmi. Pa se obleti, včasih na čudno hitro. Slabi časi prihajajo. Vojne se bodo razpasle, košatije se bodo osmuknile in od vsega bo ostalo samo še srce, Račnik. Samo še srce. Kdor ga bo imel, tisti bo še tiste čase prenesel.”
“Žinjate, da bo vojska, gospod?” se je splašil Račnik.
“Kakor Bog hoče, Račnik, kakor Bog hoče. Šibe smo potrebni bolj kot kruha.” — In sta se poslovila.
Zdaj se Račniku zvečer v izbi vidno pritakne še misel na vojno. In na pol bedeč se povrača tja v Galicijo, kjer so mu skoraj noge zmrznile v mrazu, pa ga nekaj spet prenese na soško fronto. Noge potegne čisto pod brado, zvit pod odejo srepi v temo kakor iz strelskega jarka. In se mu zdi, da buta nekje daleč. Zemlja se rahlo trese. Udari grom, počasi bobni in se nosi, dokler se s čudnim godrnjanjem ne ustavi nekje med oblaki.
Da, to je vojna. Račnik jo pozna. Puško imaš in streljaš. Padajo ljudje, nekateri dobe kolajno, domači pa črni list in tiste besede na njem, ki jih je nekdo sestavil v- pisarni. Za tolažbo včasih napišejo: pogrešan. Toliko, da ohranijo v ženi drobno lučko. Cez leta sama ugasne. Človek se ne vrne. Kako se bo, ko so ga zasuli z drugimi vred. Nekdo mu je morda vzel številko, valjala se je po pisarnah in se nekje zgubila.
(Dalje prihodnjič)
CLEVELAND, O. podatkih in poročilih lahko sklepamo, da je resnično najbolj zagonetna dežela na Indokitaj-skem Laos. Ravno tako bo tudi kar resnično, da ji nihče ne zna, oz. ne more prerokovati vloge, ki jo igra v sedanjem kritičnem času, in njene bodočnosti.
O tem je bil objavljen na podlagi Fulbrightovega senatnega odbora v Ameriški Domovini z dne 6. tm. zanimiv članek, ki govori v glavnem o strateških vojaških podatkih in morda tudi namerah velikega severnega soseda te dežele v tem delu Indo-kine.
Naj k temu navedem še tako potrebne oz. tudi zanimive podatke, ki spadajo v del zgodovine o Laosu, povzete po časopisju od meseca maja, a iz zapiskov sovjetskega novinarja Ščedrova, ki nam povedo sledeče:
Kočica iz bambusa se je prislonila na majhni kameniti ploskvi na pobočju gorske verige. Skrivajo jo goste krošnje tropskega drevja. Od vznožja vodijo tja gor lesene lestve, pritrjene na sive skale, šele potem, ko smo se povzpeli do višine koče, smo odkrili tudi temen vhod v jamo. Na soncu, na kamnitih tleh se je grela siamska mačka, ob vhodu v jamo stoji vaza s svetlordečim gorskim cvetjem in — telefon. Tu smo v začasni rezidenci vodje “Domovinske fronte” princa Sufanuvonga. Stopil nam je nasproti in nas povabil v kočo. Princ se je sinoči vrnil z bojišča, kjer je bil na obhodu. Zdel se je utrujen, čeprav je skušal to prikriti.
V kočici je bilo polmračno. Sredi je miza z nekaj stoli. Na steni so modro-rdeče-bela zastava Eatet Lao, koledar, lepaki in zemljevid Indokine. Na zemljevidu so s temno barvo zaznamovana osvobojena ozemlja Laosa in sosednjega Vietnama.
Vprašanja za intervju sem poslal že poprej in pismeni odgovor je bil pripravljen. Besedilo je treba le še prevesti in odposlati uredništvu. Prosil sem princa, naj bi odgovoril na nekatera vprašanja o svojem življenju.
Vprašanja niso bila tako preprosta in postranskega pomena, kakor bi se morda zdelo na prvi pogled. Družinske zveze med raznimi vejami velike kraljeve družine so nejasne celo ljudem, ki so živeli desetletja v Laosu. Nad sto princev in na tisoče je ljudi, ki se prištevajo v kraljevsko rodbino in posegajo tvorno v politično življenje.
Sufanuvong se ni čudil, da ga to vprašujem. Vzel je list papirja in mi začel pojasnjevati. O-mejil se bom le na prince kra-
ljevske dinastije Luang-Pra-bang, ki ji pripadam tudi jaz. Luangprabanška, č a m p a s aška in vietnamska veja izvirajo ne-Po vseh posredno od kralja Sulin Vong-sa (1654-1712). Luangprabanški princi zasedajo kraljevski prestol od 19. stoletja. Za kraljem Manta Turatom (1815-1836) sta nastali v kraljevski družini dve veji. Starejši sin Manta Tur ate je postal kralj, mlajši podkralj ali po naše “upahata”. Sedanji laoški kralj Šri Savang Vatha-na, ki je zasedel prestol leta 1959, je naslednik starejše dinastične veje, medtem ko sem jaz s svojima bratoma mlajša veja.
Moj oče “upahata” Bun Kong je imel 11 žena. Neposredno iz podkraljevske veje nas izhaja 5 med številnimi drugimi brati. Moj starejši brat, princ Fetsarat, je bil zadnji podkralj. Zdaj sva izmed petih bratov prinčeve mlajše veje ostala dva — jaz in Suvana Fuma. Razen glavnih vej — starejše in mlajše — jih je v Laosu še dolga vrsta drugih, ki sodijo v veliko kraljevsko rodovino.
Člani teh vej navadno dobijo ob svojem imenu naslov “tjao’, tj. princ. Mimogrede rečeno, tudi znani aktivist Domovinske fronte Tjaosuk Vongsak je eden izmed njih.
•— Ali imate mnogo otrok?
ZADOVOLJEN SMEH — raina v Ohiu si zadovoljne Robert W. Murray iz Lo-ogleduje odtise v otrdelem materialu, odpadkih pri izdelavi avtomobilov, kemično predelanih v čisto “blato”, uporabno za gradnjo in popravo cest. Murray je tehnični vodja v Fordovi tovarni v Lorainu.
Osem sinov in hčera. Pet izmed njih se jih je šolalo ali se še šola v Sovjetski zvezi. Starejši sin Arija je končal študij na moskovski univerzi, hči Vien Keo pa na institutu za mednarodne stike.
Vsi starejši otroci princa Sufanuvonga neposredno sodelujejo v “osvobodilnem gibanju”.
Arija je bil po vrnitvi v Laos imenovan za komisarja v eni izmed pokrajin Sam Nea, kjer se je srdito bojeval proti tolpam genera j a Vang Paoja. Arija je padel v začetku leta 1968. Toda posezimo v minulost:
Dne 13. julija 1909 se je podkralju Bun Kongu rodil sin. Dali so mu ime: Sufanuvong. Mati pa je preprosta Laošanka.
Sufanuvongu je bilo 8 let, ko mu je umrl oče. Živel je nadalje na dvoru skupaj z drugimi princi. Njemu kot Suvani Fumi je poslej nadomestil očeta starejši brat, princ Festarat. Sufanuvonga so kmalu poslali v ugledni licej v Hanoi. Čez 10 let so ga poslali za 9 let v Pariz. Leta 1937 se je vrnil domov za dalj časa. Sufanuvong je bil eden prvih laoških inženirjev. Izdelal je načrte za številne mostove in vodil potem graditev. Zadnji, najlepši most, kakor ga je ocenil sam princ, je zgradil pri Čeponu. A-meriško letalstvo je pred leti razdejalo ta most.
Ko je Japonska kapitulirala, je bil Sufanuvong v Hanoiu. Tam se je srečal s Hočiminhom, poznejšim predsednikom prve delavske in kmečke države v jugovzhodni Aziji. Princ je tedaj nemudoma odpotoval v Laos, v Savanakot, in se pridružil osvobodilnemu boju.
Oktobra 1945 je postal predsednik prve vlade neodvisnega Laosa princ Kanamao. Princ Sufanuvong je postal vojni minister in glavni poveljnik, princ Suvana Fuma pa minister za d r u ž b e no dej avnost. Sufanuvong je bil marca 1946 ranjen med umikom zadnjih enot rodoljubnega gibanja na Tajsko. V Laos so se spet vrnili francoski kolonizatorji.
Večina začasne vlade je pristopila na stran Francozov. Med tem se je v deželi širilo osvobodilno gibanje. Člani začasne vlade, ki so ostali na Tajskem, so 25. oktobra 1945 sklenili razpustiti gibanje Patet Lao Isar, narodno vojsko Patet Lao-a in začasno vlado.
Princ Sufanuvong s svojimi pripadniki je sklenil nadaljevati boj. Vrnil se je na osvobojeno ozemlje v Laos.
Avgusta 1950 je bil na osvobojenem ozemlju narodni kongres osvobodilnega gibanja. Na njem so sklenili ustanoviti enotno o-svobodilno fronto Laosa-Nee Lao Itsala. Za predsednika fronte in vlade so imenovali princa Sufanuvonga. Boj se je nadaljeval. Ženevska konferenca o In-
dokini leta 1954 pomeni konec kajti jemenski republiki preti francoske kolonializacije Laosa. | od komunistov ista nevarnost Januarja 1956 so sklicali kon- kot Savdski Arabiji, greš osvobodilne fronte (NLI).
Tedaj so spremenili ime fronte v Leo Lao Haksat (Laoška domovinska fronta). Za predsednika osrednjega odbora fronte so izvolili Sufanuvonga. Toda desničarske organizacije, ki so bile sprva prisiljene sprijazniti se s koalicijo z domovinsko fronto na podlagi ženevske pogodbe, so prekršile dogovor. Maja 1959 so zaprli Sufanuvonga in druge u-gledne aktiviste. Grozila jim je smrt. Čez leto dni pa se jim je ob pomoči ilegalnih organizacij posrečilo pobegniti.
Drugi kongres domovinske fronte je bil aprila 1964. Že čez nekaj tednov se je začela vojna.
V vseh obdobjih dolge poti narodnoosvobodilnega gibanja v Laosu Je bil njegov splošno priznani voditelj “rdeči princ” Sufanuvong, hkrati z njim pa bojni sodelavci: Kejson, Nuhak in drugi.
Ugled “rdečega princa” je tako velik, da si sovražniki ne u-pajo odkrito napadati Sufanuvonga. Princ zna 14 tujih jezikov. V desetih jezikih bere in piše; govori pa francosko, rusko, angleško, špansko, nemško, italijansko; obvlada tudi grščino in latinščino poleg tajskega in vietnamskega jezika.
Skozi tanke stene iz bambusa se je slišal šum dežja. Bojišče je čisto blizu. Princa je čakalo neodložljivo delo. Ogrnil sem se s pelerino in se previdno spustil po lesenih stopnicah. Prenehalo je deževati. Nekaj minut sem se ustavil. Obotavljal sem se. Na nebu so bila ameriška izvidni-ška letala.
Valentin Potočnik

Vlada v Jemenu je zadušila poskus upora
Upor so organizirali komunisti s pristankom Moskve.
SANA, Jem. — V Jemenu ni pravega miru že od 1. 1962, odkar je revolucija pregnala kralja Al-Badra. Ta se je vrnil in njegovi pristaši so se dobro zasidrali v deželi in jih ni bilo moč pregnati, čeprav je Naser podpiral novo republikansko vlado z vsemi silami. Ko Naserja ni bilo več, je državljanska vojna nihala semtertja, dokler med sovražniki in tekmeci ni bil sklenjen mir. Dežela je ostala republika. V deželo se je vrnil mir, lani so bile celo volitve v neke vrste parlament, ki je izvolil troglavo predsedstvo. To sedaj skuša državo reorganizirati.
V	javni upravi je še zmeraj velik nered in to so najbrže porabili komunisti in s pristankom iz Moskve organizirali poskus zarote, ki se pa ni obnesel. Sedanji režim je ostal na krmilu, škodo od tega pa ima Moskva, ki je hotela iz Jemena napraviti politično postojanko za svojo politiko v arabskem svetu.
Značilno je, da se je vse to godilo skoraj v isti dobi kot zadnji prevrat v Sudanu. Jemen skuša ohraniti nevtralen položaj v zunanji politiki. Z Ameriko so sicer redni diplomatski stiki pretrgani, toda naša delegacija aela v .Sani pod varstvom italijanskega poslaništva.
V	Sani govorijo, da so komunisti zato zasnovali zaroto, da se polaste Jemena in tam organizirajo postojanko, ki naj bi bila člen rdeče verige okoli dežel v Perzijskem zalivu. Zato je tudi sedanja jemenska uprava v dobrih stikih s savdskim kraljem,
Večina žensk dela, ker potrebuje denar
študija delavskega tajništva kaže, da hodi velika večina od preko 31 milijonov žensk na delo, ker potrebujejo denar.
WASHINGTON, D.C. — Nekateri trdijo, da delajo ženske poklicno zato, ker hočejo nekaj početi, ker hočejo pokazati svoje sposobnosti in se uveljaviti v svetu. Študija delavskega tajništva dokazuje, da ogromna večina od preko 31 milijonov žensk, ki so v naši deželi redno zaposlene, hodi na delo enostavno zato, ker potrebuje denar.
Dober del žena gre delat iz svojega doma, da bi s svojim zaslužkom povečale dohodek družine in s tem izboljšale njeno življenjsko raven, da bi si lahko več privoščile. Vlogo pri tem igra tudi šolanje otrok.
Od vseh zaposlenih žensk je bilo po podatkih študije 58.8% poročenih z živim možem v družini. Samskih je bilo 22.3%, 8.1% vdov, 6.2% ločenk, 4.6% poročenih, ki pa žive same. Od poročenih žena, ki hodijo redno na delo, jih ima 7.8 milijonov može, ki zaslužijo izpod $7,000 na leto.
Zanimive so številke o brezposelnosti. Lani je bilo od vseh brezposelnih nekako 60% žensk in mladoletnih, med tem ko je bilo v teku zastoja 1957-1959 takih samo 43%. Moških, hraniteljev družin, je bilo tekom letošnje prve polovice le 3.2%, med tem ko se je povprečna brezposelnost gibala in se še vedno o-koli 6%.
MAU OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
Da se uredi zapuščina
Na 7013 Hecker Ave. 2-družin-ska hiša, 5-5, na veliki parceli 50 x 160. Dajte ponudbo.
Na 5421 Stanard Ave. 4-družin-ska hiša, vsa podkletena, bakrene cevi, 4 plinski furnezi. Ocenjena na $12.000.
MAIN LINE REALTY
Vprašajte za John Lorenz
431-8182	221-9381
(157)
Naprodaj
V fari sv. Vida, 2 hiši na enem lotu, 2-družinska spredaj ima 6 sob, kopalnico, furnez in garažo vsaka, in enodružinska hiša zadaj ima 4 sobe, kopalnico in furnez. Kličite 261-2492.
(159)
V	najem
Oddamo 5-sobno stanovanje, zgoraj, lepo, čisto, na 1176 Norwood Rd. Nič otrok.
Kličite HE 2-2976
-(158)
V	Euclidu
med E. 260 in 266 blizu šole in cerkve je naprodaj enodružinska hiša, 2 garaži. Za informacije kličite 731-6208.
—(6,11,13,18,20 avg)
žlišlifil
NA KOTALKAH — V nekaterih man] šili, pa tudi v večjih mestih, se ljudje vozijo s kolesi, David S. Lake, upravnik neke, založbe v Chicagu, lil., se vozi v službo na kotalkah. Na sliki ga vidimo na poli. Zanimivo,..da se ljudje ne menijo zanj.
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
V Nottingham okolici
se odda krasno, mirno, 6-sobno stanovanje z garažo, zakonskemu paru ali samski osebi. Nič živali! Cena $100. Kličite KE 1-5573 po 5. uri popoldne.
— (159)
Odda se
Apartment, 4 sobe, dvema odraslima v fari sv. Vida, njč otrok. Kličite 361-0823.
(159)
V najem
4-sobno stanovanje, zgoraj, se odda zakonskemu paru, ali mirni odrasli osebi, na 1110 E. 67 St. Kličite HE 2-2542.
&LEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“Moja dobra babica,” vsklikne kozarec, ta, ki stoji na tej mi-Valentina, “ali ne zahteva naša žici,”
globoka žalost, da nekoliko počakamo? Ali hočete skleniti zakon pod tako žalostnimi avspici-jami?”
“Hčerka,” jo prekine babica živahno, “taki vzroki so le slabotnim duhovom lahko ovira, da se ne brigajo za bodočnost; tudi jaz sem se omožila, ko je ležala moja mati na smrtni postelji, in zato nikakor moj zakon ni bil nesrečen.”
“Še vedno ta misel na smrt, milostiva!” pravi Villefort.
“Še vedno!... Pravim vam, da umrjem, ali slišite? In pre-dno umrjem, hočem videti bodočega soproga svojega ljubega otroka in mu ga priporočiti. Prositi ga hočem, naj jo osreči, in v njegovih očeh čitati, če me bode ubogal. Da, poznati ga hočem,” nadaljuje markiza s strašnim izrazom, “da se vrnem k njemu iz globine svojega groba, če ne bode tak, kakor se pokaže.”
“Milostiva,” pravi Villefort, “te razburjene, skoro blazne misli morate pregnati. Mrtveci, ki spe pod zemljo, se več ne zbude.”
“Da, da, dobra babica, pomiri se!” pravi Valentina.
“In jaz vam pravim, gospod, da to, kar verujete vi, ni pravo. Moje spanje to noč je bilo strašno, kajti zdelo se mi je, da je duša že zapustila telo. Poskušala sem odpreti oči, toda proti moji volji so se zaprle, in vendar gospod, — dobro vem, da se bode zdelo neverjetno — da, vendar sem videla s svojimi zaprtimi očmi tamkaj, kjer stojite vi, belo postavo, ki se je prikazala pri vratih, ki vodijo v toaletno sobo gospe Villefort.”
Valentina krikne.
“Mučila vas je mrzlica, milostiva,” pravi Villefort.
“Dvomite, če hočete, a jaz sem o tem, kar prijavim, prepričana; videla sem belo posta-’
“O, dobra mati, to je bil sen!” “To je bil tako malo sen, da sem iztegnila roko po zvoncu, in pri tem je senca izginila. Nato je vstopila komornica z lučjo. •Prikazni se prikazujejo le onim, ki jih lahko vidijo. To je bil duh mojega soproga; ker se je torej lahko vrnil duh mojega soproga da je poklical mene, zakaj bi se ne mogel vrniti moj duh, da bi branil mojo unuki-njo?”
“O, milostiva,” pravi Villefort : ginjen, “preženite si te temne misli! Vi bodete živeli z nami dolgo, srečno, v ljubezni'in časti, in skrbeli bodemo, da pozabite.” “Nikdar, nikdar nikdar!” pravi markiza. “Kdaj se vrne gospod d’Epinay?”
“Pričakujemo ga vsako uro.” “Dobro; takoj ko pride, ga pripeljite k meni. Hitimo, hitimo! Potem želim tudi notarja, kajti zdaj se moram prepričati, da dobi najin denar Valentina.”
“O, mati moja,” pravi Valen tina, ohladivši za trenotek ! svojimi svežimi ustnicami vroče markizino čelo, “ali hočete, da umrjem? Moj Bog, vi imate mrzlico, in poklicati nimamo notarja, ampak zdravnika.” “Zdravnika?” pravi babica in zmigne z ramami. “Saj ne čutim bolečin; žejna sem, to je vse.” “Kaj hočete piti, dobra mamica?”
“Svojo oranžno vodo kakor vedno. Moj kozarec je na tej mizi, daj mi ga, Valentina.”
“Z neke vrste; grozo vlije Valentina nekoliko oranžne vode iz karafe v kozarec ter ga poda svoji babici; bil je to kozarec, katerega se je po babičinih besedah ponoči dotaknila senca.
Gospa de Saint-Meran ga izprazni na dušpk, se nasloni na svoje vzglavje in ponovi: “Notar, notar!”
Gospod Villefort odide. Valentina sede poleg postelje svo-
da bi samo jednemu svojih čutov ne marala verjeti, sem slišala, kako je zažvenketal moj
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
MOTHERS & HOUSEWIVES Part time. Comm, showing Queen’s Way fashions, free $400 wardrobe. Car nec. $30-up.
Call Linda 342-6082
(157)
“Pojdi, Valentina,” pravi markiza, in pusti me z. gospodom samega.”
“Toda, mati...”
“Pojdi, pojdi!”
Deklica poljubi babici roko in zapusti sobo s solzami v očeh.
Pred vrati sreča komornika, ki je naznani, da čaka zdravnik v salonu.
Pohiti mu naproti. Bil je zelo znamenit in prijatelj rodbine Villefortove. Posebno je ljubil Valentino, ki jo je poznal, odkar je živela. Tudi on je imel hčerko njene starosti, toda ker je bila njena mati bolna na prsih, je živel v večnem strahu za tega oboževanega otroka.
“O,” pravi Valentina, “pričakovali smo vas nestrpno, ljubi gospod d’Avrigny. Toda kako gre pred vsem Madeleni in An-toinetti?”
Madelena je bila hčerka gospoda d’Avrigny, Antoaneta njegova nečakinja.
Zdravnik se otožno nasmehne. “Antoaneti zelo dobro, Madeleni še precej. Toda dali ste me poklicati, ljubo dete,” pravi, “a bolan ni niti vaš oče, niti gospa Villefort? In dasi vi ne morete prikriti, da so vaši živci razburjeni, vendar mislim, da vam od mene ni treba druzega kakor da vam priporočim, da brzdajte svojo domišljijo.”
Valentina zarudi.
“Ne,” pravi, “obiska smo vas prosili zaradi moje uboge babice. Ali še ne veste za nesrečo, ki nas je zadela?”
“Ničesar ne vem.”
“Ah,” pravi Valentina in silno zaihti, “moj ded je umrl.”
vo, in kakor bi se bil Bog bal, je babice. Zdelo se je, da je ubo-
RJEAL ESTATE FOR SALE
TOWNHOUSE CONDOMINIUM 6 rm. 2 bdrms., 1 baths, nat. frplc., pan,, bsmt., w-wet bar, all appls. Cust. kit. Lo $30’s. No maintenance charge.	422-5049
(157)
AUSTIN - FULLERTON AREA 2 flat 5 & 6 Ige. mod. rms., 2 and 3 bdrms. Tile kit. & bath. Pnld. porch, stairway & bsmt. w-powder rm., 50’ lot. Side dr., patio, 2 c. gar. Attic adaptable to 3rd flat. Mid $50’s. BY OWNER. 622-4707 aft. 6.
(157)
6 FLAT — 4950 NORTH TROY 4-5%’s & 2-4%’s. Mod. kit. & bath w-shower. SS, stove, new refrig. ea. apt. 220 wiring. 2 c. brk. gar. Call owner	478-2049
(157)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — 3921 W. 147th St. Midlothian. Breakfast & lunch only. Well establ. real moneymaker. Open 6 days. By Owner.
FU 5-9702 or FU 8-5152 >	(157)
gemu otroku samemu treba zdravnika, katerega je prej priporočala markizi. Obraz ji je žarel, njeno dihanje je bilo kratko in težko, žile so ji bile, kakor da ima mrzlico.
To je izviralo iz tega, da je mislila na Maksimilijanov obup, ko bode slišal, da je ta babica, po kateri je hrepenel, ker je upal, da najde v nji zaveznico, ravnala, ne da bi ga poznala, skoro kakor sovražnica.
Večkrat je Valentina mislila na to, da bi priznala svoji babici vse, in niti trenotek bi se ne bila obotavljala, če bi se bil Maksimilijan Mprrel imenoval morda Albert de Morcerf ali Raoul de Chateau-Renaud. Toda Morrel je izhajal iz priprostega ljudstva, in Valentina je vedela, kako prezira ponosna markiza de Saint-Meran vsakega, ki ni plemiškega rodu. Tako je njena skrivnost vselej, kadar se je hotela splaziti preko njenih ustnic, zbežala v najtajnejše globočine njenega srca. Žalostna gotovost, da bi bila izpoved brez vsake koristi, se ji je vsilila, in vedela je, da je izgubljeno vsako upanje v hipu, ko izvesta za skrivnost oče in mačeha.
Tako mineta skoro dve uri. Gospa de Saint-Meran zaspi polagoma nemirno spanje.
Ko mine ta čas, naznanijo notarja.
Dasi se zgodi to zelo tiho, se gospa de Saint-Meran vendar dvigne takoj.
“Notar?” pravi. “Takoj naj pride.”
Notar, ki je bil pred vrati, vstopi.
“Gospod de Saint-Meran?” “Da.”
“Nepričakovano?”
“Zadel ga je mrtvoud.” “Mrtvoud? ponovi zdravnik. “Da, in moja dobra babica, ki ga ni nikdar zapustila, trdi zdaj, da se ji je prikazal ter jo poklical za seboj. O, gospod d’Avrigny, kar najbolj vam priporočam svojo babico.”
“Kje je?”
“V svoji sobi je z notarjem,” “In gospod Noirtier?”
(Dalje prihodnjič)
Podržaj, Stanko Pristan, Jože Žnidaršič. Nadzorni odbor: Jože Nema-nich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež.
INVITATION 10 BID ON A 60 BED NURSING HOME ADDITION
Upokojenski klubi
klub slovenskih upokojencev V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl, Mary Božic, tajnik John Zaman, -2021 East 228 Street, Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaper le. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Pcrušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija.-in
oktobra na Maple Hts./ februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave.
Slovene Home for the Aged invites General Contractors to submit their qualifications for the purpose of bidding. Three story, masonry addition, 23,937 square feet. Address intention to bid, on or before Friday, August 20, 1971 to:
BUILDING COMMITTEE SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, Ohio 44119
NE DA SE UGNATI — Odvetnica Mrs. Sandra Nem-ser v Denverju je zaprosila za službo pri FBI. Ta je prošnjo zavrnila, toda vlagateljica se noče podati, ampak skuša do cilja s pomočjo sodišča. FBI je obtožila, da jo je zavrnil le zato, ker je ženska.
11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falež. starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
Imenik raznih društev
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Rose Erste. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
BALINGARSKI KLUB
Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. klark Vesel, 2. podpred. Fiank Grk, taj. Tone Novak, blag.’ Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich. 'ielavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul Rose Zaubi. Balina se vsak dan—- ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.

Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Harry Blatnik,, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovaini tajnik Emil Martinsek, 4365 W. .153 St, 941-7085, nadzorni odbor, John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie 'Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361.-5115, fclagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds.-.odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma. Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Al Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Anton Nemec, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, August Dragar, Matevž Tominec; odborniki Joe Somrak, Tony Godec, Jobsi Trček in Joe Lipovec. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. ToAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.r 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, John Bur jak. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak Irugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KF 1-9309.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pbd-predsed. J e n. n i e Tronnel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt. Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL l-lS^e; blagajnik Anton Jerak zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lavšin, Mary Branisel, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik John Adams; tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz, Gospod, odbor: Ed Leskovec. Preds., Ray Bradač, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr., John Troha. Upravnik (Poslovodja):	Charles
Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-Unsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pon predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, mag. m zaois. M--i’a.ucner, nadzornice: Anna Kresovič, Angela Magovec in Joseohine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
častni predsednik Jo&n Habat;
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE •BARAGOV DOM”, 6394 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez OvseniK, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 1 i 432-0142.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor, Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Kristina Koncilja. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesefcu Boldin, Frances ■ Somrak. Štefka ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. '
FEDERACIJA KLUBOV SLOV, UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič,- tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kctze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, radzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik,
Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Matt Novak, Podpredsednik: Metod Ilc, Tajnica: Urši Osredkar—15721 Saranac Rd. 761-9789, Blagajnik:	John Žnidaršič,
Odborniki:	Pepca Kamin, Tone
Škrlj,. Edi Mejač, John J. Vidmar, Frank Leben, Preglednika:	Jurij
Švajger, Miro Odar.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi:	Jožiča Dolenc,
Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborhiki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leoen in Lojze Šef. Redna’ seja se vrši vsak prvi petek v mesecu, .
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855
Predsednik Msgr. F. M. Scnerin-ger, podpredsednik Rev. Thomas Andary, eksek. taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platner, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Sej h vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika:	Feliks Breznikar,
Bianko Pogačnik; Tajnik:	Vili
Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Frank Blatnik, Jože Cah, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Emil Mauser, Edward
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRB 4TV«*., > OŽK \ nni.fNA
častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane Od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ah pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert,
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavr.l^: gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio ' Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Matija Hočevar, pod-predsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Kuharica Mary Ivec.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMFWTKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter čeku ta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
611? St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628

MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
:	Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-
vice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
AH0Y HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 —- na domu MO 2-2912