Fr. Kotnik Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic I. Uvod že od nekdaj je človek zelo čislal rastlinstvo. Predstavljal si je, da je narava živa, da so rastline in kamni ravno tako govorili kakor človek. A ta zlati vek je že davno prešel. Fr. Erjavec je zapisal o govorečih rastlinah tole: »Sprva so govorile vse rastline. Ko je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, in če je šel po senožeti, pove- dala mu je vsaka zel: jaz sem zato, jaz za to! Ko so se tako med seboj menâle (pogovarjale), za kako bolezen bo katera v zdravilo, rekel je ocet (cirsium arvense) : jaz bodem za drisko. Temu so se glasno zasmejale vse rastline. Bog jih je slišal, se razsrdil in jim vzel besedo.«^ če pa danes hočeš slišati, kako rože govorijo, moraš pojesti juho, v kateri je bila skuhana bela kača.- Bog je dal rastlinam zdravilno moč in če jih poznaš, ti lahko mnogo koristijo, pa tudi strupene lahko uporabljaš sebi v prid, če znaš z njimi prav ravnati. To je splošno mnenje ne samo našega naroda, ampak skoraj vseh narodov. Posebno moč pa imajo rastline o kresu ali pa med gospojnicama. In o kresnicah bom razpravljal. Ne mislim pa s tem izrazom na kak določen botaničen pojem, tudi ne na kresnice, ki sredi vasi kres kurijo, torej kresujejo. Pojem po- meni vse one rastline, ki so po narodnem izročilu že izza davnih časov ozko povezane z običaji o kresu. Ko je krščanska cerkev določila 1. 354. po Kr. Kristusovo rojstvo na 25. december, ki je bil dies natalis soliš invicti (zimski solsticij), je po Luku I, 3, 6 24. junij, letni solsticij starega rimskega koledarja, rojstni dan sv. Janeza Krstnika, ki je bil pol leta starejši kakor Jezus. Tako je bilo cerkveno leto lepo razdeljeno na 2 dela. Cerkev je izbrala rojstni dan in ne dan smrti za glavni praznik, ker obglavljenje sv. Janeza Krstnika praznuje 29. avgusta. Dan rojstva sv. Janeza Krst- nika je bil do 19. stoletja velik cerkven praznik.^ Do prve svetovne 1 Iz potne torbe. LMS 1883, 334. Bajnščice. - Kotlje na Koroškem. " Schneeweis Edm., Grundriß des Volksglaubens und Volks- brauchs der Serbokroaten. 193. 0 cerkvenih praznikih v srednjem veku prim. Dr. A. Veit, Volksfrommes Brauchtum und Kirche im deutschen Mittelalter. 1936, 93 sl. Med zapovedanimi prazniki je tudi sv. Janez Krst- nik. Prim. tudi HWDA IV, 705, in pa S t e g e n š e k , Dekanija gornje- grajska 222 in 226, ki ga navaja v starejšem lučkem opravilniku iz prve polovice 18. stoletja s procesijo k sv. Antonu, ki pa je bila v jožefinskem lučkem opravilniku že odpravljena, a praznik je še ostal. 2 Fr. Kotnik: vojne smo ga ponekod še »ströjili«, to se pravi, da je na ta dan počivalo delo ali pa se vsaj določena dela niso smela opravljati. Kot osebnost sv. Janez Krstnik v slovenskem narodopisju nima večje vloge. Slovenci ga ponekod častijo kot zaščitnika zoper blisk in točo.^ Postiljajo mu na kresni večer po izbah in vežah s kresnicami in pra- protjo, da bi ležal na mehkem in odvračal nesrečo od hiše, ker na kresni večer prihaja sv. Janez v naše hiše prenočevat. Kot krstno ime pa je sv. Ivan ali Janez pri nas zelo razširjen, med Ivani seveda tudi sv. Janez Krstnik. Njemu na čast so naši predniki postavili mnogo cerkva. Za sv. Miklavžem, ki ima na ozemlju salcburške nadškofije in nekdanje oglejske cerkvene pokrajine (gori- ške nadškotije) 193 cerkva, toda od teh 131 južno od Drave, ker je zavetnik ljubljanske škofije, jih ima sv. Janez Krstnik največ, namreč 162". Razmerje severno in južno od Drave je 8P : 8V^. Izmed cerkva v lavantinski škofiji je posvečena sv. Janezu Krst- niku tudi cerkvica pri Sv. J an ž u na Dravinjskem vrhu (Trambergu), podružnica Sv. Vida pri Ptuju. To je majhna cerkvica, 12 m dolga, 8 m široka in 6 m visoka, ki je bila zidana okoli 1300. Cerkev Sv. Vida pri Ptuju pa je bila zidana po lavantinskem šema- tizmu 1. 1445." Toda že 1. 1426. se omenja v gornjegrajskem urbarju 5 hočkih vikarijatov, med njimi tudi Sv. Vid ob Dravinji (in Treen)." Po reformaciji je 1. 1617. cesar Ferdinand II. kot vrhovni patron izročil župnijo sv. Vida oo. minoritom v Gradcu, papež Urban VIII. je inkorporacijo potrdil 6. avgusta 1623. župnijo so od tedaj uprav- ljali redovni duhovniki, izmenoma tudi svetni. Ob jožefinski raz- mejitvi župnij je prišel Sv. Vid pri Ptuju pod sekovsko škofijo. Leta 1934. je bila fara inkorporirana ptujskemu minoritskemu samostanu. Ne gre tu za odstranjevanje nejasnosti, ki nastajajo ob primerjanju lav. šematizma, Kovačičevih trditev in spisa v knjigi Pax et bonum (137—140), ki ga je posnel Avgust Kos po Slekovčevi rokopisni šent- vidski kroniki, ampak za dejstvo, da je (podružnična cerkev sv. Janeza zelo stara in da so župnijo upravljali vsaj od 1. 1617. oo. minoriti. II. Blagoslov rož na Janževo pri Sv. Janžu Običajno je sedaj, da cerkev blagoslavlja, kjer je ta obred še navadi, rastline na Veliko Gospojnico, toda pri Sv. Janžu se vrši ta blagoslov na kres. Tedaj je tam tudi proščenje. Dekleta in žene prinesejo k blagoslovu košare in košarice, polne lepih cvetočih rož, ki so jih nabrale po travnikih pa tudi po domačih vrtovih. Ne samo iz šentvidske župnije, ampak tudi iz okolice, iz Budine, Brstja in iz vasi ob cesti na Bori, celo iz Zavrča jih prinašajo. V šentvidski župniji * ZÖV = Zeitsctirift für österr. Volkskunde IV, 145. 5 Stegenšek 189, eksponenti pomenijo sopatrocinije. 8 Šematizem lav. knezoškofije za leti 1920 in 1921, str. 140. Takrat je imela župnija 3979 duš. ' K o v a č i č , Zgodovina lavantinske škofije 1228 -1928, str. 76. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 3 pa nese od vsake hiše dekle ali gospodinja cvetlice blagoslavljat. Kakršnih ženske nabero, bodisi vrtnih ali travniških, takšnih prineso. Najbolj priljubljene za blagoslov so škorecelj, lapuh, kamilice, dušica, rožmarin, vinska rutica in Marijini lasje. Glavna pa je Janževa roža, ki ji pravijo pri Sv. Vidu križeva roža. Še več vrst jih nabero, ki jim ljudje še imena ne vedo in tudi vrtnih natrgajo, da je šopek bolj pisan. Staro ustno izročilo pravi, da se morajo poljske rože nabrati na mejah med njivami. Tudi žito, kar pomeni tam rž, nosijo blago- slavljat, da bi jim bila obvarovana moljev in druge take golazni. Poročilo iz Budine pravi, da prinašajo različne vrste rož, med njimi pa ne sme manjkati Janževa roža, ki rumeno cveti. Pa še druge stvari nosijo k blagoslovu: pri Sv. Vidu maslo, ki ga rabijo proti ranam in trganju po udih,** iz Budine pa baje poleg masla tudi mleko, sir in smodnik. Ta je za zdravilo proti raznim boleznim, zlasti proti pljučnici." V župniji sv. Vida pri Ptuju uporabljajo te blagoslovljene rože za razne stvari in na razne načine. Za bolno živino narede iz rož kadilo in ž njim pokadijo, če je bolezen bolj zagonetna. Za bolnike delajo iz njih obkladke za razne bolezni. Sicer se tega zdravljenja poslužujejo le starejši ljudje, »mlajši pri tem pešajo, kakor pri vseh starih običajih,« pravi poročevalec. Ni mi znano, da bi se vršil na dan sv. Janeza Krstnika pri nas še kje drugje blagoslov zelišč. Tudi drugod ga na ta dan nisem zasledil. Edino v lateranski baziliki v Rimu so bla- goslavljali na vigilijo sv. Janeza Krstnika nageljne. Znano je, da je mogočna lateranska bazilika, »omnium ecclesiarum mater et caput«, posvečena temu svetniku. — S. Giovanni in Laterano. V lateranski cerkvi je blagoslavljal nageljne kak kardinal. Blagoslov se je vršil slovesno in Rimljani so na kres nosili blagoslovljene nageljne.^" Tudi pri Sv. Janžu se vrši blagoslov slovesno, ker je ta dan tam proščenje kakor v Lateranu. Ni izključeno, da se je pri nas vršil nekoč na kres blagoslov rož tudi v drugih cerkvah, posebno v takih, ki so posvečene sv. Janezu Krstniku. Za Janževo rožo, Hypericum perforatum, ki jo pri blago- slovu pred vsemi čislajo, imamo med drugimi nazivi tudi tele: šent- janževka, sv. Janeza roža (Tušek rkp.), janževka (Košir-Modern- dorter), krvaveč, sv. Janeza glavica (Dobrna). Če manemo cvet, pordeči. Legenda pravi, da zato, ker so sv. Janeza Krstnika obglavili. V Šent Vidu pri Ptuju ji pravijo križeva roža. Hinko Tuma navaja še imena: križevec, ivanovka in šentjanževica.^^ Zakaj naziv križeva roža in križevec? Legenda pripoveduje: ko je Gospodov ljubljenec sv. Janez žalosten stal pod sv. križem, je skrbno zbiral rastline, na katere je kapljala Gospodova sv. kri, da bi jih kot drag spomin na " Poročilo kaplana Antona V o g r i n c a , ki je rojen v župniji Sv. Vida pri Ptuju, in drugih. » Poročila iz Budine sedaj ne morem še enkrat preveriti, da bi mogel določno trditi, da ustreza popolnoma resnici. ^ A. Franz, Die kirchlichen Benediktionen im Mittelalter 1. 416. " Janko Barle: Prinosi slovenskim nazivima bilja (str. 111 pos. odt.). 4 Fr. Kotnik: Odrešenikovo smrt razdelil pobožnim vernikom. Ljudstvo je zame- njalo sv. Janeza, Gospodovega učenca, s sv. Janezom Krstnikom. Nemci imenujejo rastlino tudi Christi Wunderkraut, Gottesgnaden- kraut in Hergottsblut. Tudi Johannesblut jo nazivljejo. Po izročilu ima posebno moč, da odganja temne sile, hudiča in blisk. Hudič jo posebno sovraži, zato je liste te rastline prebodel z iglami (perfora- tum!). Zdi se pa, da je krščanstvo preoblikovalo staro ime Andro- saimon (moška kri), ki ga navaja že Dioskorides, v krščanskem smislu, če namreč zmanemo rastlino, zlasti pa cvet, ]n-ikaplja rdeč sok, ki je podoben krvi.^'^ Ker je v teku stoletij ljudska fantazija ovila to koristno rastlino z legendarnim čarom, so ji pripisovali še večjo zdravilno moč, kot jo ima. Zato je razumljivo, zakaj je morala biti tudi med kresnicami, ki jih je blagoslavljala Cerkev na kres. lU. Blagoslov zelišč na Veliko Gospojnico in ob drugih dneh Navadno Cerkev blagoslavlja razna zelišča na Veliko Gospojnico. Ta obred je v kat. cerkvi zelo star. Že v 10. stoletju imamo zanj posebne blagoslove — benedikcije, ki naj bi z dvema molitvama napravili zelišča koristna za zdrave in bolne, za ljudi in živino, šopek rastlin, ki so ga prinašali blagoslavljat, je bil različno sestavljen. Splošno so mu pridevali kvečjemu žitno klasje in mogoče tudi vratič. Dodajali so besedilu še kolekto za praznik Velike Gospojnice: Marija naj bi še posebej izprosila blagoslov. Novi obrazec pristavlja 64. psalmu z več verzikuli še 3 daljše molitve, v katerih so blagodejne in zlo od- vračujoče posledice še posebej omenjene. Blagoslovljena zelišča shra- njujejo v hiši kot sredstvo zoper ogenj in strelo, zatikajo jih v njive in v hleve, mešajo jih med živinsko krmo in žito za seme, polagajo jih tudi zakoncem in otrokom v postelje. Razen na Veliko Gospojnico so blagoslavljali zelišča tudi na VeUko noč (Minden), Sv. Petra vezi (Straßburg), na vigilijo Sv. Janeza Krstnika v lateranski cerkvi, kar smo že omenili, in na dan sv. Tilna v Španiji koprc. Nekateri obred- niki (n. pr. samostan Metten, 15./17. stoletje), imajo tudi obrazec za blagoslavljanje rutice, ki je zoper strup in za izganjanje hudobnega duha posebno pripravna, mandragore in drugih zdravilnih zelišč, s katerimi so »literati« od 14.—15. stoletja dalje seznanjali ljudstvo.^" V ljubljanski škofiji ta blagoslov ni običajen. Nemara pa je bil v starih časih tudi med običajnimi cerkvenimi obredi. V Rimskem obredniku (slovenskem) je blagoslov zelišč na 15. VIII. — na Veliki šmaren (str. 462)." Bržkone je blagoslov na praznik Vnebovzetja BI. " P"^*^ ? ' • (''Ottessegen der Kräuter einst und immerdar. 1936, 131. l ¦¦ ?• ^^J^'lf^f' L. Th. K. = Lexicon für Theologie und Kirche s. V. Krautervveihe (Würz, Würz, Wischweihe). 1« Drugi blagoslovi v Rimskem obredniku. (Ljubljana 1932.) Str.- 271 sadežev in vmogradov, 459 blagoslov kruha, vina, vode in sadov zoper bo- lezni v grlu na dan sv. Blaža (novo iz I. 1883.), 499 bi. pašnikov, polj in planin (novo iz 1. 1886.), 525 sira ali masla (staro), 663 bi. palm ali drugih vej na dan sv. mučenca Petra (lastno dominikanskemu redu) umrl muče- niske smrti 6. IV. 1252. (Glej Franz, Benediktionen I 106, 210 sq 215) Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 5 D. M. tudi v zvezi z Marijo, ki je »roža na polju in lilija dolin«, ki je »roža dutiovna«. Prim. tudi konec epistulel V prvem responsoriju pa: »Kakor cvetoče vrtnice v dneh pomladi, kakor lilije ob potokih . . .« Marijo primerja cerkev tudi vrtu. Legenda pripoveduje, da so našli apostoli v Marijinem grobu, ko so ga odprli, rože, ne pa Marijino mrtvo truplo.^s Ljudstvo pravi, da so medgospojnične zeli, nabrane med Veliko in Malo Gospojnico, ki se posušijo za zimo, najbolje, ker so tedaj blagoslovljene. Te so: jagodičevje (peresa gozdnih jagod), šentjanževo zelje, gorni rožmarin, modri encijan, gorna rabarbara, žavbelj, pelin, ajbiš, škrocut, črne češnje, črnice (borovnice), kamilice, meta, smolje (= brinje), dobra misel, jetičnik, malisa, luštek, krabuljica, volčji koren, encijan, kolmež, arnika, bezgovo listje, jelovo hovje, levrat, črno upanje, lapuh (= belo upanje), habad, krvavičje, škrpec, črnobela, vanjgélika.^" Pri Strugah nabirajo ženske »mej mašami«, t. j. med Veliko in Malo mašo, tudi vsake vrste cvetlic (rož) za različne bolezni, zato ker imajo cvetlice takrat največjo moč. Pa tudi v Mot- niku se to vrši, kar potrjuje Križnik: »Med Šmarnimi mašami« rože nabrane so potlej za vsako zdravilo. Prim. tudi Vuk, život i običaji, str. 68 p. b. »Medjudnevnica«, ki znači Srbom po starem koledarju med ali mej mašami. Srbski graničarji pravijo »medju gospojine«.^' Iz Slovenske krajine nam je skopo poročilo o blagoslovu »na Velko mešo« napisal Klekl ml.^^ : Velka Meša. Kaline, korine zvezane vu pušel. Je i zmes ščetalije, valentinke, sunčavnica. Blagoslovi se na Velko Mešo. Doma na streho položijo. Kaline skučene, z melov, s toplov vodov, s plavišom polevane, kak močnik, na otekle kotrige devajo. Proti šusom. One korine i ostale kaline se zosečejo, se vržejo u krop. Na sveto noč se ž njov mujvajo, da je ne glava bolela. — Tornišče. — Blagoslov rož na Veliko Gospojnico je izpričan med Slo- venci v Slovenski krajini in ponekod v lav. škofiji, n. pr. v makolski župniji. IV. Razne rože in zelišča blagoslavljajo tudi kapucini V Celju se vrši pred praznikom Porcijunkule 1. VIII. blagoslov zelišč na samostanski porti. Na zato pripravljeni mizici se postavijo sv. križ in dvoje gorečih sveč. Duhovnik, oblečen v koretelj in s štolo, blagoslovi in poškropi z blagoslovljeno vodo in okadi s kadilom razne pripravljene rože. Ljudje čakajo s primernimi košaricami, s sešitimi platnenimi vrečicami in tudi s papirnatimi vrečicami ter jih takoj razneso. Navadno so ti ljudje z bližnjih župnij, iz mesta, pa tudi iz oddaljenih krajev kakor iz Laškega, od Sv. Jederti, iz Loke, Zidanega A. Schott, Das Meßbuch der hl. Kirche (16 izd.) 697. " Dr. J o s. § a Š e 1, Slov. Plajberg. " Navratil, Slovenske narodne vraže in prazne vere LMS 1892, 128. Glej tam tudi gradivo pri drugih narodih! 1» Šatringe Slov. Krajine v Kalendarju 1929, 49. 6 Fr. Kotnik: mostu, Radeč, št. Jurja ob j. ž., Ponikve in iz Savinjske doline. Sicer se pa raznovrstne rože blagoslavljajo tudi po večkrat na mesec na neslovesen način. Ljudstvo jih rabi za podkajenje v primeru bolezni pri živini, pa tudi pri bolnih otrocih in onemoglih starih ljudeh. Tudi v Krškem je ta cerkveni obred običajen. Ljudje hodijo vse leto iz vseh okoliških far ljubljanske kakor lavantinske škofije (iz Vidma, Zdol, Rajhenburga, Koprivnice, Podčetrtka, Podsrede, Sevnice, Kozjega, Boštanja, Rake, Studenca, Leskovca,' Cerkelj ob Krki, Kostanjevice, Bučke, Sv. Križa pri Kostanjevici, Škocijana, Tržišča itd. po take rože na samostansko porto zlasti ob shodih za IIL red. Slovesen način blagoslovitve ni ne v Krškem ne v škofji Loki v navadi. Isto se godi v škofji Loki. Rože in zelišča, zlasti zdravilna: žajbelj, šentjanževe rože, grizenjak (tavžent roža) itd. se začno nabi- rati takoj, čim so za to godne in vse dotlej, dokler so. Nato se pobla- goslove in delijo ljudstvu. Ta običaj so baje prinesli iz Italije došli redovniki kapucini, ki jih je v slovenske kraje v začetku 17. stoletja uvedel ustanovitelj slov. kapucinske provincije, sv. Lavrencij Brin- diški. V Gorici blagoslavljajo razen mnogovrstnih rož in zelišč tudi otrobe, obleko, spodnjo obleko za bolnike, to pa največ za ljudstvo iz Julijske Benečije, ki prinaša k blagoslovu omenjene reči po 8—10 ur daleč seboj v mesto. V Mariboru in Ptuju ni tega obreda.^^ Mogoče je bil običajen pred jožefinskim razpustom teh dveh samostanov. Na dan sv. Benedikta (21. marca), ko se prične mladoletje, blagoslav- ljajo ponekod po Spodnjem štajerskem kadilo za krave.^" V Središču postavijo na predvečer sv. Jurija na vrata, ki vodijo v dvor, trnjavke, naj raj še tako zvani ščipkovec. Krog hrama kropijo z blagoslovljeno vodo. Kravam dajo blagoslovljene soli in kruha jesti. Kadijo jih z blagoslovljenim kadilom, ki je bilo na god sv. Treh kraljev ali pa na god sv. Benedikta blagoslovljeno.^^ Hrvatje (kajkavci) v Varaždinu in njegovi okolici nesejo na Benediktovo blagoslovit nekako nakopano korenje ter kade potem na Jurjevo s tem blagoslovljenim korenjem vso živino in to zato, da ne bi mogle živini naškoditi čarovnice. Va- raždinske ženske, ki prinašajo takega korenja vsako leto k varaždin- skim kapucinom na blagoslov, so o tem preverjene, da je to korenje že samo ob sebi čudotvorno, pa mu je treba pojačati moč še bolj s cerkvenim blagoslovom.^- " Te podatke je sporočil g. p. Dionizij Pristernik, ki je po več let služ- boval v samostanih pri Sv. Križu na Vipavskem, Škofji Loki, Krškem, Ce- lju in v Ptuju Avgustu Kosu, ki mi jih je dal na razpolago. 20 Pajek, Črtice 4. " Ibid. 65. 22 Navratil, LMS 1890, 92. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 7 V. Benedictia herbarum in festo Nativitatis S. Joannis Babt.^^ Adjutorium nostrum in nomine Domini. Dominus vobiscum. Qui fccit coelum ct terram. Et cum špiritu tuo. Oremus Domine sancte Pater omnipotens aeterne Deus, qui dixisti: germinet terra herbam virentem et facientem semen et lignum pomiferum faciens fructum juxta genus suum, sic propter nomen sanctum tuum magnum et glorificatum in terra et in caelo pone dexteram tuam, plenam larga benedictione super has herbas N. N. et reple eas cunctis benedictionibus, prout ego P. N. sacerdos tuus in tuo sancto nomine Tetragramaton et servi tui Ubaldi et Antonii de Padua eas exorcizo t benedico t sanctifico t, ut ubicumque collocatae fuerint, sive in do- mibus sive in lectis vel in cubiculis, vel super se habuerit obssessus vel odoraverit, vel si quis fuerit ex his fumigatus vel in balneo lotus, vel in quibuscumque locis fuerint per omnipotentiam tuam et pas- sionem Filli tui et Domini nostri Jesu Christi elongetur ab eis omne V izvodu obrednika »CoUectio Rituum dioecesis Lavantinae«, Marbur- gi. Typis Typographiae S. Cyrilli 1896, ki ga je imela cerkev pri Sv. Vidu pri Ptuju, je bil pridejan v rokopisu latinski blagoslov zelišč, ki sem si ga pre- pisal in ga tu objavljam. Prevodbesedila. , Vaša pomoč je v imenu Gospodovem. Gospod z vami. Ki je ustvaril nebo in zemljo. In s tvojim duhom. Molimo. Sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, ki si rekel: naj požene zemlja zelišče, ki zeleni in rodi seme in sadno drevje, ki rodi sad po svoji vrsti: zaradi svojega svetega, velikega ter na zemlji in v nebesih poveličanega imena, tako položi svojo desnico, polno obilnega blago- slova na ta zelišča X. N. in jih napolni z vsem blagoslovom, kakor jih jaz. P. X. Tvoj duhovnik v Tvojem svetem imenu Tetragramaton in (v imenu) Tvojega služabnika Ubalda in Antona Padovanskega, ro- tim t blagoslavljam t posvečujem t, : kamorkoli bodo položena, bo- disi v hišah ali v posteljah ali v izbah ali jih bo na sebi imel obse- denec ali jih vohal ali če bo kdoi z njimi pokajen ali v kopeli umit, ali naj bodo na kakršnem koli kraju, naj se po Tvoji vsemogočnosti in trpljenju Tvojega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa oddalji od njiii vsako zlo, vsaka nevarnost, vse moči in dela satanova in po njem, ki daje zelišča v službo ljudi, blagoslavljam t posvečujem t ta zelišča X. X., da bi pregnala hudobne duhove, pokončala vsako zlo- dejstvo (vraštvo) in uničila uroke, vezi in vsa satanova dejanja in odvrnila od človeških teles in od katerega koli kraja vsako hudičevo delo, ki se je izvršilo ali naj se bi izvršilo, tako da ne bo v teh zeli- ščih nikakega bivanja, nikake moči hudičeve, marveč v imenu Jezu- sovem in sv. Ubalda in sv. Antona Padovanskega, katerih ime in moč kličem nad ta zelišča, naj se umaknejo osramočeni, prekleti in gredo v brezno z vsemi svojimi krivoverskimi deli in prebivajo naj (v njih = zeliščih) sveti angeli božji, da prejmejo zdravje (zdravilno moč?) V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. Poškropijo naj se z blagoslovljeno vodo in če mogoče pokadijo. 8 Fr. Kotnik: malum, omne periculum, omnes virtutes et opera satanae, et ego per eum, qui dat herbani servituti hominum, has herbas N. N. benedico t sanctifico t ad fugandos daemones, ad destruendum omne maleficium et ad annihilandum incantamentum, ligamen, facturas et omnia opera satanae a corporibus hominum et a quibusvis locis, omne opus dia- boli factum vel faciendum, ita uti nulla habitatio, nulla virtus diaboli sit in his herbis sed in nomine Jesu et S. Ubaldi ac S. Antonii de Padua, quorum nomen et virtutem invoco super has herbas: recedant con- fusi, maledicti et vadant in barathrum cum omnibus operibus suis haereticaiibus et inhabitent ss. Angeli Dei, ut recipiant sanitatem: in nomine Fa t tris, et Fi t lii, et Spiritus t sanoti. Amen. Aspergantur aqua benedicta et, si fieri potest, thurificantur. VI. Nekaj komentarja k besedilu Zapadni rimski slog cerkvenih blagoslovov sestoji a) iz uvodnega psaimovega verza Adiutorium nostrum; b) iz medsebojnega pozdra- va Dominus vobiscum; c) iz ene ali več blagoslovnih molitev z zna- menji križa in z blagoslovljeno vodo; pri nekaterih slovesnih blago- slovih s pokajenjem (n. pr. pri blagoslovu sveč ob svečnici, pri bla- goslovu oljk in pepela) in z maziljenjem (n. pr. pri zvonovih). Blago- slovi v kat. cerkvi imajo namen, zemeljisko življenje in stvari v na- ravi blagosloviti in jih približati razmerju do Boga in večnega cilja (zakramentali). Cerkveni blagoslovi so se bujno razvijali. Njih ustroj in število je produkt dolgega razvoja in predstavlja v ideji, slogu in obredu trajno tradicijo, ki je verske, praktične, kulturnohistorične in narodopisne važnosti. S časom pa so se v cerkvene blagoslove vrinile razne stvari, ki so zahtevale na koncu srednjega veka reformo. Bilo jih je preveč, vanje so prodrle močno legendarne in magične pred- stave (čarovni blagoslovi) in podivjane oblike, ki so se zdele tuje. Tem nedostatkom je deloma odpomogel tisk, ker so sprejeli v tiskane obrednike le izbrane blagoslove. 9. VII. 1548 je izdal Karel V. odredbo o blagoslovih. Izboljšalo pa se je šele, ko je papež Pavel V. 1. 1614. izdal Rituale Romanum. Ta velja z dodatki, ki so jih zahtevale ča- sovne razmere za različne dieceze, pri delitvi blagoslovov poleg misala in pontifikala še danes.'-** Naš blagoslov zelišč formalno gotovo ustreza zahodnemu rimske- mu slogu, kakršen je običajen v kat. cerkvi, ker sestoji iz a), b) in c), le da je združen z njimi tudi eksorcizem, ki se danes pri nas menda rabi le pri sv. krstu, v Podmiljačju pri Jajcu v Bosni pa so franči- škani še pred nedavnim časom izganjali na kres hudiča.^' Eksorci- zem pomeni zarotitev. Pogani iso demone klicali, zato imamo glagol exoQxit^siv = demone klicati, krščanstvo pa jih je odganjalo in jih odganja, zato je preoblikovalo txoQxi^iiv v e§OQxiC,eiv demone izga- 24 LThK IX, 423—27. 25 Schneeweis 194; glej tudi sliko ibid. na str. 195. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 9 njati, odvračati. Eksorcizem je v imenu božjem na hudobnega duha stavljen ukaz, da naj zapusti ljudi ali stvari, oziroma da se vzdrži škodljivega vpliva na nje. Blagoslovljena zelišča naj bi pregnala hudobne duhove, pokon- čala vsako zlodejstvo (nialelicium pomeni tudi čarodejstvo — copr- nijo)2^ in uničila uroke, vezi in vsa satanova dejanja — ker so zelišča blagoslovljena, naj bi imela tako moč. Besedilo pač dokazuje, da je bilo med ljudstvom razširjeno polno starih vraž in čarovnij, ki jih je uganjalo z rastlinami, posebno pa še s kresnicami. Cerkveno lat. besedilo priča, da je to bilo povsod po Evropi razširjeno. Omenili smo že, da so frančiškani v Bosni izganjali na kres, na praznik sv. Janeza Krstnika, hudobnega duha. Zakaj prav na ta dan? Kakor poroča sv. Hijeronim, so se baje vršili na obsedencih na grobu sv. Janeza Krstnika v Sebasti (Samariji) čudeži.^* če so hoteli do- gnati, ali je kdo bil res obseden, so obsedencu med drugim kazali sliko sv. Janeza Krstnika, ker obsedenec take slike brez občutka bo- lečin ne more gledati.^" Zato je nemara ta blagoslov rastlin, združen z eksorcizmom, postavljen prav na praznik sv. Janeza Krstnika in zato se je vršil eksorcizem v Bosni na kres. Kres je bil velik praznik, kakor na božič, so ne nekoč tudi na Janezovo darovale tri svete maše.^" Čudno se nam zdi, da se rabi za božje sveto ime Tetragrainmaton, pa še v zvezi s svetim Ubaldom in Antonom Padovanskim. Tetragrammaton (JHVH = Jahve - Jehova) najdemo tudi v zaro- titvi v Kolomonovem žegnu: »Ta shterte Sarotenie. Jas N. N. tabe sa- rotim per bvegi Agios: Athanatos sother, tetragramathon da se ti peklenska furija sopet perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? (str. 98—99).« To je še prvotni eksorcizem = eporkizem, le da naj bi tu namesto demona nastopila peklenska furija, ki je tudi de- mon. Hâgios — sveti, Athanatos — neumrjoči in Sother — odrešenik so krščanski pridevki božji. Grške besede, ki so ljudstvu tuje, kažejo nemara, po kakih potih je hodila ta zarotitev, preden je prišla preko Nemcev k nam. Ker pa so tuje, imajo še posebno moč. A isto ime nas sreča tudi že v blagoslovu rastlin na Veliko Gospojnico v rokopisu dunajske državne (prej dvorne) knjižnice iz 14. stoletja: Benedic, domine, et consecrare dignare bas herbas per nomen tuuni inclitum, sanctum atque fortissimum, quod Adam, tartareo dum esset in sup- plicio, ad te clamavit, dominum suum factorem proprium, et per no- men tetragrammaton, quod in fronte tulit Aaron Joth ey vvay he (= Jehovah), principium et finis« ... Ta blagoslov ni oficielen, am- pak je izmed tistih blagoslovov, ki so bili razširjeni po željah, katere 26 LThK III, 916. " HWDA IV, 678. 28 Franz, Benediktionen II. 543. '0 Ib. 560. Rogač, Življenje svetnikov in svetnic božjih, 2. izd. I. 963. 10 Fr. Kotnik: je izražalo ljudstvo, ki je verovalo v mogočen vpliv blagoslovljenih zelišč. Kar je ljudstvo pričakovalo od zelišč, to je želelo, da bi bilo iz- raženo tudi v besedilu blagoslova.^^ V drugih v Kolomonovem žegnu objavljenih primerih pa služi na list ali na krušno skorjo, ki jo je treba na tešče pojesti, zapisano ime Tetragramaton v zvezi s tujimi besedami kot apotoprejsko sredstvo (hramba) proti sovražnikom. (Kolomon str. 22.) Da ne boš ranjen, vboden ali pa strel j en, pomaga figura ali karakter, ki je naslikan na str. 31., in pa besede; t agla t alto t lega t kadonai t Emanael f tetragramathon t (str. 30—31). Ali ti ozhash vedeti kako bosh prad tvoimi faintami shihr, tako shribei te besiede AIOR t TETRAGRA- MATHON na ano skorjo kruha ino snejo nateshzhe ino nesi to figuro sabo kamer ti poidash tako bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. (40.) Sa vse branve shribei na eno sikorjo kruha te 3 besiede t Alga t Eho- ram t Tetragramathon f noi na teshzhe snei (43). Ime samo (beseda), posebno še tuje ime, je v teh magijskih čarovnijah brambno sredstvo, listič z napisanimi »čudnimi« tujimi besedami pa je amulet, ki varuje s svojo močjo ter močjo napisanih imen in pa, ker se dotika telesa, pred nevarnostmi. Tudi Duhovna hramba navaja večkrat tetragramaton.-'- V zvezi s tetragramatom se imenujeta v blagoslovu zelišč tudi sv. Ubald in sv. Anton Padovanski. Sv. Ubald je bil vzgojen v mestu Gubbio. Papež Honorij II ga je imenoval za škofa v tem kraju. Umrl je 16. V. 1160. Velja pa za vzor apostolske preprostosti, krotkosti in pastirske zvestobe. L. 1192. je bil proglašen za svetnika. Njegov praznik slavi cerkev 16. maja. Patron mesta in dieceze Gubbio. Dolgo so ga zamenjali s sv. Teobal- dom.^^ Ricci Elvira^'' pravi o njem: invocato per gli indemoniati — torej za obsedence. V brevirju 6. lekcija, 2. nokturna: »eius virtus praecipue in effugandis spiritibus inimundis elucet«. V oraciji: . . . »et intercessione beati Ubaldi confessoris tui atque pontificis contra om- nes diaboil nequitias dexteram super nos tuae propitiationis extende«. — Pri nas kult sv. Ubalda ni bil skoraj čisto nič razširjen, le v go- riški škofiji mu je posvečena ena župna cerkev.-'"' Preko Nemcev smo se z njim seznanili po Duhovni hrambi, znani praznoverni knjigi, ki ima v prvem delu tudi blagoslov sv. Ubalda, tudi na severu našega jezikovnega ozemlja. Vendar pa temu blagoslovu ni pripisovati praz- novernosti, tudi ne govori niti o obsedencih niti o kakih rožah.V 31 F r a n z , I. 408—409. •'2 Grafenauer, O Duhovni brambi in nje postanku. ČZN IV. med objavljenimi teksti str. 55 in 56. 3-' A. Z i m m e r m a n v LThK s. v. Ubald. R i c c i E 1 v i r a , Mille .santi nell'arte. HoepU 1931. 652. 3^ S t e g e n š ek , n. d. 191. Molitev se glasi v prepisu Drabosnjakovega molitvenika: Gospved Je- sus Kriltus bodi per Tebe de tebe obarje on bodi v tabe de tebe resveseli bodi pred tebo de tebe pele bodi sraven tabe da tebe poterdi bodi med (nad) tabo de Tabel shegna te kier s ozhetam inu S. Duham shevi inoi kraluje od vekoma do vekoma bodi vsole per tebei Amen. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 11 prepisu rokopisa »Molitoune bukvize sa sakidanje potriebe od An- dreja Drabosnjaka napravlano« imamo: »Shegen S. Shentosbbovta. Te shegen se more per bovnizhah is andohtjo moliti pernase njem velko pomvezh«, pravi pripomba, medtem ko nemški original v Geist- licher Schild nima tega pristavka."' Da svetnik sv. Ubald pri nas ni bil znan, dokazujejo tudi Drabos- njak in njegovi predniki, od katerih je prepisal I. del Duhovne hram- be, ki ga v^sebuje omenjeni rokopisni molitvenik. Drabosnjakovi pred- niki ali pa on sam so spremenili neznanega Ubalda v Šent Ožbovta (Ubaldus—Oswaldus), ki je pri nas znan svetnik. Tekst molitve v »Geistlicher Schild« se popolnoma ujema z onim pri Drabosnjaku. Ker je sv. Ubald zavetnik obsedencev, je prišel tudi v benedictio herba- rum, s katero je združen eksorcizem. Duhovnik roti, blagoslavlja in posvečuje rastline tudi v imenu sv. Antona Padovanskega. Sv. Antona Padovanskega (1195—1231) zelo častijo. Počenši od 15. stoletja se je njegov kult zelo razširil. Padovani ga kratko malo imenujejo: II Santo.-'** Tudi pri nas je bil njegov kult pre- cej razširjen in je še. Drabosnjak ima v rokopisnem molitveniku tudi Rajme od sv. Antona, ki vsebinsko ustrezajo lat. responsoriju sv. Ber- narda: Si quaeris miracula ... Po tem spevu odvrača sv. Anton tudi hudobnega duha, zato se je odružil v eksorcizmu v blagoslovu rož sv. Ubaldu. že besedilo blagoslova samega nam pove, za katere namene so rabili blagoslovljene rože. Polagali so jih v hiše, postelje, izbe in tudi drugam. Z njimi so se umivali (kopali v kopelih), kadili so z njimi ljudi. Iz Sv. Vida samega je poročilo o rabi blagoslovljenih rož bolj skopo. Za bolnike delajo iz njih obkladke za različne bolezni. Ljudi z njimi po tem poročilu ne kadijo, ampak živino. V glavnem ustreza to besedilu blagoslova: »ali naj jih bo na sebi imel obsedenec ali jih vohal ali če bo kdo z njimi pokajen ali v kopeli umit«. Bolnik je po starem verovanju tudi obsedenec, ki ga trpinči demon - bolezen. Po Posavju in tudi po nekaterih krajih Dravskega polja in Slovenskih goric je med ljudstvom zelo razširjen običaj, da kopljejo obolele otroke, posebno rahitične in škrofulozne, v šentjanževih rožah (ki pa navadno niso blagoslovljene) : »ali če bo kdo v kopeli umit«."" V noči od 23. na 24. junij, na kresni večer, so bili vsi vrelci, reke, ribniki in studenci vsega krščanskega sveta blagoslovljeni. Zato so se ta večer v vodah umivali, kar se je vršilo z vražarskimi molitvami, ker je to baje prinašalo zdravje pa tudi srečo, še v začetku 14. sto- letja se je vršilo ob Renu to, kar je grajal že Caesarius iz Arlesa Izvod nemške Duhovne hrambe (Geistlicher Schild) je iz knjižnice Valentina in Franca Lečnika, ki je še deloma ohranjena pri Lubasu. Prim. Fr. Kotnik, O Valentinu Lečniku. Etnolog. 1942, 111. O sv. Antonu glej L.Th.K. s. v. Antonius von Padua. Poročilo upokojenega davčnega uradnika A v g u s t a K o s a. 12 Fr. Kotnik: (470—542) kot »cultura diaboli«, češ da je prevzeto iz antike. Pe- trarca opisuje v pismu kardinalu Giovanniju Colonna, kar je doživel v Kelmorajnu o kresu 1333. Zvečer je prišel iz Aachena v Köln in prijatelji so ga takoj peljali iz gostilne k reki, kjer se mu je nudil lep prizor. Ves breg je bil poln žensk. Občudoval je njih lepoto in lepo postavo. Nabralo se je tam obilo ljudstva, ženske so bile okra- šene z dišečimi zelišči, rokavce so imele zavihane in so si pridno umivale roke v tekoči vodi ter pri tem mrmrale neke njemu ne- razumljve formule. Temu se je zelo čudil, a odgovorili so mu, da je to zelo stara vraža, posebno pri ženskah, ki mislijo, da si s kopanjem na ta dan zmijejo za prihodnje leto vso nesrečo, zaradi česar to blago- slova polno kopel nikoli ne opuščajo."" O podobnih običajih med dru- gimi Nemci poroča Martin.''^ Sv. Avguštin je videl v Libiji, da so kristjani na kres šli k morju, da bi se okopali, in drugod piše, da se v noči ali jutranjih urah Ivanovega dne umivajo v vrelcih, močvirjih in rekah. To imenuje poganski običaj in nastopa proti njemu. O slič- nem običaju v Neaplju poroča Benedikt Falko 1580, kjer so moški in ženske šli k morju in so se nagi umivali.''^ Luigi Deffenu pripove- duje o prazniku sv. Janeza Krstnika v Mores na Sardiniji. Tam je skromna cerkvica, za njo potok, katerega voda ima moč, da ozdravi vse bolezni. Ljudje prihajajo tja v velikem številu, mnogo je bolni- kov. Nekateri se čisto okopljejo, drugi pa pomakajo v vodo samo bolno stran udov in se umivajo.*^ V Slovenski krajini se na sv. večer ponekod umivajo z vodo, v kateri so kuhali rože, ki so ostale od kres- nega večera, in one, ki so jih na Veliko Gospojnico nesli k blago- slovu.** Mladeniči pri kresu radi dekleta z vodo polivajo. Zato gledajo dekleta, ko h kresu pridejo, kje je voda. A dečki jo skrijejo in v hipu polijejo izbrano deklino z vodo.*^ »In nomine domini Jesu Christi adiuro te inimice . . . per Jorda- nem fluvium, hubi dominus noster baptizatus est, ubi Maria, mater domini pedes suos lauvabit. ..« se glasi besedilo v stari formuli, v eksorcizmu za obsedence.*" Tu je običaj pojasnjen z biblijskega in apokrifnega vidika. I kopanje i umivanje na kresni večer, ki je v rudimentih tudi pri nas ohranjeno, spominja na Janeza Krstnika, ki je v Jordanu kr- stil, po drugi strani pa je ostanek poganske lustracije, očiščevanja Veit, 45—46 cit. Petrarca, De rebus familiaribus epistulae 11, ep. 4. Tekst poročila je objavil Luigi Deffenu, Reliquie virenti del drama sacro in Sardegna. L a r e s VIII, 183—203. " HWDA I 817. « Ibid. 819. « Luigi Deffenu (gl. op. 40.) Lares Vlll 199. V u r n i k rkp. menda po V. Novaku. Prim. K 1 e k 1 mL, Satringe Slov. krajine Kol. 1929, 49. pod Velka Meša: One kaline i ostale kaline se zasečejo, se vržejo u krop. \a sveto noč se ž njov mujvajo, da je ne glava bolela. Tornišče. «5 Pajek, Črtice 57. «» Franz, Benediktionen II 591. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 13 ob važnem letnem času, ob letnem solsticiju, kakor je skakanje črez goreči kres lustracija z ognjem. Da je to poganski običaj, dokazuje predvsem sv. Avguštin, ki ga je kot takega označil, dokazuje Caesa- rius iz Arlesa, ki ga imenuje cul tura diaboli. Rastline, ki so blago- slovljene, pa tudi one, ki niso blagoslovljene, a cvetijo o kresu in imajo veliko zdravilno moč v sebi, pomagajo človeka očiščevati. V običaju v Kolnu pa je združen z lustracijo tudi obrambni čar in čar za prihodnost, ker si zmijejo z vodo vso nesrečo za prihodnje leto. V Prekmurju pa se vrši očiščevanje ob zimskem solsticiju, o božiču, a običaj je zvezan s poletjem, ker rabijo rože, ki so bile blagoslov- ljene na Vel. Gospojnico. Na Štajerskem je smisel običaja že obledel ali pa ga je treba drugače razlagati. Ker jim je nerazumljiv, se je sprevrgel v nagajanje fantov. Ko je duhovnik blagoslavljal zelišča, jih je moral dvakrat ime- noma navesti. Zdi se nam škoda, da imena v rokopisu blagoslova niso pripisana. Zato smo navezani samo na ugibanja. Katera neki so ta zelišča? Nekoliko nam na to odgovarja skromno poročilo iz šentvid- ske župnije, ki pravi, da prinašajo blagoslavljat: Janževo rožo, škore- celj, beli skles, laipuh, kamilice, dušico, rožmarin, vinsko rutico in Marijine lase. Večinoma so to zdravilne rastline. Cerkev pa je blago- slavljala in rotila stvari, ki so bile nekoč v zvezi z antiko in pogan- stvom. Ljudstvo je verovalo, da prebivajo v njih demoni. Z zarotitvijo in blagoslovom so jih skušali storiti neškodljive.^' Tudi v našem tek- stu imamo slične stvari: blagoslovljena zelišča naj preženejo hudobne duhove, pokončajo vsako zlodejstvo, uničijo naj uroke, vezi in vsa satanova dejanja, če pa imajo tako moč, so pa tudi zdravilna in pre- ženejo tudi demona - bolezen. Upoštevati moramo še drugo okoli- ščino. Pri vseh indoevropskih narodih imajo zelišča, ki so nabrana na kresni večer ali v kresni noči, posebno čarovno in zdravilno moč. že določeni dan, kres (Janževo), ko se rože blagoslavljajo, kaže na to staro narodno verovanje. To ni blagoslov poljskih pridelkov, čeprav je ponekod med zelišči tudi žitno klasje. Pa tudi besedilo bla- goslova potrjuje, da so rastline namenjene predvsem običajem, ki so v zvezi s kresom: polagajo jih v hiše, postelje in v izbe (spalnice). O obojem priča naš blagoslov, o starih običajih z zelišči o kresu in o zdravilni moči kresnic. Nastane vprašanje, od kod je šentvidski blagoslov rastlin in kako star je. V uvodu sem že poudaril, da je važno, da so župnijo sv. Vida pri Ptuju vsaj že od leta 1617. upravljali minoriti, sinovi sv. Fran- čiška. Leta 1685. je izšla v Pragi knjiga: Rituale Francisca- num continens varias Absolutiones, Benedictiones, Conjurationes, Exorcismos, Ritus ac alias Caeremonias ecclesiasticas, ad utilitatem Christi fidelium et praxim Sacerdotum, maxime Ordinis S. Francisci ex varijs Ritualibus coordinatum a fr. Bernardo Sann ig Ord. S. Francisci Reform. Provinciae Bohemicae S. Wenceslai D. et M. Sa- cerdote et Iterato Ministro Provinciali dictae Provinciae. Neo Pragae. " Veit, n. d. 66. 14 Fr. Kotnik: Typis Nicolai Hampeiii Anno MDCLXXXV. Na str. 152—153 vsebuje knjiga: Benedictio Rosarum, Rutae, Absinthij et ciuarumcumque her- barum, extra Festum Assumptionis B. Virginis, ki po besedilu popolnoma odgovarja našemu blagoslovu. V 4. izdaji je knjiga izšla 1716 Vetus Pragae, Typis Caroli Joannis Hraba. L. 1738. je izšla v Benetkah z drugim naslovom, a sestavi j avec je Sannig. Vse te izdaje so v frančiškanski knjižnici v Ljubljani, kjer sem jih pregledal. Od kod je dobil Sannig to benedikcijo, bo pa v Ljubljani težko dognati. Zato o starosti blagoslova za sedaj ne moremo nič določenega trditi, le to vemo, da je v tej obliki že 1656 eksistiral, ker je takrat v Be- netkah (Venetiis) izšla menda prva izdaja omenjene knjige. Na stra- ni 273. ima: benedictio rosarum, Ruthae, Absinthij ... in se začne z Oremus, Domine, S. Pater... qui dixisti: ...(isto). Še starejši je: Complementum Aftis Exorcisticae cui simile numquam visum est . . . Aufhöre F. Zacharia Vicecomite, Ordinis S. Barnabae et Ambrosij ad Nemus Mediolaii. eiusdem Artis prof essore. Predgovor je datiran Ve- netiis 10. Kal. Febr. 1619. Na izvodu frančiškanske biblioteke je opomba s svinčnikom: Hic liber est in indice librorum prohibitorum per decretum Romanum de anno 1709 4. martii. V razširjenem be- sedilu blagoslova, ki nosi naslov Exorcismus, je tudi vpleten tekst, ki so ga rabili pri Sv. Vidu. Potemtakem bi bil oficielni tekst izvleček tega eksorcizma. — Sannig Bernard je umrl v Znojmu okoli 1. 1700. VIL Naša narodna tradicija o kresnicah Na ljubljanskem trgu je pred kresom na prodaj polno »kresnic« (aruncus Silvester, kresničevje). V Prevorju pravijo tej cvetlici copr- nica. Ljubljančani jih postavljajo »na okna na čast sv. Janezu Krst- niku« ali jih imajo tudi v sobah. Zakaj, tega mnogi ne vedo več, narodno izročilo je v mestu že obledelo. Na deželi pa se je ohranilo mnogo običajev, ki so v zvezi s kresnicami. V Ziljski dolini popoldne (23. junija) natrgajo na travnikih različne cvetlice, posebno kresnice, ki so na način sonca na sredi rumene in obrobljene z belimi peresi. S temi cvetlicami potresejo jispo in vežo in jih puste do drugega dne. Tudi vtaknejo nekam v duri toliko kresnic, kolikor je v hiši ljudi, za vsakega po eno. Katerega cvetlica čez noč najbolj ovene, o tem govo- rijo, da bo prvi umrl. Pred okna in pred duri drugače ob praznikih natikajo lipove, brezove ali trepetlikine vejice, o kresu pa se namesto njih pri Zilji natakne v okna in vrata cvetje bele praproti (Spierstau de spirea in ne Farenkraut), ki jo puste pred oknom in vrati vse leto, dokler samo ne odpade.*^ Na kres gredo vaški otroci na bližnje ledine. Tam si izbere vsak toliko kresnic (Chrysanthemum Leucathemum, weiße Wucherblu- me, Tušek: volovsko oko), kolikor je v družini ali rodovini ljudi, in jih drži v rokah, čakaje zvonjenja k »Ave Mariji«. Ko zvon prvikrat " M. Maj ar. Slovenski običaji, Slov. Bčela 1851 (II) 121-2. 15 Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic Po blagoslovu rož na kres pri Sv. Vidu pri Ptuju 16 Fr. Kotnik: udari, utrgajo otroci cvetlice in dirjajo ž njimi domov, kajti še med zvonjenjem morajo biti pod streho. Po mreži pred oknom razstavijo vsakemu udu družine odmenjeno. Pred sončnim vzhodom gredo drugo jutro gledat. Katerega cvetlica je ovenela, ta bo najprej umrl.'"' Na kresni večer položi vsak v hiši po eno kresnico (Chrysanthemum) na okno na suho desko, čigar kresnica je zjutraj najbolj »vedla« (ove- nela), tisti bo najprej umrl.^" Gospodinja položi na kresni predvečer vzporedno kresnice (Chrysanthemum lencathenum). Vsak družinski član izbere svojo. Oni, ki si je izbral tisto, ki najdalje ostane sveža, bo najdalje živel. Na kresni večer nastiljajo z njimi in s praprotjo tudi sobo.°^ »In der Kappel (Vellach), St. Veit im Jauntale und anderen Orten besteht der Brauch, den Fußboden der Hausflur und Wohn- stube mit Orakelblumen za bestreuen. In den Karavanken heißen sie kresnice . . . Ein Teil der getrockneten Blumen wird aufbewahrt. Wenn Gewitter im Anzüge sind, wirft man einige getrocknete Johan- nisblumen ins Feuer, das hält den im Wetter wirkenden Zauber vom Hause ab.»^ »In Sagerberg, Slovenj ah, Wakendorf, Abtei, Abriach werden vor der Johannisnacht aus verschiedenen Sträuchern und Kräutern Feuerbuschen oder Donnerbuschen gebunden und unter die Dach- sparren des Wohn- und Wirtschaftsgebäudes gehängt. Diese Buschen vermögen den in den Gewittern verborgenen Zauber vom Hause abzu- halten. Die Zusammensetzung der Donnerbuschen ist eine wechselnde. Man nimmt hiezu die Spierstaude (Fuchsschwanz) die Haselnuß- staude (Lieschnigg piše L'Estocq = lešnik), Aglei oder Orlitz (= or- lica), auch die erwähnten kresnice oder Salbei (Schaubei = žavbej, salvia), die man mit Adlerfarnkraut (Praprot oder Praprud!) zu einem Strauß vereinigt.^" Na kresni predvečer naj natrga gospodinja toliko ivanjščič, ko- likor je ljudi pri hiši. Za vsakega naj pod kapom vsadi en cvet. čigar cvet leži drugo jutro na tleh, tisti bo še v tem letu umrl. Morda se bojiš groma? Poslušaj me, vem ti pomoči. Kadar se kopičijo črni oblaki in že čuješ iz daljave grom, si natlači pod pazduho šop šent- janževih rož. Strah bo minul. V Središču naberejo na večer pred Ivanjem rumenih kresnih cvetlic. Pred užiganjem kresov denejo toliko cvetlic, kot je ljudi pri hiši, na okno in sicer si mora vsakdo eno izmed njih odbrali, ki je potem njegova. Kdor najde zjutraj, da mu je cvetlica ovenela in glavo povesila, ve, da bo moral v kratkem umreti."" Na predvečer « L. Ferčnik, št. llj ob Dravi, Besednik 1871, 110. 50 Dr. Jos. Sasel, Slov. Plajberg. 51 žel. Kapla. Dr. Angela Piskernik. 52 L'Estocq', Unterkärntner Brauchtum, Carinthia 1930, 172. 53 Ibid. 54 Remšnik na Kobanskem. 5-' Pajek, črtice 58. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 17 sv. Ivana devajo invanjske rože navskriž na okno, da strela ne udari. Pa devajo tudi toliko rož, kolikor je ljudi pri hiši, na okna. Katerega roža najprej ovene, ta najprej umre.''*' Na kresni večer priženejo živino pred mrakom s paše. Da jo pa zavarujejo pred coprnicami, okrase živinske glave z gozdno kresnico (aruncus Silvester), ki se po domače imenuje coprnica. Tudi hlev zavarujejo in potaknejo to cvetje v hlevsko streho."' živino varuje tudi mali hlebec kruha, ki ga pečejo na Lucijino in ki se zove »lucijščak«. Takega kruha, v katerega je pomešano razno semenj e in o Ivanjem nabrana zelišča, dobi tudi živina, da ji bolje tekne.^^ Na kresni večer položijo na okno toliko kresnic, kolikor je ljudi pri hiši. Kolikor kresnic je po noči ovenelo, toliko ljudi bo to leto umrlo. Kresnice zatikajo na dan k sv. Janezu za streho in podboje."" Zelo mnogo običajev o kresu nam je zbral marljivi I. Navratil."" Dragoceno je tudi njegovo komparativno gradivo, ki citira starejše tuje slovstvo. Okoli Žužemberka, Ribnice, Lašč itd. hodijo ljudje še o belem dnevu pred kresnim večerom na polje kropit ter nosijo s seboj tudi blagoslovljenih in posušenih šib cvetnonedeljskih (nekateri ovenčanih s cvetlicami) ter zapičijo na vsako njivo po eno šibo »mlaj- ček« in to zdaj samo »po stari navadi«, ne misleč, čemu ali zakaj? (Hinje, Male Lašče, Ratje, Zagorica, Kompolje, Struge itd. Po ustnih poročilih, pristavlja Navratil). Cvetnonedeljske šibe so bile ovenčane bržkone s kresnicami. V Metliki »hitajo« posebno deklici že popoldne (pod večer) pred kresom ali Ivanjem na hišno streho šopke iz »žol- tih« (rumenih) cvetlic, tako zvanih »Ivanjskih rož«, isti dan nabra- nih, pa tudi poedine cvetlice in cele grmiče, tako i vence iz takih rož, ki so dvoje vrste: 1. »Ivanjske rože« = po Tušku roža sv. Janeza ali navadna ;krčna zel, hypericum perforatum; 2. Ivanjske rože z »drob- nim cvetom« ali »obročki« (po Tušku rumena lakota ali strdenka, galium verum). V Rosalnicah pa rabijo štiri vrste samih ivanjskih rož, poleg gori imenovanih še 2 vrsti, »belejih« po imenu, in 3. »bela stelja«, po Tušku orlova praprot, pteris aquilina, »Ivanjska roža bela« (spiraea arnuncus). — Kateri dorasli deklici šopek ali pa venec obvisi na strehi mahoma prvič, drugič ali tretjič, ona se omoži še pred letom, a kateri pade šopek ali pa venec tudi tretjič na tla, ona bo morala še čakati. V Navratilovi mladosti so metali moški in ženske take vence na streho. Če je obvisel z gorenjo stranjo (nad vezjo) gor obrnjeno, je pomenilo, da bo oni človek še živel to leto, če je pa venec obrnil glavo navzdol, je to značilo, da bo oni človek pred letom mrtev. Stara raz- laga pa je: »srečen, komur prvič obstane, preživel bo, ali pa se poročil to leto.« Narobe tolmačijo to v Gorici vasi pri Ribnici: če pade šopek K 1 a n j š č e k , Vučja vas. Prevorje. =8 Pajek, Črtice 93. M. O C v i r k , Sv. Lovrenc nad Prožinom. LMS 1887, 88 sl. 18 Fr. Kotnik: s strehe na tla, pravijo, da oni, ki ga je vrgel, tisto leto še živi; če pa šopek obstane na strehi, umre tisti človek še pred letom. V Hinjah mečejo namesto šopkov praprot na streho in če obstane hitro na strehi, bo v hiši kmalu svatba. Po Goriškem mečejo deklice, kakor na sv. večer, tako tudi na večer pred sv. Ivanom, vence ali svitke »od zadaj« na drevo, če se ustavi prvič, bo še to leto poroka. V Vipavi in po Goriškem so obešali pri vsaki hiši pod okno venec, spleten iz različnih cvetlic in ga puščali tam čez zimo do drugega leta. V Metliki snemajo te vence na Petrovo pred soncem, a z njimi vred tudi »belo steljo«, ki se zabada strehi v kap. S spravljenimi cvetlicami se kadi v hlevu, kadar krava ne da mleka ali če oboli živinče, bela stelja se pa vrže v svinjak, da bodo svinje zdrave in se bolj debelile. V Hinjah obešajo vence na zunanjo steno, pred okna, okoli okenj in okoli vrat, pripenjajo na hišo tudi »kriščeke« iz rož. V Metliki zabadajo v streho »belo steljo« (orlovo praprot, pteris aquilina), v okolici n. pr. v Rosalnicah razen tega tudi hebet in oslad (spiraea). Hebet ali habât je sambucus ebulus in je dober za po- kostne bolezni, posebno za »divjačino«, (bolezen, ki se dobi na potih, vetrih) za uroke in za nagle nevarne bolezni sploh, ako se na žerja\ici ž njim kadi. Drugod zatikajo v streho steljo (praprot) in kresnice (volovsko oko, chrysanthenum leucanthemum), katarinčice (marje- tice). In zopet vedežujejo, da ovenela cvetlica pomeni smrt še tisto leto ali pred letom. V Hrvači pri Ribnici jih zasajajo pred hišo v zemljo. In zopet drugi dan vedeževanje. V Dobrepoljah jih devajo na okno in drugi dan vedežujejo. V Kranju so vtikali v streho »šentjanževine«, t. j. gomoljasti oslad (spiraea tilipendula). Na Kobaridskem postavljajo po oknih za sv. Ivana šopke za vsakega člana v družini in vedežujejo. Praprot in druge rože, med njimi sv. Ivana rože (hypericum p.) pa vtikajo pod streho, za hodnike ali pa v skrajni rob slamnatih streh. Iz rož sv. Ivana napravijo tudi venec na čast sv. Ivanu. Tušek pripoveduje, da nabirajo nekod »šentjanževo rožo« (hypericum perf.) na kresni dan in jo vtikajo v mreže v oknih, »še zdaj se verjame po Slovenskem, da je najbolji varuh pred strelo.«" Iz nekaterih krajev smo že navedli, da nastiljajo Slovenci na kresni večer tla po hiši in tudi po veži z zeleno praprotjo, češ da bo prišel sv. Janez Krstnik prenočit in bo odvrnil od hiše za tisto leto vsako »nesrečo po ognju«. S praprotjo in drugimi kresnicami mu postiljajo kakor na Planini pred hišami in ipo hišah zato, da bi mogel sv. Janez Krstnik ta večer ležati lahko in mehko. V Malih Laščah, v Zagorici, v Taboru in v Planini pravijo cvetlicam, ki jih trosijo med praprotjo po hišnih tleh, kresnice. Tudi okoli hiše mečejo ponekod praprot.*'^ V Tunjicah in Podgorju nastiljajo na kresni večer sobe s 61 Tušek, O čarovnih zehščih. Slov. Glasnik 1863, 83. 62 Navratil, LMS 1887, 88-96. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 19 praprotjo in šentjanževimi rožami. Sveti Janez pride ponoči ležat in jim tudi malo koreninic odgrize. Otroci hodijo zjutraj gledat, če je res."" V Poljanski dolini nastiljajo o kresu po shrambah praprot in dušije. Dušije = thymus serpyllum, babja dušica."* Na predvečer Janeza Krstnika se morajo položiti pod zglavje trije žitni klasi, pše- ničen, ržen in ječmenov. Zjutraj potegneš enega izpod vzglavja. Če je pšeničen, se ti bo dobro godilo, če je ržen srednje, če pa je ječme- nov pa slabo."" Na kresni predvečer se mora vleči ženska sredi zelnika in zaspati. Oni, ki se ji približa v snu, da jo zbudi, je bodoči ženin."" Na kresni večer natrgajo srebotja, spletajo vence in obesijo zunaj na hišna vrata, da nobena hinavščina ne gre noter. Ko so gornega moža ujeli, so ga zvezali s srebotjem, ker ga edino ta vez drži, vsako drugo raztrga."" V kresni noči lahko greš na kopice sena poslušat in se ti bo razodela prihodnjost. (Koroško). — Bržkone, ker je tam vmes tudi »praprotno seme«. Kakor o kresu, mečejo dekleta tudi na božični večer vence in rože v potoke in studence, da zapazijo v vodi svojega ženina."^ Kdor bi imel pri sebi seme bele praproti (spiraea), bi se lahko napravil nevidljivega. Kdor bi ga hotel dobiti, bi moral ob sončnem vzhodu razprostreti belo ruto (robec) pod belo praprot. Pa prejo za rutico bi morala spresti sedem let stara deklica."" Ovčjo čredo je mogoče napraviti volku nevidno z drobno praprotjo. Kadar se vleže jagnje, ga je treba drgniti z drobno praprotjo. Nato mora jagnje ležati tri dni na njej. Kdor z vsakim jagnjetom napravi tako, napravi vso čredo volku nevidno.™ ženske se valjajo na kresni večer po cvetočem lanu. Vsaka se trikrat zavali. Ko se je zavalila tretjič, seže z desnico čez glavo in izruje šop lanu. če so rastline po paru, se bo še tisto leto poročila, če pa ne, bo pa še ostala sama.''^ Večer pred Ivanjim je za svetim večerom za Slovence najskriv- nostnejši. Na Kranjskem je še bila o Valvasorjevem času navada, da so dekleta ta večer v studence in potoke vence metale in da so iz vodnega zrcala spoznavale svojega prihodnjega ženina. Od štajerskih Slovencev mi je znana govorica, s katero se dekleta med seboj dražijo, če je kateri spodletelo: »Saj si ga hodila že v studenec gledat, pa ga le nisi zagledala.« Ostala je še navada, prižigati visoko plamteče krese, pri katerih se tudi prepeva. Nekaj vrst teh skrivnostnih pesmi sem si na Pohorju zapomnil: »Kaj raste brez korenja? Kamen raste brez korenja. 63 Dr. F r. Stele, (ustno). «4 L. P i n t a r , Slovarski in besedoslovni paiberki. LMS 1895, 8. "a Ljubno pri Podnartu. Fort. Lužar. "O Lobnik pri Železni kapli. — Dr. A. P i s k e r n i k. 87 Dr. Jos. Sasel, Slov. Plajberg. »8 J. Vijanski v Slov. Glasniku 1859 (III) 38. »9 M. Maj ar. Slov. običaji. Slov. Bčela 1851 (11) 122. '» M. rkp. '1 Dr. A. Piskernik, Lobnik pri Žel. Kapli. 20 Fr. Kotnik:- Kaj cvete brez cveta? Praprot cvete brez cveta. Letni sneg, zimski cvet.«"- Žene mečejo omej (Aconitum Napellus) v ogenj in govorijo pri tem: »Naj zgori mi nesreča vsa, kakor omej travica.«" Od Jurjevega do kresa hodijo dekleta pevat h kakemu križu ali pa si kje drugje napravijo šotor iz hojkinih ali borovih vej, ki ga okrasijo s hojami in traki. Pred Ivanjem, ko siednjikrat izpojejo, zakurijo ogenj in zažgejo šotor. Katero dekle z vršičem v roki dobro skoči preko ognja, se bo možila še to leto — katero pa ne more, bo brez zakona porodilo (Radislavci)V Prekmurju mečejo šopke iz vratiča, habata in kres- nic na kres, skačejo čezenj in se tolčejo, da bi bili bolj urni. ženske jih segrevajo in sedajo na nje, da bi lažje porodile. Iz konoplje sple- tajo ženske vrvi in se z njimi opasujejo, ker potem vse leto nimajo bolečin v bokih. Skačejo tudi črez kres. Kateri se odreže konopljin pas, ta bo rodila nezakonsko dete.'" Mnoge čarovnije o kresu so tudi zvezane z bezgom (kor. bez ali bezovec). Njegov pomen v ljudski medicini je znan. Že Slomšek ga hvali v Domačih zdravilih'''' in pravi o njem: »Pred besgom, ki bliso vfakiga ftanu raite, fe odkrij; shlahtna rezh je njega zvetje, pa tudi grosdje . . .« Seveda ni mislil na vraže, ki so z njim v zvezi. V Rožu tresejo dekleta na kresni večer bezovec, da leti, ako je ravno v cvetu, cvetje na tla, a pri tem pravijo: Bez, beza Daj moža Le mlada Kar stara. Zapisal je to 1. 1885. K. Pečnik v Lešah (pri šent Jakobu v Ro- žu)." L'Estocq pa poroča: In zahlreichen Orten des Jauntales und Unteren Rosentales finden wir das HoUunderbuschklopfen. Das Mäd- chen muß in der Johannisnacht im Hemde vor dem Hollunderbusch stehen und auf den Busch klopfen, wo sie nachstehenden Spruch mur- melt: Bez, beza daj moža kar ena stara koj ena srednjega. " Pajek, Črtice 56. Cit. Trstenjak, Steiermärkische Zeitschrift I 1845, 105. " Pajek, Črtice 57. Cit. Trstenjak, Novice 1857, 98. '4 Ibid. cit. Razlagova Zora 1852, 103. '5 V. Novak, Slov. krajina. '8 Domazhe sdravila, posneto po P. Aeg. Jais: Guter Same auf ein gu- tes Erdreich. Blaže in Nežica. V Celju 1842, 80—83. " Navratil, LMS 1887, 100. '9 Carinthia 1930, 173. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 21 S tem bi bilo primerjati tudi pripovedko »Bezeg daj moža.«'* Kakor vedežujejo o zimskem kresu (božiču) z lukom o vremenu v vsakem mescu prihodnjega leta,**" tako ugibajo s česnom o letnem kresu o prihodnjosti. Na kresni večer: es werden die Knoblauch- oder Zwiebelpflanzen ober der Wurzel abgeschnitten und das Schicksal ergründet. Die einen bedeuten Glück, die anderen Unglück. Am näch- sten Morgen wird nachgesehen, ob das Glück oder Unglück größer ist. Auch zwei Grashalme werden abgeschnitten und ähnlich ver- fahren.^i Gospodinje prerežejo na kresno biljo tri kupčke česna — enega za veselje, drugega za žalost in tretjega za zasmehovanje, vse tri pa v enaki višini in naj si dobro zapomnijo, v kak namen so bili posamezni kupčki prirezani. Potem naj opazujejo, kako rastejo po- samezni kupčki, kateri bo v rasti prehitel drugega in česa bo v pri- hodnjem letu največ: veselja, žalosti ali pa zasmehovanja. Posebno zadnje je huda reč, kajti bridka resnica je: zasmehovanje gre križem v svet, čez sedem let pa pride nazaj v krilo sest.'*^ Na kresni večer o mraku strižejo »slamo« (= steblo) česna. Tako steblo potem zopet požene. Tisti, ki ga je porezal, hodi gledat, kako raste. Ako dobro raste, bo dolgo živel.** In tako bi lahko navedel še mnogo gradiva o kresnicah, ki pa je podobno navedenemu. VITI. Nekaj razlage V teh poročilih o naših običajih s kresnicami se nam je ohranilo toliko raznovrstnega »narodnega blaga«, da je treba vsaj glavne stvari spraviti v kategorije. Treba bi pa bilo vsak običaj posebej preiskati, kajti le temeljite posamezne študije, oprte na bogato primerjalno gradivo, dovedejo do zadovoljivih zaključkov. Zelo star se mi zdi običaj, ki se nam je ohranil v Slovenski kra- jini. Tam mečejo šopke iz vratiča, bahata in kresnic na goreči kres, skačejo čezenj in se tolčejo, da bi bili bolj urni. ženske pa jih segrevajo in sedajo na nje, da bi lažje porodile. Segrevanje kresnic in sedanje na segrete (na tla), naj pomaga pri porodu in ga čarodejno lajša, slično kakor nevesti, bodoči porodnici, sedenje na koži v čarodej nem obredu z nakolenčičem.** Ženske skačejo opasane s konopljinim pasom črez kres in kateri se odveze ta pas, ta bo rodila nezakonsko dete. V Radislavcih skačejo dekleta z vršičem čez kres. Katero dekle z vršičem v roki dobro skoči preko ognja, se bo omožilo še isto leto, katero pa ne more, bo porodilo brez zakona.*'' Pas je že v stari dobi 79 Novice 1859, 14. 85 Pajek, Crtice 57. " L' E s t o c q', Car. 1930, 172—3. 82 M. rkp. 8» Fort. Lužar, Št. Gothard pri Trojanah. 8* Boris Orel, Čarodejni obred in mit nakolenčiča . . . Etnolog XIV. 90. Pajek, črtice 57. 22 Fr. Kotnik: znak ženske nedotaknjenosti, odvezuje ga nevesti šele ženin, njen mož.**" Tudi na našiti ženitovanjiti nosi nevesta pas. In če se ženski, ko skoči črez kres, razveže, je to znak, da bo rodila nezakonsko dete. Pas se ji odveze pred zakonom. Drug običaj, ki se nam je kolikor toliko ohranil še v stari obliki, je iz Prevorja, kraja, ki je prometu precej odmaknjen. Na kresni večer priženejo živino pred mrakom s paše. Da jo pa zavarujejo pred co- prnicami, okrase živinske glave z gozdno kresni- co (aruncus Silvester), ki se tam imenuje c o p r n i c a. Tudi hlev zavarujejo in potaknejo to cvetje v hlevsko streho. V starem Rimu so obhajali 21. aprila Palilije — Parilije. Parilia izhajajo iz glagola pario, »quod pro partu pecoris sacra fiebant.«*'' Ta praznik se deloma ujema z našimi običaji in kresovi o veliki noči in o Sv. Janezu Krstniku. Razlikujemo pa dvojno praznovanje: 1. jav- no, ki ga je prirejala država ali občina, in 2. privatno, ki so ga prire- jala posamezna gospodarstva na deželi. V Fastih IV, 721—861 nam je Ovidij opisal praznik. Najprej opisuje svečanost v mestu, nato pa privatno praznovanje v predmestjih in na kmetih. To pa sestoji iz 6 delov: 1. Ovčji hlev so okrasili z zelenimi vejami, ki so jih vanj zataknili. Na vrata so obesili velik venec. 2. Ko se je mračilo (ad prima crepuscula), so zakurili iz slame ogenj in skozenj gonili ovce (per flammas saluisse pecus v. 805). Pri tem so kadili z žveplom. 3. Prej so pometli tla z lavorjem in jih poškropili z vodo. Na ognjišču ali na prenesljivem oltarju so sežgali lavor j evo vejo, oljčne, smrečne vejice in vejice Juniperus Sabina, ki jo Tušek imenuje »žegnano drevce«. 4. Obenem je daroval pastir boginji paše Paies v košarici kolačke iz prosene moke in mleka in jo je v molitvi, ki jo je trikrat ponovil, prosil, naj odvrne vse sile, ki povzročajo bolezen, od ovčjih staj, pašo v gozdu naj pomnoži z obilno travo, živalim pa naj zagotovi polna vimena in obilen skot (zarod). 5. Po molitvi si je umil roke v sveži večerni rosi.'6. Ko se je medtem slavnostna družba pastirjev okrepčala z mlekom in moštom, so začeli tudi ljudje skakati črez ogenj, ki so ga napravih na ta način, da so drgnili dva kamna. Netili pa so slamo in seno.®^ Kakor so bili v Rimu in okolici zelenje, ki so ga zatikali v ovčje staje in venec nad vratmi, apotropejski in naj bi odvračali vsako zlo od hleva in drobnice, tako so tudi različne rastline, ki jih zatikamo v okna, v strehe, hleve apotropejske in naj odvračajo strelo, a tudi škod- ljive čare ter bolezen od ljudi in živine. Pa tudi »copmice«, s katerimi so okrašene živinske glave, so zlo odvračujoče. So pa še druge paralele 2 našimi običaji. Na ognjišču ali oltarčku so Rimljani sežigali različne 8» O pasu glej lepo razpravo »Pojas« dr. Marijana Stojkovića v ZbNŽO knj. XXIX, 2 (1934). S' Darenberg - Saglio, Dictionaire des antiquités Grecques et romaines. Paris. 88 Mannhardt, Antike Wald- und Feldkulte II. 309—313. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 23 vejice. V Slov. krajini mečejo šopke iz habata, vratiča in kresnic na goreči kres. Na Štajerskem mečejo žene oraej v kres. Skozi goreči kres so okoličani Rima gonili ovce in končno so tudi ljudje skakali čez ogenj. Povsod pri nas skačejo tudi ljudje čez ogenj, nekoč pa so tudi govedo gonili čezenj.*" To je stara lustracija, očiščevanje, ki je izpri- čano že v stari Indiji."" Posebno se je to vršilo z živino, če je izbruh- nila živinska kuga. Zanimiva slika o »Volovski bogomolji« je priob- čena na str. 231 Schneeweisovega Grundrissa. Tu se očiščevanje vrši skozi odprtino v zemlji in črez »živi ogenj«. Združen je dvojen čar, čar hoje skozi voltlo stvar"^ in skozi ogenj. Pastir si je po molitvi umil roki v sveži večerni rosi. Očiščevanje z roso je na binkoštno jutro tudi pri nas običajno. »Na binkoštno nedeljo je dobro, če se umiješ pred sončnim vzhodom z roso, ki je na pšenici; ni se potem bati sončnih peg — če jih pa že imaš, jih gotovo izgubiš.« (Škarnjice pri Dobjem.)"2 O očiščevanju tujcev na vzhodu je znano tole; grški cesar Justinijan je 568 poslal Zemarha za odposlanca na dvor tur- -škega kneza na Zlatem brdu Ektata v Aziji. Zemarh je na kratko opisal ceremonijel ob svojem sprejemu in sprejemu grških spremlje- valcev. Slovesno so jih pričakovali in po svojem običaju: lupaše u bubnjeve, zvoniše i vatrom razgoniše vse moguće zle duhove s posla- nika, pratnje i njihova prtljaga i tek ih potom primiše, pošto prodoše kroz čistilišta."" Tragičen slučaj se je dogodil z ruskim odposlanstvom. Knez Mihajlo černigorski je odšel z odposlanstvom k Tartarom. Rusi pa niso hoteli iti skozi ogenj kakor oni, zato so bili umorjeni."* Ker je kres važen letni čas — sonce je prišlo »do vrhunca« — ker je takrat letni solsticij, se vršijo tedaj kakor ob zimskem solsticiju, o božiču, s kresnicami razni čari za prihodnjost: če tvoja roža ovene, boš umrl. če obvisi venec, boš še živel, če pade s strehe, boš pa umrl. čar za prihodnjost je združen tudi z ljubavnim čarom: če obvisi venec na strehi ali na drevesu, se boš poročila. V Slov. krajini je običajen tudi čar po analogiji: skačejo čez ogenj in se bijejo, da ibi bili bolj urni. Prav za prav pa tu bitje povzroča urnost. Zanimiv je tudi običaj z bezgom. Ohranjen je v Rožu, Podjuni in Železni Kapli. Be z, beza, daj moža! Dekle ga trese, da leti cvet na tla, če je ravno v cvetu, ali pa trka nanj. Po L'Esto- cqovem poročilu mora to delati oblečena v samo srajco. In nagovori ga, kakor bi bil človek ali duh. Ker je bez drevo, prebiva v njem dre- vesni duh. Bezeg je živa kmečka domača apoteka. Cvet, listje, kore- nine, skorja, vse se rabi v ljudski medicini. Tudi se prenašajo nanj bolezni. V prejšnjih časih so pač v bezgu častili plodonosnega, človeku "» Pajek, črtice 57. «0 Mannhardt 306. "1 F r. K o t n i k , Skoz potegniti, skoz vleči, skoz iti ali lesti — kot zdravilno in čarovno sredstvo. ČZN 1937 (Kovačičev Zbornik). »2 Pajek, Črtice 5. "3 S. T r o j a n o v i Ć , Vatra u običajima i životu srpskoga naroda SEZb XLV, 159. 8* N. d. 160. 24 Fr. Kotnik: prijaznega dutia, ki so ga ogovarjali s čarovnimi ceremonijami. Kot plodonosni simbol je v ljudski erotiki velikega pomena. Nečistim deklicam so postavljali na Thurinškem o binkoštih bezgove veje na okno. — Dekle je oblečena v samo srajco. V današnjih, sedaj še ohranjenih običajih je nagota le delna, prej pa je bila celotna. O nagoti je mnogo teorij. Ena izmed njih je, da golota povzroči, da se obleka v kultskem dejanju ne tabuira; ker s tem je za vsakdanjo rabo nesposobna. Golota da povzroči tudi večji plodovitni čar — v tem primeru z dotikanjem z bezovcem, v katerem je skrit plodonosni duh.''^^ Na kresni večer nastiljajo izbe, veže pa tudi tla pred hišo s praprotjo in raznimi kresnicami, da bi sv. Janez lepo počival, ker prihaja ta večer v naše hiše preno- čevat. Tako ljudskoverska razlaga, ki je pripomogla, da se je običaj ohranil do današnje dobe. Tudi besedilo blagoslova zelišč meri, mislim, na ta običaj: »...kamorkoli bodo ipoložene, bodisi v hišah ali v posteljah ali v izbah . . .« samo da pri nas ljudstvo ne polaga blagoslovljenih zelišč v sobe, ampak čarodejne kresnice in čarodejno praprot, ki imajo vprav o kresu posebno moč. Nehote se nam vsiljuje paralela z božičem, ko po tleh v sobi nastiljajo slamo ali pa jo vsaj polagajo pod mizo ali namizni prt. Ta običaj ni samo omejen na Hrvate in Srbe, pozna ga večina evropskih narodov. O božiču — zim- ski solsticij — o kresu letni solsticij. Kakor smo videli, so nekateri običaji, n. pr. umivanje z vodo o kresu in božiču, povezani med seboj po kresnicah. O božiču ni svežih zelišč, zato slama, ki jo ljudska razlaga tolmači kot betlehemsko hlevsko slamo. In vprav zato se je tudi ta običaj ohranil do današnjih dni. Razlaga običajev je krščanska, toda njih izvor je starejši. He- rodot poroča o Perzijcih in Skitih (I 132, IV 60), da so polagali meso na posebno pripravljeno daritveno nastelj iz mehke trave, na katero naj bi se vsedli tudi bogovi. Tudi stari Indi so darovali bogovom jedila na daritveni nastelji, »barhis« imenovani, ki je sestajala iz sveže poko- šene trave. Barhis je sorodna z »blazin o«, kar pomeni s perjem nadevano odejo, strn. bolstur. Osnovni pomen pa je stelja (nâstelj-i), snop sena. Ljudje so v starih časih res sedeli na nastelji, pa tudi bogovi, če so jih klicali, da bi sprejeli človeške jedi. (Schröder, Beal. Lex. s. v. Opfer). Grki so trosili najprej Hestiji, nato pa tudi drugim bogovom zelišča na oltar. Rimljani pa so devait na oltar rušo, druga poročila pravijo, da so oltarji bili iz zemlje, na katero je bila položena ruša.''*' To je bila praznična daritvena nastelj. Božična slama bi bila ostanek te nastelji. Če pa drži ta Schröderjeva teorija, se naša kresna O bezgu in nagoti gl. Oswald A. Erich in Richard V e i 11, Wörterbuch des deutschen Volkskunde 327—328 in 521. Razen tega o bezgu W. Mannhardt, Wald- u. Feldkulte I, str. 10—12 in še na mnogih me- stih prim. 629 registra ter dr. H. M a r z e 11, Unsere Heilpflanzen 188—193. ^" Dr. Ed m. Schnee weis. Die Weihnachtsbräuche der Serbokroa- ten. Wien 1925, 212—214. Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic 25 nastelj lažje tolmači kot ostanek starih daritvenih običajev, kakor pa božična slama, ki je suha, medtem ko so kresnice sveže. In kakor smo videli, je vsa daritvena nastelj bila sveža. — Ponekod se pri nas tudi nekatere rastline imenujejo stelja, v Beli Krajini praprot, Navra- til imenuje pteris aquilina steljo, deminutiv steljica ipa pomeni poly- podium dryopteris (M), sladka steljica pa polypodium vulgare. (Plet.) V določenem obsegu te razprave ni mogoče pojasniti vseh običajev in čarovnij, ki so v zvezi s kresnicami in kresom. To delo je šele načeto. Videli pa smo, da nam besedilo blagoslova rastlin na kres pojasnjuje marsikatero reč, ki jo je narod ohranil kot običaj in izro- čilo do današnjih dni. Te stvari so bile po vsej Evropi razširjene in so deloma iz predkrščanske dobe.