22. štev. Poštnina pi.i»n». gotovini. y Ljubljani, sobota 30. maja 1925. posam«,,. številka . so pin. Leto'V. GLASILO NARODNO • SOCIJALISTIČNE STRANKE. UreUnMtv® in upravnlfctve: Ljub#**«, Or&OHU «. 7* hrv«. ■ni|rfrTi»i«r;iiiinl—.r.fn-r ?*}*#*» W*V. W. Izhaja vsako soboto. Btssiiffa naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. Inseratl se računajo po velikosti. Cene so navedene ——1 = v oglasnem delu. == ==« »= Drugi Markov protokol. Gospod Nikola Pašič je na seji svojega poslanskega kluba izjavil, da nihče ni imel pooblastila pogajati se imenom radikalne stranke z radičevci. Izjavo g. Pašiča so vzeli radikalni poslanci molče na znanje, akoravnoje bilo v zvezi s to izjavo obenem rečeno, da zaenkrat ne more biti govora o sporazumu med Srbi in Hrvati. Molk radikalnih poslancev pa še ne pomeni, da se radikalni voditelji niso razgovarjali s HSS. Cele tedne je časopisje, ne izvzemši radikalno časopisje pisalo o razgovorih gg. Voje Janiča in Laze Markoviča s predstavniki Hrvatov in prevladovalo je soglasno mnenje, da sporazum ni daleč. Menda ni nihče tako politično naiven, da bi veirjel, da so se gg. Janjič in Markovič, ali celo Trif-kovič razgovarjali z radičevci brez vednosti g. Pašiča. Prav tako je gotovo, da so bili ti razgovori v političnem konceptu g. Pašiča, ker drugače bi gotovo g. Pašič že zdavnaj pozval svoje pristaše, naj pretrgajo vsak stik s IISS. Gospod Pašič je pač izzval Markov protokol v drugi izdaji. Ko je g. Pašič videl, da se ne more pogoditi a HSS tako kot bi on želel, je kratkomalo izjavil, da ni bilo nobenih razgovorov in končana je zadeva. HSS je zahtevala, da ne radikali ločijo od samostojnih demokratov, ker šele potem je mogoč njihov vstop v vila-do. Gospodu Pašiču pa ta zahteva ni šla zaenkrat še v račun, ker ne veruje ra- dičevcem, da bi bili lahko po vsem-, kar se je zgodilo, lojalni zavezniki. Navzlic izjavi g. Pašiča pa ni misliti, da je ideja sporazuma definitivno, ali vsaj za daljšo dobo pokopana. Sporazum postaja z vsakim dnem nujnejši in ima tako med radičevci kot radikali zveste pristaše. Poleg tega se za sporazum živahno zavzema krona in je g. Pavle Radič reden gost na dvoru, kjer se raztovarja o politični situaciji. Med ten\ pa zboruje narodna skupščina. Izjave g. Pašiča ne ostajajo brez vpliva na potek skupščinskih razprav. Razburljive debate se vrste ena za drugo in radičevci gotovo niso med tistimi, ki so najbolj tihi. Slišijo se celo grožnje, da bodo radičevci zapustili skupščino v znak protesta, da je proti njihpvi stranki še vedno v veljavi izjemno stanje, da njihovi mandati še niso verificirani, da je njihovo strankino vodstvo še vedno internirano, če tudi je g. P. Radič ponovno podal dalekosežne in v državnem oziru zadovoljive izjave. V interesu izmirjenja niaših notranjepolitičnih razmer, v interesu države je, da se obetane grožnje ne izvrše. Abstinenčna politika tudi Hrvatom samim no bi bila v korist. Vsa politična situacija je še vedno osredotočena na akciji za sporazum med Srbi in Hrvati. O Slovencih se ne govori. Seveda v škodo Slovencev. Koliko časa bo temu še tako? Justifikacije. Počenši s francoskimi enciklopedisti pa do danes so mnogi odlični predsla-vitelji človeštva najodločneje nastopali proti smrtni kazni. Skoraj vse moderno ljudske stranke imajo v svojih progia-mih odpravo smrtne kazni, utemeljujoč svojo zahtevo s socijalnimi, humanimi in etičnimi motivi. Nekatere države so v zadnjih desetletjih celo sprejele zakone, s katerimi se odpravlja smrtna kazen, dočim se je v drugih državah prakticiralo tako, da se smrtna obsudba ni izvedla ter spremenila v dosmrtno ječo. Zla se no odpravi ^ zlom. Ponižujoče je za človeško dostojanstvo izvrševati smrtne obsodbe. Upoštevajoč še dej stvo, da je večino poleg duševnih defektov kriva socijalna inizerija neposedu-jočih, gotovo ni brez povoda, da se upiramo smrtnim obsodbam. Kakor je vse to res, je pa tudi neizpodbitno, da živimo v dobi največje srčne posurovelosti. Svetovna moritev je pustila med masami nagnenje do zločinov. Navrlie hudim zapornim kaznim se zločini vedno bolj širijo. Ni čuda zato, če se v vseh državah posega po skrajnem sredstvu v obrambo človeške družbe — po izvajanju smrtnih obsodb in to tudi tam, kjer se‘je že svojčas odpravila smrtna kazen. Prišlo se je do spoznanja, da imajo zločinci edino le še pred smrtno obsodbo strah in da le še bojazen pred vislicami in svinčenkami zajezuje zločinska dejanja pobesnelih ljudi. Ni pa dovolj, da se zadovoljimo z izrekanjem in izvršitvijo .smrtnih obsodb, ki so posledica današnjih povojnih razmer. Stremeti moramo za lem, da zboljšamo stanje človeške družbe tako daleč, da ne bo potreba več segati po izjemnem in skrajnem sredstvu — justifikaciji. NajvažnejSe je, fin dvignemo srčno kulturo ljudstva Ih da odstranimo vso ono socijalno in gospodarsko bedo, ki je neposreden vzrok zločinom. Justifikacije bi naj bile lo zunajen in viden pritisk, da se mora približati družba svojemu ozdravljenju, pritisk, ki bo s tistim trenutkom prenehal, ko so bo izkazal zopet kot nepotreben. K zadnjim justifikacijam v Sloveniji in na Hrvatskem bi pa imeli pripomniti to-le: Po časopisnih vesteh je prisostvovalo justifikaciji Rumpla v Zagrebu več tisoč ljudi. Množica se je obnašala ob justifikaciji skrajno surovo. Zbijali so se dovtipi in zdelo se je, kot da so množice prišle na pustno prireditev, ne pa k aktu, kjer se zaključuje človekova tragedija. Usmrtitev Rumpla se jo izvršila po zastarelih predpisih, ki niso odgovarjali današnjim razmeram. Ce-remonijel justifikacije je nehote zgrešil svoj namen, vplivati strahotno in opominjajoče, ampak se je spremenil v komedijo, ki ni častna za pojme o člo-večanstvu. V Ljubljani se je izvršila justifikaeija primernejše, akoravno tudi ni manjkalo 'nedostojnosti med publiko, ki je bila navzoča pri justifikaciji Nagliča. Naloga oblasti je, da v bodoče prepreči vsak nedostojen izpad ' publike pri ■justifikacijah. Najboljše bo, če se od justifikacij izključi širšo javnost in dovoli pristop le zelo omejenemu številu občinstva, sestoječemu predvsem iz pravnikov. Časopisje pa, ki poroča o usmrtitvah, se mora izogniti vsakemu hlastanju po senzacijah in opisavanju dogodkov, ki so preračunjeni na najnižje instinkte mas. Naloga časopisja je, da vzgaja, ne pa da provocira posuro-velost čustev. Nobenemu poštenemu in kulturnemu človeku se ne sme zbuditi ob justifikaeijah niti najrahlejši čut maščevalnosti, radovednosti, ali čut naslajanja, ampak more v svoji notranjosti ob žalostnih trenutkih justifikacij čutiti le globoko bol nad razmerami v družbi, ki dajejo potrebo po teh skrajnih merah, more čutiti le pomilovanje in odpuščanje onim, ki so zabredli tako daleč, da jih zakon kaznuje s smrtjo. Italija In evropski problemi. Pri razpravi o proračunu ministrstva zunanjih zadev je podal Mussolini kratek ekspoze, ki je tem bolj zanimiv, ker se nanaša na odnožaje med Italijo in Jugoslavijo. Mussolini je med drugim povdaril, da so vladne krize na Francoskem in v Belgiji predvsem vzrok, da je nastal v evropski politiki popolen zastoj in da je zastalo reševanje vseh vprašanj mednarodnega značaja. Glede izvolitve Hindenburga se Italija ni vznemirila. Hindenburg ni prišel v Berlin s pomočjo puča, ampak na legalni poziv izražene volje 15 miljonov Nemcev. Izvolitev Hindenburga je smatrati kot rezultat nestal- ne in nesmotrene politike, ki jo Je vodila antanta od versaillskega dogvora pa do danes. Naši odnosi z Jugoslavijo — Je povdaril Mussolini — so odlični in prijateljski. V Firenzi se zaključuje z Jugoslavijo 28 sporednih trg. dogovorov, katerih namen je, olahkočiti zveze s kraljevino SHS. V pogledu Reke so imelT dobri odnošaji z Jugoslavijo blagodejne posledice. Brezposelnost na Reki se zmanjšuje, železniški in morski promet narašča. Po Mussolinijevem mnenju se mora na vsak način preprečiti, da bi postala Bulgarska ognjišče komunizma na Bal- kanu, obenem se pa ne sme dopustiti, d« bi oboroževanje Bulgarije dalo povod za iiesporazumljenja s sosed državami. Od priznanja ruske sovjetske vlade je imela Italija precejšnje koristi. Sicer jo pa golov, da se je komunistični eksperiment izjalovil. Komunizem je hotel po svojih namerah vse izravnati, pri tem je pa naletel na konflikt z življenjem, z zgodovino in s prirodo. V Rusiji se je pričel komunizem naslanjati na novo ekonomsko politiko, ki se znatno oddaljuje od čistega komunizma. V Italiji so kmunisti brez moči. Mussolini ne veruje, da bi si ruska vlada onemogočila svoj diplomatski položaj in podpirala italijanski komunizem. Dose-daj SQ.tozadevno niso imeli Italijani priliko pritoževati. V kratkem bo ratificiran z Rusijo trgovski dogovor. Odločno se izreka Mussolini proti spojitvi Avstrije z Nemčijo. S to izjavo se je Mussolini priključil sklepom Male antante. Italija dolguje 100 miljard lir na račun svetovne vojne, od tega 50 milijard Zedinjenim državam ameriškim. Italija je voljna odplačevati svoj dolg, vendar se morajo doigovi urediti v skladu z žrtvami, katerih je imela Italija 600.000 mrtvih in en miljon ranjenih. Razredni bol. Preko tega, da smo imeli ia še imamo vso do sedaj utemeljeno rzroke, da ue pristopimo k nobeni internacionali, »mo vendar bili vedno in bomo tudi za naprej pripravljeni delovati v prospeli delavskih vrst, v kolikor bo tako delovanje v skladu tudi za naprej pripravljeni delovati v prospeh delavskih vrst, v kolikor bo tako sodelovanje v skladu tudi s koristim jugoslovanskega delovnega ljudstva. Nemška socijalna demokracija je po celi svoji strukturi, po vsem svojem organizmu, počivajočem na metodah pruske discipline, služila socijalizmu samo z besedami in se je pazno ogibala vsake dejan-stvene žrtve. Voditelji nemške socijalne demokracije so sicer označevali vojno ra moritev mas zasnovano in povzročeno od kapitala, ter so mirno dopuščali, da so njihovi pristaši stružili granate, sami pa so se za-tekli v azil švicarske demokracije. Njihov običajni materijalizem je samo ojačil odmev kapitalistične oblastne politike, njihova ne-brižnost za pravo in dolžnosti je zakrivila, da so se smatrali vsi njihovi protesti proti »zločinskemu imperijalizmu vseli na vojni udeleženih držav« za praznft fraze in njihovo podkopavauje pravnega čuta, je škodovalo in oviralo pacifizem. Žalovati, da nismo s temi ljudje v oljih stikih, nam resnično ni treba. Ravno tako pa tudi ni nobenega vzroka, da bi sprejeli njihovo definicijo razrednega boja in solidarnosti. Naraščajoča delitev dela, prehod od obrtne proizvodnje k težkoindustrijski proizvodnji, napravlja ljudi medsebojno odvisnim. Zunanji pritisk nanje postaja vedno jačji in tesneje združuje posamezne poklici?. Kapitalistični proizvajalni sistem, vele proizvodnja onemogoča večini ljudi ustvariti si samostojno eksistenco. Navezani so vsled tega na dohodke svojega dela, katerih višino ne določajo sami. Vsled tega ne morejo zboljšati svojih dohodkov g še povečanim delom, temveč jim preostaja edino izsiljevanje višje mezde. S tem se pa osredo-točuje ves njihov napor v stremljenju za višjo mezdo, v mezdnih bojih. Organizirani gospodarski boj, ki se vname v tem trenot-ku, zahteva tesno združitev vseh pripadnikov istega poklica in s tem stopajo v življenje organizirani razredi, ki izzovejo zopet oživotvorjenje podobnih ustrojev na drugi strani. Z uslrojstvom obeh tahorjev se s časom razširja tudi pojem razreda. Poleg ožjih poklicnih razredov nastajajo tudi širši socijalni razredi. Nastaja 'tabor posedujočih in neposredujočih, tabor teh, ki imajo za bodočnost zagotovljene življenske potrebščine, in na drugi strani tabor širših mas, ki te gotovosti za bodočnost nimajo. Tako se širijo razredni spori daleč preko delavskega stanu na uradništvo, malo in srednje obrtništvo, svobodne poklice in duševne delavce. Poleg tega ustvarja tudi politika nujnim poseganjem države v gospodarske razmere potom carinske nove razredne spore: med producenti in konzumenti. Toda narod, zmeden po globokosegajo-čih razrednih sporih, nima pred seboj baš rožnate bodočnosti. Vsak narod, ki se hoče uveljaviti na svetovnem trgu, mora pokazati kvalitetne proizvode, ki pa se dado doseči samo tedaj, če ne vlada stalno narodno silo slabeči ali celo uničujoči razredni boj med delojemalci in delodajalci. Concordia parvae res crescunt, discor-dia dilabuntur maxiinae. (Sloga jačl, nesloga tlači.) Tudi če upoštevamo dejstvo, da more narodnostna ideja za gotov čas odvrniti pozornost ljudi od različnih interesov, nam mora biti vseeno jasno, da stopijo po popolnem ali delnem uresničenju narodnostnih idealov zopet v ospredje akutna vprašanja razrednih sporov. Koliko nevarnosti za majhen narod, ki ni na zunaj popolnoma varen, koliko nevarnosti posebno v zunanji politiki, če ni vodena od enotno čutečega, temveč od razrednih bojev razburkanega naroda. Gmotnost pa se z ničemur ne izpodkopava tako zelo, kot z motenjem moralnega čuta. Med ljudmi, katerim je ukaz vesti svet in takimi, katerim služi le v posmeh, no more nobena taktika ustvariti »veze, ki bi prenesla preizkušnje, kot bi jih nujno stavilo življenje; Vsled tega narodni socijalizem odklanja razredni boj kot cilj delavske politike. iSa drugi strani pa smatra razredno prenapetost »a enega prvih vzrokov razrednega sovraštva in zavisti. lzmirjenje razrednih nasprotij je v javnem interesu in tukaj mora človeška družba zaupati v moralne sile in ue sme meriti življenja edinole po količini organizirane sile. Nevarno je proglašati oblast za živ-ljenski cilj in vsled tega oblast in sebičnost ue sme biti vrelo političue volje. Toda, če smatra skupina drugih razredov izkoriščanje siromašnih, posebno delovnega razreda delavcev za dovoljeno, če si domišljuje, da je življenje v svojem bistvu žaljenje in izkoriščanje elabejšega, če ,jo padla gospodarska morala tako daleč, da z mirno vestjo sprejema žrtve uešteviinih ljudi kot samoumevne, in smatra te ljudi za uepopolne, sužnje, orodje — potem priznava narodni socijalizem odločen razreden boj za neizogiben in se bo tega boja udeležil do zadnjih posledic. Ne smemo pozabljati, da. delovno ljudstvo ne stopa v vsiljeni mu boj brez važnih vzrokov. Sila gospodarskih razmer je brez vsakega zakonitega pritiska degradirala pravno svobodni delavski razred k nesvobodi, na dedni razred. Dednost suženjske eksistenc« morda najhuje vpliva na razredna čustva. Človeška lastnost je, da prenaša nade, katerih uresničenja zase ne pričakuje več, na svoje otroke. Ti naj žive boljše. V tej odločitvi tiči junaška izravnava z nezadovoljivo sedajnostjo. Ce pa delavec uvidi, da sedanji način njegovega življenja nima konca, če vidi umirajoč celo vrsto otrok in vnukov, predane na milost in nemilost isti usodi, potem se ga polasti občutek krivde in zapeče ga vest . . . Po našem mišljenju so pri nas dani vsi pogoji za izmirjenje razrednih nasprotij. Ostra razredna nasprotja nastajajo tam, kjer se izkoriščajoči razred še poslužuje političnih predpravic. Ce pa se bojuje za enake politične pogoje, potem je glavna ost odbita. Vsak se trudi premagati nasprotnika z naporom vseh svojih sil. Po tej strani so pri nas približno iste razmere, kot so obstojale pri ogrskih Rumunih pod madžarskim pritiskom. Vodja ogrskih Rumunov, Andrea Barsanu, je imel 1. 1908 govor, kjer Je med drugim dejal: »Na srečo med našim ljudstvom ni razrednih sporov. Mi, ki smo bili deležni šolske izobrazbe, vsi pohajamo iz kmečke koše. Edina razlika med nami more biti le ta, da je kdo izmed nas v svoji otroški dobi jedel bel kruh iz čiste pšenice, drugi pa črnega iz ovsa, toda ista roka, marljiva roka rumunske kmečke žene, ga je gnetla in pripravljala. Razmere, morda tudi zmožnosti, so koga izmed nas napravile učenejšega, premožnejšega kakor onega izmed naših bratov, ki je ostal pri plugu. Toda nikar ne pozabljajmo, da so zato, da smo mogli priti do te učenosti ali premoženja, ki ga danes uživamo, naši roditelji žrtvovali takorekoč vse svoje premoženje, da so si testo odtrgali od ust skorjo kruha, samo zato, da bi mogli mi živeti bolje, nego oni. Vnebovpijoči greh bi bil, če bi pozabili na te žrtve in če se ne bi potrudili, da nadomestimo našim bratom, ki so ostali v stanu rumunskega kmeta, ono, kar so dobili od njih, da so nas mogli vzgojiti. Baš vsled tega n« more biti med nami izobraženimi ljudmi in med našimi delavci in' seljaki nobenih interesnih sporov, niti razlik v stremljenjih. Vsi smo otroci ene rodbine, avtoriteta enega izmed nas Je avtoriteta vseh nas, dobrina enega Izmed nas je naša skupna dobrina, prav tako, kot trpljenje enega izmed nas zadeva celo naše rodbino.. .< Prepričani smo, da je tudi pri nas še neokrnjen ta moralni čut, ki omogoča izmirjenje razrednih nasprotij. In nadamo so, da bi stopila v slučaju, če bi lakomnost ali stremljenje pb oblasti povzročilo razredni boj, cela naša javnost odločno na stran pravičnosti in to ne samo čustveno, temveč tudi niaterijelno. Narodni socijalizem pa zahteva od delavcev tudi soodgovornost za delo, katerega vrše. Zato nasprotuje sramotni proizvodnji. Proti ideji socijalizma je, če se delavec udeležuje dela, ki mu je cilj proizvodnja, n. pr. manj vrednih iu često strupenih živil, ničvrednih poslopij itd., ker vse to je namenjeno revežem. Tukaj ni odgovoren le podjetnik, temveč tudi delavec. To je neso-cijalno delo. Mi hočemo imeti ljudi, ki so najprejo duševno svobodni, ki odklanjajo delo, s katerim spreminjajo bedo In sužnost svojih bližnjih v stalno stanje. Velike zasluge za omiljenje razrednih nasprotij iu sporov si lahko pridobi pametna socijalna zakonodaja. Toda priznavamo, da morajo vse zunanje socijalne reforme ostati brezuspešne, dokler je družabno življenje od temelja gnilo. Resnično ozdravljenje razrednih sporov more priti le od znotraj. Veliko vlogo mora imeti tukaj šola, posebno v kolikor se tiče pouka v morali in zgodovini, pri čemur se mora v. večji meri vplivati na to, da bodo otroci pravilno gledali na življenje in paziti, da Sola ne bo vedla k preziranju dela in delovnega razreda. Razredni boj ne sme pomenjati uveljavljenje pravice pesti. Gotovo, da je glavni čilj vsakega bojujočega se razreda premagati svojega nasprotnika v razrednem boju. Toda ta boj se ne sme voditi na način, kot se vodi boj med sovražnimi državami. Predvsem pa mora biti razredni boj ultima ra-tio (zadnje sredstvo). Razredno sovraštvo pa se ne sme nikdar proglašati za krepost. Kdor pripoznava samo egoizem za pametno gibalno silo človeškega udejstvovanja, ta mora smatrati boj vseh proti vsem za glavno geslo svoje eksistence. Za takega človeka nima beseda pravica nobenega smisla in politika mu ne more pomenjati ničesar drugega nego boj za oblast. Mi pa ne moremo soglašati s Liebknechtovim proglasom is L 1869, v katerem pravi, da »socijalizem ni ve# vprašanje teorije, temveč enostavno vprašanje moči, ki se ne more rešiti v nikakem parlamentu, temveč le na ulici, na bojnem polju, podobno kot vsa ostala vprašanja moči.« Ta proglas kaže, kako daleč lahko zaide delavski voditelj, Se gonilna sila njegovega mišljenja ni logika, temveč sovražno roganje. In Spengler izraža svoj nazor o socijalizmu z bobnečim vzklikom: »In še enkrat: »socijalizem pomenja moč, moč, vedno zopet samo moč. Načrti in misli niso ničesar brez moči. Pot k moči je predpisana«. Podobno kakor Marx in Nietzsche izraža torej tudi ta vzkrik vero v samomaterijalistično oblast, vero, katere naš socijalizem ne more sprejeti. Da po pravici ne, kaže zgodovina. Ko so narksisti dobili v Nemčiji po prevratu vso moč v roke, niso napravili prav ničesar in pokazalo se je, da moč in oblast še dolgo ni Socijalizem, da za socijalizem brez premišljene idejne podlage In kulturno etičnih vrednot celo sploh ne pomenja ničesar. Razredni boj, kot ga uči boljševizem, niti ni gospodarski, temveč kulturni boj, ker socijalizem in boljševizem sta dva popolnoma nasprotujoča si in izločujoča se svetovna nazora. Ce bi prinesel boljševizem napredek, bi bilo morda še mogoče pomiriti se z njim, čeprav zahteva žrtve na premoženju in krvi. Nevarnost pa tiči v tem, da napredka ne prinaša, niti ga ne more prinesti. Zanika napredno misel in stremi samo za uničevanjem človeške kulture. Kar straši državljane, je nevarnost uničenja gospodarskih dobrin po prevratni bo-cijalizaciji. To je nevarnost, ki ogroža tudi delavstvo in to še najbolj. Vsled tega se mora izbojevanje resnično socialističnega boja izvesti potom mirnega dela. Strokovne organizacije bodo igrale tukaj neizmerno vlogo. Samo po tej poti bo izginila razlika med proletarci in kapitalisti in bo ostala le še razlika med delavoljnimi in delomrž-nimi. Odločilna bo postala ne razredna pripadnost, temveč spoznanje nujnosti stvorl-tve novega družabnega reda. Na mesto razrednega boja mora stopiti socijalna solidarnost. Pramntr trboveljski, llbojskl In rremog črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezijske brikete do* Ilirih« LJUBLJANA, Kralja bavlJajj*11* *J<*’ Petra trg 8, tal. 220 Plačilo tudi naobroka. Stran 2. »NOVA PRAVDA« Stev. ‘22. 0t9££M0 imOKOMM VESTNIK . Pozdravljeni, bratje! Povratek. Z Bleda ob 19. uri ali z Je-senic ob 19.40 in prihod v Ljubljano ob 21.50 ali pa z Bleda ob 20.27 in z Jesenie ob 21.19 in prihod v Ljubljano ob 22.18. Oficijelni odhod bo * vlakom ob 21.49 z Jesenic in prihod v Ljubljano ob 22.18. Znaki. Jeseniška podružnica je izdelala kovinske spominske znake in prosimo vse udeležnike, da si jih nabavijo. Pozivamo vse udeležnike, da se točno drže danih navodil, da bo poteklo vso v najlepšem redu. Pokažimo povsod disciplino in bodimo povsod točni. Se enkrat: Vsi na Jesenieel Upravni odbor NSSZ odpotuje in Ljubljane že v soboto 30. t. m. ob 15.10. uri popoldne e glavnega kolodvora. Točno ob C. uri seja upravnega odbora. Vabila so že razposlana in jih upravni odborniki gotovo že imajo. Prosimo točnosti in sigurne udeležbe. Češki gostje na zboru. V petek sta dospela v Ljubljano zastopnika bratske češkoslovaške Obee Delnicke iz Prage, član predsedstva br. Jan Puikrib in tajnik br. Joset Voseck/. Na kolodvoru bo mile brate pozdravili zastopniki Narodno socijalne strokovne zveze z predsednikom br. Juvanom na čelu, kakor tudi zastopniki stranke in mladine. V soboto odpotujeta gosta na Jesenice, da prisostvujeta glavnemu zboru NSSZ. Občni zbor podruinire NSSZ v Ptuju se je vršil v nedeljo 24. t. m. v gostilni Pfeifer. Občni zbor je vodil br. E. Sigi, ki je poročal o delu pripravljalnega odbora. Strokovni tajnik br. Kravos jo nato poročal o delavskem položaju in o namenu strokovne organizacije. Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: predsednik br.Egidij Sigi, podpredsednik br. Ivan Lupša, tajnik Milan Menoni, blagajnik Anton Medved, odborniki Ivan Glažar, Alojz Zemljič in Tomaž Švajger; pregledniki računov br. Anton Blažek in Vinko Serona. Po volitvah se Je vršila debata o podružničnih zadevah, na kar je novo Izvoljeni predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Podruinira NSSZ v Ptuju sporoča članstvu, da bo vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne uradoval v posebni sobi gostilne Pfeifer, Ilrvatski trg 5, po en odbornik. Ob tej priliki se lahko poravnava članarina in se dobe vse informacije. Tudi vpisi novih članov se lahko v uradnih urah izvrše. Himea. V nedeljo 24. t. m. Je stopil v svežo sv. Luketa nai odllini 61an br. Florjan Herman, ki si je zbral za nadaljni del življenja zvesto družico in se i njo poročil. Bratu in njegovi nevesti naše iskrene bratske čestitke 1 Nesramno izkoriščanje. Da podjetniki izkoriščajo ubogo delavsko paro je znano, toda, da jo nesramno izkoriščajo to ni vsakomur znano in zato bomo odslej javno li- gosali vsa ona podjetja, ki ne poznajo v izkoriščanju nobene meje. V Kranju je podjetje »Vulkan«. Tam garajo delavci po 78 ur tedensko in dobe zaslužka od 50 do 100 dinarjev. Niti dinar na uro. Tam se delavstvo sili delati v akordu po 13 ur dnevno. Tam se dela za 11 dinarjev dnevne plače po 13 ur. Tam se mora zakonito 48 urno delo izvršiti v štirih dneh. Ne vemo, če je vse to znano Inšpekciji dela in kaj pravi k temu. Mi zahtevamo spoštovanje zakona in kazen za onega, ki ga krši. Da je položaj pri »Vulkanu« tak, so delavci največ sami krivi, ker so neorganizirani. To pozabljajo, da je v združenju moč in najboljša zaščita. Združita se v Narodno socijalni strokovni zvezi, ki edina uspešno brani delavske interese. Ne puščajte se izkoriščati po nikdar sitem kapitalistu in si pomagajte sami. Ne pozabite, da je v organizaciji moč in pohitite zato vsi v vrste NSSZ. Polzclska afera in »Jutro«. Svojčas je Narodno socijalna strokovna zveza bila boj s tovarno Wildi na Polzeli, ker je ta tvrdka po incijativi tujca inž. Lacoote odpustila dva zavedna domačina - delavca. NSSZ je takrat odločno nastopila proti Nemcem - tujcem, ki se po par-letnem bivanju med Slovenci še niso priučili jezika in ki si celo drznejo psovati zavedne slovenske delavce z »Windische Hunde«. Naš boj je bil takrat hud in bi bili tudi zmagali, če, no ja, če ne bi bilo »Jutro« in njegovi eksponenti prevzeli pokroviteljstvo in zaščito nad Nemci. Naj pogleda »Jutro« kaj je svojčas o Polzeli pisalo in naj vpraša v Celju dr. Kalana, če ni on zastopal in branil onega inž. Lacoota, katerega danes ta list žigosa. Mi smo pravočasno videli, da Je inž. Lacoot strasten nemški, odnosno madžarski šovinist, ki brez pardo-na šikanira in zmerja naše delavstvo. Tudi uradna preiskava, ki smo jo zahtevali je to dokazala, a ial so se takrat vsi uradni zapisniki zgubili in danes vemo kje so bili, ker jih samo »Jutro« citira. Mi vprašamo, kdo in zakaj je 1. 1923 odstranil zapisnik uradne preiskave, ki jo je izvršilo celjsko okrajno glavarstvo po svojem odposlancu g. dr. Škrinjarju? Zakaj se »Jutro« danes sklicuje na uradno preiskavo, ko so vendar nje takratni rezultat eksponenti tega listi odklanjali? Zakaj »Jutro« šele danes, ko je za domačo delavstvo na Polzeli nastala katastrofa, napada one, ki jih je svoj čas direktno in indirektno branilo? Le vprošajte g. dr. Kalana. »Jutro« kliče dan?3 na pomoč inšpekcijo dela proti onim, ki jih je svoj čas zagovarjalo, zakaj jo ni klicalo 1. 1923. Nas veseli, da smo po dolgih dveh letih dobili zadoščenje, ker vidimo, da so gospodje, ki pravijo, da so 11 \ciJonH'Js'i in demokrati priznali, da Je bil na5 boj proti Nemcem na Polzeli jpravičen in potreben. Ve seli pa nas še bolj, da smemo ja mu pribili, da so ti nacijonaiisti in demokrati okrog »Jutra« sami zagrešili, če še danes pašuje na Polzeli Nemee, medtem, ko so va< domači delavci brez kruha. Odkod tak nagel preobrat v pokelski aferi pri »Jutru« nam naj samo sporoči. mrJcsTMmm NARODNA SKLT^CINA. Narodna skupščina je zborovala dne 25. t. m. Ministri .io najpreje odgovarjali na razne interpelacije. Prosvetni minister Pribičevič se je izognil odgovorom na interpelacijo glede prestavitev učiteljev in profesorjev. Finančni minister Stojadinovič izjavlja, da bo vlada takoj predložila računske zaključke, »ko bodo izgotovljeni«. Nato so se vršile volitve članov državnega sveta. Izvoljen ni bil noben Hrvat ali Slovenec. Pred izvolitvijo članov državnega sveta so šeli opozicije podali izjave, kjer protestirajo proti izberi kandidatov. Opozicija je pred glasovanjem odšla iz zbornice. Druga seja narodne skupščine se Je vršila dne 26. t. m., na kateri se je pričela razprava o zakonu in kmetijsk. kreditih. Pred prehodom na dnevni red je poslanec dr. Benjamin Superina (HSS) zahteval, da se prične najpreje razpravljati o verifikaciji 24 hrvatskih poslancev. Z ozirom na važnost zakona o kmetijskih kreditih je neobhodno potrebno, da se omogoči vsem poslancem navzočnost pri seji. , Predlog dr. Superine se ni upošteval in je ob protestu opozicije prešla vladna večina preko predloga na dnevni red. Boročilo večine o zakonu o kmetijskih kreditih je prečital poslanec Franičevič.. Opozicija je po svojih predstavnikih podala odvojeno mišljenje. Nato je vladni načrt branil minister Miletič. Koncem seje je dr. Superina še enkrat zahteval, da se stavi na dnevni red prih. seje verifikacijo HSS mandatov. Zahtevi ni bilo "ugodeno. Naslednja seja nan dne skupščine se je vršila v sredo, dne 27. t. m. Pri čitanju zapisnika o zadnji seji je nastal v dvorani velik nemir. Radičevci so protestirali proti temu, da ni v zapisniku zabeležen predlog Superine, ki je zahteval, da se prične najpreje razpravljati o verifikaciji HSS mandatov. Predsednik se na radičevske ugovore ni oziral in med velikim truščem opozicije je bil odobren zapisnik zadnje seje. Pred prehodom na dnevni red je predložila opozicija načrt zakona o invalidih. Opozicija je predlagala, da se prične o načrtu zakona takoj razpravljati, ker je že dovolj zavlačevanja o invalidskem vprašanju. Vladni govorniki so odklonili nujnost predloga z utemeljitvijo, da bo vlada tako tekom prihodnjih dni predložila svoj načrt zakona. Med govori opozicijonalnih in vladnih govornikov so ponovno nastali burni prizori v skupščini. Posebno razburjeni so bili poslanci HSS. Predsed- ČEŠKOSLO V AŠK A. I i Vladna koalicija bo sedaj najpreje | rešila sporna vprašanja o pospeševanju gradbe stanovanjskih hiš in o reformi plačevanja davkov. Poleg tega stopa v ospredje vedno bolj vprašanje o reformi volilnega reda. — Komunisti so uprizorili demonstracije pred bulgar-skim poslaništvom proti krvavemu Can-kovemu režimu. BULGARIJA. Na smrt obsojeni dr. Friedman, dr. Koev in Zadgorski so bili obešeni v sredo, dne 27. t. m. Poleg imenovanih po bili radi atentata v sofijski katedrali obsojeni na 9mrt še trije drugi, med njimi dva francoska državljana. — Nedeljko Atanasov, bivši minister v vladi Stambolijskega je izdal obširno spomenico proti Cankovi vladi, kjer navoja neštevilne dokaze o izvršenih političnih umorih. AVSTRIJA. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je nameraval posetiti Dunaj. Proti posetu so pričeli avstrijski nacionalisti obsežno akcijo, da »dostojno sprejmejo« dr. Beneša kot so pravili Avstrijska valda je obsodila že v naprej vsako demonstracijo. Sedaj se poroča iz Prage, da je dr. Beueš odložil poset Dunaja na poznejši ugodnejši čas. ITALIJA. V italijanskem parlamentu je bil sprejet zakon, ki zabranjuje tajne organizacije. Zakon je naperjen proti prostozidarskim ložam, ki so po Matteoti-jevem umoru pričeli boj proti nasilnemu fašizmu. BELGIJA. V belgijski zbornici je bila izrečena z 98 proti 73 glasovom nezaupnica klerikalni Van den Vyverovi vladi. Van den Vyverova vlada je podala nato ostavko. Sestavo nevtralne vlade je poveril kralj bruseljskemu županu Maxu. ZEDINJENE DRŽAVE. Amerika je pozvala vse države, da ji prično odplačevati vojni dolg. Med dolž- nik skupščine je izjavil, da bo predlagal skupščini, da se poslanca dr. Zanjica izključi od sej. Na popoldanski seji je interpeliral poslanec Kremžar (SLS), ker je na seji narodne skupščine minister za kmetijstvo imenoval nekega člana SLS kluba — klerikalca. Poslanec Kremžar smatra to za žalitev I Pri razpravi, če Je »klerikalec« žaljivka, je bilo v zbornici veliko smeha in tudi dovolj vpitja. — Minister Miletič je izjavil, da «i imel namena žaliti — klerikalce. Za poslancem Kremžarjem Je interpeliral posl. Neudorfer radi svoječas-nega dejanskega napada v narodni skupščini na dr. Bazalo. Pri interpelaciji je znova nastal prepir med radičevci in radikali, oziroma samostojnimi demokrati. Skupščina jo nato prešla na dnevni red in je razpravljala o zakonu glede poljedelskih kreditov. Govoril je posla-lee Kosta Timotijevič, nakar je bila seja zaključena. PASIČEV govor. Pred sestankom narodne skupščine je zboroval radikalni poslanski klub, na katerem je obširno referiral Nikola Pa-šič. Govoril je poldrugo uro. Govor je bil zanimiv, ker se je nanašal na najbolj pereča notranjepolitična vprašanja. Pa-šič je takoj začetkom svojega govora obsodil delo anketne komisije (vodstvo so imeli radikali) v Zagrebu, katere delo je bilo površno. Anketna komisija je opustila raziskovanje raznih dejstev, ki so za virifikacijo HSS mandatov izredne važnosti. Anketna komisija ni navedla Radičeve pogodbe z Madžarsko in ni preiskala zadevo Radičevega pisma Zinovjevu. V drugem delu svojega govora je Pašič obravnaval izjave Pavla Radiča, ki so napravile najboljši vtis. Radikalna stranka je za sporazum s Hrvati, vendar mora HSS najpreje dokazati, če so bile izjave Pavla Radiča resne in odkritosrčno mišljene. Dokler pa ne bodo podani ti dokazi, toliko časa n« more biti govora o spremembi vlade in o sodelovanju radikalov s HSS. Pašič je tekom svojega govora odločno demantiral vse vesti o pogajanjih a radičevei. Pašič pravi, da % ni dal nobenemu t stranki mandat, da se oficijelno razgo-, varja s HSS. Sicer so nekateri prihajali k Pašiču z zahtevo, da dobe pooblastila, vendar je on izjavil, da pooblastil n« more dati. Predno se odločijo radikali za pogajanja z radičevci, se mora počakati na odločitve sodišča. Dokler pa n« bo razsodilo sodišče, bo pa dosedanja vlada vodila državne posle. niki se nahaja tudi Jugoslavija. — Industrija kot denarni trg je v Ameriki organiziran v trustih, ki prevladujejo vse gospodarsko življenje. V zadnjem času se je pričel velik boj proti trustom. Predloženi so kongresu predlogi, ki naj omeje delovanje trustov. ŠVICA. V Švici se je izvršilo ljudsko glasovanje o predlogu glede obveznega starostnega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predlog za splošno obvezno zavarovanje je bil odklonjen z 381 tisoči proti 280 tisočem glasov. V Švici je uvedeno postopno socijalno zavarovanje, ki zadeva le nekatere stanove delovnega ljudstva. SOVJETSKA RUSIJA. Ljudski komisar Frunze je izjavil, da je sovjetska vlada znižala vojsko od pet milijonov mož na pol milijona. Po tej vesti je sovjetska vojska primeroma najmanjša na svetu, ker odpade na deset tisoč prebivalstva samo 41 vojakov. — Iz Angleške prihajajo vesti, da je v konzervativni stranki zelo močna struja, ki dela na to, da Velika Britanija pretrga j vse stike s sovjetsko Rusijo. — Tretji kongres sovjetske zveze je bil zaključen z izvolitvijo osrednjega izvrševalnega odbora, v katerega so bili izvoljeni vsi člani predsedstva III. internacljonale, tako Rikov, Kamenjev, Kalinin, Stalin, Zi-novjev, Frunze, .Trockij in drugi. OBleke na OBroke O Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG V nedeljo se zberejo na Jesenicah člani vseh naših podružnic, zbe/ejo se delegati in oni, ki jim je strokovna borba sveta stvar. Zberejo se v industrijskem centru naše lepe Gorenjsko delegati, da razpravljajo o važnih strokovnih vprašanjih, zberejo se, da slišjio bilanco našega dela, da sami podajo bilanco svojega dela in da se utrdijo za novo borbo, ki jih čaka v okrilju Na-rodno-socijalistične stranke strokovne zveze. Poleg njih se zberejo pa tudi njihovi bojevniki, oni, ki se ž njimi v skupni organizaciji bore za ene in iste cilje. Naš pohod na Jesenice ni paradni izlet. Naš pohod na Jesenice je pohod k novemu delu, pohod, ki nam mora v naša srca vliti nove moči za vse ono veliko delo, ki nas še čaka. Na letošnjo našo glavno skupščino prihite prvič tudi zastopniki bratske Češkoslovenske Obec Delnice,) zastopniki bratskega nam čehoslovaškega na-rodno-socijalističnega delavstva. Pridejo med nas, da vidijo naše delo in da nas vzppdbude k nadaljnemu delu, ki Je še pred nami. Bratje I Ko prihajate iz vseh strani naše ožje domovine na Jesenice, ko prihajate k položitvi bilance dosedanjega Vašega dela in ko prihajate po novo moč, ki naj vas popelje v nove boje, bodite nam bratski, iskreno pozdravljeni 1 Pozdravljena nam bodita mila zastopnika čeških bratov, pozdravljena prvič med nami s željo, da nas navdušita za nadaljevanje strokovne borbe in da poneseta naš iskren bratski po zdrav vsem našim bratom v Republiki. Pozdravljeni pa bodite tudi vsi ostali m%i gostje, ki prihitite na letošnji naš zbor. Ko Vas pozdravljamo, Vas pozdravljamo v svojem imenu in v imenu vrlih gorenjskih bratov, bratov % Jesenic, ki Vam tem potom kličejo: Dobrodošli 1 med nami in pozdravljeni! Glavni (bor NSSZ. V nedeljo se vrši naš glavni zbor na Jesenicah. Po prijavah sodeč bo letošnji zbor veličastna manifestacija našega strokovno organiziranega delavstva. V zadnjem treuutku poživljamo Se ostale brate in. sestre, da se pridružijo udeleinikom in prt-hito na zbor. Na Jesenice mora vsakdo, ki mu sredstva to dopuščajo. V svrho lepšega reda, navajamo ie enkrat ves spored: Odhod. Iz Ljubljane z glavnega kolodvora točno ob 6.40 zjutraj. Zunanji udelefc-niki potujejo s ponočnim vlakom in počakajo na kolodvoru skupnega odhoda. Rodite točni in ne zamudite vlaka. Izkaznire za polovično vožnjo dobite pri odborih. Na kolodvoru odhodne postaje pokažite izkaznico in dobite cel vozni listek, žigosan z mokrim žigom. Na Jesenicah ne oddajajte listka, ker velja za povratek. Ako slučajno kdo nima izkaznice, naj vzame vozni listek samo do Ljubljane. V Ljubljani dobi izkaznico in se pelje za polovično vožnjo. Reditelji. Vsaka podružnica bo imela svojega reditelja. V Ljubljani bo prevzel vodstvo član upravnega odbora. Temu m reditelju se je pokoriti. Za informacije se e obračati na slednje: Prihod in obkod. Prihod na Jesenice je ob 9. uri dopoldne. Po pozdravu se je takoj uvrstiti za obhod in sicer po naslednjem redu: godba, taborniki, prapori, češki gostje in upravni odbor, ostali gostje in članstvo. Pazite na red. Pokorite se odredbam redifeljev. Glavni zbor. Po obhodu se vrši v dvorani gostilne Vergles glavni zbor. Začetek točno ob 10. uri. Na zbor imajo priti vsi vabljeni udeleženci. Prve vrste sedežev zasedejo delegati, ostale pa gostje. Zbor traja neprekidno ■ in je na njem vztrajati do konca. Obedi. Obedi so preskrbljeni pri Ver glesu in pri br. Ravhekarju. Reditelji bv; j odrejali skupine za oba lokala. Tej odredbi se je pokoriti. Prenočišča. Pri obedu naj bodo udeleženci iz posameznih krajev skupaj, ker se jim bo naznačilo prenočišča. Vsi prijavljeni dobe sigurno prenočišče. Neprijavljeni po možnosti. Shod mladine. Ob 8. uri popoldne se vrši pri Ravhekarju strokovni shod delavske mladine. Tega slioda se je po modnosti udeležiti. Udeležba za člane mladinskih organizacij dolžnost. Prireditev. Popoldne ob 4. uri priredi jeseniška podružnica veselico, na kateri nastopi tamburaški zbor »Bratstva« z Jesenic in pevski zbor »Bratstva« s Hrušice, tudi te prireditve se vsi udeležite. Izleti. Na pondeljek se vrše izleti. Udeleženci na Bled se zbirajo ob 7. url pre l gostilno Vergles. Točno ob pol 8. uri odhod na Blejsko Dobravo, skozi Vintgar na Bled. Na Bledu skupen obed. Z Blela odhod v Bohinj ob 14.24. Izletniki na Golico dobo podatke na glavnem zboru. Pozdravni večer »Bratstva« v Mariboru. Pretekli petek je priredilo tukajšnje »Bratstvo« v svojih društvenih prostorih pri Pun-tigamu pozdravni večer na čast odličnemu predstavniku Cehoslovaške socijalistične stranke, njenemu glavnemu tajniku br. Antonu Solcu. Obisk je bil jako lep in razpoloženje izborno. Poleg članov »Bratstva« so bili prisotni člani NSS in celotni klub občinskih svetovalcev. Prisoten je bil tudi zastopnik okrožne organizacije NSS tovariš Jošt iz Celja. Brat Sole je bil ob svojem, prihodu burno pozdravljen s ploskanjem in živio-klici. Ko so mu bili predstavljeni funkcijonarji »Bratstva« in stranke, je v imenu vseh pozdravil br. Solca mestni svetovalec tov. Ivan Roglič. Brat šole se jo zahvalil za pozornost in v daljšem govoru obrazložil, da so se imeli tudi češki narodni socijalisti boriti z velikimi začetnimi težkočami, da pa so z vztrajnostjo premagali vse ovire in da je bila ideja jačja od ovir, to dokazuje njjjiova sedanja mogočna stavba. Razvoj bo tudi v Jugoslaviji šel isto pot, kajti slovanski socijalizem čakajo v bodočnosti še velike naloge. V mladini je bodočnost! Izvajanjem brata Solca je sledilo burno in navdušeno pritrjevanje. Nato je dramatski odsek »Bratstva« uprizoril enodejanko »Stric Jaka«, ki je zelo ugajala. Pa so tudi vsi izborno igrali pod vodstvom režiserja brata Tonejca. Strica Jaka je Igral brat Cilenšek in je pravo čudo, kako mora mladenič njegovih let podati to vlogo, zlasti glasovno. Bil je res izboren, ne samo v igri, ampak tudi v maski. Izboren ie bil tudi brat Stopar v vlogi Lipčeta in je tn' vloga kakor nalašč r.sni. Vlogi njegove Jf-ne Urške, ki predstavlja njemu ravno nasproten temperament, pa bi bila težko katera druga tako kos, kakor sestra Harmela Pivka. Za to vlogo je treba imeti nastop in temperament, kar oboje poseduje sestra Harmela v obilni meri. Igralci pa so bili tudi predmet živahne pohvale, ker so znali ubrati prave strune, da so prišli poslušalci v polni meri na svoj račun. »Bratstvo« pa je znalo tudi poskrbeti za to, da večer ni potekel zgolj v zabavi. Zato Je brat Danilo Stopar recitiral z globokim občutkom Stritarjeve elegije. Kolo-ples je kronal celo prireditev. Skratka, večer je bil prijeten in se je tudi brat Sole, zelo pohvalno izrekel o njem. »Bratstvo« naj le nadaljuje pot v začrtani smeri. Pri tem naj ima vedno pred očmi: izpopolnjevanje. Zaključek grbohrvatskega tečaja »Bratstva« v Mariboru se je vršil v torek zvečer na šoli v Razlagovi ulici. Zaključku jo prisostvoval tudi zastopnik vlade, ki se je zelo pohvalno izrazil o doseženih uspehih. O priliki izpregovorimo podrobneje o tem. Shod narodno - socijalistično mladino na Lokah pri Zagorju. Da zanesemo našo misel med širše vrste proletarijata, zlasti pa med delavsko mladino, smo sklicali za nedeljo, 24. t. m. popoldne javen shod narodno-socijalistične mladine. Kljub skrajno neugodnemu vre-i menu, vsled česar se shod ni mogel vršiti na prostem, kakor je bilo napovedano, so Ločani, predvsem mladina, napolnili gostilniške prostore pri Avšiču. Iz Zagorja pa so prišli samostojni demokrati in socijalni demokrati. Shod je otvoril predsednik krajevne mladinske organizacije br. .Ržišnik, ki je v uvodnih besedah pozdravil navzoče, povdaril pomen shoda ter takoj na to podal besedo glavnemu govorniku br. Kozincu. Br. Kozinc je v smislu dnevnega reda shoda podal referat o položaju proletarsko mladine in o njeni borbi za zboljšanje gospodarskega in socijalnega položaja. Kritiziral je obstoječe zakone za zaščito delavstva, ki se mnogo premalo ozirajo na položaj delavskega naraščaja ter zlasti vajen-štvu ne nudijo zadostnega varstva. Omenil je več krivičnih slučajev, ki dokazujejo, (ta se vsled nebrižnosti merodajnih faktorjev niti eno določbe zakonov ne izvršujejo, ki vsaj deloma ščitijo socijalne pravice mladostnega ]delavca. Zlasti je poudarjal pomen strokovne borbe, ki edina zamore priboriti našemu proletarijatu znosnejšo bodočnost in človeka vredno življenje. Govornikova izvajanja so bila sprejeta z v el'k in: PO MMJMH ■t** Štev. 22. hrtvtji mv»X' Stran 3. odobravanjem. Nato je predsednik slioda, br. Ržišnik, omenil incident 1. maja v Zagorju ter se s tem dotaknil nacijonalnega vprašanja. To pa je v živo zadelo navzočo socijalne demokrate, ki so začeli zagovarjati internacijonalo. Iz njihovih vrst se je javil govornik, ki je hotel dokamti. da je le v marksističnem naziranju mogoča uspešna strokovna borba. V temperamentnem govoru pa mu je brat Koz nc dokazal nevzdržljivost njegovih trditev ter je prepričevalno podal ideologijo na /od neg n so-cijalizma. Osramočeno ie intornaoljonalni govornik priznal, d« se »z govornikom« ii Ljubljane ne more kosati, nakar mu jc t>r Kozinc odvruil: >Ne s tehniVo go-.ora. marveč z dokazi po:lprto resnico sem Vas premagale. Javi' se je še nel:!. drugi internacionalni govornik, ki pa je tudi totalno podlegel pod težo argumentov, s katerimi je brat Kozinc dokazal, da je vsak. socijal-ni pokret, ki ne temelji v narodu samem ln ne izvira iz njegovih potreb, ozirajoč se na njegove posebnosti, neploden, mrtev. Ne v materijalizmu, ne v dogmah in frazah, marveč v idealnem bratstvu in delu je naša rešitev. Vsled navdušenih ovacij jo moral svoj govor večkrat prekinitii, njegova izvajanja so odobravali vsi navzoči, brez ozira na to, kateri stranki so pripadali. Shod je na to zaključil predsednik br. Ržišnik s pozivom na delo, da postavimo na Lokah močno narodno - socijalistično postojanko. Na to se je razvila intimna družabna zabava z sodelovanjem tamburaškega zbora loškega »Bratstva«. Razšli smo se z zavestjo, da je bil ta shod prva javna mani- festacija za narodni socijalizem na Lokah, zaeno tudi naša prva, a popolna zmaga nad materijalizmoui internacijonalnega marksizma. »Bratstvo« v Zagorju ob Sari naznanja, da so sedaj došli znaki in se dobe pri blagajniku, cena 5 Din. Odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da mora brezpogojno vsak član nositi znak, ne glede na delovnik in praznik. — Odbor. »Bratstvo« Zagorje ob Savi. Sporoča se vsem bratom in sestram, da se nahaja od 1. junija dalje društveni lokal nad kinom »Triglav« v Zagorju, prva soba na desno. Ker so bile sedaj razne lokalne težkoče in ni moglo društvo delovati t polni meri, je sedaj ustreženo vsem bratom in sestram, da se bodo lahko udeleževali društvenega dela. — Odbor. »Bratstvo« v Zagorju ob Sari. Društvena čitalnica bo odprta vsak dan od 6. do 8. ure. Dolžnost vseh bratov in sester je, da posečajo našo prvo čitalnico, kjer so na razpolago strokovni in politični listi. — Društvena knjižnica je odprta vsako nedeljo od 8. do 10 ure dopoldan. Prosimo brate- in sestre, da zbirajo in darujejo knjigo za našo knjižnico. — Odbor. »Bratstvo« v Zagorju ob Savi naznanja, da se vrši shod delavske mladine v Zagorju dne 7. VI. ob 9. uri zjutraj na vrtu' pred kavarno Miiller. Poroča br. Zorko Fakin. Dnevni red: Položaj proletarskega naraščaja v industrijskih obratih in njegove zahteve. Bratje ln sestre! Pridite vsi, da manifestiramo za pravice brezpravnih. V strokovni borbi je naš .spas. Zatorej pridite vsi na ta shod delavske mladine. — Odbor. // JTMNKC Poziv vsem našim organizacijam! Ponovno opozarjamo vse organizacije, da pošljejo svoje delegate na strokovni kongres, ki se vrši o Binkoštih na Jesenicah. Da ne bo nesporazumljenja in da ne bi kdo ostal brez obeda in prenočišča, opozarjamo na pojasnila, ki jih je izdalo strokovno tajništvo in ki so tudi priobčena v današnji številki »Nove Pravde«. Pokažimo s polnoštevilno udeležbo, da visoko cenimo pokret našega delavstva ter da roko v roki korakamo k istemu cilju. Načelstvo stranke bo po svojih zastopnikih oficijelno zastopano na strokovnem kongresu ter želimo, da bi to storile' tudi naše krajevne organizacije. Shodi in sestanki. V smislu sklepa strankinega načelstva morajo naše krajevne organizacije sklicevati mesečno plenarna zborovanja svojih članov in po možnosti tudi javne shode. Ker imajo nekatere organizacije navado da naznanijo osrednjemu tajništvu zborovanje šele zadnji dan ter se vsled tega lahko zgodi, da ni mogoče pravočasno poslati govornika, ponovno opozarjamo vse organizacije, da javijo sestanke in shode vsaj 8 dni preje. Le r posebno nujnih slučajih se lahko napravi izjema, pa tudi v tem slučaju mora dobiti osrednje tajništvo poročilo vsaj tri dni preje. Bližamo se sicer vročim poletnim dnem, ki niso ravno prikladni za sklicevanje shodov in sestankov, a kljub temu mora iti naše orgMiiizatorično delo svojo pot naprej, »atj pozivamo vse organizacije, da tekom meseca junija zanesljivo skličejo zaupniška *bo-rovanja, ker imamo obravnavati zelo nujne in važne tekoče zadeve. Po strankinem zboru je opažati izredno živahno gibanje v naših organizacijah in kar je najbolj razveseljivo, priglaiajo se tovariši iz onih krajev, kjer doseduj ie ni-lmeli kraj. organizaSij. Zato moramo delo podvojiti in niti en strankin funkcijonar, pa bodisi v tej ali oni krajevni organizaciji, ne sme držati križem rok, temveč dolžnost slehernega našega tovariša Je, da kar največ pripomore k razvoju in spopolnitvi naših organizacij. Z delom do zmage! Mariborsko okroije. Prihodnji članski sestanek krajevne organizacije NSS v Mariboru se vrši v soboto, dne 6. junija ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Bernkopf, Frankopanova ulica 17. Na sestanku se bo razpravljalo o raznih važnih vprašanjih in je potrebno, da ga člani posetijo v čimvečjem številu. Tovariši naj se ne pritožujejo, da prostori niso bili določeni v centru mesta. Enaka pravica naj velja za vse! Skozi celo zimo so tovariši, ki bivajo na periferiji, posečali naše sestanke pri »Jadranu«. Zakaj bi jim tega enkrat ne vrnili? Nadalnji sestanki bodo menjavaje se v drugih delih mesta. Tovariši! Agitirajte za te- sestanke med somišljeniki! Zavedajte se pri tem, da na ta način vršite važno podrobno delo, na katero se je opozarjalo na našem glavnem strankinem zboru. Brez podrobnega dela, ki mora biti vztrajno in požrtvovalno, ne bo naša stavba nikdar trdna in velika. Na deh), na podrobno agitacijsko delo! Tovariš Ivan Krebs, zvest član na5e krajevne organizacije, je pretekli teden preminul v mariborski bolnici. Zapušča leno in otroka. Predno je zbolel. Je delal kot so-darski delavec v Gornji Sv. Kungoti. Naši ideji je ostal zvest do zadnjega. Se več: pri vsaki priliki je agitiral za njo in ji pridobival novih članov. Dokler se ni radi dela preselil k Sv. Kungoti, Je bil tudi odbornik naše krajevne organizacije ter je vestno Iz- polnjeval prevzete funkcije. Takih vnetih, vestnih, točnih in navdušenih pristašev, ki stojijo stranki ob slrani tudi v težkih dneh, ni veliko. Pogled v člansko knjigo nam zadošča, da vidimo, kako dobrega propaga-torja narodnega socijalizma nam je ugrabila neprizanesljiva smrt. Zato nas tembolj boli, da so ga pokopali zapuščenega in da nam ni bila dana prilika, da bi ga bili spremljali na zadnji poti, kajti nihče izmed nas ni znal za njegovo prerano smrt. Is tega razloga se niti žena pokojnika ni mogla udeležiti pogreba. O smrti je bolnica niti obvestila ni, in ko je prišla, so bili ie zagrebli pokojnika. Tragičen pogreb proletarca! Zato pa si bomo Ivana ohranili v naših srcih ter se ga bomo vedno sporni njali. Slava mu! Njegovi družini pa našo najiskrenejše sožalje! Brat Anton Šole v Mariboru. V petek, dne 22. t. m. se je s popoldanskim brzo-vlakom pripeljal v Maribor glavni tajnik Čehoslovaške socijalistične stranke brat Šole. Dospel je iz Porterose, kamor Je šel na oddih po glavnem . strankinem zboru NSS ter se je na povratku v Prago ustavil v Mariboru. V spremstvu tov. obč. svetnika Rogliča si je tekom popoldneva ogledal elektrarno na Fali. Pozneje je obiskal naše strankino tajništvo, zvečer pa mu je priredilo »Bratstvo« pozdravni večer, ki je dobro uspel in o katerem poročamo na Iru-gem mestu. Iz Celja je dospel tudi zastopnik okrožne organizacije tov. Jost. Brat Sole je odpotoval v soboto popoldne t prušklm brzovlakom. Izrazil se je, da odnaša iz Maribora, kjer je bil prvič, najlepše utise. Na glavnem kolodvoru so se poslovili od njega tovariši: Roglič, Petek in Brandner. Mariborska krajevna organizacija NSS na irlavnem zboru NSSZ na Jesenicah. V smislu sklepa zadnje o■ ' lllili • '•»• •• & POLET NA SEVERNI TEČAJ. Dne 21. t. m. sta Amundsen in Elis-worth odletela z aeroplani na severni tečaj. Dosedaj se še nista vrnila raziskovalca in še ni nobenih vesti o poteku ekspedicije. Takoj drugi dan po odletu je zavladalo v krajih severnega tečaja izredno slabo vreme. Opravičena je bojazen, da se je Amundsenova ekspedicija ponesrečila. V Ameriki se že pripravljajo, da pošljejo rešilne ekspedicije. fgajinsioeni morilec deklet. (Nadaljevanj«.) Smrtno bled mu postane obraz, ko vidi, da je steklenica komaj še do polovice napolnjena s tekočino. »Pila je iz nje, steklenica je bila skoro polna —■ oh, Bog, milostiva gospodična je — -------------je-------------------c Po vsem telesu se tresoč stopi k divanu, na katerem leži nepremično Ellen ter se skloni k njej. Nobenega znaka življenja ni več v njej, prsa se ne dvigajo, ustnice imajo modrikasto barvo, njen lepi obraz je popolnoma izpremenjen. »Mrtva je. Moj Bog — tudi to še. — Oh, da ne bi bil dočakal te strašne nesreče!« In zopet se skloui nad Elleno. Niti najmanjšega znaka ni opaziti na ubogi deklici, da je še pri življenju. Stari oskrbnik je ves iz sebe. Kot brezumen plane v predsobo k speči strežnici ter jo potrese, da se z močnim krikom zbudi iz blagodejnega spanca. »Po zdravnika moram,« vpije Sampson, »milostiva gospodična se je zastrupila!« Znova zakriči strežnica, dočim Ji daje oskrbnik nadaljnja navodila. »Pojdite vedar notri, jaz pa grem hitro po zdravnika, — oh — moje noge — bojim se, da mi popolnoma odpovedo!« Strežnica se po prvem razburjenju kaj kmalu umiri in videč, kako se stari oskrbnik opoteka, se sama ponudi, da gre po zdravnika. »Vi ne morete iti, gospod Sampson. ostanite pri gospodični in skušajte ji dali mleko. Kmalu napoči jutro in skoraj se vrnem z zdravnikom!« S tresočo roko izroči oskrbnik strežnici ključe, ki takoj nato odide po zdravnika. Sam pa gre po mleko ter ga skuša nepremično ležeči gospodični z žličico vliti v usta. Toda zaman! Zobje nesrečne deklice so tako trdno stisnjeni, da se mu kljub uajvečjemu naporu ne posreči niti kapljice mleka vliti v usta. Potne srage mu stopijo na čelo. Potem prične dozdevno mrtvo deklico močili z mrzlo vodo na sencih, pa tudi sedaj ne da nobenega znaka življenja od sebe. Oskrbnik nič več ne dvomi, da je Ellen že mrtva. Tedaj pa se spomni, da ima v svoji sobi neko esenco, ki naravnost čudežno deluje p<’i nezavesti in podobnih primerih. Takoj se odloči, da gre po čudežno tekočino. Kolikor mu le dopuščajo njegove težke noge, hiti po stopnjicah navzdol v svojo sobo, ki je obrnjena proti vrtu. Ko vzame iz omarice steklenico s čudodelno tekočino, hoče k likor le mogoče hitro oditi zopet k nezavestni El leni. V tem hipu pa začuje na oknu dobro znano mu trkanje. Naglo odpre okno, pod oknom pa stoji Williamov sel Jim. »Ali se je milostljiva gospodična že vrnila?« vpraša oskrbnika. »Da, prišle je naša milostivu. a tudi zopet odšla!« »Kaj naj pomeni to?« »Pismo je tudi še pustila za milostivega gospoda. Na, tu ga imaš!« Jim iztrga pismo iz rok in kot senca izgine starcu izpred oči. Nekaj minut nato je oskrbnik že zopet v mrtvaški sobi. Ellen leži še vedno kot marmornat kip na divanu. In četudi jo oskrbnik drgne z esenco po sencih in čelu, ne da nobenega znaka od sebe, da je še živa. »Mrtva, moja lepa, mlada gospodarica se je preselila v večnost, oh nesreča, kaka nesreča!« Oskrbnik je bil tako potrt, da komaj opazi, da se je strežnica vrnila z zdravnikom. — Ko se zdravnik uveri o dejanskem stanju, vpraša po strupu. S tresočo roke mu izroči oskrbnik steklenico na mizo. »Zelo dvomljivo, prav malo upanja. 2a-vžita množina je sicer malenkostna, kljub temu pa imam bojazen, da je mogla postati usodepolna. Momentano ne morem ničesar ukreniti, dasi je mogoče, da j'e napadel mlado damo tak krč, da je videti kot mrtva. Ampak mnogo bolj verjetno je še, da je le nastopila smrt.« Stari mož zaječi, ko sliši zdravnikovo mnenje. »Takoj se odpeljem k enemu najboljših londonskih zdravnikov ter se vrnem z njim semkaj,« nadaljuje zdravnik, »do tedaj pa naj ostane vse tako kot je sedaj, čujete. — Policijo se mora seveda o dogodku obvestiti!« Po zdravnikovem odhodu odide tuffl strežnica na bližnjo policijsko postajo. Stari oskrbnik ostane sam v mrtvaški sobi ter razmišlja o nesreči, ki je tako nenadoma in s tako silo udarila v hišo. Kar se je dogodilo v teh par urah, je bil prehud udarec zanj. Ellenina vrnitev, smrt gospe Morris in sedaj še ta grozna katastrofa. — Pred očmi mu je v mislih njegov gospodar — William Morris, o katerem dobro ve, da je bil zaročen z Elleno. S strahom pričakuje prihoda svojega gospodarja, ker si je na jasnem, ‘la je bilo pismo, katerega mu je izročila Ellen, poslovilno pismo njegove zaročenke. Toda čemu, zakaj se je mlada gospodična odločila za ta usodepolen korak? Tega si starec ne more raztolmačiti. Pa ne da tiči za vso zadevo kaka tajnost? Sedaj se spomni, kako plašno, kako boječe se je Ellen ozirala proti vratom, ko jo je opazoval pri zastoru. Brez dvoma — Ellen je imela strah pred Williamom. Poleg tega mu pade sedaj na um, da j« mlada gospodična za več dni na prav zagoneten način zginila: Med tem časom so se morale po njegovem mišljenju zgoditi stvari, ki so ji dale povod, da je šla prostovoljno v smrt. Saj je toliko hudobnih ljudi, kdo ve, če ni morda kdo uboge deklice eelo zapeljal. In zato je najbrže segla po steklenici s strupom. Ko pa se ozre na njen ljubki, nedolžni obraz, odmaje hitro z glavo — tako more izgledati le nedolžnost. Sedaj sem zli duh. Mož s krinko se je vrnil v svojo hišo. Prvotno se je odločil, da obišče Elleno, toda po vsestranskem prevdarku zavrže to namero in sklene, da pošlje Jima k oskrbniku, da se pri njem informira o vsem, kar je želel zvedeti. Pričelo se je daniti. Nestrpno hodi strašni mož po sobi gorindol. Kljub krinki, ki zakriva njegov lepi obraz, je opaziti na njegovem obrazu mrtvaško bledost. »Umreti mora, da, umreti strašnih muki« se mu izvije iz grla pri misli na gorje, ki mu ga je prizadela Tereza, ko je odkrila Elleni njegovo grozno tajnost. »Oh, Ellen, moja «roče ljubljena Ellen, kako strašno trpljenje in kake duševne muke ti je prizadejala ta podla, ničvredna ženska!« Desnico stisne v pest — saj niti misliti ne sme na gorje, ki je tako nenadoma zadelo ubogo Elleno. V duhu jo vidi, kako sl puli bujne lase iz glave, ker ji je sedaj znano, kaj je VVilliama vedno gnalo od doma. Tedaj pa zasliši znane udarce na vežna vrata. Krepki koraki odmevajo po veži — in že plane Jim ves zasopljen v sobo. »Jim — hitro, kake novice mi prinašaš?« Vsled zasopljenosti ne more Jim nobene besede spraviti iz sebe; mesto odgovora mu izroči Ellenino pismo. Hlastno raztrga ovitek. Dobro sekundo je vse tiho, potem pa odmeva grozen krik po sobi. Prestrašen se umakne Jim k vratom. Kar vidi pred sabo, ni več človeško bitje, temveč grozo vzbujajoči maščevalni duh, ki mora vsakogar navdati s strahom. Z ledeno mrzlo roko zgrabi Jima, da odletava semintja kot trst. ki ga maje veter. »Kaj —■ kaj — je rekel Sampson? — Govori —• povej!« »Milostiva gospodična — se je vrnila« zaječi Jim, kateremu skoro pohaja sapa. »Gospa Morris da je umrla — potem pa se je milostiva gospodična — zastrupila.« Zopet odmev groznega krika. Kakor žoga odleti Jim v bližnji kot. Ko se zopet spravi pokonci, je mož s krinko že odšel iz sobe. V neverjetno kratkem . času dospe William do svoje hiše v mestu. Z enim Priporočamo Mo Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, brjsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. »kokoni se požene preko vrtno »graje, odpre vrata, ki vodijo iz vrta v hišo; ko pride do etopnjic, ki peljejo iz vež« v prvo nadstropje, ga s tihim glasom pokliče stari oskrbnik. »Moj Bog« jeclja oskrbnik, »miloativi gospod — — — ?« Tedaj pa obmolkne, kajti VVUliam ga že zgrabi za roko in potegne za sabo na stopnjico. »Kje je, kje se nahaja?« »Milostivi gospod, — policija pride takoj, strežnica je šla po njo!« Grozen smeh odmeva po stopnjišču. »Naj le pride policija, videti hočem svojo Elleno!« — Naenkrat pa izpusti IVllliam oskrbnika in drvi naprej v predsobo, odgrne zastor in le zopet odmeva tisti strašni glas iz njegovega do smrti ranjenega srca. William poklekne poleg Ellene. »Ellen, moja Ellen, čuješ Ellen, jaz sem pri tebi. — Ellen, odpusti mi, odpri tvojo oči!« Ko jo prime za desnico, vzklikne prestrašeno: »Oh, gorje meni, mrtva je, smrt mi je pobrala moje najdražje. — Ellen, zakaj si odšla, ne da bi slišala mene? — Oh, Ellen, da bi ti bil mogel vse, prav vse povedati, ah, sedaj je prepozno, Jaz nesrečnež sem umoril najdražje mi bitje!« V svojem obupu pritiska njeni mali, mrzli roki k ustnicam in ju vroče poljublja. Stari oskrbnik pri vratih s strahom na obrazu opazuje svojega gospodarja, saj je vsak moment pričakovati, da dospejo poli ■ cijski organi. In če naletijo njegovega go spodarja v sobi, potem ga najbrže takoj aretirajo. Ko vidi, da ae IVilliain še vedm> ne mora ločiti od svoje mrtve Ellene, za-klile v brezmejnem strahu: »Milostivi gospod, čujte, policija , — oblastni organi iporajo biti vsak hip tukaj!« (Dalj* prih.) Ogovormi »rednik: Vrenje Kapnili. Tlaka tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani Izdaja ko**or*l| vllov* Pravde«. Modni salon Hinka Horvat LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se sprejemajo. Oglašajte v Novi Pravdi! TUNGSRAM ZAGREB * ZEMUN Pozor, krojal, Šiviljo, neiiviljo Ka) tl korlitl kroj brti pouku? Z natančnim poukom, preltkulc-nega po vsaktm modelu (a dobil na Zeljo, ekspresno po polti v KROJNI ŠOLI, koneealjonlranl od ministrstva aa trgovino iu obrt. Ljubljana, 2idQvska ul. 5. Vsak mesec tečaji sa krojni«, llvllja In nellvlljt. Glasbene Instrumente In potreb-Sflne kupite najbolje In najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 Vse pisalne, risalne In iolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Biuic Ljubljana Sr. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Vtllka laloga šolskih zvezkov, map, In blokov. v Liljani, Marijin tn to n sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. najboljši tltolnl stroji ■o edino Josip Petelincn znamke .,Grltzner“ In ..Adler1* Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Prelarnovega spomenika za vodo.