ČuopLs i podobami za aloTensko mladina.
Štev. 5.                V Ljubljani 1. maja 1880.         .      LetO X.
Kazen, pokora in odpuščenje.
Tp                                   1.   Slovo.
Jpi e pojdi, sin, na boj besneč,                  Skrbel, trpšl jaz za-te sem,
(#)-^A ne prikaži se mi več,                       Up zadnji stavil va-»te sem, —
T   Tvoj oče nečem biti!                           A up me je prekanil:
"f   Kaj stvoril meni si, On ve!  —            Ti živel vedno strastno si,
I    Budi spomin, budi solze                      V grob pahnil mater lastno si,
Očetova naj kri ti!                              Odeta z nožem ranil. —
Le pojdi! več te ne poznam,          ¦   ,         ,                       i
In blagoslova ti ne dam;
,             ,r.      „ -i' Ji   ,        Saj nisem več tvoj oče!         ; ,      '   ,1   .. >. .',   .    '
^               Za križ se pojdi vojskovat,                          Vji1 ,        ,
In greh strašan s krvjo oprat;          '      i     !     , ,
Le pojdi,  boben vže ropoče! —        '    '   '  '   .
2.  Na poti v domovje.                                       ,.(
Sprimi Bog te, vas domača,                 Naj trohni tam roka kleta.
Moj slovenski, rojstni kraj!                 Ki oskrunena s krvjo
Sin iz boja se ti yrača,                       Lastnega mi je očeta;
Pohoj mu po borbi daj!                      Vsaj me pekla več ne bo!
0 domača zemlja sveta,                       0 potrpi, srce moje,
Eaj miru, raj cvetnih rož;                   Morda oče še žiyi!                                '''1
Krutih Turkov si otžta,                       Kaznovalo me nebo je,      -           ¦ '
Pila veti krvi ne boš!          •                 Naj mi tudi odpusti!                       li[    ,_
Vroč bil boj je, — zmaga naša;          Sprimi zemlja me domača,       <      ¦¦    •
Vsaj zaman ni tekla kri:                     Moj slovenski, cvetni raj              ¦ " •     ;
Padel v plen nam turiki paša,             Sin poboljšan se ti vrača
Moja roka tam trohni. -                     Pokoj zadnji, — up mu dajl
66
1" ''       '   ¦    — — ¦      3.   Oietovo odpuščenje.
„066 moj, sedaj me sodi!                     Solz obilo sem iztočil,
Sin tvoj prosi te kleče;                        Vrnil se domov trpeč;
A sodnik nsmiljen bodi, §                     Glej roke, ki v kri pomočil
In oteri mi solze!                                Tebi sem jo, — nemam Teč!" —
Kar sem tebi, oče stvSril,                     nnSem, o sin na srce moje!             "*
Prosim, da mi odpustiš; —                  Odpustim ti iz srca;                         ' ,
V boji sem se izpokoril,                       Kaznovalo te nebo je,                    ,    • -
Točil kri za dom in križ!                    Naj ti tudi pokoj da!
"     .                                 Srečen in vesel sem tLbe,                                       .  -,,. .
Ljubim spet te iz srca. —
Vedi sin, hudobnež sebe                                           '
Le v nesreči izpozna!""
Josip Prosen.