""i <& so m. \ leto Vi* f^JL1 VIII - št. 87 - CENA 1(15 SIT GLAS Kranj, torek, 7. novembra 1995 ♦jMedved je mesaril po pobočju Ratitovca ?a»J'|L^rešajo okou* 50 odraslih ovc, tri koze in 70 do 80 jagnjet. STRAN 22 Gorenjska y Banka Banka j posluhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE I o Jdft N ljudmi odprtih rok tudi Gorenjci 0 '"en"3' ^' novemDra " Revija Naša žena je lani prvič dol, 1 a. zahvalne listine in zlate ptice v letu štirinajstim ialjj ..'kom in dobrotnicam. Letos so v podobni akciji ^»ar odprtih rok, ki v človekoljubne namene darujejo Nn-"' Prem°ženje, premičnine in nepremičnine. Med ?»: i^s,'rn' letošnjimi dobrotniki sta tudi dva z Gorenjske-d^j *na Debeljak iz Radovljice in Zavod za humanitarno ^ 0s* Vid iz Kranja, ki ga vodi Aleš Pajestka. trj$n^r°tnikom in dobrotnicam se bodo zahvalili poju-Jeni na prireditvi v Narodni galeriji v Ljubljani. • D.Ž. "Brniška afera": Dušan Kaisersberger proti Vinku Možetu Može zavrača očitke o podkupninah Direktor jeseniškega Poroka trdi, da je direktorju Aerodroma Ljubljana Vinku Možetu pet let vsak mesec dajal 8000 mark podkupnine, ko plačevanja ni več zmogel, pa so morali njegovi varnostniki z letališča spokati. Može odgovarja, da je vse laž, v ministrstvu za notranje zadeve in v kranjski UNZ pa so se kriminalisti na zahtevo okrožnega državnega tožilstva iz Kranja lotili "zbiranja obvestil." I^i;7^i?IcPl Izkušnje z bohinjskim "poletnim redom" Plačaj tu, plačaj tam Obiskovalce Bohinja najbolj moti, da morajo tudi v času, ko velja poletna prometna in obalna ureditev, plačevati parkirnino na različnih mestih. Bohinjska Bistrica - V Že poleti so zadrugo opo- s%?' 6- novembra - Že PC|»ej»uS0 na Prireditvi Turi-TSStoJ • društya Cerklje v Sen;; iraH NaJ pridelke Nil?.'95- Letos"Jj sl°- .'derji v devetih Kjr,Jah so potrdili na-hS ?a°i, PovPrečni dobri L° kol* Yor"pir in nadzem- N«iaiS0. Da Je bi,a re' » ^strii- rireditev pa so M*J1** »udi s kitajskim ^A Sju> naSUćarni' medom v F N«L.. vdP0vPrečno težkimi • "a 22. strani Bohinju so v letošnji poletni sezoni z nadomestili za uporabo parkirišč in gozdne ceste zbrali več kot 13 milijonov tolarjev, kršiteljem pa so napisali 3.464 obvestil o prekrških. Občina bo ostanek koncesijske dajatve (gre za 4,6 milijona tolarjev) namenila predvsem za urejanje parkirišč. Da bi obvarovali Bohinjsko jezero pred pretiranimi obremenitvami in škodljivi vplivi, je občina Bohinj (po vzoru nekdanje radovljiške občine) tudi v letošnjem poletju z odlokom uvedla na območju jezera posebno prometno in obalno ureditev, koncesijo za to pa je dodelila Turistični zadrugi Bohinj. zorili na nekatere nepravilnosti (nered na parkiriščih, pomanjkljivo usmerjanje na prosta parkirišča...), po končani sezoni pa so pripravili izčrpno poročilo. V njem med drugim ugotavljajo, da so bili pobiralci parkirnine premladi in da so imeli obiskovalci Bohinja največ pripomh na plačevanje parkirnine (in vstopnine) na različnih mestih. V občini razmišljajo, da bi v prihodnosti v prometni in obalni režim vključili tudim plačevanje vstopnic za ogled slapu Savica in kanjona Most-nice in da bi na kartico Gost Bohinja "vezali" še popuste pri vstopninah, žičničarskih prevozih in drugih storitvah. • CZ. Gorenjski glas v Tunjicah V soboto dopoldne je bila ekipa Gorenjskega glasa na obisku v Tunjicah v občini Kamnik. Na 6. strani lahko preberete, da v kraju, kjer je včasih veljal pregovor V Tunj'ce po punce,, kjer so za krajevni praznik izbrali dan, ko so pred 98 leti ustanovili društvo Samopomoč, kjer bo pevski oktet 19. novembra proslavil 10-letnico, nimajo stranjcarstva, imajo pa sposobne ljudi. Sicer pa je v kraju pod Tunjiškimi alpami, kot mu pravijo v KS, toliko ravnine, da bi morala imeti miza dve nogi daljši, da bi stala na ravnem. • A. Ž. - Foto: Tina Doki Z osloma do Španije in nazaj na Madžarsko Škofja Loka, 8. novembra - Škofjeločani so imeli včeraj priložnost videti prav posebna turista. Z nahrbtnikoma na hrbtih in v spremstvu dodobra natovorjenin dveh oslov, pravzaprav oslom in mulo, se bratranca Peter in Jozsef Csepin iz Madžarske preko Slovenije vračata z dvaindvajsetmesečnega popotovanja po Evropi. Kot prava avanturista sta se na pot odpravila že februarja lani, ko je bilo snega in mraza na pretek. Preko Slovenije, Italije in Francije sta prispela na cilj popotovanja, v Španijo, kjer sta ostala deset mesecev, nato pa se odpravila nazaj. Popotnika sta navdušena nad slovenskimi gorami, malo manjjja nad našimi policisti, ki ob vsakem srečanju z njima zahtevajo osebne dokumente. • S. Subic Medtem ko mestna občina proračuna za letos sploh nima, je... Gros že ponudil proračun za leto 1996 Kranjski svetniki bodo o njem govorili na jutrišnji seji sveta. Pravi razlog, zakaj je župan Vitomir Gros osnutek letošnjega proračuna konec junija umaknil in na prvi jesenski seji dejal, da proračuna sploh ne bo več predlagal, je še vedno precejšnja uganka. svetniki iz besedila osnutka letošnjega proračuna in iz njegovih sestavljalcev pretirano norčevali, po uradni pa je največji problem (po reor- Po manj resni varianti naj bi bil razlog ta, da so se RAČUNALNIŠKI KLUB 486/66 že od 123.098,00 SIT ali 8.681,00 SIT mesečno! laLZIii 22 ™ iM 064/ 225-060 m ganizaciji državne uprave in ustanovitvi novih občin) povzročila državna vlada, ki je šele 12. oktobra občinam poslala dokončni izračun obsega zagotovljene porabe z merili porabe na posameznih področjih. VEČ NA 4. STRANI oj^CUNALA/z/fv PROGRAMI DjgiitalLogic ^ KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 DtajMIogk UGODNO! roS OLJE NIŽJIH CENAH! NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.: 064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR INA DAN N/ ZIME ZA ESKIME '4 ESKIMO Vlada predlaga spremembo zakona o družinskih prejemkih Bomo na univerzalni otroški dodatek morali še počakati? Namesto univerzalnega otroškega dodatka naj bi večjo pomoč dobili najbolj ogroženi, razširilo pa bi se tudi število prejemnikov. Podrobnejše razdelave proračuna za prihodnje leto so pokazale, da denarja za univerzalni otroški dodatek, ki bi ga prejemali vsi otroci, ni mogoče zagotoviti. Zato se je slovenska vlada odločila predlagati spremembo zakona o družinskih prejemkih, ki naj bi jih državni zbor sprejel po hitrem postopku in z veljavnostjo z novim letom. Uvedba univerzalnega otroškega dodatka bi pomenila, da bi se število prejemnikov tovrstnega dodatka povečalo iz sedanjih 226 tisoč na 513 tisoč, to pa bi zahtevalo dodatnih 31 milijard tolarjev, ki jih v proračunu za leto 1996 ne morejo najti. Ta znesek bi namreč pomenil, da bi se moral denar za otroške dodatke prihodnje leto podvojiti. Zato slovenska vlada predlaga, da ne bi otrok delili po starosti oz. statusu šolanja, kot je bilo to predvideno pri univerzalnem otroškem dodatku (ne glede na premoženjsko stanje družine), pač pa po dohodku na družinskega člana. Pri tistih, kjer ta dohodek ne presega 35 odstotkov povprečne plače v državi, naj bi dobivali enak otroški dodatek, kot doslej, pri tistih, kjer pa je dohodek med 35 in 55 odstotki povprečne plače pa naj bi se otroški dodatki povečali za nekaj manj kot polovico. Po novem naj bi za to vrsto pomoči lahko zaprosili tudi starši otrok iz družin, kjer dohodek na družinskega člana ne presega 130 odstotkov povprečne plače in bi dobili dodatek v višini 7 odstotkov zajamčene plače. Vlada predlaga tudi nekaj drugih sprememb, ki jih narekujejo dosedanje izkušnje: najnižje izplačilo za čas porodniškega dopusta naj bi bila najnižja plača (doslej zajamčena plača), omejili pa bi tudi pravico do strševskega dodatka za primere, ko upravičenci prejemajo pokojnino. Poenostavili naj bi tudi izplačevanje najnižjih denarnih pomoči in otroških dodatkov, saj naj bi jih izplačevali le trikrat na leto. V proračunu bo potrebno tudi ob takih spremembah zagotoviti 21 milijard tolarjev, ali 52 odstotkov več kot lani, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa računajo, da desetina upravičencev po novih merili za otroški dodatek ne bi zaprosila. • Š. Ž. Kacin med Jeseničani Jesenice, 7. novembra - V četrtek, 9. novembra 1995, ob 19. uri pripravlja Liberalna demokracija Slovenije v kulturnem domu na Javorniku javno prireditev pod naslovom Slovenska vojska danes in jutri. Gost večera bo slovenski obrambni minister Jelko Kacin, ki bo predstavil trenutno stanje v Slovenski vojski, glavne pridobitve v naslednjih letih ter prihodnost naše vojske. Na prireditev so vabljeni poleg članov gorenjskih občinskih odborov LDS in predstavnikov medijev tudi prebivalci Jesenic in okolice. • S. Saje NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER vio Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji ng^ci ^-v m-i Gorenjski glas in v njem f 0!j" 1 e poiskati dva podatka, ki sta > h . r; . n a . natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado m VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ..). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - /7/, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure • dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni slovenski izdelek, ki je tudi patentiran. VIBROSER spodbuja krvni obtok, kroženje limfe, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja živčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko družino, saj blaži tegobe sodobnega načina življenja. Obisk predsednika Kučana Idrija je uspešna občina Slovenski predsednik Milan Kučan se je ob otvoritvi obnovljene zgradbe centra poklicnih šol srečal z idrijskimi gospodarstveniki. Idrija, 6. novembra - Ob slovesni otvoritvi obnovljene zgradbe centra poklicnih šol v Idriji, se je slovenski predsednik Milan Kučan pretekli četrtek udeležil pogovora z občinskim vodstvom in tamkajšnjimi gospodarstveniki. Ob obisku v našem najstarejšem rudarskem mestu si je ogledal tudi proizvodne obrate idrijskega Kolektorja in se spustil v idrijski rudnik do globine 200 metrov, kjer si je ogledal zapiralna dela v idrijski jami. O razmerah v idrijski občini in njenih problemih je predsednika Kučana na srečanju z občinskim vodstvom in direktorji tamkajšnjih podjetij seznanil idrijski župan Samo Bevk, ki je med drugim povedal, da po gospodarski moči in stopnji zaposlenosti Idrijčani sodijo med uspešnejše primorske in slovenske občine. Zahvaljujoč največjim izvoznikom, 920-članski firmi Kolektor, spodnjeidrijski Rotomatiki in do nedavna tudi cerkljanski Eti, ki po novem sodi v novo cerkljansko občino, so v idrijsko-cerkl- janski regiji doslje dokaj dobro gospodarili, v porastu pa Obnovljena zgradba ljudske šole iz leta 1876 Častitljiva zgradba nekdanje cesarsko-kraljeve ljudske šole, ki je bila z denarjem tedanje rudniške uprve zgrajena že leta 1876 je do nedavna gostila učence idrijske osnovne šole, za katere je že pred leti postala pretesna, saj so se leta 1990 preselili v sodoben šolski objekt ob sotočju Idrijce in Nikove. S sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport ter občinskem denarjem so star objekt v središču mesta v preteklih dveh letih povsem obnovili, v njem pa je na približno 1400 kvadratnih metrih površin Šest sodobno opremljenih učilnic, kabinet za računalnišvo in praktični pouk ter manjša telovadnica za okrog 120 dijakov poklicne kovinarske in čipkarske šole, ki je edina te vrste v Sloveniji. Tradicija idrijske ciparske šole je stara že več kot dve stoletji, danes pa jo skupaj s podružničnimi oddelki obiskuje okrog 500 klekljaric, ki se te ročne spretnosti dodatno učijo že v vrtcu ter vse do srednješolskih let. Pred tremi leti so v Idirji odprli program poklicnega izobraževanja, ki ga obiskuje nekaj Čez 50 dijakinj. Prva generacija poklicnih čipkaric letos končuje šolanje, pred dnevi pa je izšel tudi prvi tovrstni učbenik klekljanja v Sloveniji Predsednik Milan Kučan je ob otvoritvi obnovljene Zgradbe dejal, da je naložba v znanje mladih in njihovo prihodnost največje domoljubno dejanje, hkrati pa je IdrijČanom izrekel priznanje za skrb in zgledno obnovo bogate dediščine ter objektov, ki služijo tudi današnjim potrebam mesta in njihovim prebivalcem. je tudi drobno gospodski ustvari 18 odstotkov * nega prihodka. Idrija , svojo bogato kulturno-JB J vinsko dediščino in zapuščino nekdanjega ^ 0 živega srebra poteguje t uvrstitev na listo sporne" ^ pod okriljem Unesca. r . sedah župana Bevka p* 1 ^ pestijo tudi nekateri eK problemi, kot so divje o® » lišče radioaktivnih odpj^ v Zavratcu, zapiralna rudniku, ki so povezana sanacijo posledic v mesi j njim, prekomernim seVgiii)| radona na nekaterih ^.jJ predelih in novimi nacfO izgradnjo komunalne ' \* strukture. Idrijski g°sPh /j« veniki niso izgubljali be ^ pretiranim jadikovanjeij- J so se po besedah dire Rotomatike, Edvarda SVy že od nekdaj opirali PreLpi na lastne sile, predsednic j so seznanili s pričakoval'' si od države in njenih ins J pri konkurenčnem nast0iLjjf tujih trgih vendarle o" ^ več spodbude, saj s0 pretežni izvozniki v pn^j1' vi s konkurenco še ve£J | podrejenem položaj0* j mnenju drugega preds'3 Rotomatike Iztoka Selja**, obstaja tudi v odno«u tujega kapitala še vedn" r več nezaupanja in ovir- «. F J Roma"* Dora Osterman, predsednica Ženskega foruma ZLSD v Kranju v Ženske preveč tičimo v ozadju Kakšen je položaj žensk v slovenski družbi, bo skušala najti odgovor javna tribuna, na kateri bo sodelovala poslanka ZLSD dr. Mateja Kožuh • Novak. Javna tribuna, obsežno temo o j žensk v družbi pripravljaj. o pol°ž1 Kranj, 7. novembra - Pripravlja jo Ženski forum ZLSD iz Kranja, v katerem so po besedah predsednice Dore Osterman vključeni predvsem tisti, ki jim ni vseeno kako živimo. Ne samo ženske. S položajem žensk v družbi je namreč povezanih tudi veliko drugih vprašanj, denimo družine, šole, sociale, kjer ženske prav kakor doma podpirajo tri vogale. "Ženske tudi danes še nismo dosegle enakega plačila za enako kvalificirano delo kot moški. Spet se čutijo težnje, da bi ženske ostale le pri loncih. V političnih strukturah nismo dovolj zastopane: v državnem zboru je le 14 odstotkov žensk, v svetih 145 občin pa le 6 do 7 odstotkov, medtem ko imamo le dve županji. Ena od nalog Ženskega formuma ZLSD so tudi priprava terena za volitve: vse sile moramo napeti, da nas več pride v politiko, kjer naj se v 1 i ■5b I večji meri čuti naš vpliv," pravi Dora Osterman, predsednica Ženskega foruma ZLSD v Kranju. V majhnih občinah, kjer politiko "delajo" pretežno moški, je manj posluha (in denarja) za interesne dejavnosti v šolah, za vrtce, skratka za dejavnosti, ki veljajo za bolj ženske. Več pozornosti bo treba nameniti mladim, njihovi vzgoji k nenasilju, njihovemu prostemu času, ki naj bi ga koristno izrabljali za šport in druge dejavnosti. "Ce bo družba žensko docela odrinila domov, to niti njej niti družini ne bo prineslo prednosti. Že zdaj ženska opravi 80 odstotkov dela v družini. Če bi obveljala denimo triletna porodniška, bi ženske še v večji meri odrinila od dela, napredovanja, izobraževanja. Veliko več bi za mlade družine storili, če bi jim omogočili lažjo pot do stanovanj. Nakupa stanovanja si mladi tako rekoč ne morejo privoščiti, pa tudi v najemnih stanovanjih so se neprofitne najemenine tako povečale, da jim močno otežujejo življenje. Pomembno je, kako živijo družine, saj se njihov način življenja odraža v vseh družbi," je prepričana Dora Osterman. četrtek ob 18. uri v" dvora11 občine Kranj, se bo lot»^ prodora katolizacije, ki °K svobodo žensk glede oo} j ja o rojstvu otrok, in nega kapitalizma, ki je &^ varnosti materinstva in %i javnega otroškega va,jj Poslanka ZLSD dr. W\ Kožuh Novak bo p'aj„, sogovornica o teh te^j govorila pa bo tudi o n i nem svetovnem ,srC-glr žensk v Pekingu, kjer ij kot članica vladne ac\c£.A ri odlh, ki bodo pozimi skrbeli za prevoznost naših cest povprašali, kako in v kolikšni meri so ze pripravljeni na novo zimsko sezono £lOVornM in PIu8 U|jCe to> da tržiške ceste in *22uh;V ° *eto čim preje Kom. .Snežno odejo skrbi užišk?aLno P°dJetJ*e Mč-^Os n% muna'n' delavci 5e«rt,i!*n opremili s snež-NCemU|°.m Asa,oni in Posipa bon etta' ves osta"' čas sttietj v Z nJ'm odvažali Nem .dnost naložbe je m ™Wst milijonov tolar-N»e 8 učinkovitejše up-PH D Pa je nova oprema V°*nLeC^ bo,J P»Jaz"a do ffi£j bo ods,eJ de,° ""^orov |posiPa,ca ,ahko nji. bet* dno j-, avfl! ikii oP g' /5 iti ran1 la °^ % i več tako močne obreme- čistilo manaj.še pa so nato izbirale med zaenkrat hrani v nedograjeni t^^0n» komunalnim podjetjem in športni dvorani. V kratkem ~ zasebniki. Tako so prejšnje naj bi luč sveta ugledal zime skrbeli za zimsko sluŽ- projekt komunalne baze bo v glavnem v večjih krajih, Log, ki je nujnost, saj v manjših krajih so za zims- kranjskogorci zaenkrat ni-ko službo v pretežni meri majo svojega skladišča soli skrbeli zasebniki. Taka deli- in peska za posipanje. Tega tev dela ostaja tudi vnaprej, morajo kupovati sproti od Tako bodo pozimi še naprej skrbeli za bohinjske ceste, mesto Radovljico in Lesce ter Bled. Kapacitet za vse ceste nimajo dovolj, za izva-... janje zimske službe bodo , i skrbeli tudi kooperantje. V februarja prevelika nevasr-svojem voznem parku imajo nost snežnih plazov. Prehitri unimoge s plugi in posi-palci, vsem trem pa se že nekoliko poznajo leta. Radovljiški komunalci so lani porabili med petindvaj-komunalno setimi in tridesetimi tonami cestnega podjetja po maloprodajni ceni, kljub temu pa se za učinkovitost zimskega dela po zagotovilih ni bati. Na Vršiču tudi letos ne bo nič novega, saj je od meseca valci trentarskega konca bodo norali do uresničitve ene svojih večjih želja počakati vsaj toliko časa, da se, če se kdaj bodo, na Vršiču lotijo tudi tega problema. To kab'n'eU.VN Pri,aSaJaI !z nitve okolja, pa naj bi se vozilo Rasant. Dvanajst ton soli, letos Je toliko že imaJ° Pa sodi že v drugo zgodbo pripravljene. Prav tako so Jeseničani za red na zimskih priseli razmišljati o mokrem cestah skrbijo z dvema un- posipanju okrog jezer, ven- imogoma in dvema tovorn- dar se projekta sami brez Jakoma, plužijo pa po [)odpore občin ne morejo predhodno napravljenem otiti. Vsekakor se bo o tej načrtu. Pri opravljanju problematiki treba začeti zimske službe jim pomagajo zaradi manjše porabe soli soli, kolikor je imajo zaenk-ovi posipalnik investicija v posiplanik v rat svojih skladiščih naj bi zadostovalo za prve intervencije, že v kratkem pa bodo dobili še dodatnih petdeset ton. Sol bodo pozimi ponudili tudi občanom, ki jo bodo lahko kupil v pri- posvetovati čimprej, da bos- kooperanti, ti skrbijo v glav * vaškje merno velikih embalažah. ta morda že v prihodnji Trenutno se s kranjskim sezoni jezen v svojo vodo Cestnim podjetjem dogovar- PreJel1 manJ soli. L*t°s ostajanju o tem, da bi prevzeli Ja še P° starem, dobra pn-izvajanje zimske službe na pravljcnost na zimo pa tudi večini tržiških cest. Tako se v nekaj šteje, bodoče ne bi dogajalo to, da so bile stranske ceste veliko Akcija V eni Uri hitreje očiščene in vozne kot V Kranjski Gori smo do- nem za stranske ceste. on glavne, magistralne. Ob čani lahko dežurno ekipo tržiškega komunalnega podjetja pokličete na mobilni telefon 0609 619-448. "a tipanja, količina soli ,r*iskih — *~»- -- natanč- nekaj letih sama izplačala. Brez večjih sprememb. Kot so povedali na rado vl-Letošnjo zimo bodo poleg jiškem Komunalnem podjet-novega tovornjaka za red na ju so po odloku zadolženi za snežnih cestah skrbela še izvajanje zimske službe. V štiri druga vozila, dva trak- prejšnjem občinskem sesta-torja in še en tovornjak, vu so krajevne skupnosti dir-pločnike in ozke ulice pa bo ektno dobile denar za ne bo predstavljalo tako kot že nekaj let doslej izvajanje zimske službo, te kranjskogorskim fantom pa bodo pomagali tudi štirje cestah se bo do tiste naj Ipa^ Pri kateri bo posi 4\ ^Ve^edno imelo želeni jgjN« \,„0,e8 tega, da posi- V / ni >" 4 bili zagotovilo, da gredo lahko tamkajšnji komunalni delavci na cesto v eni uri. V Kranjski gori resda uradno še nimajo svojega komunalnega podjetja, uradno bo pričelo delovati 1. januarja prihodnje leto, pa vendar zaenkrat še enota jeseniškega Oniksa deluje popolnoma samostojno. Letošnji program zimske službe se od lanskega razlikuje po širitvi na Dovje in Mojstrano, Gorenjski komunalni in cestni delavci vse občane in udeležence v prometu naprošajo, da vsak izravan snežni kol ponovno postavijo na svote mesto. Snežni koli delavcem v snegu za plugi povedo, kje je rob ceste, odtočni jašek, skratka nevarnost, ki bi lahko povzročila precej veliko škodo tako na cestišču, cestni infrastrukturi kot tudi na samem plugu. v c <**Žurailem P°dJetJu Kranj so nam povedali, da v vseh petih delovodstvih fantje ČodQ v 'n cestnega podjetja zadostovali za prve intervencije, ob slabi napovedi pa ugodnZa °pravljanje zimske službe opremili tudi ostale tovornjake. Ti so zaradi {etnu vremena trenutno zaposleni na raznih cestnih gradbiščih in delov istih, kljub Cestam- do v snegu v najhitrejšem možnem času s plugi odšli čistit snežno odejo, očiščen l ° nam zaSotov^h da bo Ljubeljski prelaz na naši strani zagotovo preje *e Sedo na avstrUski strani. Uradna cestna zimska sezona se začne 15. novembra, J Pa so nanjo povsem pripravljeni. Samo po pogodbi V stari občini Škofja Loka kot tudi naslednicah za opravljanje zimske službe kooperanti. Najnovejša pri- skrbijo Krajevne skupnosti, dobitev v njihovem voznem ki pa lahko za del površin s praku je skoraj dva miliojo- Komunalnim podjetjem skle-na tolarjev vreden plug ter nejo pogodbo. Tako Komu-posipalec, ki je primeren nalno podjetje Škofja Loka tudi za mokro posipanje pluži in posipa le na tistih li i cest. Prav zaradi natančnega doziranja soli naj bi se posipalec izpalčal že v štirih do petih letih. Ker kranjskogorska komunalna enota še nima svojih prostorov stroje cestah, za katere s krajevnimi skupnostmi ali Cestnim podjetjem predhodno podpišejo pogodbo, zimsko službo pa opravljajo z unimoeom in traktorjem. Uroš Špehar t) Ustavno sodišče zadržalo 109. člen zakona o lokalnih volitvah, volitev v občinah Železniki in Gorenja vas - Poljane zaenkrat ne bo Občina ne sme diktirati volitev v KS! V|*o sodišče je sklenilo zadržati določbo zakona o lokalnih volitvah, saj meni, da se morajo krajani sami odločiti o tem, na kakšen način in v koliko volilnih enotah bodo volili. h!av »u?*' novembra -LN Pra>iadnJ' delovni dan 1 ^n\\Tkb ki so pravkar l> obiJJl,bi,a v Uradnem b,S,aVni ,Jena odločitev 5l>e*8a. sodišča, ki o„ .Precej odložiti pone- Ščitil 3Msane vo,itve v XSm n ka do,ocba daJe M|io nJrav*o, da v KS Voijl!°ka,nih volitvah dovolj dor- ečenimi določbami marsikomu, ki se mora ukvarjati z volitvami v občinah in po KS, povzročil že kar nekaj sivih las. Mnogo določb je namreč takšnih, da govore o "smiselni uporabi" določenih postopkov in rešitev tako na občinski, kot tudi na krajevni ravni, praksa pa kaže na to, da se lahko to tudi namerno ali nenamerno zlorabi. Sporni 109. člen namreč predpisuje način volitev, ki naj bi bil uporabljen glede na številčno sestavo vodstva KS, pri čemer velja, da se pri manj kot 12-članskem svetu KS uporablja večinski način volitev, pri 12 in več članskem pa proporcionalni. Ustavno sodišče ugotavlja, da praksa že kaže na to, da občine KS predpisujejo večinski sistem, ki so se ga same dosledno izognile, povrh vsega pa se pojavlja še precejšnja verjetnost, da posamezna naselja v svetu KS po takih volitvah ne bodo zastopana. Mnenja so, da bi morali imeti krajani pravico, da si izberejo volilni način in temu primerno volitve tudi organizirajo. Omenjen sklep ustavnega sodišča seveda vpliva na že razpisane volitve po nekaterih občinah. Po naših podatkih so volitve razpisali v občini Železniki in Gorenja vas - Poljane in v obeh občinah smo izvedeli, da so se odločili vse volivne postopke ustaviti. V Železnikih so se zavedali problema primerne zastopanosti vseh naselij v posamezni KS, zato so krajevnim skupnostim, kot smo že poročali, "predlagali" volitve z volilnimi listami "po delih". Ali je to možna rešitev ob ugotovljeni sporni ustavnosti zakona o lokalnih volitvah, zlasti pa zadostna^seveda še ni odgovora. • Š. Žargi GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so v dneh od petka do danes po gorenjskih cestah opravili 17 vlek poškodovanih ali okvarjenih vozil, 16-krat pa so strokovno pomoč nudili na kraju okvar. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili požar, ki je izbruhnil na cestninski postaji Torovo, ponovno pa se je zgodila prometna nesreča na "križišču smrti", to je na cesti iz Šenčurja proti Kranju. Iz razbitin so kranjski gasilci rešili dve vkleščeni osebi. Tokrat je zagorelo v vrtcu Iva Slavca Jokla, in to v soboto dopoldne, ko so bili otroci v vrtcu. Kranjski gasilci so pohiteli na kraj požara, in pogasili ogenj, ki se je vnel va vrtčevem dvorišču. Iz Zabukovja so jih tudi obvestili, da je izbruhnil travniški požar. Ko pa so prišli tja, so gasilci ugotovili, da je le lastnik travnika požigal travo. Opozorili so ga, da zaradi vetra resnično lahko pride do požara in zato je gospod jesensko opravilo preložil na primernejši čas. Dvakrat pa so prepeljali pitno vodo v vas Gozd. Radovljiški gasilci so pogasili požar na Lancovem, kjer se je vžgala manjša delavnica. Škoda je bila pozneje ocenjena na okrog 800.000 SIT. Tudi jeseniški gasilci so imeli kar precej dela. Tako so vozili pitno vodo na Prihode, 2-krat prepeljali poškodovance oziroma bolnike z njihovim reševalnim avtomobilom. V Čičarah v Kranjski Gori je izbruhnil požar v kleti hiše, ki so ga jeseniški gasilci uspešno pogasili. Alarm za požar se je oglasil tudi iz vrtca na Koroški Beli, vendar se je pozneje k sreči izkazalo, da je bil lažen. V Gledališču Tone Čufar so med gledališko predstavo za vsak primer postavili gasilsko stražo. Dobesedno brez strehe nad glavo pa so ostali stanovalci niše na Breznici, čemur je botroval močan sunek vetra. Gasilci so seveda priskočili na pomoč. NOVOROJENČKI V kranjski proodnišnici je tokrat vsaka punčka lahko izbirala med dvema potencialnima ženinoma. Rodilo se je namreč kar še enkrat toliko dečkov, kot deklic. Prvih je bilo kar 12, drugih pa 6. Obe mejni teži sta pobrala dečka, najtežji je ob rojstvu tehtal 4.400 gramov, najlažji pa 2 kilograma. Na Jesenicah pa se je v porodnišnici rodilo 5 otrok. Med njimi so na svet prijokale (če niso takoj, so jim glasilke prvič Eomagale preizkusiti ba-ice) 3 deklice, pridružila pa sta se jim še 2 dečka. Izmed deklic je bila najlaž: ja 3.250 gramov, med dečki pa je bil najtežji tisti s 4.100 grami. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so ta konec tedna na kirurškem oddelku imeli 103 urgentne primere, na internem oddelku 42, na pediatriji 17, na ginekolo- ?iji pa poleg 5 porodov še 6 urgentnih primerov. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHliTVOM. SPODNJA IESNICA ti Predavanja o zasvojenosti Tržič, 7. novembra - V drugi polovici oktobra je bila v osnovni Šoli Bistrica na ogled razstava o Rdečem križu in njegovih dejavnostih. Ob razstavljenem gradivu so mladi lahko spoznali zgodovino in mednarodno organiziranost te organizacije, obenem pa tudi njeno vlogo pri prvi pomoči, krvodajalstvu, socialni dejavnosti, založništvu in vzgojno izobraževalnem delu. Za učence 7. in 8. razredov so pripravili predavanja o zasvojenosti, aidsu in spolnih boleznih, udeležencem pa so razdelili tudi zloženke o tej tematiki. Kot je napovedal sekretar občinske organizacije RK Bojan Žnidaršič, bodo v dejavnosti šolskih krožkov namenili največ pozornosti prav izobraževanju. Po ugotovitvah ravnatelja OŠ Bistrica Antona Ručigaja ni dovolj samo ozaveščenost mladih, zato bodo danes, 7. novembra 1995, ponovili predavanje o zasvojenosti tudi za starše. Zahvala za nove prostore Kovor, 7. novembra - Zadnji petek oktobra so v osnovni šoli Kovor pripravili kulturno prireditev, s katero so se učenci s svojimi učiteljicami zahvalili za obnovo Šolskih prostorov. Od letošnje jeseni imajo namreč poleg prenovljene zbornice in sanitarij dve novi učilnici, kjer učiteljica Andreja Sajovic poučuje 14 prvošolčkov, Janja Smejic pa 11 učencev 3. razreda. V teh razredih je od nedavnega sodobna oprema, kakršno bi si želelo tudi 12 učencev drugega in 14 učencev Četrtega razreda z učiteljicama Simono ZeliČ in Meto Vester, vendar je bila že ta naložba velik zalogaj za občino in matično šolo, je povedal ravnatelj Anton Ručigaj. Z nujno naložbo so zagotovili možnosti za enoizmenski pouk ter organiziranje podaljšanega bivanja in iz-venšolskih dejavnosti. Zadovoljstvo zaradi izboljšanih razmer v kovorski šoli je med obiskom izrazil tudi tržiški župan Pavel Rupar, ki je kolektivu zaželel še veliko uspehov pri izobraževanju mladine. S. Saje Z GORENJSKIH OBČIN Medtem ko mestna občina proračuna za letos nima, je... Gros že ponudil proračun 1996 Novi proračun naj bi bil "težak" 3,355 milijarde tolarjev, to je dobre pol milijarde več kot letošnji, ki ga ni. Kranj, 7. novembra - Na obljubo, da bo s predlogi svetnikov dopolnjeno besedilo osnutka proračuna za letos prinesel na prvo jesensko sejo, so kranjski svetniki župana Grosa spomnili na seji 4. oktobra. Tedaj je župan tudi jasno povedal, da zaradi odsot življenje dejavnosti, ki se napajajo iz občinske blagajne je, omeneje pa so nove naložbe. Letošnji kranjski proračun naj bi bil "težak" skoraj 2,8 milijarde tolarjev, proračun za leto 1996 pa dobre 3,3 milijarde tolarjev.V osnutku, ki ga bodo svetniki nosti vladnih meril proračuna ne bi uspeli sprejemali jutri, so seveda najbolj zanimive pravočasno sprejeti, se manj uresničiti. Zato pa se bo potrudil, je obljubil, da bodo svetniki lahko že letos sprejeli proračun za prihodnje leto., Drugo obljubo torej župan drži in predvsem od svetnikov je odvisno, kdaj bo novi proračun sprejet. Z umikom letošnjega osnutka jih je župan Gros očitno hotel "peljati v šolo", češ če tjoste preveč nergali, nove naloge. Tako naj bi mestna občina prihodnje leto na področju šolstva financirala gradnjo osemletke na Orehku, obnovila podružnično šolo na Trsteniku in začela z tradnjo telovadnice v Žabnici. Na področju ulture naj bi občina sofinancirala obnovo Prešernovega gledališča in stebriščne dvorane v Mestni hiši, ureditev podstrešja hiše na Sejmišču, v katerem je Zveza kulturnih predlog lahko umaknem, potem pa se kar organizacij, podstrešja v gradu Kieselstein ter seveda gradnjo nove knjižnice v Kranju. Na področju športa kaže omeniti predvsem sofinanciranje gradnje letnega državnega smučarskega nordijskega centra na Gorenji Savi, medtem ko so predvidena vlaganja občine v druge športne objekte manj doreče- bojte za svoje funkcije Nesporno je namreč, da je po zakonu edini predlagatelj proračuna župan. V primeru, da občina ne sprejme niti proračuna niti zaključnega računa, se namreč lahko (po zakonu) zgodi, da državni zbor razpusti sicer nič kriv na zaradi spornega lastništva, občinski svet in razpiše nove volitve. To pa je Na jutrišnji deseti seji bodo kranjski grožnja, ki se je kranjski svetniki vsekakor svetniki razen o osnutku proračuna govorili boje. Ne nazadnje je funkcija svetnika ne še o pridobivanju zemljišč za obnovo C. samo častna, ampak tudi donosna, res pa je Staneta Žagarja in Oldhamske ceste, o tudi, da po letu dni od lokalnih volitev nove predlogu za podelitev nagrad in priznanj ter volitve mestni občini gotovo ne bi koristile. Prešernovih plaket mestne občine, o predlogu Hočešnočeš so se torej svetniki morali za dopolnitev odloka o prostorskih ureditve- sprijazniti, da mestna občina letos proračuna nih pogojih za območje Primskovega in ne bo imela in da svoje "porabnike" financira Planine ter o odloku o javnem redu in miru. po lanskih dvanajstinah. Pomeni, da denar za • H. Jelovčan Seja blejskega sveta Moratorij na zazidalni načrt? Bled - Občinski svet bo na četrtkovi seji obravnaval več vprašanj, ki zadevajo lanski proračun bivše občine Radovljice in letošnji proračun blejske občine, poročilo usk-lajevalne skupine o določitvi deležev občin v stanovanjskem skladu in spremembe odloka o ustanovitvi sklada. Stanovanjski sklad Določili občinske deleže Radovljica - Pogajalci blejskega, bohinjskega in radovljiškega občinskega sveta so se dogovorili za deleže občin v stanovanjskem skladu (nekdanje) radovljiške občine, ki pa jih morajo zdaj potrditi še občinski sveti posameznih občin. Če bodo sveti soglašali z njihovim predlogom, bo blejski občini pripadel 32,3-odstotni ustanoviteljski delež, bohinjski 13,2-odstotni in radovljiški 54,5-odstotni. Pogajalci so se za takšno razdelitev deležev odločili glede na število prebivalcev v občinah in bruto plače, iz katerih so nekdaj zaposleni prispevali za stanovanjsko gospodarstvo. Predlog usklajevalne skupine je nekoliko drugačen od predloga upravnega odbora sklada, ki je občinskim svetom že spomladi predlagal, da bi radovljiška občina imela v skladu 60-odstotni delež, blejska 28-odstotni in bohinjska občina 12-odstotni delež. • CZ. Na dnevnem redu je tudi pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov občinskih funkcionarjev, poročilo župana o delu med zadnjima sejama, problematika komunalnih odpadkov, pobude in vprašanja svetnikov in osnutek odloka o začasni prepovedi uresničevanja trinajst let starega zazidalnega načrta za osrednje turistično območje Bleda. Pobudo za sprejetje moratorija je dal oočinski odbor za prostor in varstvo okolja, župan Vinko Gole pa svetnikom predlaga, da Di odlok sprejeli po hitrem postopku. Stari odlok je namreč zastarel in predvideva pozidave in druge prostorske posege, za katere danes na Bledu ni več potreb in želja. Moratorij naj bi veljal do sprejetja novega zazidalnega načrta. • CZ. Občinski svet Žirov se je končno odločil Občina bo za zemljišče dobila prostore Občina Žiri pri gradnji poslovno stanovanjskega objekta ostaja povsem pasivna, za vloženo zemljišče pa pričakujejo prostore. Žiri, 6. novembra - Kljub temu da se je vprašanje vloge občine pri gradnji poslovno stanovanjskega centra "Pri Matic" praktično obravnavalo na vseh devetih dosedanjih sejah žirovskega občinskega sveta, sta bili tudi na 10. seji potrebni kar dve debeli uri za sklep, ki je omenjan že od vsega začetka. V manj kot letu je objekt že pod streho. Občina postaja po sklepu zadnje seje občinskega sveta Žirov, ki je bila v pretekli petek, namesto soinvestitorja, sovlagatelj, kot še vrsta Žir-ovcev, ki so v poslovno stanovanjskem centru kupili (sovlagali za) poslovne prostore. Prvotna soinvestitorska predpogodba se zaradi skoraj enoletne pasivnosti občine ne uresničuje, zato jo bo nado- mestila vlagateljska pogodba, s katero si občina zagotavlja za vloženo zemljišče vrednosti primeren obseg prostorov. Novost iz razprave je morda le ta, da se ne čaka na izgotovitev in dokončni obračun objekta, pač pa naj bi prostore, podobno kot ostali sovlagatelji, prevzeli že po zaključku "podaljšane" 3. gradbene faze. Na občini zaradi pomanjkanja natančnejših podatkov - teh jim investitor Memed Biljali ni hotel posredovati - "čez prst" ocenjujejo, da jim za zemljišče, ki je bilo ocenjeno na 120 tisoč mark, pripada 200 kvadratnih metrov, pri čemer naj bi jih bilo 80 v pritličju, ostali pa v nadstropju. Po doslej znanih ocenah naj bi bilo to nekaj več, kot je vrednost zemljišča, ki ga je vložila nekdanja KS, vendar na občini menijo, da je vložek in dovoljenje za gradnjo tudi nekaj vreden. Tudi tokrat je bil najglasnejši Franci More, ki je opozarjal, da bo investitor z gradnjo na račun Žirovcev "na debelo" zaslužil, vendar so svetniki, naveličani vsega, tak sklep le sprejeli. Dodati velja, da se skepsa o izpeljavi te investicije v nobenem pogledu ni uresničila, ponovno so le zahtevali, da se mora stara hiša po izgraditvi podreti. Druga, za Žirovce nekoliko daljnosežnejša odločitev, pa je bila razprava o novi loka- Nove cene in pristojbine Kljub temu da so pri večini komunalnih naprav in storitev šli Žirovci "na svoje" pa se dosedanja praksa vsakomesečnega dvigovanja cen komunalnim storitvam ne spreminja. Tokrat so povečali cene vseh storitev za 1,1 odstotka. Dokončno so tudi sprejeli kriterije za plačilo priključka na novo kanalizacijo, ki bo znašal 2000 mark (polovico za primarne cevovode, pol pa za čistilno napravo) za hišo, Če je v hiši več stanovanj, pa Še po 1000 mark na stanovanje. V te zneske niso všteti stroški priključevanja na primarno kanalizacijo. Te pristojbnine bo mogoče plačevati v 12 obrokih. Mali folkloristi navdušujejo Kranj, 27. oktobra - V kranjskem vrtcu Simnone"z^jrfc pc upokojena učiteljica Jožica Debeljak otroke m "^(il^ teljice pred kakimi tremi leti, ko je imela v *cn1|£ji< ^r S vnuke, navdušila za folkloro. Letos so mali P^f*,©!"81 tako dobri, da so se udeležili festivala otroške folW°' Pcu j ga je priredil mariborski vrtec Tezno. 0|ej t?s(o V tem prijaznem malem vrtcu z 68 otroki se P ^trjc rednega vzgojnega programa ukvarjajo z mM^ ve j dejavnostmi. Domala vsi otroci se učijo ang'c . m '("K večiko jih hodi k nevskim vaiam. ena od dejavno*-LHHisl je tudi folklora, . vrtca Andreja Bernard. Na srečanje v Maribor J«' r. $ 13 otroških folklornih skupin iz vse Slovenije- ^ prikazale otroške raialne igre in navdušile ° ua(!il*! Mali folkloristi so bili oblečeni v posebna ot lo posnetek tistih*, ki so jih njihovi vrstniki nosili v preteklosti. Otroci iz vrtca Simon Jenko so si j"1 priložnost izposodili, radi pa bi našli sponzorja zagotovil lastna oblačila. Tekmujejo namreč luv"yjjli|(|| raznih drugih srečanjih, naslednja bo denimo na območna revija otroških folklornih skupin. P'1 -j^lfj leto pa bo morda Kranj prizorišče festivala, kakršne^,!., se letos udeležili v Mariboru. Tam so se mudili ra času Borštnikovega srečanja in gostitelji so jih odr na lutkovno predstavo "Veliki koncert". • D.ž. Cesta s pločnikom Zbilje, 6. novembra - Pred dnevi so končali dela Q\ prometni in nevarni cesti za peščee v občini Me?v sicer med križiščem na vrhu križiščem v Zbiljah, kjer ima Medvoškega klagjj cesta že nov a»a la cesta ze nov *** 3 ^ denarjem še iz bivšega mestnega proračuna, nekaj !>/'/, primaknila zraven tudi občina poleg ceste tudi ureditev pločnika, ki bo končana v ^ za dneh. Ureditev skoraj poldrug kilometer dolgega ] l ^ niet ceste s pločnikom bo veljala več kot 17 milijonov 1° ^ ^Jpo, °hin; %0V aterj Končno asfalt v Lanišče Sovodenj, 6. novembra - V soboto je gorenje4*1^ doj^ poljanski župan Jože Bogataj ob prisotnosti sovodefl p k "župana" Edvarda Kavčiča slavnostno odprl 1800 ^ ,^ ceste Javorjev Dol - Lanišče. Cesto je nato blag „ Jakob Kokalj, za dokončanje pa se je zahvali' Treven. Pri tem je povedal, da je gradnja trajala začetkov kar 41 let. Več o tem pa v petek. Ti 'i. 7 gla< >ti lo ( Občinski svet v Cerknem o nefljfe Na včerajšnji seji občinskega sveta v Cerknem, ^žj,8^ daljšem premoru na davčni red uvrstil več točk s p0^ *cev urejanja prostora in komunalno problematike. ^ !'kaj0 ~~----it: - xi.„^i„ u: : :____~a:\--—i^,rr)0 l>0rh„ svetniki seznanili s škodo, ki j je naredilo nedavn^,^ ko na Cerkljanskem. Iz poročila popisnih razvidno, da je vodna ujma na celotne, cerkljanske občine povzročila kar za 618 .^ujjjifs^ tolarjev škode, kar znaša več kot dvakratni proračun. Občina je po sklepu vlade 25. oktoj prejela šest milijonov nepovratnih intervencijski stev za najnujnejše pokritje stroškov, ki so °asv reševanju ljudi in premženja, saj se je v tem času " $ več kot 100 zemeliskih plazov, ki so ogrozili 16 do ^^jV., nodarskih poslopij, največ Škode pa je bilo na a 'mo ugi infrastrukturi. Tako je bilo na prometnih *p Prey0 povzročeno za 232 milijonov tolarjev škode, Še vet■ ^ Te^ (243 milijonov) pa so povzročili narasli hud?j1 J btr •«« vodotoki, ki so z izjemno silovitostjo prekorači1 jjj laj,,^6 struge in za seboj pustili pravo razdejanje. Ve$e|0a škodo so zabeležili tudi na kmetijskih in 6$ ^o^.. površinah (58 milijonov), gospodarskih 9^^!'lJ'a v opremi, malih hidroelektrarnah, vodovodih in ka ^ vjCev ciji, narasla voda pa je za več kot 2 milijo?3y povzročila tudi v partizanski bolnišnici Franji- j ; zemeljskih plazov sta bili v času neurja za več u ^ je . glavni prometnici, magjstralka Kaleč - RobiČ n\j j ?požo^. nalna cesta Čez Kladje^med najbolj poškodovani" j, j*ofe|.. 11 Črni vrh, ki v tudi lokalna cesta Cerkno smučarskega centra Cerkno. Cekljanski Podobnik se je skupaj z drugimi prizadetimi obn»^ Tolminskem (Baška grapa) in občino Železniki z^fJ|^i bi državni zbor sprejel posebne zakon za j^pl; posledic letošnje vodne ujme, ki se je najbolj raz jU^ v predelih pod Poreznom. • Roman Bric ^J^^ kif ciji bencinskega servisa v Žireh. Stari Petrolov servis te namreč dotrajan, potrebna >i bila zamenjava rezervoarjev in adaptacija, vsi pa so si soglasni, da stoji na povsem neprimernem mestu. Odbor za okolje in prostor je proučil več možnih variant in predlagal občinskemu svetu, da se podrobneje prouči možnost (naroči vso potrebno urbanistično presojo in dokumentacij o) za lokacijo ob načrtovani žirovski obvoznici gorvodno od mostu v Žireh, v m ednini možni n\J % novi bencinski ser^ fl^ rt> rekreativnega ^1 p razpravi pa so do^t||ong vali bodo vlaganja J infrastrukturo (rij^»^cie možnosti za izgrađ no bližin« \ 11; neposredni bližim 'i mu biti okrnjene, Pr°U- K \ \ možnost privatnega j« tij^ *oi kega) investitorja- isnjo a;Joc »a) investitorja a > črno^adaptiral staf.1 '/J$e ^ b, neprimerni lokacij^ omenjene. Nicijc Noi PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS IZ GORENJSKIH OBČIN k -Hi nad Bohinjsko Bistrico ^»novili pokopališče avstroogrskih vojakov ^"Sališču z 285 označenimi grobovi so pred dnevom mrtvih odkrili spomenik žrtvam lo*1 % 5? »'strica - Na vojaj ^ -.o.,lva . ^a vojaškem pokorio a rebru nad Bohinjsko Bistrico ^fica n°Sli' ki so se J° ude,ežin tudi lO^ "leve »• 28 d.e'°» družino in socialne c0 Kr'ne Klinarjeva, bohinjski župan osti] Niars.an,ar» predstavnika avstrijske in v^Heni^ ambasade >n drugi, odkrili nov HUjtj» Zr*vatn prve svetovne vojne. 11 v°Ja?lfUpnik Joža Dolenc je obnovlje-;jns»jsk* skuPaJ podar- ala izbrati 45 najlepših. Te osebno podarili, nato pa jih s^I*Vs,VeniilIn bobl'šnicam in bomo namreč dali okviriti (z bomo povabili še na kosilo. • domovom. akcijo smo pozvali tudi obrt- D.Ž. NA DELOVNEM MESTU ta tudi akademski slikar Zmago Puhar in likovna ped- Otroke, katerih risbe bodo izbrane, bomo odpeljali na sem bolj 'caeav'" 'P. ^eVo/-i v tern>k iz Tenetiš je šofer že 25 let, v teh letih pa je henet»še 7 Ze OKou dva milijona kilometrov. i 'Eli »li n?žbo- Ce pa vas 5" fr'POVK81 °bi,° d°b"h ih^tZd ,2,et z,ePa ne r€e PravPozabo. Mogo& nas 'Hto neki bralec #i Tda Vju AlP«tourjevega 0d>tor je,0rJa Veternika* S Cta I97(?0tllcni šofer že -dlcj;- IKi- Snrva "Pctr m. ^rja Veter- klicni rffVaiUlciio j .SPrva je vozil ^1Sei°letndaj Pa žedvaind-dovozi avtobus. Pri U l°Uri„ l • avtobus. Pri jC0 Prev, JCrJc tudi zaCel. ^#lioh UHnes ',tcvcu nabralo *^Csiv^etroV. Ko temu |j:?iKrj'akodaseic A h VenePravl°r Šc ni doživ^ ^»aT^sreče, imamo J Sl'vim Ldobr'm, zelo za- .W S V ' C2dncsliiv -7 Viktor za vola- *ot v«; Jlv za vola roda ^poklicni voz kjcrampak o avto- kot 1 ^noCTy'- Takosta' k sta šla v Vojvodino na sinovo vojaško zaprisego, na pot odpravila, ne boste verjeli, z vlakom. Viktor k temu dodaja, da je take narave večina poklicnih šoferjev. Z avtobusom je povsem druga zgodba. Tu ga ne zaustavi ne sneg ne noč, o kakih velikih razdaljah sploh ne premišljuje. Pa saj je bil že v Turčiji, Angliji, Nemčiji, Rusiji, Švedski, ... in celo v Aziji. Videl je praktično vso Evropo. Vožnje v te države mu ne povzročajo problemov, saj je seznanjen z vsemi njihovimi prometnimi predpisi, edino velika mesta mu predstavljajo trd oreh. Saj veste - parkirišča pa enosmerne ulice, le kdo se jih je izmislil. Na svojih vožnjah se je prepričal, da so najbolj nepopustljivi avstrijski policaji. Ne samo nepopustljivi, še preklemano natančni so, zato se v Avstriji ne splača voziti niti za kilometer na uro hitreje, kot je predpisano. Največje težave s parkiranjem pa imajo šoferji kje drugje kot pa v Fraciji. Posebej Pariz ima Viktor zaradi možnosti parkiranja v 'lepem' spominu. Kdor se pelje mimo Tenetiš proti Trsteniku, z občudovanjem pogleda na belega 'konjička', ki stoji pred Vik-torjevo hišo. Kaj ne bi, saj na svoj pol leta star avtobus Volvo, ki mu ga je v skrb zaupalo podjetje, ponosen celo Viktor sam: "Sedaj mi vsaj ni nerodno voziti po tujini rn parkirati ob avtobusih tujih potovalnih agencij, ki po lepoti in opremljenosti vedno znova prekašajo naše avtobuse." • S. Šubic PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM! Težave zaradi plinifikacije Kranj, 6. novembra - Nad uresničevanjem programa plinifikacije v občini Kranj oziroma na severnem delu Kranja v krajevni skupnosti Vodovodni stolp se že nekaj časa jezijo prebivalci in v vodstvu krajevne skupnosti. Tajnik KS Konrad Pavli nam je povedal, da na program plinifikacije oziroma izvedbe sicer nimajo pripomb, velike težave pa imajo zaradi slabega nadzora pri Domplanu, Gre za to, da izvajalec na gradbiščih oziroma na terenu, kjer potekajo plinovodne naprave, ne spoštuje obveze, da mora teren po končanih delih pri izgradnji plinifikacije urediti tako, da je le-ta takšen kot pred začetkom del. Ne zalcžeio tudi večkratna opozorila nadzornemu v Domplanu gospodu Trkulji oziroma izvajalcu. Ker so na nekaterih območjih v krajevni skupnosti v minulem srednjeročnem obdobju vložili v ureditev zelenic, parkirišč, poti... precejšnja sredstva, zdaj pa te površine po končanih delih na plinifi-kacji ostajajo neurejene, bodo v KS morali ustrezno ukrepati pri pristojnih organih in službah. Pa ne bi bilo potrebno, pravi tajknik KS, če bi Domplan oziroma njegov odgovorni za nadzor g. Trkulja v redu opravljala svoje delo in obveznosti. Gre za to, da bodo spomladi, Če bo prej zapadel sneg, ta dela spet povzročala neurejenost zelenic in prostora ter dodatne stroške. • A. Ž. ZRCALCE, ZRCALCE... Komisija za tisočletje Ko je blejski občinski svet na nedavni seji razpravljal o ustanovitvi občinske komisije za povojne mnoiične poboje, pravno dvomljive procese in druge nepravilnosti, je eden od svetnikov povsem resno (a verjetno tudi z malce dvoma do smiselnosti tovrstnih komisij) predlagal, da naj bi komisija preiskala poboje in procese v vsem času, odkar pomnijo Bled. Če bi občinski svet takšen predlog morebiti podprl, bi si komisija nakopala veliko, zelo veliko dela. Ker bo Bled po doslej znanih zgodovinskih virih leta 2.004 star tisoč let, bi komisija morala med drugim tudi raziskati, kako so kruti "ministeriali", zakupniki, glavarji in upravitelji, ki so jih na Bled pošiljali brixenški škofje, zatirali in izkoriščali nitje sloje prebivalstva. Kdo bo pospravil steklo?! Kaj se je pred prazniki zgodilo na gorenjski magistralni cesti v bližini Radovljice (prometna nesreča ali kaj drugega), nam ni znano niti se nismo o tem zanimali. Ko smo se pripeljali na "kraj dogodka", so po vsem cestišču ležali koščki razbite navadne (ne avtomobilske) šipe. Cestarji so potlej cestišče sicer očistili in "odmašili" magistralko, nevarni koščki stekla pa so še dolgo ležali ob njegovem robu in verjento ležijo še danes. Le kdo jih bo pospravil?! In le kdo bo kriv, če bo kdo, ki bo vsaj malo zapeljal s cestišča, prebodel avtomobilsko gumo? Če se bo zaradi tega zgodila prometna nesreča, pa bodo policisti tako in tako verjetno zapisali: ni prilagodil vožnje razmeram na cesti (in tik ob njej). Za Ribensko polje do zadnjega diha Ko je blejska občina začela nov postopek za izgradnjo južne obvoznice, so se zganili tudi nasprotniki te ceste, ki v dnevm časopisju že polnijo stolpce Pisma bralcev in drugih mnenjskih rubrik. Eden med njimi je pisanje začel s prigodno pesmico, ki poje takole: "Na napakah se učimo, a če teh je le preveč, zaupanje je preč." Piše, da bodo kmetje branili Ribensko polje do zadnjega diha in da bi prometne težave Bleda lahko rešili le s severno obvoznico, le s predorom pod Grintovcem bi jo morali podaljšati do Bohinjske Bele. Krajevna skupnost Trboje Odprli poslovilne vežice Po obnovi fasade na cerkvi in izgradnji opornega zidu so v Trbojah odprli še poslovilne vezice. Trboje, 6. novembra - Izgradnja poslovilnih vežic in slovesnost, ko jih je pred dnevom mrtvihv odprl župan občine Šenčur Franc Kern, blagoslovil pa domači župnik Viktor Kastelic, pomeni dokončanje tretje velike akcije v zadnjem času v krajevni skupnosti Trboje v sedanji občini Šenčur. Pred tem so krajani prispevali k obnovi fasade na cerkvi, nato pa še k izgradnji opornega zidu okrog nje. Potem ko je krajevna skupnost že precej prej poskrbela za zemljišče, je bil pred štirimi leti ustanovljen iniciativni odbor za gradnjo vežic. Postopoma so pridobivali dokumentacijo, lani pa je akcijo za izgradnjo začel gradbeni odbor pod vodstvom Zdravka Kastelica. Vežice je na podlagi razpisa gradil Gradbinec Kranj, krajani pa so naredili 6.800 prostovoljnih ur. Po načrtu arhitekta Šenka so vežice veljale okrog 15 milijonov tolarjev, vaščani pa so prispevali 3,7 milijona tolarjev. Ob slovesni otvoritvi vežic so podelili priznanja županu Francu Kernu, občinskemu svetu občine Šenčur, GP Gradbinec, Dragotu Roglju, podjetju Zidles, Jožetu Mušiču, Janezu Pireu, Zdrav k u Kaste licu, Tonetu Jenku in Stanetu Vehovcu. Vežice so veljale 15 milijonov tolarjev. Spomladi pa bodo uredili še oklico in se lotili obnove pokopališča. Na slovesnosti sta o akciji najprej spregovorila predsednik KS Tone Jenko in predsednik gradbenega odbora Zdravko Kastelic. Zahvalila sta se tudi vsem, ki so akcijo podprli z delom in prispevki. K uspehu pa je potem čestital tudi župan Franc Kern, ki je vežice odprl, blagoslovil pa jih je župnik Viktor Kastelic. Pred kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole v Trbojah, pa je krajane na otvoritveni svečanosti nagovoril tudi prejšnji župnik Janez Ostronič. • A. Žalar GORENJSKI mM na obisku v U N J I C A H V Ttittjtecfft ni stvuuUuvstvu. so pa sposobni ljudje Tunjice so nekaj posebnega in takšni so tudi ljudje. Navezani so na kraj, skupaj držijo pri delu in zbiranju denarja, ko gre za skupno a Zanimiv pa je tudi pregovor: V Tunj'ce po punce. 4 Naš sobotni obisk ni bil le za domačine v Tun jicah v kamniški občini, marveč tudi za nas - Glasovce pravo presenečenje. Župana Toneta Smolnikarja, ki smo ga pričakovali, sicer zaradi zadržanosti ni bilo, prišla pa sta tajnik Ivan Pristovnik in načelnik oddelka za okolje in prostor Bojan Mlakar. In prišli so Tunjicani: predsednica KS Jožica Petek, pa člana Zdravko Zabavnik in Ivan Nograšek in tudi član občins- kega sveta Peter Štele. Presenečenje za vse je bil pozdrav Tunjiškega okteta pod vodstvom Ane Štele, presenečenje je bila dobra postrežba v Gostilni pri Sla-novcu v Tunjicah, kjer zdaj nadaljuje tradicijo dobre domače gostilne Nataša Petek in nenazadnje je bil presenečenje pozdrav domačega župnika Pavleta Juhanta, pri katerem smo potem tudi sklenili v zares lepem in sončnem sobotnem dnevu srečanje pod Tunjiškimi alpa-mi, kot temu delu Kamniških planin hudomušno pravi Zdravko Zabavnik. Pa ima smo imeli še vrsto drugih obiskov s v soboto, ko je Jožica Petek, predsednica KS, predstavila Tunjice s štirimi naselji (Tunjice, Tun-jiška Mlaka, Laniše in del Kosiš) s 620 krajani, kjer zaposlenim v Kamniku in Domžalah še vedno dajeta nekaj kruha domača obrt in kmetijstvo. Prišli so tudi pre- ■ 01 nemočni o pridnost' reč, se župnik f "J hant, k. da so dob* ni, pndn!' ni! hkrat>jiUj,ežji pozabi P^Mobe,! da je dela Jožica Petek, Peter Štele, Ivan Nograšek, Zdravko Zabavnik, Pavle Juhant letošnji pred*! del Potrditev trdnosti in volje V Gostilni Pri Slanovcu so nas obiskali tudi predstavniki društev oziroma različnih dejavnosti, ki so na simpatije in razumevanje za nadaljnje delo naleteli tudi pri Ivanu Pristovniku in Bojanu Mlakarju iz občine Kamnik. Janez Golob, predsednik Tunjiškega okteta: "Pod vod-stovm Ane Štele bomo 19. novembra ob 15. uri imeli v cerkvi Sv. Ane jubilejni koncert. Oktet namreč ljubi-. teljsko deluje že deset let. Naš repertoar je izredno šir-ok. Pomaga nam krajevna skupnost, prav zdaj ob jubileju pa iščemo tudi sponzorje." Ana Štele, predsednica Rdečega križa v Tunjicah: "Organizacija RK deluje od 1988. leta. Organiziramo krvodajalske akcije, smo jo pa tudi f za pomoč beguncem. Vsako leto na Štefanovo, (26. decembra obdarimo najstarejše (nad 75 let stare) krajane. Organiziramo materinski dan, in miklavževanje. Pri organizaciji materinskega dne in obisku starostnikov nam pomaga KS." Ciril Rems, poveljnik PGD Tunjice: "Društvo je staro 56 let in ima 184 članov. Skupaj s krajani smo gradili dom, v katerem imamo dvorano za prireditve. Smo pa tudi kar dobro opremljeni, saj imamo orodni avto, cisterno, motorno črpalko... Denar dobimo Tuttjtčattt sami veliko prispevajo Ivan Pristovnik, tajnik občine Kamnik: "V občini je 25 krajevnih skupnosti in Tunjice sodijo med tiste, kjer krajani z vodstvom sami veliko prispevajo in I naredijo na komunalno-gospodarskem f področju in v društvenih dejavnostih. I Prepričan sem, da bodo udeleženi na ta i način tudi pri izoblikovanju občinskega proračuna za prihodnje leto. Občina je letos namenila za komunalno infrastrukturo 150 milijonov in Tunjice so bile udeležene s precejšnjim zneskom" Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor: "Nekako 25 milijonov g bo letos iz prorčauna šlo v Tunjice. 11 B milijonov bo veljala sanacija usada proti cerkvi in 4,5 sanacija usada pri Kosišah. j Za asfalt bo treba iz proračuna odšteti 7 milijonov, reševanje oskrbe z vodo pa naj bi veljalo 6,5 milijona tolarjev. So pa v Tunjicah prizadevni in so pripravljeni veliko prispevati in narediti tudi sami. To dokazujejo tudi letos." od zveze, pa krajani prispevajo ob raznašanju koledarjev. Članarina pa je 300 tolarjev." Dana Koželj ima na skrbi narodne noše v Tunjicah: "S pomočjo Milke in Franca Vrhovnik na začetku so kot skupina začele delovati 1982. leta. Zdaj pa pri delu in organizaciji pomagata Angela in Drago Vrhovnik. Skupina šteje 22 narodnih noš, pri pokrivanju stroškov pa nam največ pomaga KS. Smo pa tudi vedno na dnevih narodnih noš v Kamniku." Janez Čimžar, član odbora za Samopomoč: "1997. leta, torej čez dve leti, bo Samopomoč v Tunjicah prazeova-la 100-letnico. Ustanovil jo je 19. julija 1897 praded današnje predsednice KS. Namen pa je bil pomagati domačinom in hišam, ki jih je doletela nesreča. Ta oblika deluje še danes in na dan ustanovitve Samopomoči imamo zdaj tudi krajevni praznik." dstavniki društev in nam jih predstavili. Prevladala pa je pri vseh predstavitvah misel s potrditvijo, da Tunjicani radi skupaj stopijo, ko gre za akcijo. In teh ni malo, kakor tudi prispevkov in samoprispevkov ne. Jožica je naštela kar nekaj akcij: ureditev mrliške vežice, odkritje plošče padlim, obnova fasade na stari šoli, ki je celo starejša od cerkve, izdali so knjigo Tunjice, obnovili so staro mrtvašnico in imajo zdaj v njej orodje in gradnje ceste so se lotili proti Sidražu; Tunjicani so poskrbeli za spodnji ustroj na 1,6 kilometra dolgi trasi, občina pa bo za asfalt. Zanima jih v Tunjicah, kako so opredeljeni v prostorskem planu občine, kako bo s preskrbo z vodo, kako bo s kilometri in kilometri makadamskih cest, s povezavami s Komendo, Zalogom, Šen- turško Goro..., morebitnim denarjem za demografsko opredeljene. Pripravljeni so sodelovati z delom in denarjem. Zavedajo se namreč, kot je poudaril Ivan Nograšek, da imajo le toliko ravnega terena, da bi morala imeti miza dve daljši nogi, da bi lahko v Tunjicah stala na ravnem in da pregovor zato tako govori o puncah, ker so bile vedno pridne, sposobne in veliko jih je bilo. Ob tem pa Zdravko Zabavnik doda, da prav letos na primer narava že skrbi, da je več moških novorojenčkov. Vendar pa pridnosti med ljudmi v kraju zato ni nič manj. O tem se strinjajo v občinski stavbi v Kamniku, strinja se občinski svetnik Peter Štele iz Tunjc, ki pravi, da v Tunjicah ni doma strankarstvo, ampak so tamkaj le sposobni ljudje, ki potrebujejo svojo krajevno skupnost. Brez nje bi bili obnovo cerkve sv. Ane, za ^ cena zelo približno op ^ na fin ne hn nraV mc, ■„ i na (in ne bo prav če bo večja, ko n?J prihodnje leto _zaC.ci» j jskov va) v znesklu 200 tis^' kih mark. Kako pra* da bi bila v program% ževega obiska, P°?A Tako bi lažje dobili njeno obnovo in ob ' tega kraja in božje p° J Bilo je veliko zafei-[f nega kramljanja. Jn .ji do zdaj kje zadeli z^JP glavo z našim obis**? tem smo jo v Tunj'^ gotovo. Prepričan bomo še srečevali* Na obisku v bili novinar Andrej J fotoreporterka Ti^ J in komercialistka Šimenc. l Nare Sjuno| w S* fho »vice S \> Vrel Ust«. °e)0 c K Pa, Deset let delovanja TunJ»j jeCj okteta - V nedeljo, 19. >* bra, ob 15. uri bo Tunjis*lJ ^* pod vodstvom Ane Štele y* 1 k sv. Ane v Tunjicah imel}** koncert. V soboto je n°*tA pozdravil s pesmijo in n»e»Jik ,KoPačnice, so na 'J'n od " 'iT Ko , Si" ci lobfl Ini ati ot t « JbSi »'bekih morali cesto vklesati v živo so jo pred petimi bili ve?aidili v makadamu, »' b|ijnj?eu doseženega cilja in z Tod,'00. Poplačanega truda, ob Vs ,ad makdamom so bdeli Vrpf deževju. naj l Pevku endumu o samopris-cla , UsU • z.a ureditev cest v cla avb i de^ noti dve^^P1 ln Robidnici pred i pri]ož letoma so zato videli ;1d«io d'1' da Postopoma pri-uo asfaltirane ceste. res/ ln jj ieblj" jic«*! (P I o M ✓i nI so !°e> 6. novembra - Začeli |L. gradnjo "bližnjice" od efatn nad in Kopačnico Franc Drago Demšar, "Odločili smo se za 6-odstot-ni samoprispevek od bruto OD oziroma 50 odstotkov od katastrskega dohodka. Dva odstotka smo dali za skupni Pred desetimi leti so traso ceste ponekod vklesali v živo skalo. A: i Franc Jeram je do zdaj vodil celotno akcijo program, 4 pa za cesto Kopač-nica-Krnice. Zdaj imamo nov most v dolini in 465 metrov asfalta. S samoprispevkom smo zbrali okrog 650 tisoč tolarjev, naš delež, ki ga moramo primakniti k občinskemu denarju, pa bo dobra dva milijona. Skoraj poldrugi milijon bomo morali se zbrati v štirih obrokih do 15.feb-ruarja prihodnje leto. Vendar smo vseeno hvaležni prejšnji občini Škofja Loka in zdaj občini Gorenja vas-Poljane, da bomo dobili asfaltirano cesto," je prejšnjo-semanjo nedeljo v Krnicah za mizo Ered hišo, ko so za letos ončali z deli* na cesti, povedal Franc Jeram, ki tudi zdaj vodi vsa dela in akcijo. Še okrog 1,4 kilometra ceste makadamu, se vsaj za eun^.^o): Grega Jeram, Drago Demšar, Franc Jeram, Matjaž uresničitev njihovega progra-b*$ed,C| ^',an Jeram, Janko Rejc, Igor Rejc in Franc Bogataj. Da ma samoprispevek ob občins-'* lažje tekla, pa je poskrbela Milena Jeram. ki podpori podaljšal. Tako bi oje sanje, toplo stanovanje „^ka, 5. november -V ue«n spalnem Frankovem ofji * 'J55-177) naselju pri 'Ulju jT?*1 vas v vašem stanove j pralnim ogrevanjem tVdov *'me v z,m0, Vsa S le*nia??a' Pr°šnje, grožnje freti 2!iSe nočejo in nočejo rr*vliai n ln edini odgovor i'Ja rjE!?' škofjeloškega pod-Sv^k' Je: "Brez težav, k ba J** bolj grejemo j Vh!°SS!no končali. Ženske bodo prepleskale še ograje, prihodnje jim je ostalo v •^■v^loj uP?mo» Don,o nadaljevali." Na sliki (od leve proti desni Radi bi, da bi ..iik 'vbfc. " "UZO): Grepa Jeram. Dravo Demšar. Franc Jeram. Matiaž uresničitev niihrn ttt >- ve? «rr"J. K u, samo v Wb o! k delu t0 s^bem ogrevanju ajbržu naselja na Trati k°HUS,tara že je vv,"Korx.*"a ze vsaj toliko, J*niski kiSa,tam stojijo stano N> sn ft*1- Ob mrzlih zi lik 4S vern ne misli tako. Po b'em L mnenju je glavni u Sle Lr?8uliranJ'u preto-f«nu ki L v ogrevalnem kv m?a hlšnik očitno ne Jarn in ^ Sme Prilagoditi Potrebam lastnikov stanovanj, ki so obenem tudi lastniki ogrevalnega sistema. Lastniki stanovanj, ki ogrevanje plačujejo vse leto vnaprej, pri odločitvah kdaj in koliko greti pravzaprav nimajo nobene moči. Obrtnik jim vsak mesec pošlje položnico, oni jo plačajo, radiatorji pa so topli takrat, ko se hišniku zdi, da bi bilo lastnikom le potrebno milostno pokloniti nekaj kalorij. O kakšnem vnaprej določenem redu in načrtu ter kriterijih kdaj in koliko ogrevati stanovalci ne vedo nič. Nekaj naj bi menda vedeli člani kurilnega odbora, ki pa o tem, kaj so se na sestankih pogovarjali ne smejo nikomur povedati. Zapisniki so namreč strogo varovana skrivnost. V vsem tem času dogovarjanj, pregovarjanj in groženj pa Vili Hof po besedah Stanislava Jesenovca vsako zahtevo stanovalcev dobesedno zminira s preprostim stav-kom:"V redu, to lahko storimo, toda, ali veste, koliko vas bo to stalo?" Verjetno ni treba posebej poudarjati, da že samo misel na dodatne stroške množico ljudi odvrne od zahteve. Kljub dejstvu, da mnogi ob rednem plačevanju Obrtnikovih položnic za ogrevanje plačujejo še velike račune za elektriko, ki jo porabijo termoakumulacijske peči, mnogi so se prav zaradi mraza odločili za zasteklitev balkonov, dodatno izolacijo, dodatne stroške, dimnikar pa je pred kratkim ugotovil, da v vsaj dveh stanovanjih gorijo tudi peči na trda goriva. Vse to so stroški, ki bi bili ob pravilnem ogrevanju nepotrebni in bi lahko ostali v domači družinski blagajni, na katere pa Vili Hof hote ali nehote pozablja. In še nekaj. Stavku 'To bo dražje' je pravzaprav težko verjeti. Se do danes lastniki v svoje roke niso dobili izračuna, ki je Obrtniku pokazal, da mora za ogrevanje stanovanja zaračunavati toliko kot pač zaračunava. Tako ta zahteva kot tudi da bi bila stanovanja ogreta na 23C in da bi radiatorji postali topli že ob peti uri zjutraj še naprej ostaja temeljna zahteva stavovalcev lastnikov. Ti so se odločili, da bodo ob morebitni neizpolnitni zahtev raje poiskali novega up-ravljalca, ki bo z njihovo lastnino upravljal njim v korist in dobro voljo. In za konec še o hišniku Ivanu Štumergerju. Kot mi je povedal Stanislav Jesenovec ima mož kljub temu, da je kurjač, navado, da rad poleži. Dejanski delavni dan se začne pravzaprav šele v popoldanskih urah, ko na dvorišču in pomožnih prostorih kurilnice dobro zavarovanem z žičnato ograjo popravlja avtomobile. Letošnje poletje je kar nekaj jeklenih konjičkov lepo urejenih in popravljenih zapustilo omenjeno dvorišče hišniku in lastnikom avetomobilov v veselje. O občutkih stanovalcev tokrat ne bi izgubljali besed, še posebej spričo dejstva, da so na hodnikih pregorele žarnice ostajale v lučeh, polomljena stikala pa v zidovih. Vsaj to je pred nekaj dnevi hišnik že uredil. Morda zato, ker mu je zmanjkalo pacientov na štirih kolesih ali zaradi tokrat zares zadnjega protesta stanovalcev? • U.Spehar prišli do asfalta od Krnic do Kopačnice. Letos je gradbena dela izvajal Anton Košir, gradnjo mostu firma Proming iz Ljubljane, asfalt pa je položilo SGPPrimorje Ajdovščina. Ob tem, da bo šest domačij v Krnicah prispevalo po skoraj osem tisoč mark, pa so naredili še 557 delovnih ur. Tistih nekaj ur, potrebnih za prepleskanje ograje na mostu in opornih zidovih, pa so možje prepustili sredi minulega tedna ženam. Ko so prejšnjo-semanjo nedeljo ob sončnem popoldnevu pred domačijo Franca Jerama v Krnicah po kosilu modrovali o akciji in programu za naprej, so prišli do številke deset milijonov, kolikor bi bilo še treba najbrž za preobleko ceste v asfalt. Upajo, da jih bodo v občini podprli, saj so pripravljeni še naprej sodelovati z lastnim delom in denarnim deležem. • A. Žalar ' Bojkot vnovičnih študentskih volitev Pota in stranpota študentske demokracije Volitve študentov Fakultete za organizacijske vede očitno še nekaj Časa ne bodo dobile svojega epiloga. Kranjski Študentje so se odločili za bojkot vnovičnih volitev in z odvzemom volilne skrinjice pokazali nestrinjanje z mariborsko volilno komisijo. Študentske volitve na kranjski Fakulteti za organizacijske vede so se dodobra zapletle. Na zahtevo mariborske volilne komisije so prejšnji četrtek volitve ponovili zaradi domnevnega vmešavanja dekana dr. Jožeta Florjančiča. Kranjski študentje se s tem niso strinjali, saj so bile po njihovem mnenju prve volitve povsem demokratične, zato so se odločili za bojkot volitev. Študentje so zato protestno odnesli volilno skrinjico, v kateri sdta vbila samo dva volilna glasova. Kot so povedali predstavniki kranjskih študentov, so o tern, naj bi bile volitve nelegitmne, izvedeli pravzaprav šele iz časopisov. O ponovitvi volitev oziroma argumentih, zakaj je potrebeno izvesti ponovne volitve niso bili obveščeni niti dan pred volitvami. Ker se s tovrstnim ravnanjem svojih mariborskih kolegov niso strinjali, so na dan volitev (protestno vzeli skrinjico, kar so v Mariboru razumeli kot krajo Jn dejanje prijavili policiji. Ta je v preiskavi ugotovila, da so bile ponovne volitve neuradne, saj na volišču ni bilo potrebnih obeležij. Do odvzema volilne skrinjice sta ponovno glasovala le dva redno vpisana študenta fakultete. • G. Špehar »omi-imun Zavarovalna agencija A P AN TA Odgovor na nagradno vprašanje, ki je bilo zastavljeno v Gorenjskem glasu, 13. oktobra 1995: PANTA CON, d.o.o., je pooblaščena zavarovalna agencija Zavarovalnice Maribor. Dobitniki nagrade Zavarovanje avtomobilske odgovornosti za osebno vozilo (obvezno zavarovanje) so: 1. MONIKA JENKOLE, Kovorska 3, 64290 Tržič 2. ERIK DROLC, Strahinj 117, 64202 Naklo 3. JOŽICA ČULIBRK, Ul. Tončka Dežmana 8, 64000 Kranj Kapo s senčnikom dobijo: 1. ANKA HUDOLETNJAK, Kidričeva 4 a, 64000 Kranj 2. MILAN BOGATAJ, Selca 77, 64277 Selca 3. BORIS ŽNIDAR, Juleta Gabrovška 19, 64000 Kranj če ste srečni izžrebanec, nas obiščite v agenciji PANTA CON, d.o.o., C. Staneta Žagarja 29, 64000 Kranj, tel.: 064/223-522. Na podlagi zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe sklicuje začasna uprava Tovarne obutve "Peko", d.d., Tržič 1. sejo skupščine ki bo v soboto, dne 9. decembra 1995, ob 19. uri v sejni sobi na sedežu družbe v Tržiču, Cesta Ste Marie aux Mineš 5. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti ter izvolitev predsednika skupščine, dveh preštevalcev glasov in notarja v vlogi zapisnikarja Predlog sklepa: ugotovi se sklepčnost skupščine. Izvolijo se predlagani predsednik skupščine, dva preštevalca glasov in notar v vlogi zapisnikarja. 2. Sprejem poslovnika skupščine Predlog sklepa: sprejme se predlagani poslovnik skupščine. 3. Poročilo o poslovanju podjetja v letih 1993 - 1994. Predlog sklepa: Sprejme se poročilo in potrdi predlagani sklep. 4. Informacija o izpolnjevanju letnega načrta za leto 1995 in izhodišča za pripravo letnega načrta za leto 1996. Predlog sklepa: Informacija se sprejme. 5. Izvolitev in potrditev članov nadzornega sveta Predlog sklepa: izvolijo in potredijo se predlagani člani nadzornega sveta 6. Imenovanje revizorja: Predlog sklepa: za revizorja družbe se imenuje predlagana revizijska hiša 7. Določitev nagrad članom nadzornega sveta Predlog sklepa: potrdi se predlog nagrad. Gradivo za dnevni red s predlogi sklepov je na vpogled vsem delničarjem na sedežu družbe Cesta Ste Marie aux Mineš 5, Tržič, v tajništvu generalnega direktorja in pravnem oddelku do 8. decembra 1995, vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Skupščine se lahko udeležijo delničarji, imetniki navadnih delnic z oznako A, B, D, H in G samo ali svojih pooblaščencih oziroma zastopnikih. Vsak delničar ali njegov pooblaščenec mora svojo udeležbo na skupščini pisno najaviti upravi družbe najpozneje 3 dni pred skupščino. Pooblaščenci morajo hkrati z najavo poslati tudi pisna pooblastila. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovno istega dne, to je 9. decembra, ob 11. uri, v istem prostoru. Na ponovnem zasedanju se veljavno odloča ne glede na višino zastopanega kapitala. Tovarna obutve "Peko", d.d., Tržič Začasna uprava Generalni direktor Franc Grašič, dipl. oec. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja slikarka Mira Narobe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled fotografska razstava Človek in kovina. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja risbe in slike akad. slikar Boris Jesih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja Peter Jovanovič. MISELOVKA NA LOŠKEM ODRU Škofja Loka - Na Loškem odru bodo v četrtek, 9. novembra, ob 19.30 premierno uprizorili kriminalko Agathe Christie Mišelovka v prevodu Brede Pugelj. Uprizoritev so pripravili režiser Matija Milčinski, lektor Ludvik Kaluža, scenografki Jasna Vlasti in Andreja Džakušič in kostumografka Irena Pajkič. Igrajo: Fani Krajnik-Spoljar, Matjaž Eržen L, Matjaž Eržen II., Juša Berce alternacija Jelka Štular, Jože Drabik, Maja Poljanec, Janez Debeljak in Jure Franko. Predstavo - zaradi obolelosti v ansamblu so morali premiero pred dvema tednoma preložiti -bodo ponovili še v petek, 10. novembra. • L.M. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA "ČLOVEK IN KOVINA" Jesenice - Foto klub "Andrej Prešern" Jeseniee in Fotografska zveza Slovenije sta pripravila regijsko fotografsko razstavo "Človek in kovina". Za razstavo, odprta je v razstavnem salonu Dolik, je 53 avtorjev poslalo skupaj 223 fotografij v črno beli in barvni tehniki. Mednarodna žirija v sestavi Marjan Kukac in Damir Globočnik iz Slovenije ter Erich Kuss iz Avstrije je za razstavo odbrala skupaj 70 fotografij 35 avtorejv, od tega 38 črno belih fotografij 16 avtorjev in 32 barvnih fotografij 19 avtorjev ter podeila nagrade in diplome. Prvo nagrado za črno belo fotografijo je prejel Tihomir Pinter, Foto klub KUD Vide Pregarc Ljubljana-Polje (V kraljestvu Zlatoroga), drugo nagrado je dobil Adi Fink, Foto klub "Andrej Prešern" Jesenice (Ladijske verige), tretjo nagrado pa je prejel Ivo Čerle, Foto klub Maribor (Delovna vnema). Diplome za črno belo fotografijo pa so dobili Andrej Malenšek (Jeklena fantazija) in Franci Sluga (Energetski detajl), oba Foto klub "Andrej Prešern" Jesenice ter Janez Kosmač, Foto - video klub "Mavrica" Radomlje (Zemlja, človek in jeklo). Za barvno fotografijo si je prvo nagrado prislužil Mirko Bijuklič, Foto klub Nova Gorica (Fiat 1100), drugo nagrado je dobila Vilma Colja, Foto krožek "Žarek" Sežana (Pri treh žcbljih),, tretjo nagrado pa je prejela Mojca Popelar, Foto-vidco klub "Mavrica" Radomlje (Zbirka). Diplome za barnvo fotografijo so prejeli Franci Sluga (Svetloba, sonce in jeklo), Justi Fink (Staro okovje) in Janez Avsenik (Nostalgija - 2), vsi Foto klub "Andrej Prešern" Jesenice ter Boštjan Pleško, Foto klub "Anton Ažbe" Škofja Loka (Zobovje). • Lojze Kerštan Nova knjiga o ekologiji BREZ IZHODA? Ljubljana - DZS je predstavila prvi knjigo iz zbirke Geografija. Delo dr. Dušana Pluta, podnaslovljeno Svetovni okolijski proeesi, govori o tem, kako je človek postal geološka sila, ki grobo posega v naravno ravnovesje. Zbirka Geografija, v kateri naj bi letno izšli po dve knjigi, bo prinašala strokovne prispevke z znanstvenimi spoznanji geografije in sorodnih ved. Namenjena je najširšemu krogu ljud, yato je besedilo pisano sorazmerno poljudno. Po prepričanju izdajateljev bo zmanjšala pomanjkanje tovrstne geografske literature na slovenskem trgu in pomeni korak k popularizaciji slovenske znanosti, predvsem geografije. Brez izhoda je delo, ki najprej spregovori o sodobnih civilizacijskih procesih, megatrendih, katerih ritmičnost označuje vse dosednaje civilizacije in se kažejo nastanku, rasti, upadanju in propadu. Plut se nato osredotoči na planetarne degradacijske procese in podrobno, s shemami, diagrami, zemljevidi in številkami opiše pojave, kot so segrevanje Zemlje, tanjšanje ozonske plasti, Kisle padavine, radioaktivno obremenjevanje okolja in izgubljanje biološke raznovrstnosti. V te okvire postavi tudi Slovenijo, kjer je ekološka ozaveščnost v obdobju iz socializma v kapitalizem zaradi slabšanja socialnega standarda manjša, kot v bogatejših družbah. "Človek je postal geološka sila, ki grobo posega v krhko planetarno in pokrajinsko naravno ravnovesje. Globalnost pokrajinsko degradacijskih procesov sicer zahteva skupen, planetaren odgovor, ki pa je sestavljen iz mozaika sonaravno zasnovanih akcij držav, regij ter vseh prebivalk in prebivalcev sveta. Delež Slovenije k planetarnemu onesnaževanju je sicer zelo majhen, venadar večji, kot bi sodili le po številu prebivalcev," pravi dr. Dušan Plut. • M.A. CABAres, CABA rei Kranj - 9. novembra bo v Prešernovem gledališču nastopil Zijah Sokolović. Po odlični in več kot tisočkrat odigrani uprizoritvi "Glumac je... glumac je..." se bo izvrstni gledališčnik igralec Zijah Sokolović v Prešernovem gledališču predstavil s svojim novim mononastopom v uprizoritvi "Cabares, cabarei", ki ga v "maniri" najboljšega kabareja uspešno uprizarja na lazličnih odrih Slovenije ter Evrope. Pokroviteljstvo nad njegovim kabarejem "Cabares, cabarei" je prevzela fondacija "Peacc Fund - International". Kranjskemu občinstvu se po nekajletnem premoru obeta ponovno ustvarjalno srečanje z odličnim Zijahom Sokolovićem. Premiera v Boh. Bistrici MONODRAMA ZA JUBILEJ Bohinjska Bistrica - Krstno izvedbo monodrame Operacija uspela norveške avtorice Tyrc Tonnesscn, prernitfjjjj bila konec minulega tedna v Domu Jože Ažmana, je dramska skupina KUD Tomaž Godec pripravila v p<>cas šestdesctletnice Anice Bajt. Bohinjski gledališčniki so se v svoji dolgi in bogati zgodovini lotevali vseh tudi najbolj zahtevnih gledaliških zvrsti. Tudi raznolikost je bila prej pravilo kot pa izjema. V prejšnji sezoni so na primer izbrali Remčevo znanstveno fantastično Kugo plastionsko (na pomlad naj bi predstavo obnovili), pred leti so igrali kriminalko Osem žensk, ni manjkalo tudi bulvark, lotevali so se ugledališčene poezije. Le z monodramo se doslej še niso poskusili. Pa tudi musica-la menda še ne. Kar pa seveda ne pomeni, da tudi o tem tudi ne razmišljajo. Zato ni izključeno, da bi v eni od prihodnjih sezon postavili na oder še musical. No, monodramo zdaj tudi imajo. Ko so ob koncu prejšnje sezone sestavljali program za novo gledališko sezono, so se odločili tudi zanjo. Pravzaprav je o monodrami Anica Bajt na tihem razmišljala že kar nekaj časa. Tudi zato, ker v okoli štirih desetletjih nastopanja na amaterskem odru še ni imela priložnosti nastopanja v monodrami. "Darko Čuden, režiser pri našem Gledališču Bohinjska Bistrica je lani z Norveške prinesel zanimiv tekst, ga letos dokončno privedel in rekel, zdaj pa imamo monodramo za Anico," je povedala Bajtova, ki se je kljub bogatim izkušnjam na odru, seveda zavedala posebnih zahtev, ki jih prinaša predstava za enega samega igralca. Dramski tekst, ki je v norveškem jeziku obstajal v dveh torica zelo dopadljivoga #jl liškega lista in plakata je1 1 Hodnik. _ Bajtova je pod režisej^. vodstvom ustvari' ženski lik, ki je 13 Trt najboji pričljiv prav po svoji "> nski plati. Prehode v g°\ drugih oseb je izpeljala no brez zatikanja, pri tef1? pomoč U\ Operacija uspela • Z vlogo v monodrami Anica Bajt slavi svoj življenjski in tudi igralski jubilej. verzijah, je bilo treba nekoliko prirediti. "Gre za splet intimnih zgodb, ki jih piše življenje, umeščene pa so v sedanji svet, svet revnega svetovnega Dramska skupina v Boh. Bistrici bo v tej sezoni postavila na oder kar štiri predstave. V režiji Darka Čudna bodo odigrali še dve: komedijo Gorana Gluvića Videoklub in dramo absurda Fernanda Rabala Piknik na bojišču. Lovro Strgar pa je pripravil dramatizacijo Jalnovega romana Trop brez zvoncev, predstavo bo tudi reži ral. juga in tudi v njegovo nasprotje - bogati sever ki ga zaznamuje določeno politično in gospodarsko življenje. V zgodbi se prepletajo usode petih ženskih in moških oseb, vse v določeni meri povezane s problemom prodaje oziroma trgovine s človeškimi organi. Vse osebe seveda interpretira igralka sama. Zato je bila njena naloga še toliko težja. Čeprav gre za zgodbo, ki bi se lahko dogajala kjerkoli, se mi je zdelo potrebno, da jo lahko še bolj prestavimo v naše okolje, če igralka z odra spregovori v pogovornem jeziku. Mislim, da je to Anici Bajtovi zelo dobro uspelo," je povedal Darko Čuden, ki je predstavo tudi režiral. Za luč in glasbo je poskrbel Klemen Langus, av- bila igralki nevsiljiva glasbena °Pr^yjjl| Anica Bajt je na %^ A deske prinesla že nekaj 2 šenj iz dramskega na*f^ še na osnovni šoli P0"j/fl vom Egona Miheliča. Lovro Kuhar zbral HJjl igralce, je bila seveda *f Na leto so pripravili p° ^v, premiere. Tudi drame f ( Romeo in Julija so .^pj Bajtova je igrala pestunj J ko, pa Cankarjeve r*1!! Krog s kredo, Samorasli"1 skratka program, kakršnes: danes podeželski odri sko j lotevajo več. Tudi zadnj'J pravzaprav vseskozi igra' »J kakšno sezono igralsko J čivala", pa je potem [J vlogi v dveh predstavah- ^ ka, v štirih desetletjih je va obogatila bohinL gledališko življenje, des£1 jj vlog pa bo najbrž l^ Erihodnjih sezonah doda akšne. • Lea Mencing«' KONCERT GODALNEGA KVARTETA Lom - V župnijski cerkvi Sv. Katarine Aleksandrijske (Sinajske) je nastopil v okviru začetka nove koncertne sezone Združenja prijateljev umetnosti "Lumen" dekanije Tržič na svojem prvem celovečernem koncertu Godalni kvartet bratov Feguš iz Maribora. Mladi fantje Simon (Peter) in Filip (violini), Andrej (viola) in Jernej (violončelo) Feguš so vsi po vrsti sinovi znanega mariborskega skladatelja in zborovodje ter dirigenta Maksimilijana Feguša pa so preko Srednje glasbene šole (osnovno in srednjo šolo). Vsi se še dodatno redno šolajo na celovškem glasbenem Konservatoriju - v razredu znamenitega avstralskega pedagoga - v razredu za komorno igro - Briana Finlaysona. Ansambel je pred tremi leti začel s svojo skupno komorno glasbeno soigro. Le-to pa je seveda lahko zgradil na pred tem pridobljeni individualni igri godal: violine, viole in violončela, ki so si jo bratje Feguš pridobivali pri različnih pedagogih v Mariboru, Celju in nazadnje v Celovcu. Osnovno šolo, gimnazijo ali srednjo glasbeno šolo ter glasbeno teoretične predmete pa bratje Feguš obiskujejo v Mariboru. Vse to in še kaj (poletni tečaji, več kot 100 nastopov doslej...) pa tudi dovolj zgovorno priča o "kalvariji" slovenskega glasbenega šolstva, saj so omenjeni mladi godalci vsi po vrsti primorani na dvakrat tedensko redno "romanje" iz Maribora v Celovec. Za svoj prvi celovečerni koncert so skupaj z mentorjem, B. Finlavsonom izbrali vse tri prve opuse za godalni kvartet: J. Haydna (št. 1, v B-duru, op. 1), W. A. Mozarta (št. v G-duru, KV 80) in nazadnje Še L. v. Beethovna (št. 1 v F-duru, op. 18). Zanjo lahko b metodično-didaktičnem pogledu zapišemo, da predstavlja v tej vrsti Haydn neke vrste "higieno" za godala, Mozart "srce" in Beethoven "dušo" glasbe. Mladi godalci so se povsem suvereno zavihteli nad vse omenjene partiture, jih v različnih poustvarjalnih kriterijih več kot prebrali in se v glavnem izkazali za izjemno homogeno in tehnično izdelani ansambel. Morda bi se jim sedaj na začetku odmislili kakšno majhno napako v intonaciji (l. violinist), pohvalili odlično soigro (2. violinist), malce skromni vibrato (violist) in pohvalili trdnost basa (violončelist). Prav gotovo gre v sedanjem bogatem času za poustavrjalnost na področju godalnega kvarteta (Ljubljanski kvartet, Kvartet "Tartini", Kvartet "Enzo Fabiani", Čamerata Slovenica, Sončni kvartet...) v primeru godalnega kvarteta bratov Feguš /.a najmlajši tovrstni ansambel, za ansambel, ki ima zagotovo še največje perspektive v naravi in starosti (mladosti) slednjega. Tudi tokratni gorenjski glasbeni debut je pripomogel k njihovemu prodoru na druge slovenske glasbene odre. hkrati pa obogatil in razširil pomen ter vrednost slednjega, gorenjskega glasbenega prostora. Generalni mecen njihovega igranja, Godalnega kvarteta bratov Feguš, je Nova kreditna banka Maribor. • F.K. PROZA RAZLIČNIH POETlf Konec minulega tedna je založba Mladinska knjig* jubilejni zbirki predstavila knjigo Zunaj sije febrU zbirko kratke proze pisatelja Rudija Šeliga S knjigo se Rudi Šeligo po letih ukvarjanja s vrača k literaturi, je na tiskovni konferenci predstavitev avtorjeve nove knjige urednik Aleksa"1 Zorn, tudi pisec spremne besede. Knjiga, naslov ima jjj stavku vzetem iz novele Februar, je v bistvu anto'^jj Šeligove kratke proze. Avtor je za izdajo izbral ^ iJ svojih prejšnjih knjig novel - Kamen, Poganstvo, Šarali Molčanje, zadnja proza pa je bila objavljena v Novi t6.^ Čeprav se pisateljev izbor ni v celoti "pokril" z ure"^ vim, pa je vendarle tako značilen prerez, da daje vpog1^ konsistentnost Šeligove pisave. V spremni besedi Zor*1 „j ugotavlja, da nova Šeligova knjiga ponuja pogoji*1 zgodovino slovenskega modernizma v njegovi najbo'J poetiki. Po njej je nastajala nova slovenska pr°2 postmodernizem. QV. Kako ujeti doživljanje sveta, ne da bi bil ujet v katefJ. znanih, obstoječih ideologij, ki zamegljujejo videnje s je svoje prozno prizadevanje opisal Rudi Šeligo, prite J mu je bil v pomoč in vodilo vsaj na začetku novi ffa.n^j' roman; preko dramatike in obdobja literarnega zatišj3 ^ avtor ponovno vrnil v "tišino proze, zdaj spet drug proze". • L.M. ; a'i podobnem delovnem mestu. Poš|jBP0nudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati TECNkLV 15 dnen P° ODJavi na naslov: INTERNATIONAL DIE ni\iOLOGY, d.o.o., H. Verdnika 22, 64270 Jesenice. r'lavii 'ene kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po objavi. i hi V svojem razredu sedi v prvi vrsti Kje pa Vi ? " POSEBNE CENE Nagradno žrebanje, prva nagrada LWEWOO RACER pri pooblaščenih prodajalcih vozil POOBLAŠČENI PRODAJALCI IN NJIHOVI ZASTOPNIKI KOMPAS HERTZ 061 /15-92 007 IZVIR 061 /777-852 . ARMK 061 /653-746. T0MPR0 061/727-216 • AVTOTEHNIKA CELJE 063 /38-51 1, 38-863 • "MLA-CAR" 063 / 794-300 . MILAN MAURER 063 /853-730 • ČESNIK 063 /853-311 • AVTO HIT • 068 /26-077 • H.O.R.D. 061 /851-384 . HEVREKA 0608/62-109 • AVTOKLEPARSTVO KRMEU 068 /44-373 • AVTO-DOM 0608 /70-150 • ROSAL 068758-084 • MEGA AVTO 061 /264-087 • POLIET 0601 /64-687 • A FINIS 061 /444-829. AVTOCENTER MIKOLIČ 0601 /27-829 • ATHENS 062 /25-860, 25-863 • NEOSTTL 062 /766 130 • M0BIX • 069 /70-550 • EMONA MERKUR PTUJ 062 /771-385 • AVTO PERUŠ 0602 /83-328 • VAREX • G.M.C. 064/331-013 • AVTOSERVIS BOGATAJ 064 /58-850 VUttil£zU& generalni zastopnik in distributer 111111 <[*KRKKZDRAVIUŠČf\ Voda in telo. Nasmeh in strokovnost. Pokrajina in udobje. Dobro počutje in nove energije. Preventiva in kurativa. Osebni pristop in tradicija. Oddih in rekreacija. Dobrodošli v KRKA ZDRAVILIŠČIH! DOLENJSKE TOPLICE - ŠMARJEŠKE TOPLICE - ZDRAVILIŠČE STRUNJAN - HOTELI 0T0ČEC t Vrelci življenja! DOLENJSKE TOPLICE, tel.: 068 / 321 012 ■ ŠMARJEŠKE TOPLICE, tel.: 068 / 73 230 - ZDRAVILIŠČE STRUNJAN, tel.: 066 / 474 100 - HOTELI 0T0ČEC, tel.: 068 / 321 830 NAJUČINKOVITEJŠE SREDSTVO ZA HUJŠANJE VOLDAFAR - ko odpove vse ostalo, pokličite 061/1 59 34 77 Najučinkovitejše sredstvo za izgubljanje odvečne telesne teže brez napora!!! ALI SO DEBELI LJUDJE LAŽNIVCI? IZlETfrHrl Drugi so jim obljubljali čudežne shujševalne preparate, ki v trenutku, brez truda in z dolgotrajnimi učinki pomagajo do postave sedemnajstletnice v bikiniju!!! No, pa smo tam. Pač nismo več najstnice, ki z nekaj malo truda in odrekanja naokrog bolj ali manj razkazujejo brezhibna telesa. Vendar so tudi na nas, malo manj mlade, mislili pri Voldafarmi. Kako? PREJ 1. konkurenčne prednosti izdelka: - hujšanje s pomočjo naravnih sestavin, ki so zdravju neškodljive in nimajo, ob pravilni uporabi, nikakršnih stranskih učinkov (laktoza, celuloza, listi zelene, magnezij, višje maščobne kisline...) - izdelek jemljemo pred obrokom hrane in po njem z malo vode (s tem odpade stradanje, prav nasprotno, če ne jemo, je izdelek manj učinkovit!) - odvečne kilograme (oz. maščobe) izgubljamo, ne da bi morali v celoti spreminjati prehranjevalne navade (od-povemo se le sladkorju oz. slaščicam, ostalo hrano -tudi mastno, pa je prav zaželeno uživati) - ker gre za "direkten napad" oz. razgrajevanje maščobnih celic v telesu ("sala") se drugim shujše-valnim preparatom ni treba odpovedati. Večini le-teh prav v boju z maščobami v telesu zmanjka moči, tu pa "nastopi" Voldafar izdelek - gre za nizozemski izdelek (proizvajalec Voldafarma), ki je že osvojil Zahodno Evropo, skandinavske države in celo Ameriko, tržišče, ki je verjetno najbolj na svetu zasičeno s shujševalnimi preparati! - konzumiranje izdeka je popolnoma enostavno (gre za tabletke v lični embalaži) in tako raznih čajev in naptikov ni treba šele pripravljati. Tudi shranjevanje je primerno, v mali embalaži, ki jo lahko damo v predal mize na delovnem mestu, v torbico ali kar v žep. Skratka, izdelek imamo brez težav vedno pri roki, ko gremo na kosilo oz. večerjo. Zato je verjetno to tisti izdelek za hujšanje, ki je tudi najbolj primeren za MOŠKE! - prednost jemanja Voldafar tabletk za hujšanje se kaže tudi v dobrem oz. sproščenem občutku potrošnika, saj tabletka pred obrokom in po njem ne bo že na daleč "vpila" o tem, da smo (zopet) naneki shujševalni dieti. Gre za zelo diskreten način, na katerega lahko nevsiljivo (neopazno za okolico, a vztrajno, izgubljamo odvečne kilograme. Nikomur ni treba vedeti, kako nam to uspeva. Skratka - čudeži se dogajajo ne le v sanjah, ampak tudi v realnem, vsakdanjem življenju, na zelo preprost način. Pokličite in prinesemo na vaš dom. WMM 2. način konzumiranja Pred obrokom in po njem zaužijte eno tabletko z malo vode. Med jemanjem tabletk se normalno prehranjujte, le sladkorju (slaščicam, tudi orehom) se morate odpovedati. V Rrimeru, da jeste malo mastno rano, vam kura ne bo prinesla večjega uspeha. Npr. jejte črn, koruzni, ovseni kruh, namazan z maslom ali margarino, ki vsebuje najmanj 80 odstotkov maščob. Uživajte krompir v normalnih količinah, manj riža in špagetov. Veliko sveže zelenjave in mesa, rib v maslenih omakah. Za hrano si vzemite čas, jejte počasi in hrano temeljito prežvečite. Med obroki zaužijte veliko sadja. Tudi pri pijačah pazite, da niso preveč sladkane. Pijte le malo ali nič sladkanega čaja, tudi kavo manj sladkajte. Ob mrzli hrani raje popijte kozarec mleka, kakšne lahke pijače ali mineralno vodo. Želimo vam veliko uspeha! 3. cena izdelka 2.500,00 SIT - 1 kos 4.700,00 SIT - 2 kosa 8.900,00 STI - 4 kosi V vsaki škatlici je petdeset tabletk, kar ob jemanju največ 6 tablet na dan (pred in po treh glavnih obrokih), zadošča za en teden, 4 kosi pa za ves mesec. Pomislite, kaj drugega, tako koristnega, si lahko privoščite Naročila vsak dan od 8. do 17. ure na tel: 061/159 34 77 za tako nizko vsoto na mesec? Naročila sprejemamo po telefonu, izdelek pa vam prinesemo na dom. Plačilo po povzetju. Pokličite danes, prejeli boste jutri. Pismo, ki ga je poslala Astrid V. D., ki nas je zelo razveselilo: Z mojim pismom želim pohvaliti proizvod VOLDAFAR. Prej sem imela pri 170 cm višine 66 kg. Glede na moj poklic, namreč opravljam delo s strankami, me je mož venomer rahlo zbadal, da se sedaj lahko od tega poklica poslovim, če ne bom pazila. Potem pa sem slišala za proizvod VOLDAFAR in odločila sem se, da poskusim shujšati z njim. Po zelo kratkem času, tako kot obljublja proizvajalec, sem shujšala na želenih 54 kg. S to težo pa sem zelo zadovoljna in tudi moj izgled se je zelo Ropravil. Še enkrat prisrčna vala za Vaš proizvod. OBČINA TRŽIČ Komisija za povojne poboje, pravno dvomljive procese In tovrstne nepravilnosti Trg svobode 18, Tržič Na osnovi sklepa komisije z dne 25. 10. 1995 objavljamo: JAVNO ZBIRANJE PODATKOV 1. O pogrešanih osebah v občini Tržič od leta 1941 dalje 2. O lokacijah neregistriranih pobojev in grobišč v občini Tržič 3. O pravno dvomljivih procesih v občini Tržič OBRAZLOŽITEV: Komisija želi prizadetim občanom pomagati pri odkrivanju grobov, postavitvi skupnih spominskih obeležij in pri reševanju ostalih nepravilnosti v medvojnem in povojnem obdobju. Zato komisija poziva svojce pogrešanih, očividce in ostale občane Tržiča, ki karkoli vedo ali želijo vedeti o posameznih ali skupnih pobojih in krajih grobov ter o nepravilnih procesih, naj to pisno sporoče na naslov: OBČINA TRŽIČ, Komsiisja za povojne poboje, pravno dvomljive procese in tovrstne nepravilnosti, Trg svobode 18, 64290 Tržič. OM znam brati, berem Medi »rek, San [idričeva47a, S\-mm^^^^^Smi21«>' • Pomožna zdravilna sredstva • Ortopedski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence d\\sAima perilo & angora volne »vi p it** Natk, <*to, ES£ Novj >tetr S P S >db Podlj Narsk M s rt SPrerr Se 0vin*k( I Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do ^vJfckiad ---------------" >h]b0|jz fc na nagradne križanke M LINE ^ Prejeli smo kar 1.966 rešitev nagradne križanke. 8?pj fr^Jf^ Goreniskeaa alasa in reševalce križanke M LlNt .jp, ili Ki ov Velika izbira perila iz angora volne za ženske in moške. Izžrebanci Gorenjskega glasa in reševalce križanke M obveščamo, da smo prejeli veliko nepravilnih ^{,'jfillruiu Gesla nepravilnih rešitev so bila: Skladnost je v kvaiilo.fl vrrn■■• ceni, Skromnost je v kvaliteti in ceni ter Skrajnosti^ U|< kvaliteti in ceni. Pravilna rešitev pa se glasi: SKRIVA , JE V KVALITETI IN CENI. d„je vj.h Izmed pravilnih rešitev je komisija izžrebala našle !>0(i0'" srečne reševalce: a^^ilov 1. nagrado prejme Kristina Ralič, Kaštela 18, KroP^.f ^Pe^j-nagrado prejme Marija Škufca, Gradnikova fjap$totn; Radovljica; 3. nagrado prejme Marija Rus, ^^ep-^'otnj 87, Golnik. Tri nagrade Gorenjskega glasa Da P^^i^v^., Angela Dežman, Vodnikova 8, Lesce; Jože Štete, 0^ ■ NI le Krize; Janez Urh, Boh. Bela 92/a, Bohinjska Bela^^,, Nagrajencem čes GAULOISES BLONDES Koroška cesta S, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. PETEK, 10. l'j PIZZA PAR^ S PIZZERIJ0 DARE SOBOTA H- *M KONCERT' nastopil b° nepozabni a JASMIN STAVg^ MODNO IN UGODNO Za delo v prodajalni obutve Turbo-SchUh v CENTRU INTERSPAR v Ljubljani iščem0' . 7. NAMESTNICO POSLOVOD^ 2. BLAGAJNIČARKO Pogoji: 'f pod 1.: izobrazba komercialne ali trgovske smeri, a^^\0 vodenju, izkušnje pri delu z računalniško blag3' pod 2.: izobrazba trgovske smeri, izkušnje pri delu z računalniško blagajno ^^ef Ponujamo delo v moderni prodajalni obutve in stirr|U osebni dohodek. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo na Stiefelkonig, d.o.o. Kadrovska služba Tržaška 53, p.p. 30 62110 MARIBOR na*' Pad aj, lav n Bi ■. 9| , Ni Ni* SS r0j; ta te* 'M)v ■ I GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 11. STRAN • GORENJSKI GLAS 0vi Forum ponuja finančne podatke o podjetjih "iBON" razburja direktorje in podjetnike ikodn°V" " ^J;ektorji >n podjetniki so pred dnevi v kupu Novi pQeVne P°^te dobili tudi reklamno sporočilo podjetja Natkp ^"i n Mubljane, ki na disketi ponuja bonitetne 'e podatk3 41 aktivnih podjetij v Sloveniji. Kot dokaz, da Matu re? imajo, je vsak naslovnik dobil tudi natančne dire)(to ? Sv°jem podjetju. Takšno ponudbo je dobil tudi naš Pw",,n nemalo presenečen lahko le strmel v podatke o ''^'dno r^'asu> °^ matične številke pa vse do koeficienta 11 m povprečne plače na zaposlenega. I 'Novj Fn n'tetn m toreJ ponuja iBon pa je seveda zelo enostav- ^oslej pr!L|P.ot*atke> k* jih je na. Novi Forum ponuja te P'aiiinj aJa'a le Agencija za podatke vsakomur, ki si to želi, '"formira r^met' nadziranje m majhna podjetja morajo zanje Kdbj n]e- Založba v svoji odšteti 39 tisoč tolarjev, srednja la^Unalni§k^S-° Prav'> da so 48 tisoč tolarjev in velika 78 12 ra^Uno Stausučnih podatkov potrebno povedati, da Agencija Nar* u ?dskir> izkazov gos- za plačilni promet ponuja BON a disket- b za lansko let0- 1 za eno podjetje za 4.886 tetni p d11 jo tako zbrani boni- tolarjev. Ujetjih c° 30,941 aktivnin Razburjenje med direktorji v Sloveniji, uporaba in podjetniki se seveda razuml- Pfogram napravili tisoč tolarjev. Za primerjavo je jivo, zadevo že raziskujejo kriminalisti, ovadbo je predložila Agencija za plačilni promet. Menda so že odkrili, da je Novi Forum, ki ima sedež v Stegnah, celoten program kupil za Zavodu za statistiko za približno 170 tisoč mark. V Novem Forumu seveda pravijo, da zakona niso kršili, da podatke res zbira Agencija za plačilni promet, nima pa izkjučne pravice za njihovo prodajo in da je vse skupaj samo posel in nič drugega ter da so podatke skušali najprej kupiti na Agenciji za plačilni promet, vendar je bila cena pri Zavodu za statistikov ugodnejša. Zakon predpisuje, da mora računovodja v vsakem podjetju takšen iBON sestaviti v štirih izvodih in dva poslati Agenciji za plačilni promet, ta pa jih posreduje Zavodu za statistiko. V uredbi o obveznem posredovanju statističnih podatkov iz bilanc stanja in uspeha je zapisano, da je prepovedano objavljati podatke o poročevalskih enotah, torej o posameznih podjetjih. Zakon o gospodarskih družbah pa pravi, da podatki iz letnih poročil podjetij niso skrivnost, na razpolago pa so pri Agenciji za plačilni promet, vendar proti plačilu stroškov. Zgodbe seveda še ni konec, saj moramo počakati na izsledke policijske preiskave, ki naj bi bili znani v kratkem. Kakšen bo, je težko napovedati, saj smo že zdaj lahko opazili, da na Zavodu za statistiko zakone tolmačijo drugače kot na Agenciji pa plačilni promet. • M.V. plitice Nika kupilo 16 skladov °bTrtna zb°mic.a opo.zarja. "ele*niki f^JuČiH11 n°V" " V tovarni Niko Železniki so 24. oktobra sklaH ^avno prodajo svojih delnic, zanje seje odločilo kar SPrern°V V<* invsticiJskin družb. druiDe ?mba, ki so jo poleti izsilile pooblaščene investicijske 'iskejf ^° Pome8a izraza prišla pri javni prodaji delnic irt ?t0claje s podJetJa Niko iz Železnikov. Ob zaključku javne 2- ' .sklad,? namre<- ugotovili, da se za njihove delnice potegeju kar - ^ {!aJbo]i 7 v Pooblaščenih investicijskih družb in na seznamu so ^Direkt0^an^ !nvesticijske družbe kot so Maksima, NFD, Vipa itd. '.Stranj in 3 • a Železniki Tina Nastranova nam je povedal, da je irektorj dn^'nvcsticijske d ..stran"j ca Nika Železniki ... J'.'0 na' VcsticiJskih družb car za 282 odstotkov preplačil, saj je ■'jskih dra*u0laS0 za 72.860.000 tolarjev delnic, vplačila investira doi"■ Pa so znašal kar približno 1,5 ,5 milijarde tolarjev. Crje bi]110-2 ^'ka Jc b''0 veliko zanimanja tudi med državljani. b°do Sev a Javna prodaja zaradi navala skladov daleč presežena, g P* j°s,avjijea delnicam za 30 odstotkov povečali ceno, ki sojo prej 0: eln'c dr? tisoč tolarjev. Vendar pa imajo pri javnih prodajah \i0 Sžba«,- 'Jan' prednost pred skladi oziroma investicijskimi t i''i le Zato bodo po besedah direktorice Nastranove ljudem teti J^ogel ~Stanke certifikatov. Vrednost delnic namreč ne bo več *k"a k2nesck >n Vulb°do ostanki v ti ker je njihova nominalna vrednost precej )av ■ — "siauKi lahko kar nekaj vredni. °d0 aIL1 Podaji je bilo 7.286 delnic Nika, prvi izračuni kažejo, da ebii0 pavijani imeli 3.705 delnic, skladi pa 3.361 delnic. Sicer pa pe,jalij3Vni Pr°daji 20,31 odstotka vseh delnic Nika, sicer pa so M^ni d^'frno razdelitev in notranji odkup, ki imata 37,7-^stotnj i .■ Skupaj z javno prodajo pa to predstavlja 58-^.ravi{e astniški delež. Poleg tega imajo denacionalizacijski PadajoCl ^,3-odstotni delež, trije skladi, ki jim delnice J0 Po zakonu, pa 38,7-odstotnega. • M.V. J^ia prodaja delnic tudi v blejskem LIP-u So8la'sie°V* * B,ejski LIP je minuli teden dobil prvo ttttfoji a.8encije za privatizacijo, za javno prodajo bo Ble-|enin 23 odstotkov delnic. -•^ aJ tež ^ ^e 'mel s Pr'PraV0 programa lastninjenja kar av- saj se je zapletalo pri dogovorih z denacionaliza- 3*M ?aradi" zuPravičenci, program pa so morali popravljati, ker je aPletov pri Petrolu njihov cenilec izgubil licenco, stvari končno le pripeljali do prvega soglasja, saj so n^o in govoriti še z zadnjo denacionalizacijsko upravila ja" P°Pravili cenitev. Prodaj0 "df le blejski LIP zanimiv, ker računa tudi na javno n°tranji orrl c" *zvedli bodo seveda interno razdelitev in V ^aVri' Dr h P' Približno 23 odstotkov delnic pa bodo ponudili p krugj aJ'.. ponudili jih bo za 439 milijonov tolarjev. °dnartu n°vica pa se nanaša tovarno masivnih plošč v v>e na Upr' so Precl ^asorn ustavili proizvodnjo. Zdaj so Jela v avneru odboru dogovorili, da bosta osnovna sredstva Hlil l^iem dva bivša delavca in proizvodnja se bo manjšem obsegu. V Lipovi tovarni v Je bilo zaposlenih 51 ljudi, najemnika sta jih jjlaVnee'f "a zapsliti 27 ljudi. Preostale pa bodo po besedah . Rih t : rektorja LIP-a Franca Bajta skušali zaposliti v JaT p^artula' V »a Si ^nč VPi°vV,h družbah, brez dela bodo ostali le, če'to to ne u8ih T • lrektorja LIP-a Franca Bajta skušali zaposli ^ L'Povih - takšnih pa bo verjetno nekaj več kot deset. !^v°dnja večja za 15,1 odstotka Po statističnih podatkih je bila industrijska Delničarji Adriatica pohiteli 1» ^fati ^' 1 od\na ^*orenJskem v letošnjih prvih osmih mesecih ne^vgusta • a ve^a kot ,ani v tem ^asu* vNnov3)'6 k''a za 12 odstotkov manjša kot julija letos, kar je l(, |3,7 Q. Phv dopustov; glede na lanski avgust pa je bila večja Poy njih prv-K^3, Slovenska industrijska proizvodnja se je v 'Vi>e^la 2a !, 7mcsecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem h*[ rnan« odstotka, avgusta letos pa je bila glede na lanski Vd deseti Za 5>1 odstotka- Prvv^ov in i011 ln(lustrijskimi panogami, ki predstavljajo več kot 90 C °srnih Slrijskc Proizvodnje na G Upokojeni obrtniki morajo zapreti delavnice Spremembe pokojninske zakonodaje bodo problematične tudi za domačo in umetno obrt Kranj, nov. - Obrtna zbornica varovanje pa odtlej ob upoko- Slovenije je na tiskovni kon- j i t v i zahteva dokazilo o ferenci opozorila na probleme, prenehanju samostojne dejav- ki jih bodo povzročile spre- nosti. Praktično to pomeni, da membe zakona o invalidskem morajo obrtniki z upokojitvijo in pokojninskem zavarovanju, zapreti obrat, ki prihajajo v drugo parlamcn- Obrtna zbornica opozarja, da tarno branje. bo to povročilo še večjo brezpo- Predsednik Obrtne zbornice selnost, saj naj bi v prihodnjih Miha Grah pravi, da vlada ni dveh letih s tem izgubili približ- upoštevala njihovih dopolnil, no pet tisoč delovnih mest. Ker po katerih bi se samostojni nova obrtna zakonodja ne poz- podjetniki posamezniki po na- na več pojma dopolnilne dejav- čelu obveznega zavarovanja v nosti, tudi če sami ne delajo, ne invalidsko in pokojninsko za- morejo več legalno opravljati varovanje vključili le, če bi bil obrtne dejavnosti, to njihov edini in glavni poklic Spremembe pokojninske za- in torej bi bili zavarovani že konodaje bodo probleme povz- drugje ali upokojeni. Obrtna ročile tudi pri opravljanju zbornica s tem opozarja pre- domače in umetne obrti. Obrt- dvsem na problem upokojenih na zbornica si prizadeva, da bi obrtnikov, ki se jim do začetka jo ljudje lahko opravljali le na letošnjega leta ni bilo potrebno podlagi obrtnega dovoljenja in obvezno zavarovati. Zavod za se ne bi bili dolžni prijaviti kot pokojninsko in invalidsko za- podjetniki posamezniki. Izvoz narašča, še bolj uvoz Kranj, nov. - Po predhodnih podatkih je gorenjsko gospodarstvo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem izvoz povečalo za 38,5 odstotka, uvoz pa za 42 odstotkov. Izvoz blaga je znašal 677 milijonov dolarjev, uvoz na 534 milijonov dolarjev, kar pomeni, da je bila blagovna bilanca pozitivna in presežek je znašala 143 milijone dolarjev. Območna zbornica zdaj preglednico izvoza in uvoza pripravlja tudi po novih občinah, na Gorenjskem jih je zdaj petnajst. Daleč največ izvoznikov je v kranjski občini, saj je izvoz v letošnjih prvih sedmih mesecih znašala 335 milijonov dolarjev, na drugem mestu je s 87 milijoni dolarjev izvoza jeseniška občina in na tretjem s 67 milijoni dolarjev škofjeloška; sledijo pa Železniki s 44 milijoni dolarjev, Radovljica s 42 milijoni dolarjev, Tržič s 36 milijoni dolarjev, Žiri z 28 milijoni dolarjev, Bled zs skoraj 20 milijoni dolarjev izvoza itd. Na repu lestvice je občina Cerklje, kjer je bilo le za 634 tisoč dolarjev izvoza. Će pogledamo dejavnosti, je seveda daleč največji izvoznik industrija, ki je ustvarila 650 milijonov dolarjev izvoza, na drugem mestu je trgovina s 12,7 milijona dolarjev izvoza in na tretjem mestu finančne in druge poslovne storitve s 7,5 milijona dolarjev izvoza ter na četrtem obrt s 3,8 milijona dolarjev izvoza. Seveda so to podatki o izvozu blaga, kar pomeni, da niso vštete storitve, kamor štejemo tudi turizem. orenjskem se je v letošnjih e povečal v sedmih in sicer v '*Vodnii i!!i.es?ciri obseg proizvodnji stilne preje in tkanin za 43,5 odstotka, v proizvodnji 32,9 odstotka, v kovinsko v predelavi kavčuka za f'l(»V;i'|hniSl/0jev 11 sgjpJstotk'L - "osli za 20'3 odstolka V Vi^\k V Cr"' mctalurgiji za 9,4 odstotka, v proizvodnji končnih gE^a, ? "V Za c^l odstotka in v predelavi kemičnih izdelkov za 0,2 Kfjjih teksn^u'3 Pa sc Jc v trcn dejavnostih in sicer v proizvodnji *a 2 Q ^ 'zdc'kov za 3,1 odstotka, v proizvodnji živilskih ■ odstotka in v proizvodnji obutve za 2,7 odstotka. Kranj, nov. - Italijanski Lloyd Adriatico prodaja delnice koprske zavarovalne družbe Adriatic za 30 odstotkov nominalne vrednosti, zato je med drugimi delničarji zanje dosti zanimanja. Tržažka zavarovalnica Lloyd Adriatico je 26-odstotni lastnik koprskega Adriatica, pred dvema letoma je kupila 5864 delnic po 900 mark, njihova nominalna vrednost pa je 500 mark. Prek naše zavarovalnice jc skušala prodreti na vzhodne trge, kar se ni uresničilo, v začetku leta pa jo je prevzela nemška zavarovalnica Allianz, druga največja na svetu. Ker jc ugotovila, da v Adriaticu ne more pridobiti večinskega deleža, se je odločila za prodajo teh delnic s 70 odstotnim diskontom. Delničarji Adriatica so ponujeno priložnost zgrabili in v Kopru so dobili devet ponudb, med njimi je tudi posameznik. Nekateri ponudniki so pripravljeni kupiti vse Llovdove delnice. Koprčani so ponudbe poslali v Trst, kjer se bodo v kratkem odločili, komu bodo prodali svoje delnice, ki jih ponujajo za manj kot milijon" mark. Tradicionalni borzni seminar v Portorožu Obveščanje izdajateljev vrednostnih papirjev Portorož, 6. novembra - V Kongresnem centru Bernardin v Portorožu se je v nedeljo, 5. novembra, začela 12. tradicionalna konferenca Ljubljanske borze, ki bo trajala do danes, 7. novembra. Na njej se redno srečujejo vsi, ki delajo na področju vrednostnih papirjev, direktorji in finančniki, bančniki, investitorji, študenti in drugi, ki jih zanima poslovanje na borzi. DraŠko Veselinovič, generalni direktor Ljubljanske borze, je v pozdravnem nagovoru udeležencem konference povedal, da borza uvaja ocenjevanje obveščanja izdajateljev vrednostnih papirjev. Ocenjevanje se bo nanašalo tako na tiste vrednostne papirje, ki že kotirajo v uradni borzni kotaciji kot tudi na vsa ostala*podjetja, ki so proces lastninjenja izpeljala tudi na podlagi javne prodaje svojih delnic. S tem naj bi se povečala stof*nja zavedanja podjetij o pomembnosti informiranja in izboljšala kvaliteta storitev na celotnem trgu vrednostnih papirjev. Uspešnost obveščanja izdajateljev se bo ugotavljala za polletno razdobje. Rezultati ocenjevanja in podelitev diplom bo na borznih konferencah v Portorožu spomladi in jeseni. Veselinovič je povedal tudi, da bo zadnji letošnji borzni sestanek 14. decembra. Konferenco je odprl Janko Deželak, minister za ekonomske odnose in razvoj, ki je dejal, da bo inflacija konec leta 9-odstotna. Finančni presek Slovenije je predstavil prof. dr. Ivan Ribnikar z Ekonomske fakultete. Vlado Dimoski, državni sekretar za industrijo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti je predaval o prestrukturiranju dolgov v Sloveniji, prestrukturiranju slovenskega gospodarstva in lastninskem preoblikovanju ter o industrijski politiki Slovenije. V nadaljevanju je bila konfrenca namenjena^izobraževanju borznikov o terminskem poslovanju, izdaji vrednostnih papirjev v dematerializirani obliki, poteku privatizacije v Sloveniji itd. • Polona Oman Vezenine same predlagale prisilno poravnavo Kranj, nov. • Upravni odbor blejskih Vezenin je sodišču predlagal prisilno poravnavo, s katero naj bi upnikom takoj odplačali 60 odstotkov dolgov, preostanek pa naj bi jim upniki odpisali. Blejske Vezenine so imeli pred dvema letoma za približno pet milijonov mark dolga, medtem so uspeli odplačati že večino starih dolgov, preostalo je še približno 90 milijonov tolarjev. Pri odplačilu s'tarih dolgov jim je pomagal novi lastnik - zasebno podjetje Andor, ki je jamčilo za odplačilo dela dolgov, od sklada za razvoj pa pred dvema letoma kupilo 80-odstotni lastninski delež Vezenin. Preostalo jih je torej že približno petino starih dolgov, ki naj bi se jih znebili s pomočjo prisilne poravnave na sodišču. Direktor Milan Hodobivnik pravi, da so se upniki različno odzvali na predlog prisilne poravnave, skoraj prepričan pa je, da bo uspela. Vezenine ustvarijo 13 milijonov mark prihodka letno, še vedno pa imajo veliko dodelavnih poslov. Tako ne ustvarijo dovolj dobička za posodobitev proizvodnje, če bo prisilna poravnava uspela, bodo za posobitev proizvodnje namenili približno 70 tisoč mark, sicer bodo izgubili korak s časom. V Vezeninah je zaposlenih 312 ljudi, 50 jih nameravajo še odpustiti in to iz režije, delavci v proizvodnji pa naj bi svoje delo obdržali. 08 BO DTE C H 11 V DO ° @ D, d,o.o. Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 3. alinee 16. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. list RS št. 71/94) - dalje Zakon ter ponudbe Sklada z dne 6. 2. 1995 ORGAN UPRAVLJANJA UNITECH LTH-OL, d.o.o., Škofja Loka, Vincarje 2 ponuja vsem upravičencem ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE 1. Ponudba se nanaša na odkup celotnega poslovnega deleža Sklada v družbi UNITECH LTH-OL, d.o.o., Škofja Loka, Vincarje 2 in sicer: 1.1. 13,2 % osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve 2. Ponudba se nanaša izključno na upravičence, ki jih opredeljuje Zakon: 2.1. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci UNITECH LTH-OL, d.o.o., Škofja Loka, Vincarje 2 3. prodajna cena poslovnega deleža v lasti Sklada, ki je enak 13,2 % osnovnega kapitala družbe, z uporabo računa interne razdelitve, znaša 103.676.000,00 SIT 4. Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP. 5. Organ upravljanja UNITECH LTH OL, d.o.o., škofja Loka, Vincarje 2, poziva vse upravičence, da mu v roku 30 dni od objave te ponudbe v Gorenjskem glasu in na oglasni deski družbe, predložijo potrdila za manj izplačane plače iz 25. a člena ZLPP. 6. Upravičenci predložijo potrdila na sedežu družbe UNITECH LTH-OL, d.o.o,. Škofja Loka, Vincarje 2, vsak delovni dan med 13. in 15. uro v izplačilni službi. 7. Upravičenci lahko dobijo vsak dan med 13. in 1§. uro dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu družbe pri ga. Mileni Oblak. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: PEUGEOT 605 2.0 SLi BREZČASNOST Minljivost vztrajanja posameznih avtomobilov na avtomobilskih trgih je zelo relativna zadeva. Največji in naj prest iž-nejši pcugeot z oznako 605 gotovo sodi med tiste, ki s svojo obliko in zunanjimi merami na cesti vzbuja kar precej spoštovanja, tudi zato, ker mu je namenjeno življenje skoraj tja do konca tisočletja. Kdor nc verjame, mora pač preizkusiti sam. Peugeot 605 ni več rosno mlad, toda na pogled še vedno atraktiven in še vedno svež avtomobil, ki sodi že v višji avtomobilski razred. Njegova oblika, je pravzaprav značilno peugeotovska, pa naj bo to na sprednjem delu z rahlo poševno prirezanimi žarometi in masko hladilnika z dovolj velikim hišnim logotipom, na širokih in nekoliko napihnjenih bokih ali pa na klasično limuzinskem zadku, kjer je prepoznaven predvsem po obliki zadnjih luči. Za pretirano zaobljene karoserijske robove je ta nekdanji Peugeotov prvenec pre-zrel, za oglatost premlad, toda njegova celotna podoba je skoraj čudežno brezčasna. MEŠETAR +oblika +udobje +ekono-mičnost I -oblika armaturne plošče -pospeški -hrup pri višjih vrtljajih. malo. Že kar takoj pre4 vžigom je namreč potrebno vtipkati štirištevilčno kodo, ki sicer varuje avtomobil pred nepovabljenimi vozniki, stikala in ročice pa so namenjeni še električnemu pogonu stekel v vratih, nastavitvi bočnih ogledal meglcnkam, klimatski napravi, in tudi upravljanju z radiokase-tofonom, ki ga voznik lahko uravnava s posebno obvolans-ko ročico, vse to pa je skupaj z alarmno napravo in daljinskim uravnavanjem osrednje ključavnice, seveda na voljo pri paketu opreme, ki nosi oznako SLi. Pod motornim pokrovom šibkejše motorne različice je spravljen znani dvolitrski motor s po štirimi ventili na valj in 133 konjskimi močmi. Tako kot vsak Peugeotov motor, je tudi ta pri hladnem delovanju neko- Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč L'tijskih in gozdnih zemljišč, ki nam jih je P°s. £ ji jc in izvedenec Pavle Okom iz Škofje L« 'j Cene k me sodni cenilec informativne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od p°n (cf povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele jj drugih ekonomskih vplivov, ki lahko začetno ceno povišaj0 polovico. Bonitetni razred Njiva, int. sadovnjak Travnik, ekst. sadovnjak Pašnik Gozdno zemlji*5?. Peugeot 605 SLi: največji med Peugeotovimi limuzinami. Območje upravnih enot Kranj in Škofja Loka liko nemiren, ko pa doseže delovno temperaturo pa umirjen in sorazmerno tih. Pri tem velja omeniti, da od peugeota 605 s tem motorjem ne gre pričakovati kakšnih športnih dosežkov in ostrih pospeševanj in tudi pri daljših vzponih mu sapa nekoliko poide, zato pa je razmerje teža - moč bolj ugodno pri doseganju spodobnih potovalnih hitrosti, še bolj pa pri ekonomičnosti. Ta je zagotovo ena od boljših, če ne tudi nekoliko presenetljivih lastnosti tega avtomobila, saj se povprečna poraba pri normalni uporabi giblje pod desetimi litri neos-vinčenega bencina na 100 kilometrov. Notranjost jc razkošno velika, toda oblikovno vsaj tam, kjer je mesto za voznika, nekoliko zaostaja za zunanjostjo. Armaturna plošča je zasnovana klasično, skorajda rahlo dolgočasno, a po drugi strani ji je treba priznati založenost z vsemi potrebnimi instrumenti, preglednost in uporabnost. Tudi vse drugo v tem peugeotu je na pravem mestu in vozniku ni potrebno metati oči po vsej armaturni plošči, da bo našel pravo stikalo, čeprav teh ni CENA do registracije: 4.004.000,00 SIT (Avtohiša Claas, Ljubljana) Karoserijske poteze v stilu avtomobilske brezčasnosti. Pri udobju potnikov je avtomobilu v veliko pomoč dobro uglašeno podvozje, s katerim je tudi lega na cesti zelo zanesljiva, voznik ima na voljo lahkoten volan s servoojčavelnikom, za zanesljivo ustavljanje pa skrbijo vse štiri kolutne zavore, ki so spredaj tudi hlajene in opremljene z zavornim sistemom ABS. In če strnemo vtise, peugeot 605 je zagotovo med tistimi EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090731-20 SAMO ZA ODRASLE -► 156 SIT/MIN -►KiSSUNE -►24 UR V ŽIVO t VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA IA\O O5™1 &SfTtPP 'nrl 4r3rin pismeno [PREROK p p 101, 61260 LJUBLJANA Zaupajte evoje težave načim prerokom e »vojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Prerok htanja, Marica, Rada, Jožica L. Ivanka.Majda, astrolog.:Mflen, WLZAUPAJTE 1"»n Banana , astrolog.rMflena^ : kajboijšjmJt OPEL FRONTERA PO MESTU IN NARAVI VSAKIČ. KO BOSTE S SVOJO DRUŽINO SEDLI V OPEL FRONTERO, BO TO ZA VAS KOT DOPUST. UŽIVALI BOSTE V MOČI 2.2i 16V BENCINSKEGA ALI 2.8 TURBODIZELSKEGA MOTORJA, V VARNOSTI NAJMODERNEJŠEGA ŠTIRIKOLESNEGA POGONA IN V UDOBJU »PRAVE LIMUZIJE«. OPEL FRONTERA VAS BO Z DRUŽINO IN PRTLJAGO V VSAKEM VREMENU PRIPELJAL KAMORKOLI. PRODAJA VOZIL, SERVIS in REZERVNI DELI avtotehna W0Saq.©. Pintar KoroSka c. 53 a. Kranj, tel.: 064/212 191, 224 621, faks: 064/212 191 avtomobili, ki so najboljši sopotniki dolgih cestnih potovanj, tako po udobju, kot tudi po drugih voznih lastnostih. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Notranjost: zaostanek za zunanjostjo. Motor: štirivaljni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1998 cem, 97 KW/ 133 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4765 mm, š. 1800 mm, v.1415 mm, medosna razdalja 2800 mm, prostornina prtljažnika 497 1. Najvišja hitrost: 205 km/h (tovarna), 207 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h 10,9 s. Poraba goriva po ECE: 6,5/8,0/ 11,6 litra neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,3 1. • M. Gregorič, slike Tina Doki 1. 434,40 326,00 152,00 1 2. 391,00 282,00 130,00 1 3. 347,50 239,00 109,00 4. 304,00 195,00 87,00 5. 261,00 152,00 65,00 6. 217,00 130,00 43,00 7. 174,00 109,00 22,00 8. 130,00 87,00 - Območje upravne enote Radovljica 1. 397,90 298,00 139,00 2. 358,00 259,00 119,00 3. 318,00 219,00 99,00 4. 278,50 179,00 80,00 5. 239,00 139,00 60,00 6. 199,00 119,00 40,00 7. 159,00 99,00 20,00 8. 119,00 80,00 - 139,00 17,00 96,00 65,00 52,00 35,0 17,00 Odkupne cene bikov Odkupne cene bikov, starih do dveh let, ter telic, krav p ^ in kastratov, starih do dveh let in pol, v gorenjskih ki (Škofja Loka, Radovljica, Jesenice in Bohinj): ^ Plačilni in kakovostni razred I. E2, E3 II. E1.E4.U2, U3 III. E5, U1.U4, R2, R3 IV. U5, R1.R4, 02,03 V. R5,01,04 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 Odkupna cena (v s% * meso ♦Jivaj?' 265,38 242,30 491,45 448,70 427,35 363,25 320,50 256,40 Cene so se nazadnje spremenile novembra lani. Salon vozil CIMOS CITRO^ Gregorčičeva 8, KRANJ telefon: (064) 211 380 ^3 ^MERKUR AVTODELI - AVTOSALON fl ŽELEZNIŠKA 6. LESCE, TEL.: 064/7*^ Zrne Piho l S Ker iq/i ob s 4 Hi ***** Med S* J* 4, Ve lift ter. no Vreme nam za danes napovedujejo Jterno do pretežno oblačno, a suho vreme. Se bo ^ »eter. Tudi v sredo in četrtek bo suho vreme, ^terpa bo počasi oslabel tUNINE SPREMEMBE Jrr b° (}e) danes polna luna nastopila ob 8.20, JjJJ* bi bil po Herschlovem vremenskem ključu dež Severozahodniku ter sneg ob vzhodniku. 38 30 77 15 10 i 45 Z Dannyem v Benetke Hiramo STARE RAZGLEDNICE ^i tal nfa ^ 'me'' ^ar ne' spet drugi bodo v C a li do penzijona skriti prečL° em in varnem pov-liče, tret^ se Pa sPloh nikoli. ^o\lr ,ne lotijo, če le ni C n° Potrebno. Posln? Uvrstiti, recimo, naše ^'^ditf"0 P° tem' da S° ^ konča. Tudi pred minulimi prazniki so končali v petek in če štejemo še ponedeljek, ko so terenci, so bili s svojega delovnega mesta v parlamentku odstotni kar deset dni! Prave male bogovske počitnice in noben problem, da jih s poslansko plačo ne bi preliveli kje na morju ali v eksotičnih delelah! Ko pa se ti zgodbeniki uspeha vrnejo, jih bomo spet lahko občudovali v parlamentu. Zdijo se kot neka daljnja eksotika in v marsikaterem primerku tako nepredvidljiva količina, da te včasih kar s stola vrle! Če jih spet primerjamo z župani, so kot mali nedotakljivi bogci in boginje: vsak klošar, ki le hoče, lahko. N *e privoščili kar celo- 7? Jo tr ^Pust, potem bi rekli, ki »?la>. tista lena kategor- [ybnende& & ni neobhodno %ox^0, Če pa bi sodili po Prim" ^emi, ki jih občasne Prvj6 V Parlamentu, so brl v ' irizeni in ambiciozni jovf.ur'J«. Večkrat seveda daje-A% da se lotijo tudi tistega jL'.sp'oh ni potrebno. Hi, Ca K tako kot vedno, > .'e v»ies. Če jih primerjamo '* - lupani, s katerimi j0 v;i"m0 najbolj primeri-«os,fu!em so poslanci uhuhu KP°die! Kar zamislite si v& ki 8« v ponedeljek m Ho b° aH ki ni v ponedeljek \k,ali drugače dosegljiv! koljenica bo povedala, kje m0. naJti, kajti lupan mora "C le v Ponedeljek za kakš-MPoslanca! \ , n'. bodo rekli v Ljublja-hč,nedosegljiv. Poslanci v Iqj0 Qelkk namreč menda de-*%Ja terenu, v svojih po-%iln Pisarnah. V stiku so z Kll;ali občani ali nekaj \lslanci torej začnejo svoj \ ni de/ovni teden v torek, Se jim v petek vsa rabota Glosa Tema tedna Kod si hodil, kje si bil? Poslanec in sploh vsak politik mora biti -predvidljiva količina! Ne pa da enkrat podpišejo kakšen predlog, nato pa se umaknejo, rekoč: se umikam, ker nisem vedel.. In potem ti gredo turistične poslovalnice po neki TV reportali navdušeno vzklikat', kako krasno da se prodajajo letošnje jesenske počitnice. Saj se lahko - če pa smo naše praznike tako naštudirali, da padeta dva praznična dneva sredi tedna. Več kot dovolj časa za krajše počitnice! In če smo le zgodba o uspehu, ne sme biti noben problem, da se ne bi šli mnolično jesensko odpočivat v daljne delele ali v zdravilišča! vsak ponedeljek zarana prime za kljuko lupanove pisarne, od svojega poslanca pa lahko le sem in tja kaj prebere ali sliši. Pa še to ne od vsakega svojega poslanca! Prenekateri se še do danes ni sploh nič oglasil in v tej majhni Sloveniji se komaj ve, ali sploh še Uvi in če je dobrega zdravja. Človeka začne le kar malo skrbeti, če poslanca iz svojega okolja sploh ni slišati: kod si hodil, kje si bil, da si poslanske čeveljčke rosil? Mar dela kot mravljica, tiho in skrito, a neumorno v kakšnih parlamentarnih komisijah? V splošno dobro in korist za celi narod? Kar poglejte v parlament, kateri poslanci so za govorniškim odrom! Eni in isti! Eni in isti nepredvidljivo grmovniški, drugi ubogljivo tihotcani tam vsak v svoji klopi. Zmeraj, kadar jih vidim, si rečem: poslanec ali politik mora biti predvidljiva količina! Kaj to pomeni? To pomeni, da moraš vedno vedeti, kaj bo politik povedal, kam se bo usmeril, kakšne zaključke bo skompo-niral! Ne pa da skačkajo malo na lo malo na ono stran ali še huje: da se po kakšnem sklepu enostavno premislijo! Tako se je le zgodilo, da so nekateri poslanci podpisali tisti priviligirani predlog zakona o predčasnih upokojitvenih bonitetah, nato pa so rekli: ah, saj nismo vedeli, zdaj se umikamo. Tako se je pravkar zgodilo, da nekateri poslanci umikajo podpis o zaprtju nuklearke: ah, saj nismo vedeli, zdaj se pa umikamo. Kaj si misliti o poslancih, ki niso predvidljiva količina? Nič drugega kot le to, da jim gre samo »urlaub« po glavi! »Urlaub« z desetimi dni počitka, recimo! Karkoli si le o procesu JBTZ mislite, v tem smislu je zelo ilustrativna izjava neke članice parlamentarne komisije, ki raziskuje ozadje procesa JBTZ. Na prošnjo, naj prebere knjigo, ki so jo napisali JBTZ -ejevci in ji bo potem vse bolj jasno, je kratko in jasno rekla: »Ne, ne bom je prebrala! Se mi je ne ljubi!« • D.Scdej RADIO 10« s f./lft tos.» ton UyyU 107.5 OGNJIŠČE GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 13. 11. 1995 POPEVKE: 1. NO KAPITO - STANE MANCINI 2. IRENA - OLIVER ANTAVER 3. DEKLE IZ ZLATE LADJICE - PEPEL IN KRI NZ-VIŽE 1. KRANJSKO DEKLE - ALPSKI KVINTET 2. VALČEK ZA NAJU - ANSAMBEL MIRO KLINC 3. SOLINAR STARI - PRIMORSKI FANTJE ZMAGOVALNI PESMI PREJŠNJEGA TEDNA: 1. LE PUSTI SRCE NAJ GOVORI - NASTJA DIMNIK 2. ČE VINČEK GOVORI - AVSENIK VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: "Zlati Mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja B. Rupar 2e smo v mesecu novembru in še dva zmagovalca iščemo za letošnji "Zlati mikrofon" Radia Ziri. Oktobrski zmagovalec je ansambel Nika Zajca in pesem Rada me imej. Predlogi na lestvici za mesec november pa so naslednji: 1. TU JE VESELO - ansambel Zasavci 2. PA KAJ POTEM - ansambel Rubin 3. ŽIVLJENJE JE ZAKLAD - ansambel Blegoš 4. JANEZOVA POLKA - Alpski kvintet 5. SPOMIN NA PRVO LJUBEZEN - ansambel Simona Legnarja To so naši predlogi, vi pa glasujte na dopisnicah na naš naslov: Radio Ziri, Trg svobode 2, 64226 Ziri. Glasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ - GORENJSKI GLASV KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIZ ■ 1. lestvica narodnozabavne glasbe z novostmi Pripravlja in vodi: Drago Papler V programu TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ se bo danes, v torek, 7. novembra 1995, ob 21.30 uri prvič zavrtel KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ. Nova serija glasbenih oddaj je namenjena ljubiteljem narodnozabavne glasbe z video lestvico najpriljubljenejših domačih viž. V sodelovanju z GORENJSKIM GLASOM, kjer bo objavljen kupon, bomo v družbi vlakih 14 dni, vmesni torek pa bomo gostili nove ansamble. Prvih sedem skladb ansamblov se bo uvrščalo v naslednjo oddajo, vsakič pa bomo predlagali tri predloge najnovejše produkcije. Za prvo oddajo KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ smo vam pripravili predlog desetine domačih videospotov. PREDLOGI NAJ DOMAČIH VIŽ: 1. SAVČEK - ansambel bratov Poljanšek2. NAŠE ŽENE - ansamble Šibovniki 3. SLOVENSKE GORICE - Slovenskogoriški kvintet Prijateljo 4. VINOGRAD - Mladi prijatelji 5. AMORE, AMORE - Primorski fantje 6. GORENJSKI NAGELJ - Gašperji 7. SLOVENEC JE FACA - Slapovi 8. SLOVENKA MOJA BO - štajerskih 7 9. PRAZNIK V HIŠI - Vrtnica 10. NAPITNICA - Slovenski muzikantje Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel glasbeno kaseto. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov: TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikola Tesle 2, Kranj ali pa GORENJSKI GLAS. Zoisova 1, Kranj 64000, s pripisom "KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ". KUPON Ime in priimek: Naslov: Glasujem za skladbo ansambla: Moj novi predlog ansambla: TUDI DRUGJE JE LEPO vsak torek v Gorenjskem glasu in vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič Vabimo vas, da nas tokrat obiščete v GOSTIŠČU JERUZALEM, Jeruzalem 8, 62259 IVANJKOVCI, tel.: 062/714-504, fax: 062/714-190 Z nadmorske višine 342 metrov vas prevzame občutek varne plovbe nad in med zelenimi neskončnimi vinskimi griči, ki oddavnaj rojevajo svetovno znana vina, kot so jeruzalemčan, ljutomerčan, rizlingi in druga. V ta prelep raj vas vabi pogumen zasebnik Vinko Brenholc, ki si je v graščini uredil gostišče s postorno vinsko kletjo, restavracijo in teraso, ki jim ustvarjajo •čudovito, naravno kuliso prelepa drevesa, ki jih lahko vidite v parku ob gostišču. NAGRADNO VPRAŠANJE: KAJ POMENI beseda FLOKŠA v prleščini. Odgovore pošljite na RADIO Tržič, Balos 4, za oddajo TURIZEM če želite predstaviti svoj kraj, svojo dejavnost v vašem kraju, pišite in potrudili se bomo le za vas. Mio S čebulo do lepote in zdravja Čebula in česen imata veliko skupnega, le da je čebula milejša, rdeča je celo nekoliko sladka. Če hočemo, da nam bo res koristila, je ne pražimo. Čebula spada v jugo ali v pečico, pravi francoski zeliščar M. Messegue. Če jo radi jeste, potem kar sezite po njej. Znani francoski kolesarski šampijon jo je jedel pred vsako tekmo. Zanj je bila čebula pravi dinamit; kakor hitro jo je pojedel, se je pognal kot bomba, je pripovedoval. Prav tako je bilo z nekim boksarjem: šele čebula mu je dala pravi zamah. Francoski kmetje jemljejo čebulo s seboj na polje, kadar jih čakajo težka dela, kot so žetev, trgatev in podobno. Čebulo jedo s kruhom. ludi čebuli pripisujejo afrodizijski učinek. Čebula pospešuje ljubezen, ker čisti kri, ženske pa dobe po njej lepo polt. Toda vseeno se ji odpovedujejo zaradi njenega duha. A glede tega se da hitro pomagati, pravi M. Messegue; osvežite si usta z mentolom, žvečite peteršilj ali zrnca kave. V vsakem primeru jc iepo, če vidiš, kako izginjajo grdi mozolji, kožni izpuščaji in ekcemi, in če veš, da so želodčne in črevesne stene prav tako čiste, gladke, prožne in dobro prekrvljene kot lica. Razen tega uničuje črevesne paratite in pomaga pri trdovratni zapeki. Čebula je tudi učinkovit diuretik, preprečuje zadrževanje urina in pospešuje izločanje seča in natrija. Izločanje povečuje celo, če jo uporabljamo zunanje. Treba je samo prerezati sočno čebulo na dve polovici in si z njima natreti predel ledvic in že se za 25 odstotkov poveča izločanje seča. Tudi pri išiasu bi se morali masirati s čebulo, pravi M. Messeuge. Uživanje surove čebule pospešuje nadalje tudi potenje in nadomešča savno. Tako izločanje skozi kožo pomaga tudi revmatikom. Učinek bo naravnost čudežen. Po čebuli bi morali seči še pri nahodu in angini. Naredite si "čebulno vino" po prastarem receptu: napolnite litrsko steklenico s 100 do 150 grami naribane čebulo, dodajte 100 gramov medu in prelijte vse skupaj z dobrim belim vinom. Ta mešanica naj se namaka dva tedna, potem jo precedite. Pijte jo vsak dan dve do tri žlice; okus čebulnega vina je sicer, malo nenavaden, je pa zato njegov učinek zelo diuretičen in krepčilen. Če torej strnemo lastnosti 'čebule, lahko rečemo, da je krepčilna, da zavira infekcije, je diuretična, odstranjuje gliste, zdravi skorbut, lajša revmo in podobno in da je prav tako kot česen učinkovit antibiotik. Ugotovili so tudi, da koristi tudi pri sladkorni bolezni, ker vsebuje glukokinin, ki znižuje količino sladkorja v krvi. Angleški raziskovalci so pred leti odkrili v čebuli snov, ki preprečuje strjevanje krvi. Čebula se je tako povzpela med najboljše preprečevalce kardiovaskularnih bolezni, ki so bič našega časa. Francoski rejci konj jo zato mešajo med krmo žrebcem, ki bolehajo za trombozo končnin. Por, šalotka, drobnjak, imajo iste, vendar malo manj izrazite lastnosti kot čebula. Zato jih lahko uporabljamo bodisi kuhane v juhi ali primešane solatnim omakam ali pa jih preprosto drobno sesekljane potresemo po juhi, solati... Le čim več jih uporabljamo! Poskusimo še mi Zelenjavna juha 1 čebula, 2 naribana korenja, 1 narezan por, 2 olupljena in sesekljana paradižnika ali 1 žlica paradižnikove mezge, 2 krompirja, 1,5 l vode, sol, poper, bazilika, majaron. Čebulo na olju prepražimo, dodamo narezano zelenjavo in pražimo toliko časa, da se zelenjava zmehča, zalijemo z vodo in skuhamo. Po želji dodamo še jušno kocko in poljubno jušno zakuho. Paprike polnjene s fižolom 1/2 kilograma paprik Nadev: 1/4 kg kuhanega fižola, 3 čebule, 5 Žlic riža, 1 žlica paradižnikove mezge, 2 sveža paradižnika, sol, poper, majaron, peteršilj. Omaka: 1 žlica moke, 5 svežih paradižnikov, 1 jušna kocka, 1 žlica paradižnikove mezge, fižo-lova voda za zalivanje, sol, poper, česen, peteršilj. Paprike operemo, očistimo in vanje nadevamo fižolovo zmes. Drugo za drugo polagamo v posodo in zalijemo omako ter kuhamo na rahlem ognju približno eno uro. Fižolov nadev: čebulo na olju prepražimo, dodamo riž, paradižnikovo mezgo, svež paradižnik in fižol, vse dobro prepražimo, nekoliko zalijemo, dodamo začimbe in kuhamo 10 minut. Dobiti moramo gosto maso, s katero do 3/4 napolnimo paprike. Fižolova omaka: moko na olju prepražimo, dodamo narezan paradižnik, zalijemo s fižolovo in navadno vodo. dodamo še vse ostale navedene sestavine in kuhamo 20 minut. Vse skupaj skozi cedilo pretlačimo, zlijemo po paprikah in skuhamo. Zelena pita 5 dag domačega vlečenega testa, 15 dag špinače, 5 dag skute, 1 jajce, 5 dag masla, 2 dag prekajene klobase, 1 dl kisle smetane, sol, poper, muškat. Prevreto špinačo sesekljamo, dodamo skuto, jajce, sesekljano klobaso, maslo in začimbe -namažemo po testu, zavijemo v zavitek in pečemo 20 minut pri 180 stopinjah C. Ohlajeno narežemo, polijemo s kislo smetano in serviramo. Večbarvni puding / vanilijev puding, 1 sadni puding, 1 čokoladni puding, 1,2 l mleka, 6 žlic sladkorja, 1 stepena sladka smetana. Vsak puding posebej skuhamo malo bolj na gosto in ga izmenično zlivamo v oplaknjene kozarce. Po želji ga okrasimo s stepeno sladko smetano in sadjem. Debela in drobna jajca Vsakdo najrajši redi take kokoši, ki nesejo debela jajca, ker se taka dražje prodajajo. Vendar pa je treba pomisliti, da take kokoši, ki nesejo nebela jajca, kih znesejo veliko manj od tistih, ki nesejo drobna jajca. Prav debela jajca imajo razmeroma tudi več vode v sebi kot drobna, in lupine prvih so težje od lupin drobnih jajc. Glavni del jajca je rumenjak ali črnjak in ta je v drobnih jajcih razmeroma večji od rumenjaka debelih jajc. 50 gramov težko jajce ima večinoma 8 gramov težko lupino, 70 gramov težko kokošje jajce pa ima praviloma 9 gramov lupine. Rumenjak 50 gramov težkega jajca tehta povprečno 17 gramov, oni 70 gramov težkega jajca pa okoli 21 gramov. Beljaka je v 50 gra mov težkem jajcu okrog 26, v 70 gramov težkem jajcu pa okrog 40 gramov. Drobnejša jajca so na splošno okusnejša od debelih, v katerih je primeroma več beljaka, pa tudi več vode kakor v drobnih. Ta mesec na vrtu Pred hujšim mrazom pospravimo v klet še zadnje glave kitajskega zelja. V kleti se bo obržal bolje kot na prostem. V kleti vzimljena endivija rada gnije in jo redno pregledujmo. Večji škodi se izognemo, če sproti odstranjujemo vse nagnite liste, ker bi se gniloba hitro razširila tudi na sosednje rastline. Zemljo, v kateri je vložena endivija, večkrat navlažimo, da glave ne uvenejo. Pri zalivanju pazimo, da ne ovlažimo tudi listja. Ohrovt je izjema in ga lahko pustimo še vedno na prostem, vse druge kapusnice pa spravimo pod streho. Oktobra sajena zimska solata mora dobiti zdaj varovalno odejo iz smrekovih vej, ki preprečuje sončnim žarkom pristop do rastlin. S tem je tudi v zimah brez snega transpiracija močno zmanjšana in so'°.ta bolje prezimi. Pred hujšim mrazom pokrijemo tudi zimzelene dišavnice. Dobe naj vejnato odejo. Ko so rastline mrzle, se lahko poganjki polomijo, zato jih pokrivamo, preden povsem zamrznejo. Izšla je Knjiga motivov za vezenje Križci Pri založbi Vale Novak jc ta mesec izšla knjiga tristotih motivov za vezenje in pletenje. Na sto straneh jc petdeset barvnih fotografij vzorcev v naravni velikosti. V knjigi so natančno izrisani in izvezeni motivi in kompozicije, ki so jih izdelali japonski mojstri. Tudi na Japonskem je namreč, tako kot v Sloveniji, vezenina del narodne'ustvarjalnosti. Vezenje s križci je namreč stoletja zaposlovalo dekleta in žene, v zadnjih desetletjih pa nekako utonilo v pozabo. Zdaj tovrsten hobi ponovno postaja vse bolj priljubljen tudi pri nas. Moda, ki tako v oblačenju kot v opremi stanovanja ponovno čisla vse izdelke ročnega dela, je prispevala tudi k renesansi vezenine, tradicionalnega slovenskega ročnega dela. • M.A. SREDA, 8. NOVEMBRA TVS 1 10.45 Cobi in prijatelji, španska risana serija 11.15Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.35 Tedenski izbor 15.35 Gordijski vozel mamil, ameriški dokumentarni film 16.20 Biblija: Pavlovi pismi Tesa-loničanom 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Sorodne duše, 4. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija: Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče - TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Lepotica dneva, francosko-italijanski film 22.05 TV dnevnik 3, Vreme 22.21 Šport 22.45 Sova: Noro zaljubljena, ameriška nanizanka; Hobotnica, italijanska nadaljevanka 0.15 TV jutri, Videostrani TVS 2 13.00 Euronevvs 14.30 Zgodbe iz školjke 15.00 Tedenski izbor 15.00 Karel Veliki, francoska nadaljevanka 16.00 Sorodne duše, 3. epizoda angleške nanizanke 16.30 Sova, ponovitev 18.00 RPL -Studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.00 EPP 20.05 Športna sreda 20.05 Portreti športnikov: Rosi Mitterma-ier20.25 PPZ v vaterpolu: Triglav -Slavia UK Sportiana, prenos 21.30 Omizje 23.30 TV jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Jutranji program; Novice; Luč svetlobe; Novice 10.00 A-shop, televizijska prodaja 10.15 Šolski video, pono-vitev10.45 Brlog, ponovitev 11.15 A-shop, televizijska prodaja 11.25 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 17.00 Zgodovina ameriškega podjetništva, ponovi-tev17.30Luč svetlobe, 551. del ameriške nadaljevanke18.15 Dra-cula, 21. del ameriške nadaljevanke 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Pika na A 19.30 Šolski video 20.00 Sirene, 9. del ameriške nanizanke 20.50 Unpato 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.30 Novice22.35 Gost pike na A, ponovitev22.50 Epikur-ejske zgodbe23.05 A Shop23.20 Spot tedna23.25 Video strani M MTV - TELE 59 8.30, 12.00 in 15.00 MMTV shop 15.20 Santa Barbara, ponovitev 16.05 Demokratični terorist, ponovitev filma 17.40 Kamera na potepu 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Izobčenec, ameriški film 22.40 Živa scena 0.25 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.40 Sledge Hammer, zadnji del humoristične serije13.05 Dokumentarna serija13.55Cleopatra Jones, ameriški film 15.30 Izobraževalni program 17.30 Hrvaška danes 18.20 Dokumentarna folklorna oddaja 18.50 Dokumentarna oddajal9.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.15 Informativni program 21.05 Ljubezen in mir, zabavnoglasbena oddaja 21.50 Znanstveni forum 22.35 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Jazz0.15 Sanje brez meja HTV 2 17.00TV Koledar 17.10 Slika na sliko17.55Dokumentarni film18.25 Nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.45Nadal-jevanka 21.40 Kriminal, francoski film 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 9.10 Umor, je napisala 10.00 Baywatch, ponovitev 10.45 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Columbo: Luci-ferjevi učenci, ameriški film 13.00Otroški program: Peter in gusarji13.40Superzvezda Mila14.05 Am dam des14.30 Knjiga o džungli 15.050troške dogodivščine Toma in Jerryja15.30 Mini čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enterprise16.30 Baywatch17.15 Strašno prijazna družina17.40 Zlata dekleta18.10 Dr. Quinn19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport20.15 Umor po povzetju, ameriška kriminalka 21.55 šport 22.25 Policijski klic 133 23.50 Čas v sliki 23.55 Stvari se spreminjajo, ameriški film 1.30 Strašno prijazna družina AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev10.05 Vse bo še dobro, ponovitev11.40Ozri se po deželi 13.00 čas v slikil 3.1 OTri leta med tigri14.00 Pravica do ljubezni14.25Ženska v Bene-tkah15.20 Umor, je napisala 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme20.00 Pogledi od stra-ni20.15 Help TV22.00Čas v sli-ki22.30 Queen23.30 Prodani in zlorabljeniO.OO Traveller0.45 Pogledi odstranil.15Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila 19.30 Gobe 19.40 Svet v malem Minimundusu 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Aktualno: Frankfurt po Frankfurtu 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj - dipl. inž. Vitomir Gros (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 21.10 Utrip Mlake 21.25 EPP blok - 3 21.30 HALO, HALO... - 1. del kontakten oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica Martina Vidali) 22.00 Glasbene novosti: Dolina kraljic rockerja Pera Lovšina 22.20 HALO, HALO... - 2. del kontaktne oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 34 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Medobčinsko prvenstvo v krosu '95 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna, ponovitev 18.33 A razstava človek-in kovina 18.55 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 NA JURIŠI, zabavnoglasbena oddaja, gostja v oddaji: Sendi, ne prezrite: novice o skupini Pop Design, samo na TV medvode 21.40 Reklamni blok 21.45 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vpra- KINO sanje 18.00 Gorenjska o*rA 20.00 Večerni program - R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do UKVstereo na 88,9 MM* in 59 Mhz iz Kovorja. > 9 Sredin program bo Pote„hpf kot vska teden. O knjig*^ govorili, zavili v kakšno ^ J in povedali nekaj o skusnj, j dilemah ter ekologiji- 'uu '■ bene teme bomo obraviL povedali nekaj več o ^ Adamiču. V spored uvlJ3JP. zanimive informacije, 0"*#fi pregled zunanje politični" jI kov, ki ga pripravljajo 90 Deutsche VVelle. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 odnišnici 8.00 Nočna ^ (OKC) 8.30 Telegraf lOfJj 11.00 Sredina temal*^ novice, osmrtnice 13.00 £ / NZ glasbe (gost: AlpsJ 14.00 Melodija tedna t*B danski telegraf 15.00 r 15.15 Zavarovalnica Tri1 Zdravnikov nasvet 1^45H niče, domače novice I** |j kalne minutke 17.00 psov 18.00 Voščila 111 novice 18.50 Pogled v F' RŽIRI 4 8.00 Napoved program* t informacije 8.30 Kuhaj« j, 9.00 Naš zgodovinski sp?' fi« Nasvet za kosilo 9-~j!yP izbirate poslušalci 10.00 informacije 11.00 Kultur V 12.00 Škofjeloških 6 l*'1^ plačni mali oglasi danes - jutri 15.30 17.00 Življenje po *en Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz -MHz - LJUBLJANA: I0g|| 5.00 Jutranji program 5. ^ 6.15 Novice 7.00 Ho«**, Vreme 8.00 Dopoldne v Juvan 8.15 Napoved ° f 8.30 Jutro je tudi taKMj Kam danes 10.15 No^Vi Anketa 12.00 BBC nOgf. Novinarjev gost 13.00 3V bena oddaja 13.15 N<>v' I Novice 14.30 Glasb««1* * 15.00 Popoldanski D- yf program 15.15 RGL Kfdl obvešča 15.45 Novostii ■'■ Spol*" Remont 16.10 16.25 Nagradna Naj-naj pesem vice 18.00 Glasovanje ^ tedna 18.15 RGL na r°U ROYAL-om in HIT-orri ^ vice 19.25 Vreme position 22.00 Velike raVjfl jenja - Alenka Sivka * age glasba - Uroš Nova* in Čure z vami do jutra R OGNJIŠČč 8.30 Jutranji p_rjjj i 5.30 Duhovna misel, sve1 * 8.30 Dop. inf. oddaja ' oglasi 11.10 Svetovanji Pop. inf. oddaja I6.0»ftfj pozdravi poslušalcev m vor o... 18.30 Večerna 19.00 Glas Amerike U najmlajše poslušalce *oi dobrote oz. Luč v tern" m teljstvo bolnih... roman 22.00-5.30 NoC" program 107.3 \l II II 1 91.2 OGNJI tel. 152-11-26 U* Je dala i Od AVSTRIJA 1 CENTER amer. znan 16., 18. in 20. uri fant. tehno thrill. JOHNNY MNE^. >R- t amer. melodr. CAMILLA f,,^ . A PES ob 17. uri ŽELEZAR avstra-^ kom. MURIEL SE POROČI ob 18. in 20. uri ŠKOFJA ^ zn. f. spekt. POTOPLJENI SVET ob 18. in 20.30 % 2" BOHINJSKA BISTRICA amer. film POGUMNO SRC* i ih ŽELEZA.R avstraj-0((>y B fnQ] 'ZV( Hit M »en ZQr &o( Slo Pro Za Hii ZQ( / lah Po, sp, li'Č lUr sle, nit <*/ Po dr-k tu, Za dane* iS OD RATEČ DO RODIN Mi *S£* ^!?Sova fondacija v slovenskih vrtcih ' Tudi ravn* 3« ju** Si tem °ga Gorenjskega glasa o občinah Jesenice in Kranjska Gora (17). Korak za korakom ^eS!emi>rom letos seJev 14 *Qče( vrtcev po vsej Sloveniji tišouiposkusni Sorosov pre- %rn.1 \?rogram Korak za kor-proor ^a Gorenjskem se v ta !£m vključujeta tudi dva #jj|!S*£5£^lft ofTOk vje~ tia°iJ|U^0 za oblikovanje progra-je i.. Za Sk (ja| ~" ^»ovenijo pomeni novost, ^OROS fondacija iz Nevv Yorka, katere poslanstvo je podpiranje demokratizacijskih procesov v državah Vzhodne in Srednje Evrope ter nekdanje Sovjetske zveze. Ob sodelovanju ameriških in evropskih strokovnjakov ter ob upoštevanju bogate tradicije in najnovejših spoznanj o razvoju in učenju malih otrok je nastal Delovni kurikulum. Pod okriljem Zavoda za odprto družbo Slovenije je program namenjen otrokom ^ED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 ZAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 *t>K MAJA PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! I ure, od tretjega do šestega leta starosti in njihovim družinam. Program spodbuja tiste značilnosti, ki jih otrok potrebuje za vstop v življenje: sposobnost, da se odzove na spremembe, da postane kritični mislec in je pripravljen sprejeti odločitve, da išče probleme in jih rešuje, da je ustvarjalen, domiseln in iznajdljiv in zavzet za družbeno in naravno okolje. V programu sodelujejo tudi otrokova družina. V vrtcu imajo sobo za starše ter različne kotičke: kotiček za igro družine in dramatizacijo, kotiček za gradnjo s kockami, kotiček za opismenjevanje, umetniški kotiček, kotiček za namizne igre, kotiček za igre s peskom in vodo ter igro na zunanjih površinah. Program bo potekal dve leti, Sorosova fondacija pa financira tisti del, ki je namenjen izobraževanju kadra in opremi ter tisti del programa, ki se nanaša na sodelovanje staršev. V jeseniških vrtcih imajo tako dve novi igralnici z vsem pohištvom. Upajo, da bo program uspešen. Do zdaj so njihove izkušnje povsem zadovoljive, saj so se starši otrok radi in takoj vključili v nov program. • D. S. Kako upokojenci preživljajo prosti čas? Dolgčas med štirimi stenami Jesenice - Profesor Srečko Krč z anketo dokazuje, da bi morali znatno bolj upoštevati starejše odrasle, ki jih je v nekdanji jeseniški občini kar 7.000. Mlajši upokojenci bi radi delali, veliko je socialno ogroženih. Leta 2005 bo že 20 odstotkov upokojencev. V jeseniški občini je 7.306 upokojencev, razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci pa je zaskrbljujoče. Vsak četrti prebivalec Jesenic - pri tem je zajeta tudi sedanja občina Kranjska Gora - je upokojenec. V Sloveniji je vsak peti prebivalec upokojenec. Profesor Srečko Krč z Jesenic se je pred nedavnim lotil zanimive raziskovalne naloge: kako preživljajo jeseniški upokojenci svoj prosti čas? Anketa je zajela 60 upokojencev ali 1 odstotek starostnih upokojencev. Anketa je med drugim pokazala naslednje: Le en odstotek anketiranih upokojencev opravlja občasna dela za plačilo, kar kaže na to, da v občini ni možnosti za zaposlitev. 14 upokojencev, mlajših od 70 let, jc izrazilo željo, da bi se ponovno zaposlili. Več kot 50 odstotkov anketiranih je telesno neaktivnih, 40 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških pa se ukvarja z vrtičkarstvom - ne zaradi rekreacije, ampak zaradi pridobitve-nih namenov. Zelo malo anketiranih obiskuje razne kulturne ali druge prireditve - še najmanj hodijo v kino. Profesor Srečko Krč pravi: »Demografski trendi dokazujejo, da se v jeseniški občini ne podaljšuje le povprečna življenjska doba, ampak sočasno narašča število prebivalcev, starih 60 in več let in da le-ti v povprečju tretjino svojega življenja preživijo v pokojninski dobi ali kot neaktivni del prebivalstva. To dejstvo zahteva, da se stanovanjske soseske bolj prilagodijo starostni strukturi prebivalstva. S tem mislim različne servisne dejavnosti in socialno zdravstveno pomoč: stanovanjska naselja ne morejo biti le spalni centri. Ne nazadnje bi bilo zaželeno ustanoviti gerontološki center ali v domovih društev upokojencev razširiti dejavnost svetovalnih centrov. Morda bi morali upoštevati tudi izkušnje drugih držav, da bi dalj časa zadrževali starejše delavce v delovnem razmerju. Za družbo bi bilo koristno, da bi imeli predvsem mlajši upokojenci možnost nadaljevanja delovne aktivnosti. V jeseniški občini so mlajši in starejši upokojenci, ki jim pokojninski prejemek omogoča samo pokrivanje izdatkov za življenjsko nujne potrebe. Prav zaradi nadaljnjega naraščanja števila starejših prebivalcev, saj jih bo v jeseniški občini leta 2005 več kot 20 odstotkov, je treba proučiti možnost ustanovitve strokovnih služb za starejše odrasle... • D.S. ZAKONODAJI OB ROB fi' ;tl 10* ta % t P. inf j ii % A tO*' I 4 Država naj predvsem spodbuja razvoj r<*zffie 5e Je na svoJ* več kot desetletni poslovni poti Zap0 ? v sodoben poslovni sistem z več kot 1500 ^rk:ri'm'' ^am Je Hit ustvaril nad 200 milijonov izVo dohodka, kar ga uvršča med največje slovenske Hitu'' PaJe zabaviščni turizem, kakršnega razvijajo v doJtfl' m°žno tržiti tudi pri najzahtevnejših gostih, ^°rošt dejstvo, da se Hitovo tržišče iz Italije in Veida a *lri ' v osrčJe Avstrije in na Bavarsko. Pa Zag0(rSe Pred Hitom pojavljajo številne ovire. Med njimi *0/>a odgovorna, saj si bolU Prizadeva doseči cim-ludi pos,ovne rezultate. A nik s Je. de,° kot predsed-ih jeie*a Jemljem zelo resno data m' da «b koncu man-" svet imel kaj pokazati.« ta?^ako ocenjujete delo sve- spre: .. Prv>h sejah smo s liL em s,atuta m poslov-svela P°stavili temelje dela ostaj' na*° smo obravnavali se s.e .Pr°bleme, v katerimi Deio60"^ občinska uprava. občaJVeta Je dobro> se Pa sn° pokažejo določena nasprotja, ki jih poskušamo zgladiti. V začetku so bile manjše napake in upam, da jih bo v prihodnje čim manj. Pričakujem tudi strpnost vseh članov sveta.« Kaj najbolj ovira delo? »Eden večjih problemov je bil, kako sestaviti delovna telesa občinskega sveta, saj je predvideno deset odborov. Težja naloga je bila v tem, kako v teh odborih zagotoviti enako prisotnost vseh strank. Delo sveta ovira tudi to, da na Jesenicah nimamo še sekretarja sveta in je zato občinsko tajništvo preveč obremenjeno. V prihodnjem letu si tudi ne bomo smeli dovoliti, da bi proračun sprejemali sredi leta, ampak ga moramo najkasneje februarja. Delo ovira tudi to, da še ni prišlo do delitvene bilance premoženja med občino Jesenice in Kranjsko Goro, zato bomo imenovali posebno komisijo za sodelovanje s sosednjo občino.« S katerimi problemi bi se moral svet bolj ukvarjati? »Problemov je na Jesenicah zelo veliko: od zaposlovanja, novih delovnih mest, šolstva, do ureditve samega mesta, magistralne ceste skozi Jesenice in turizma, ki ima možnosti predvsem v vaseh pod Stolom...« Že devet let ste tudi predsednik največje krajevne skupnosti v nekdanji jeseniški občini. Kaj osebno menite o statusu krajevnih skupnosti? »Čeprav je bilo tudi na seji občinskega sveta Jesenice v začetku kar nekaj dilem, ali naj krajevne skupnosti ostanejo ali ne, sem osebno mnenja, da je krajevna skupnost tisto mesto, kjer se najhitreje razrešujejo problemi, s katerimi se srečujejo občani. Zato mislim, da bi krajevne skupnosti morale ostati.« Na Jesenicah se občasno pojavijo zamisli, da bi se določeni deli občine odcepili, in da bi se - recimo v Žirovnici - oblikovala nova občina. »Občasno se res pojavljajo take težnje in želje, vendar nisem prepričan, da imajo za to realne možnosti.« V delu občinskega sveta Jesenice se večkrat pojavljajo kar velike blokade, saj se strankarska nasprotja ne morejo kar tako zakriti. Povejte - ali se vam zdi sestava sveta dobra? »Lahko bi bila boljša... Vendar pa mislim, da ni treba prehitro izgubljati volje in prezgodaj obupavati.« • D. Sedej Zelencev in poti v Zelencih ^r°J\jskogorska občina je že začela r^/au Zelence in za ureditev pris-f*£ala u občinskega proračuna. JJ^oJ pa Je prispeval tudi Triglavs-1 narodni park, ki je upravitelj Javnega rezervata. u ^ kranjskogorski občini so takoj po sianovitvi nove občine imenovali ^rnisijo, ki se je intenzivno začela ?.i.VarJati z ureditvijo Zelencev, ki je v n^°rnjesavski dolini edinstveni narav-> ,rczervat. Komisijo za ureditev ^'encev vodi župan Jože Kotnik. iJ;cyerjctno, kaj vse se da, če se le vai m čc se zberejo potrebna sredst- ž,kledtem ko so minula leta Zelenci kra°Stn° samevan >n bili sramota za nekd "n °biskovalce - mimogrede: na« občina Jesenice nikoli ni vata d?VolJ denarja za ureditev rezer-kar ^e bil° v Zctencih med drugim K Pr£cej nesnage in odpadkov, so haiaf ci naJprej lepo uredili spre-jaine poti v Zelencih in začeli Post 2aV!!v'J? razglednega stolpa. li s sredst Ured'lev Zelencev so namenili ker jeVa *z občinskega proračuna in Upravitelj tega naravnega rezer- vata tudi Triglavski narodni park, jc nekaj prispeval tudi park. Za letos bo dovolj, da so postavili stolp in uredili poti, postavili pa bodo za obiskovalce tudi tako zaželene opozorilne in informativne table. Prihodnje leto pa bodo z ureditvijo Zelencev nadaljevali. In še to: že kar nekaj časa ob magistralni cesti od Podkorena proti Ratečam na odseku, kjer ležijo Zelenci, poleg ostalih prometnih znakov stoji tudi zanima opozorilna obcestna tabla, ki opozarja voznike, naj bodo previdni, ker so na tem odseku tudi -žabe! Ob številnih obcestnih prometnih in reklamnih tablah morda sami vozniki tega zanimivega prometnega znaka niti ne opazijo, zanesljivo pa ga opazijo sopotniki - otroci! Tako so nad tablo z žabico navdušeni predvsem najmlajši, ki večkrat porečejo: »Glej glej, žaba!« Zanesljivo mladi radovedneži vso pot oprezajo za žabami, ki pa jih seveda - ni! V Zelencih je bilo nekoč na tisoče žab, zdaj pa jih zaradi porušenega naravnega ravnovesja ni več ali vsaj ne toliko. In prav temu je namenjena tudi ureditev in predvsem Pozor - žaba na cesti! zavarovanje Zelencev: da bi morda bila nekoč tabla z žabo ob cesti resno žabe. opozorilo, da so na cesti tudi D.Sedej Na* J ečja brezposelnost je v jeseniški občini ^ prostor se zanimajo avstrijska podjetja ^init^P^zposelnost je še vedno v jeseniški občini: po QlJstrys/f • 'ezarne ni novm delovnih mest. Oglašajo se Kl zasebniki, vendar se zatakne pri pogodbah... Seliosuniški občini brezP°- narašč >oslnv°datkih Zavoda za L\^Zje b,,°v °fii r"!"v nezaposlenih, v 3! Lok» S odstotkov ne-v Radovljici 13 v Kranju 12 od- Ids|otknl,a Jesenicah pa 17 frečjc £vl Gorenjsko pov-Scni«u '? "dstotkov in je !°rcn,ski '?bčina daleč pred g0£n sk občinami in nad b*upa'm PovPrečjem. °'idar Jf cr>iške občine dr. IIr"darsi po svojih 1 odprli več ^°čci te^n4,pr,ladeva,I'da biJ v Kl občini ■ «• delovnih mest. Po propadu obratov jeseniške železarne naj bi zasebniki, podjetniki našli svoj prostor predvsem na Plavškcm travniku, za katerega komunalno ureditev so že v minulih letih namenili kar izdatna sredstva. Iz sklada stavbnih zemljišč se še danes namenja kar precej denarja za ureditev Plavškega travnika. Kaj pravi o brezposelnosti jeseniški župan? »Splošno mnenje je, da bi občina morala poskrbeti za možnosti in za pogoje za odpiranje novih delovnih mest. Občina pa lahko le v okviru razpoložljivih sredstev prispeva denar in omogoča, da so postopki pridobitve dovoljenj krajši. Nikakor pa ne more nobena slovenska občina sama odpirati delovnih mest. Ilustrativen je primer nekega avstrijskega zasebnika, Firme Helmcnch, ki ima že dve tovarni, ki ne onesnažujeta. Dejavnost je finomeha-nika, struženi elementi, podjetnik pa je bil pripravljen kupiti 3.500 kvadratnih metrov. A žal do pogodbe ni Se prišlo. Lahko je imeti vizijo, lahko je sanjariti, kaj vse bi bilo, če bi bilo... Vendar nastaja toliko zadržkov in tako kronično primanjkuje kapitala, da so večinoma to le besede v prazno. Obenem pa me tudi zanima, ali je avtocesta skozi predor tudi v državnem interesu? Jeseniška občina je maloobmejna občina, zainteresirana za malobomejno sodelovanje, a za to sodelovanje mora biti zainteresirana tudi država. Občina ne more biti prepuščena sama sebi.Tako kot ne more biti občina, v kateri je bila dominantna železarska industrija, prepuščena sama sebi in reševati brezštevilne probleme. Država je zdaj le lastnik železarne, vendar bi bo mojem mnenju morala biti pripravljena tudi sanirati samo mesto, ki je ostalo brc/, številnih delovnih mest.« • D.S. BTV VOYAGER 51 TTX za gotovino 44.991 SIT BTV SAMSUNG 51 TTX za gotovino 49.990 SIT BTV SAMSUNG 51 TTX z videorekorderjem za gotovino 98.599 SIT GLASBENI STOLP SAMSUNG MAX 460 za gotovino 69.990 SIT VIDEOREKORDER PHILIPS 4 glave za gotovino 44.991 SIT CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG kovinOtehna na več čekov, kreditno kartico ali potrošniški kredit 47.359 SIT na več čekov, kreditno kartico ali potrošniški kredit 52.621 SIT na več čekov, kreditno kartico ali potrošniški kredit 106.021 SIT na več čekov, kreditno kartico ali potrošniški kredit 75.258 SIT na več čekov, kreditno kartico ali potrošniški kredit 47.359 SIT Prodajalna ŽELEZNINA Jesenice - tel.: 064/81-485 * PEČI NA PETROLEJ TOYASET od 12 do 18 m2 od 25 do 30 m2 od 35 do 40 m2 od 35 do 40 m2 (dvojno izgorevanje) poraba cca 2 dc^ 13.500,00 SIT 35.990,00 SIT 42.100,00 SIT 54.235,00 SIT * MOTORNA ŽAGA HUSQUARNA FF 61 o4.:8«J5 5Ii * MOTORNA ŽAGA HUSQUARNA PROFESIONAL SE 266 * MOTORNA ŽAGA JONSERED 2045 TURBO * MOTORNA ŽAGA JONSERED 265 II * KASETA AUDIO PHILIPS 60 min. samo * KASETA VIDEO PHILIPS 180 min. samo 84. J 80 SIT 56.990 SIT 77.280 SIT 159,00 SIT 696,00 SIT MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure kovinOtehna Tudi to se zgodi. Huda kri zaradi pritrkavanja aščana na Dovjem j e razki urilo, ker so mladi fantje S ritrkavali v nedeljo zjutra 1... Na Dovjem je pred štirinajstimi dnevi prišlo do prav nenavadnega dogodka... Mladi fantje, ki pritrkavajo v vaškem zvoniku, so tudi v nedeljo zjutraj odšli zvonit. Bilo je nekaj čez sedmo uro zjutraj in ko so končali, jih je pred zakristijo počakal domačin ter ostro protestiral, češ da tako dolgo in v nedeljo zjutraj ne smejo pritrka-vati. Bilo je tudi nekaj žuganja in ruvanja in srditeže je spravil vsakega na svojo stran šele dovški župnik... Povprašali smo tako eno kot drugo stran in dobili naslednje odgovore. Mladi študent G. D. z Dovjega: »V nedeljo zjutraj smo tako kot običajno pritrkavali, bilo je praznično zvonjenje. Domačin J.K. nas je pričakal pred zakristijo, vpil in kričal, da takega zvonjenja ne bo več prenašal! Res je prišlo do ruvanja in do suvanja: mene je prijel za vrat in dvakrat udaril. Neljubega dogodka nismo prijavili. Nameravamo pa tudi naprej pritrkavati in tako iz pozabe priklicati star običaj, ki ga številni verni in neverni na Dovjem odobravajo in nimajo nič proti. J.K. je edini, ki je do zdaj tako odločno in neprimerno protestiral...« In kaj-pravi J. K.? »Sam imam popolnoma čisto vest, čeprav sem morda malo preostro protestiral. Stanujem dvajset metrov stran in zares se čudim, kako morejo moji sovaščani v nedeljo zjutraj prenašati tudi štirideset minut dolgo pritrkavanje. Vem, da se še učijo pritrkavanja - naj se, vendar ne v nedeljo zjutraj! Številni, ki so med tednom po službah in morajo zgodaj vstajati, bi se radi vsaj v nedeljo zjutraj naspali. Ne vein, ali je dopustno, da zganjajo tak hrup - če boste na cesti zganjali prekomerni hrup, boste kaznovani, oni pa nič. Povem tudi, da mislim vztrajati v svojem prizadevanju, da v nedeljo ne bi tako dolgo pritrkavali in zbudili vse vasi..« Kako se bo stvar razpletla, bomo še videli. Najbrž pa bo najbolje, da odločijo sami vaščani... • D. S. Jeseniška Delikatesa zna prisluhniti kupcu Market Mojstrana in restavracija Kot TRGOVSKO PODJETJE Trgovsko podjetje Delikatesa z Jesenic je v Mojstrani odprla eno najsodobnejših samopos- ~ - treznih trgovin in restavracijo. <20eĆfi&&ćeA>e& Na izbiro kar 8.000 izdelkov.. p.o. Trgovsko podjetje Delikatesa .p«p»..pp Jesenice je 95-clanski pretežno Jt^tiNIUtz_ ženski kolektiv, ki je v zadnjih 64270 Jesenice, Titova 22 letih v jeseniški občini obnovil že [q\ ^ c • 064/81 -646 kar nekaj svojih starih trgovin. ■ • •• Tako so 7. julija letos skupaj z , Si"521 JATO odprli diskontno prodajo direktorica: 81-660 piščančjega in puranovega fax: 85-064 mesa ter izdelkov na Jesenicah. žir0 račun: 51530-601-14814 3. julija letos so končali s kompletno adaptacijo trgovine na Breznici, 10. julija pa je Gradbinec začel z rušenjem 28 let stare trgovine v Mojstrani, ki so jo slovesno odprli. Zanesljivo najbolj sodobno trgovino v kranjskogorski občini je Delikatesa v Mojstrani zgradila v treh mesecih in pol in jo končala teden dni pred rokom. Ob trgovini je tudi restavracija, skupna vrednost investicije pa znaša 1,5 milijona nemških mark. Na zemljišču Delikatese, ki meri 3.200 kvadratnih metrov, je zrasel 752 kvadratnih metrov velik objekt: trgovina z mesnico meri 600 kvadratnih metrov - sam prodajni prostor je velik 432 kvadratnih metrov, medtem ko je gostinskega dela 152 kvadratnih metrov. Trgovina je opremljena z najsodobnejšo domačo in tujo opremo. Ima specializirane oddelke hlajenega sadja in zelenjave, mlečnih proizvodov, globoko zamrznjenih izdelkov, vino- teko in skratka vse, kar dnevno potrebujemo v gospodinjstvu. Ponujajo več kot 8000 izdelkov. V sklopu trgovine je tudi mesnica, v objektu je restavracija, ki ima poleg kuhinje tudi klasično peč za pizze. Poslovanje je računalniško podprto z uporabo črtnih kod. Sodobna tehnika omogoča stalni nadzor nad stanjem zalog, natančno evidenco prometa po posameznih proizvodih, evidenco števila kupcev, povprečne nakupe po dnevih in urah ter hitrejšo obdelavo dokumentov v knjigovodstvu. Trgovina Delikatesa v Mojstrani je po izgledu, opremi in izbiri blaga povsem primerljiva s trgovinami preko meje. Delikatesa je lastna sredstva za tako sodobno trgovino zbirala kar štiri leta, vendar je z najbolj sodobno samopostrežno trgovino zelo obogatila Mojstrano kot turistični kraj. Mojstrana, ki leži ob robu Triglavskega narodnega parka, je že precej posodobila kraj in vložila denar v obnovo cest, pošte, cerkve in tudi nova trgovina z restavracijo je tako postala pomemben člen v verigi celotne ponudbe za razvoj turizma. Glede na vrhunsko in drago opremo pri Delikatesi ocenjujejo daljše vračanje naložbe. Ekonomičnost poslovanja pogojuje dobra zalo-ženost in še bolj kvalitetna postrežba, kar je seveda odvisno od zaposlenih. Prav temu je Delikatesa posvetila največjo pozornost, ko so izbirali ekipo, ki je zaposlena v trgovini v Mojstrani. Skratka: Delikatesa je s svojo najsodobnejšo trgovino v Mojstrani, ki nudi zares veliko izbiro, in v katero se bodo radi vračali tudi kupci od drugod, dokazala, da skrbi za razvoj in zna prisluhniti zahtevam sodobnega kupca, obenem pa s trgovino in restavracijo, ki jo je Mojstrana že nekaj časa hudo pogrešala, izdatno pomagala kraju pri njegovem nadaljnjem turističnem razvoju. V vrtcu Angelce Ocepkove na ^efL cah, vrtcu, ki je v samem ste" t, med številnimi stanovanjs^ težave 2ari ki je bloki, imajo nenehne težave zur.a<^ nočnega vandalizma. Ne mine dan, da jim neodgovorni posamezni*1 bi česa poškodovali. Zato so se pri v j(. odločili, da okoli igrišč in stavbe P° avijo visoko ograjo. A očitno še to , pomaga, soj preko ograje mečejo padke, igrala pa so redno poškodo na. Tako se je tudi zgodilo, da. so cčl°" vrtcu, ki je poleg osnovne šole T°n y Čufarja. ponoči poškodovali gug0-^1 ^ vrtcu pravijo, da so popolnoma nert& in s strahom prihajajo na delo. i nenehno ugotavljajo, da so jim. P°n spet kaj podrli ali poškodovali.. c - Foto: D> Obnovili bodo šestnajst kozolcev V kranjskogorski občini so se odločili, da zaradi ohranitve naravne in kulturne dediščine tudi iz občinskega proračuna namenijo potrebna sredstva za obnovo starih in dotrajanih -kozolcev po vsej Zgornjesavski dolini. Tudi Zgornjesavska dolina oziroma kranjskogorska občina ne more nič proti objestnosti, ki jo nekateri neodgovorni občani vztrajno gojijo tako, da se znašajo nad obcestnimi tablami. Tako so imeli pred časom mimovo-zeči vozniki priložnost, da so pred Kranjsko Goro na tabli prebrali tudi dopis: KRAJINA. Kaj, ko bi taki »hudomušneži« kdaj pomislili tudi na to, da postavitve novih tabel ne stanejo tako malo, kot si morda predstavljajo? - Foto: J. Pclko Tako bodo obnovili in ohranili kar šestnajst starih lesenih kozolcev po dolini, v prihodnje pa poskrbeli tudi za ostale. Pohvalni sklep občinskega sveta Kranjska Gora, ki tako dokazuje, da si zares želi urejeno okolje in pomaga pri ohranitvi kulturnih posebnosti slovenske pokrajine. Uničeni kiosk Medtem ko se Jeseni* lahko upravičeno pona^ jo z obnovljeno lepotico jeseniško gimnazijo -pred njo ali ob njej jajo kaj čudne in ncl^P reči. Veliko je bilo že prito* zaradi kioska, ki stoji n, ploščadi ob KovinotcNj in gimnaziji, češ da Pj, ulična prodaja tja.ne $0°' Še več pa jih je bilo J minulih dneh zaradi ^' čenega kioska, ki ga v6.' jetno zaradi praznikov J odsotnosti odgovornj niso odstrani; lik" niso in Tako je bila prazn podoba Jesenic ve manj praznična, še poS~j bej, ker jc kiosk ob glaV magistralni cesti. Ortopedija IJUBLJANA, Bohoričeva 5 Tel: 061 302-226, fax.: 061 301-232 brtofjedski Saniteta TE I*I NA, d. o. o. Za zdravje in boljše poiutje Ortopedski pripomočki TEPINA, d.o.o., na Titovi 112 na Jesenicah je podjetje z last"0, proizvodnjo ortopedskih pripomočkov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1987. Od vsePg začetka pa vse do danes uspešno sodelujejo z zdravniki, z ZZZS in pacienti, ki se ved" znova vračajo in tako na najboljši način izraiajo svoje zaupanje in zadovoljstvo-Podjetje tvorijo štiri enote: proizvodnja, veleprodaja, prodajalne v Bolnišnici Jesenice t ■ prodajalne Ortopedija - Saniteta v Ljubljani. V prodajalnah paciente oskrbijo s pripor"0 za nego bolnika, oskrbo bolnikov, pomolnimi zdravilnimi sredstvi ter izdelki za zdrd življenje, domačih in tujih proizvajalcev. .j Podjetje OTP TEPINA sodeluje na specializiranih sejmih, sodeluje z zdravniki, ostali zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi ustanovami ter s svojim proizvodnim prograr"0 oskrbuje specializirane ortopedske trgovine po vsej Sloveniji. 7 ln kaj vse za boljše počutje bolnikov ter njihove popolne oskrbi nudi OTP Tepi"a-Njihova ponudba je izredno pestra: tu so delovne obleke, delovna obutev, zdravniški ko? ^ diagnostični pripomočki, preiskovalne mize in stoli, potrošni bolnišnični material, vS , nego v bolnišnici in doma, negovalna kozmetika, zeliščni preparati, masaini aParfui(t, masaine kadičke, merilci pritiska, preventivne in medicinske nogavice, ortopedska ov* ortopedski nedrčki in kopalke, elastične opore in manšete, grelni pasovi in manšef < sospenzoriji, oprt za držo, vse za nego in prehrano dojenčka, pripomočki za nosečnic doječe matere, ortopedske blazine, magnetna terapija, vodni filtri... uq\\ V trgovinah OTP TEPINA, kjer so zares visoko specializirani in vam bodo tudi kar "fl ^ strokovno svetovali, boste lahko dobili tudi ortoze za vse dele telesa, ortopedske vioiJteit obutev tudi po meri, ortopedske čevlje za občutljiva stopala in diabetike, pripomoć* gibanje stojo in sedenje, invalidske vozičke, sobna dvigala, tehnične pripomočke l inkontinentne, diabetike, astamtike, slušno prizadete, hipertonike, preventivne medicinske ter terapevtske dokolenke, nogavice, kasete prve pomoči, sanitetni f^ff'-Jfii Skratka: zares bogata ponudba, o kateri se lahko prepričate, če obiščete njihove prodaj na Jesenicah in v Ljubljani. * ^ Podjetje ima svoje prodajalno na Jesenicah - poleg vratarja v bolnico Jesenice - odprt0 f(i delovni dan od 9. do 1°- u ob četrtkih pa od 9. do tem ure in od 15. do 1&- u.j0i Faks: 064 861 - 214, te'^ 064 861 Podjetje ima svojo Pr0 no Ortopedija Saniteta'".5, Ljubljani, na Bohorič* . Trgovina je odprta v* j$. delovni dan od 9. ure A ure. Telefon: 061/302-" faks 061/301'-23*..M V specializiranem P°aJnSjif OTP TEPINA bodoP^ijit i beli za vaše zdravje 1" počutje in vam stro^'. g svetovali pri namestffl • orobi in negi ^rek, 7. novembral995 * >*- paNORania * * 19. STRAN • GORENJSKI GLAS °ETRTEK, 9. NOVEMBRA !oS??škiPr v oatman, ameriška nanizan- !o:4Srwfnski izbor tohX* Krivanie zemlje, ameriška 11 uaŽDeva,na serija 13 00 d do™ače >3 0«; nZ"d Hn« w- 1 kr'tike, ponovitev •P5 Vide—• I le«:*"seoske drame" Man* Sl0venski utrinki, oddaja hazarske TV 1S30 7deostrani deia *. dnia naloga, ponovitev 2. i«'!irancoske drame 17 Ti "V dnevnik 17 55 c r0ški Pr°9ram: Živ žav anou*uodne duše, 5. epizoda 18 25 n nanizanke um»t^, • metnost in civilizacija, i%K'rasvet 1qSS?'5 sreče, TV igrica 19 £ iv dnevnik, Vreme 20 os POrt avsti?k^riTer za dva- nemško-211n)SJ<0-švicarska nanizanka Sloo Ieclnik 22 ic T\'Jcar' oddaja o prometu 22 ai * dnevnik, Vreme Š£ lPort 22 sf ?arišče 23 S p0sl°vna borza JJJB Sova afnpr;*fitcncock vam predstavlja, Hobot ■ nanizanka; lnica, italijanska nadaljevan- °-35 tv/ * lv jutri, Videostrani TVS 2 13.0o c, i2borift onews 16-°° Tedenski kg na • Sorodne duše, angleš-tev J'2anka 16.30 Sova, ponovi-^45 7 Regionalni program 2 n?m "anje za znanje, Učite se veijujK1. 05 Majhne skrivnosti Tok t kuharskih mojstrov 19.15 tilari« * ' kontaktna oddaja za 211ft ,,nike 20-05 Moški, ženske dok' Umetniški večer22.10 Po-naDrnPOdobe23-00 Stoletnici filma filmn ^ N°čno sonce, italijanski w-«0 TV jutri Kanala W,JNi program; Novice; Luč arwi?e> ponovitev 546. dela 10ftn * nadaljevanke; Novice Po'nrT A sn°P 10-15 Šolski video, tev. Vl!^v 10.45 Dracula, ponovi-Novc UnPat°. ponovitev 12.00 Proriv 12.30 A-shop, televizijska 'n ii 12»12-45 Video strani 1400 1s-20 a Novice 15-15 Spot tedna l5*3g ^shop, televizijska prodaja l6.o5 r^eneraciJa ttaosjormerjev tevlB ,?ance session, ponovi-W\ Sirene, ponovitev17.25 ViCe T«dna17.30Luč="HLR"» No-fonJu 06 svetlobe 18.15 Brlog, teievi, a,nanizanka 18.45 A-shop, Al9ln6 ProdaJa 19.00 Pika na rwj! Tolski video20.00 Jablane, na, IJ' Jim 21.50 Dežurna lekar-na'nj,- del španske humoristične Gost ^"l 6 22.20Novice 22.25 $Pot t^e na A, ponovitev 22.55 teana 23.00 Video strani TELE 59 MMTV- 8.3q 15.50 c00 in 15-00 MMTV snop mera n ta Barbara 16.35 Ka-'2°bč«lf DotePu, ponovitev 17.05 Sant«, d ■ Ponovitev filma 18.40 spoti 0„arbara 19.30 Glasbeni 2°-3o 0 KlePet na MMTV Scene2i rS»pot tedna Žive 2i.3q J;00 Triperesna deteljica 21.35 ^Pot tedna žive scene Ho|yd IUr|stično okno Kompas a«,21-45 Smrt pol icaja, p°novit lm 22.30 To je ljubezen, >°st ni!v 22.50 Sanje in resnič-Iv s'hr°JKurnentarna oddaja 23.20 DeutsS 0,20 Video strani 100 ne Welle, program za tujce 1^00 p0ročila 8.00 Dobro jutro ni n^ror°čila 10.05 Izobraževal- ^miiu- am10.35 Antika v Sredo-Star0kr£reta " Grška Sicilija11.00 0tro§ki nstvo Pri Hrvatih 11.30 12.15 1 h spored 12.00 Dnevnik na aeriiii* en 12-40 Humoristična 13 cr^5 Dokumentarna ser-^ažev!pvojnik, film 15.35 * 05 Kril Pr°gram, ponovitev 16.30 Mrf !nstvo na hrvaških tleh °arbara danes 1730 Santa 48-l5 kAi amer|ška nadaljevanka larna oriH sreče 15-50 Dokumen-^bavnrra,a 1930 Poročila 20.15 [Osio '°9'asbena oddaja 21.15 Jajina aoraistava 21.20 Kulturna dnowf-, 0 Moc denarja 22.40 ^•30 Sn'k 2300 Slika na sliko ^ banje brez meja 16.50 Slika na sliko, ponovi-tev17.35 Dokumentarna serija, ponovitev18.25 Nadaljevanka, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Rudolf Štajner, dokumentarni film 21.10 Coltrane v cadillacu, humoristična serija 21.35 Nadaljevanka 22.25 Klic v sili, dokumentarna serija 23.05 Glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.10 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program9.00 Umor, je napisala9.45 Baywatch 11.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Tarzan, gospodar džungle 13.00 Otroški program 14.20 Otroški program 15.30 Mini Čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Obalna straža 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Queen19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.00 Pogledi s strani 20.15 Komisar Rex, serija 21.10 Naravnost v Chicago 21.55 Kobra, serija 22.40 Obstranec, ameriška kriminalka 0.10 Čas v sliki 0.15 Ledena reka, ameriški pustolovski film 1.40 Strašno prijazna družina 2.05 Schiejok 3.05 Dobrodošli v Avstriji 5.10 Naravnost v Chicago AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok dnevno 10.05 Počitnice v Italiji in ljubezen, ponovitev 11.40 Lepotica iz New Yorka, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Report 14,00 Alpe, Donava, Jadran 14.25 Ženska v Benetka 15.15 Umor, je napisala 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji19.00 Zvezna dežela danes19.30 Čas v sliki/Kultura19.53 Vreme20.00 Pogledi od strani20.15 Vrtiljak po-pevk21.10Vera 22.00 čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Bratje Biels-ki23.55 Umetnost mračnosti0.40 Pogledi od strani0.45Mednarodna videonagrada 951.05 Modem Times, ponovitev1.35Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLI HA, otroška oddaja (V ŽIVO) 20.00 Denes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Razstava fotografa Božidarja Šinkovca kvadrat kot izziv II - Kilimandjaro 20.30 Kronika turističnega društva Kranj ob 120-letnici ... Glasbeni videospot 21.25 EPP blok - 3 21.30 STREL, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, vodielj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 22.30 Pod žarometom z Dejo Mušič 23.23 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ • POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.06 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 EPP blok 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Club O.T.O. predstavlja: Tomaž Domi-celj na koncertu ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Gorenjska GRS (ponovitev) 18.55 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Lastninjenje Donit d.d. 20.25 NOVICE MED VODAMI, 190. tedenska informativna oddaja: - občinske novice, -intervju z županom Vodic, - intervju z direktorico Donit d.d., -notomet, - aktualnosti 21.00 Lastninjenje Donit d.d. 21.05 Reklamni blok 21.10 - 24.00 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Pozdravu iz studia sledi predstavitev dobre gostilne, ob 14.40 bomo predstavili enega izmed zanimivih krajev. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Razgiban četrtek bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem in pogovorom z uredništvom Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 35. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30, Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (vodi Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Kamilo Lorenci 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.00 Novosti diskonta Veletekstil 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz BLED psih. trill. DOLORES CLATBORN ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama CAMILLA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. znan. f. spekt. POTOPLJENI SVET ob 18. in 20.30 uri TVS 1 10.00 Tedenski izbor 10.00 Kako nastane slikanica 10.20 Otroci širnega sveta 10.45 Roka ročka 11.45 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 12.40 Znanje za znanje, Učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Video strani 14.35 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 15.15 Film tedna: Lepotica dneva, ponovitev francosko-italijanskega filma 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 45. oddaja 17.25 Heatcliff, risana serija 18.00 Sorodne duše, 6. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova Frasier, ameriška nanizanka; Hobotnica, italijanska nanizanka; Bratec, tadžikistanski film (ČB) TVS 2 12.05 Forum 12.20 Učitelj, farn-coska nadaljevanka 13.10 Omizje15.10 Osmi dan 16.15 Sorodne duše, 5. epizoda angleške nanizanke 16.30 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni stuio Koper 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.15 Spin 20.05 Podelitev nagrad za znanstvene in raziskovalne dosežke, prenos20.55 EPP21.00 Azijska magistrala, dokumentarna serija 21.55 Nepo-membna afera, nemška nadaljevanka 22.45 (Ne)znani oder23.450disej in sin, TV priredba predstave0.50 TV jutriA/ideos-trani KANALA 7.00 Videostrani 8.05 Novice; Luč svetlobe, ponovitev 552. dela ameriške nadaljevanke 9.55 Novice 10.00 A-shop, televizijska prodaja 10.15 šolski video, ponovitev 10.45 Brlog, ponovitev 23. dela španske nanizanke 11.15 A-shop, televizijska prodaja 11.30 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 17.10 Spot tedna 17.15 A-shop, televizijska prodajal 7.30 Luč svetlobe, ponovitev 18.15 Dežurna lekarna, ponovitev 50. dela španske nanizanke 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Pika na A19.30 Šolski video 20.00 Carjev umor, ameriški film 21.40 To trapasto življenje, 10. del22.30 Novice22.35Gost pike na A, ponovitev 22.50 Jablane, ponovitev nemškega filma 0.40 A-shop, televizijska prodaja 0.55 Spot tedna 1.00 Video strani MMTV-TELE 59 7.00 Videostrani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Videostrani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Videostrani - panorama 15.30 Tv shop, televizijska prodaja 15.50 Santa Barbara, ponovitev 15.55 Triperesna deteljica, ponovitev serije 16.35 Preprosti ljudje, krimi-nalka17.05 Smrt policaja, akcijska drama 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, serija 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Lesket v gozdu, ameriška drama 21.40 Spot tedna Žive scene 21.45 Rafio FM, nadaljevanka 22.15 Steklena senca 2, znanstvenofantastični film 23.50 Poptnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.20 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški spored 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.40 Sledge Hammer, serija 13.10 Dokumentarna serija 13.50 Film 15.35 Izobraževalni program 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.05 Zabavnoglasbena oddaja 22.20 Dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Film HTV 2 16.10 S sliko na sliko16.55 Jazz 18.30 Serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Filmski večer 23.15 Cro pop ročk AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški spored 9.10Umor, je napi-sala9.550balna straža 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Zasebni detektiv Joe Dancer, ameriška kriminalka 13.00 Otroški program 15.30 Mini Čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Baywatch 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn, serija 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Človek za vse tonovske načine, nemška komedija 21.50 Nogomet v petek 22.00 Smrtonosni nadzor, kanadska kriminalka 23.25 Čas v sliki 23.30 Jakobova lestev, ameriška srhljivka 1.15 Strašno prijazna družina 1.40 Schiejok vsak dan AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Dekle za rešetkami, nemški film 11.30 Vrtiljak popevk 12.20 Šiling 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Ženska v Benetkah15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi s strani 20.15 Primer za dva, serija 21.15 Halo, stric doktor, serija 22.05 Čas v sliki 22.30 Lahko vera zdravi? 0.15 Pod satanovim soncem, francoski film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 89. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Odprti ekran - Glasovanje v rubriki GORENJEC MESECA v akciji Gorenjskega glasa (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56), rubrika VIDEO TRAČ... 22.20 KAMERA PRESENEČENJA 20.30 MOJE TELO -LEPO IN ZDRAVO, sodelujeta: ga. Mojca Zaplotnik - Studio MA, dr. Marjan Fabjan, plastični kirurg; voditeljica: Mateja Praprotnik (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasbene novosti: Jubilejni koncert 10 let ansambla Štajerskih 7 22.00 Film 23.30 Petkov tedenski pregled, 88. tedenska informativna oddaja 00.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKATV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost radia GA-GA 20.00 Kulturni utrinki 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Izlet v neznano 18.55 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 VIDEOBOOM 40, videolestvica slovenskih spotov 21.00 Reklamni blok KINO 21.05 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz UKV stereo. Z roko v roki s tržiškimi študenti bo program prinesel nekaj zanimivih oddaj. Od študentskih informacij, do kviza in glasovanja za Gorenjca meseca. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih, na začetku programa pa bomo ponovili 30. lekcijo tečaja English One To One. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.15 FAVN Ljubljana 13.00 Gorenje, Gorenj-ka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- §odki danes - jutri 15.30 RA loven ija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.20 Vedeževanej po radiu 18.00 Petrol z vami... 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Rcok izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program ANAL 62 KRIM BLED pust. film WILLY II. ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama POTOPLJENI SVET ob 18. in 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. CASPER ob 18. in 20. uri ŽIRI pust. trill. CONGO ob 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Sandra Zupane - SENDI LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA V preteklih dveh tedenih ste nas spet radodarno zasuli s pošto. Pisali ste nam Andreja Kurah, Suzana Brhorovič, Karmen Arh, Tanja Fajfar, Nina Strniša, Lara Keršmanc, učenci 4. a OŠ Petra Kavčiča, Roman Habjan, Teja Oblak, Maja Prestar, Andreja Nič, Jurij Brezavšček, učenci OS Ivana Groharja, Urša Aiman, Nika Jakšič, Luka Tomat, Mateja Potočnik, Špela Jelene, Maja Jelene, Alja Gladek, Tomaž. Ropret, Žiga Svete, Irena Tavčar. Mirjana Pintar, Aleš Kolenc, Anja Tavčar, učenci 1. a OŠ Ivana Groharja, Nadia Džamastagič, Nina Mandeljc, Tanja Pogačnik, Martina Pazlar, Grega Kurah, Blai Brane, Irena Hočevar in Mateja Lajovic, Mirjam Plazlar, Petra Pečar, Natalija Žvan, Aleš Pogačnik, Boštjan Potočnik, Nina Markovič, Jerneja, Eva, Urška, Anita in Violeta, Anja Zupan, Blaž. Rant, Jan čadež, Nika JakŠiČ, Maja Mraz, Nataša Jemec, Jerneja Čemažar, Mojca Kržišnik, Valentina Likar, Katarina Krajnik. Hvala vsem. Z izletom Gorenjskega glasa smo danes nagradili Andrejo Kurah. Z Urško smq obiskali Romano in Žiga Sendi Jkot drobceno dekletce, ki je že takrat vedelo, da poziranje pred fotoaparatom ni mačji kašelj. Posledice so paša za oči. Verjetno se še spominjate evrovizijske popevke Tih deževen dan, v kateri sta ob lx bandu nastopili tudi dve ljubki dekleti. No, ena od njiju je bila Sandra Zupane, ki jo zdaj bolj fioznamo pod imenom Sendi. n ne boste verjeli, Evrovizija je bila njena največja želja že iz zgodnjega otroštva. Sendi je sanjala o Danielu, ki je takrat na evrovizijskem festivalu uspešno prepeval svojo Džuli. S svoimi prijateljicami je doma prirejala pevske festivale v malem - stene njene sobe so bile polepljene s plakati znanih pevcev, light show so bile lučke z božičnega drevesca, kadar pa je šlo bolj zares, je dajala takt prijateljica z ugašanjem in prižiganjem glavne luči. Mikrofon so si sposodile kar iz maminega gospodinjstva. Kuhalnico, seveda. Dekle- ta so se neskončno zabavala. Sendi je najraje prepevala Džuli in zraven sanjarila približno takole: pride Daniel in vpraša: "Sendi, a bi hotela peti z menoj?..." Malokateremu se mladostne sanje uresničile. Sendi je prav gotovo ena od redkih srečnic. Nastopila je na evrovizijskem festivalu - sicer z lx bandom, s svojim mladostnim idolom Da-nielom Popovičem pa je tudi že prepevala. Spoznala ga je lani, ko ji je ponudil sodelovanje pri svojem glasbenem projektu, s katerim je želel prodreti na slovensko tržišče. Skupaj sta snemala kar tri mesece, in njuno sodelovanje se nadaljuje. Sendi je to poletje izdala samostojno kaseto Nemirna kri, Eri kateri je sodeloval tudi »aniel. Naslovna pesem je bila hit tega poletja. Slovo še sonce v oblake se sive zagrne, zaprta se žalosti čaša prevrne. Kaj zdaj so besede, kaj cvetje krhko, če bližnji tvoj mimo zdaj spi pod zemljo. Zaklad svoj - življenje" Odnesel je s sabo, a v srcih bolečih ne ho šel v pozabo. V toku bo časa med nami prebival, v toku bo časa v mislih se skrival. Ne vidim, ne slišim te več kot nekoč, misel na tebe spomin je pekoč. Čeprav med nami pretrgane vse so vezi, čutim v srcu - med. nami si ti! • Andreja Kuralt, 1. č, ŠKG Jesenska Jeseni gozd porumeni, življenje v njem se umiri, medved gre v brlog, zaspi, ne briga ga, kaj se godi. JurČek izpod grma kuka, najti ga je prava muka, polžu pa se ne mudi, ogledat jurčka si želi. Srnica se mirno pase, skupaj z mamo sredi jase, rahel šum jo prebudi, ker lovec blizu se mudi. Res to gozdna je idila, varuje nam jo gozdna vila, zraven je še gozdni škrat, vsakemu pomaga rad. • Roman Habjan, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka REKLI SO REKLI SO REKLI SO REKLI SO Osnovnošolci izdelujejo voščilnice Na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki bodo tudi letos izdali božične in novoletne voščilnice. Pod vodstvom, profesorice za likovni pouk Milojke Bizovičar so učenci kar nekaj ur posvetili izdelovanju slik, ki jih je potem komisija izbrala za motiv na voščilnicah. Zato so nam učenci, katerih motivi so bili izbrani, povedali nekaj o svojih risbah. Nina Nakičevič 8. razred: "Ta slika, ki sem jo naredila letos maja, ni prva, ki je bila namenjena za voščilnico. Že lani in predlani sem naslikala dve risbi, vendar predlani ni bila izbrana, lansko leto pa je bila na voščilnici moja slika. Za letošnje voščilnice je bil moj izdelek zopet izbran in to me zelo veseli. Ta zadnji izdelek sem delala kar štirinajst dni, končan pa je bil enkrat maja. Na voščilnicah, na katerih bo moj motiv, pa bo lipa." Sašo Podviz 8. razred: "Moja slika pa bo letos tiskana na ■ voščilnicah Že drugič. Končana je bila že v šestem razredu, vendar je bila takrat na malem formatu, letos pa bodo vse enakega, večjega formata. Takrat sem risbo delal štiri ure pri likovnem pouku. Najbolj mi je všeč to, da smo šli na koncu šolskega leta na izlet v Benetke. Motiv, ki sem ga naslikal, pa je zimski." Dejan Pirnovar 7. razred: "Svojo sliko sem končal v šestem razredu, delal pa sem jo dva dni, malo doma, malo pa pri likovnem pouku. Kaj sem narisal pa se ne spomnim več." Darja Rajšič 7. razred: "Naslikala sem drevo in jezero v šestem razredu in bo letos prvič tiskano. Slikala sem štiri ure pri rednih urah likovnega pouka. Bila sem zelo vesela, da je prav moja risba med izbranimi in bo tiskana kot voščilnica." • P. Z., foto: J. Furlan Nova kaseta za otroke Če ste pred kratkim na prodajnih policah glasbenih trgovin slučajno opazili kaseto, na katere naslovnici je čisto pravi zeleni škrat, ste opazili najnovejšo kaseto Melite Osojnik. Gre za otroške pesmi pesnic Neže Maurer, Anje Štefan, Zvezdane Majhen, Ksenje Šoster - Olmer in Bineta Štampeta Žmavca, ki jih prepeva Melita Osojnik. Uglasbil, aranžiral in zaigral jih je Melitin stalni sodelavec Blaž Jurjevčič. Glasba je zelo raznolika pravzaprav splet živahnih, hudomušnih, a tudi liričnih pesmic. "Zeleno" naslovnico je ustvarila ilustrator-ka Mojca Cerjak, kaseta "Zeleni škrat Ariel" pa je namenjena predvsem otrokom od petega pa tja do enajstega leta. Melita Osojnik skupaj s pesnico Nežo Maurer in plesalko Jasno Knez kaseto že predstavlja po Sloveniji. • I.K. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA V senci prijateljice Z mojo frendico nisva več taki prijateljici kot sva bili. Ona se je po šoli začela družiti s fanti. Vsakemu je všeč in vsak bi rad hodil z njo. Ko me povabi, da bi bila z njimi v družbi, se pa začne. Ona se zafrkava s fanti, jaz pa ostajam tiha in brez besed. Sploh ne vem, kaj naj rečem. Mislim, da se bo nehala družiti z menoj. Potem nimam več frendice. Prosim vas, kaj naj naredim, da me bodo fantje sploh kdaj pogledali in mi rekli, da sem jim všeč. • liana, 15 let Sergeja, 13 let: Poišči si prijateljico, s katero bosta skupaj osvajali fante, saj ni samo ena frendica na svetu. Fante ogovarjaj, čimveč se druži z njimi in uspelo ti bo, kot bi rekel Hugo. Bojan, 15 let: Hana, s tabo je nekaj narobe. Okoli tebe so fantje, ti pa ostaneš brez besed? Če ne gre drugače, se nauči vsaj pet smešnih in ne preveč oguljenih vicov, kajti fantje imamo radi punce s smislom za humor. Potem bo še kakšen fant povedal vic in led bo predrt. Svetujem ti tudi, da spoznaš čimveč avtomobilov in motorjev ter vsaj nekaj njihovih tehničnih podatkov. Fantje se ti bodo pridružili in kmalu lahko spešlješ pogovor na kakšno bolj zanimivo temo (ljubezen). In ne pozabi, porsehe 911 je zakon! Marjeta, 20 let: Postani tudi ti zabavna in duhovita, saj sploh ni tako težko. Ko boš v družbi s prijateljico, se vključi v pogovor, reci kakšno smešno, četudi se ti bo zdelo neumestno. Tvoja prijateljica te gotovo ne bo pustila na cedilu, razen če je samoljubna in važna. Fantje največkrat opazijo dekleta, ki se sproščeno smejijo in ne tistih, ki nepres- tano klepetajo o svojih najljubših oblekah in ličilih. Bodi bolj samozavestna in ugotovila boš, da lahko tudi ti postaneš zanimiva za preostali svet. Klemen, 22 let: Zaradi tega, če ne boš spregovorila nobene besede, te prijateljica gotovo ne bo zapustila. Nekateri so pač taki, da kar naprej "otresajo", včasih prazne besede, včasih pa tudi kaj pametnega. Pa kaj potem, če je všeč vsem fantom? Si prepričana, da jim je res? Vprašaj koga, mogoče boš dobila zanimive odgovore, kajti fantom ni vedno všeč, da punca kar naprej nekaj govori in mu ne pusti do besede. Če vas tarejo težave, ki jim sami niste kos, pišite našim porotnikom, saj več glav več ve. Naš naslov: GG, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. Kdo je Urška, najbrž ne veste. To je Urška Novinec iz Kranja, ki je v nagradni igri pred nekaj tedni napovedala, da bo naša prijateljica Romana Krajnčan spet rodila fantka oziroma da bo njen tretješolec Kristjan dobil bratca. Res je na svet privekal "možak", težak 3400 gramov in dolg pol metra. Družina Krajnčan se je okrepila za Žiga - ime sta izbrala Kristjan in očka Lojze. Romano, ki je imela težak porod - zahvaljuje se prav vsem v kranjski porodnišnici, ki so tako lepo poskrbeli 4^ zanjo in za Žiga - smo nekaj tednov pustili, da si opomore, potem pa malce obotavljivo vprašali: "Romana, ali z Urško že lahko pridemo?" Prejšnji petek popoldne smo šli na obisk. Nagrajenka Urš- ka, fotografinja Tina in kajP jaz. Žiga je spančkal v svo]i posteljici, Kristjan se je ^ . odpravljal s čelom na k°n * v Radovljico, očka ga je P v premil, Romana, ^ :e nekdanji formi, pa ft z nasmehom povabila ogled nove druži«15* "pridobitve". u Mali Žiga je seveda^ nekoliko zrasel in J v okrogel. Bo tudi 0 glasbenik. "Ima'dog, prste," je ugotovila ^ mica, pa tudi ko n posteljico zasliši gla* ni ples medvedkov aH mu sama tiho zapoje-I umiri in zaspi. Vseka" bo glasbenik! » Poklepetali smo I malo o tem in one I malce "pocrkljali" Zj, H koje z jokom napove^ t da je lačen, pa smo poslovili. "Pozdravi)^ vse pr'jateljčkc," j<= zaklicala za nami H0 ^ na. • H. Jclovčan,»° Tina D. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Ko si spal Lucy (Sandri Bullock) v življenju manjka družina, zatow službi prodajalke žetonov pri chicaškem potniškem prorne' preživlja celo dopust. Na daleč je zaljubljena v lepotca, ki o videva vsak dan. Ko ga na postaji napade ropar, mu Lucy reši življenje. In ko ga nato obišče v bolnišnici, kjer leži v komi, jo imajo za njegovo zaročenko, družina jo sprejme v svoje okrilje. Ne more in noče več nazaj iz toplega družinskega vzdušja. Petrovega brata Jacka (Bili Pullman) pa obhajajo dvomi. Ko se izmika jackovim sumničavim vprašanjem, presenečena spoznava, da jo -------- .„,^ ^cer: Dada« •43,85-°dstolni donos, UBK banke, 39,55-odstotni c odstota: 36.45 odstotni donos, Mladinske knjige Založbe, borzni kotaciji A in B, dosegli odlične kapitalske delnicami Promofina, 54,68-odstotni donos, donos, __, 34,31 Nl^lu' donos, Term Čatež 24,44-odstotni donos, z delnicami cia]ne', '37-odstotni donos ter s prednostnimi delnicami Komer-so p ^anke Triglav 17,33-odstotni donos. Donosi naštetih delnic pre(jst astavljeni v našem prvem grafikonu. Na drugem pa so Leka ^r' donos' naslednjih delnic: Hmezad banke, Probanke, SalUs'a p Gradbenega podjetja Grosuplje, banke Vipa ter kotacj- **ravih poražencev v oktobru ni bilo. Vse delnice z borznih y J A in B so beležile pozitiven predznak. sctnjn°vfse odpravljajo borzni posredniki na tradicionalni terus„ar. Jubljanskc borze v Portorož. Predavanja in pogovori na Vednornina.rJu pa so imeli v dosedanji zgodovini Ljubljanske borze paPirjev. vpliv N.R.S. na nadaljnja gibanja tečajev vrednostnih OKTOBRSKA DONOSNOST DELNIC -1. DEL 34,31'/. 19,73% FMB UBKP DAO MKZ TCTR NIKR KBTP Tudi na Zvezo potrošnikov smo prejeli več pritožb pri izvedbi maturantskih izletov. Žal vse prepogosto opažamo, da se agencije do potnikov, ki sicer plačajo polno ceno določenega aranžmaja, obnašajo zelo neprimerno. Tako smo prejeli pritožbo dijakov iz Celja, ki so potovali v Lloret del Mar v Španijo. Obvestilo o točnem času odhoda so od turistične agencije prejeli štiri dni, program potovanja z navedbo časa povratka pa šele dan pred odhodom na izlet. V samem programu ni bilo nobenih informacij o kategoriji hotela (bila je le splošna navedba, da bodo dijaki prejeli storitev na osnovi polnega penziona), podatkov o možnosti menjave valute in načinu plačevanja storitev na sami poti (fakultativni izleti). Poleg tega ni bilo nikjer posebej navedeno, da se bodo fakultativni izleti izvajali le ob zadostnem številu prijavljenih interesentov, kar je ne samo zavajajoče, temveč lahko tudi povzroči, da ni izpolnjen pro- gram v tistem delu, ki je bil za potnika odločilen, ko se je za program te agencije odločal. Na drugi strani so dijaki plačali storitev vnaprej, precej pred rokom, ki je sicer za takšne izlete običajen in po ceni, ki je v primerjavi z redno ponudbo te in drugih agencij vsaj enako visoka. Turistična agencija bi morala v skladu z določili Zakona o obligacijskih razmerjih potniku nuditi vsa potrebna obvestila o cenah in pogojih prevoza, bivanja in posebnih storitev ter obvestila, ki se nanašajo na kakovost prevoznih sredstev in nastanitve (prenočišča), na vozni red, zveze, mejne in carinske formalnosti ter na sanitarne, denarne in druge upravne predpise. V kolikor se te svoje obveznosti ne drži, je potniku odgovorna in mu bo morala ob pravočasni reklamaciji (tudi tu velja osemdnevni rok) vrniti del plačane cene. Pravna pisarna ZPS Jure Markič OKTOBRSKA DONOSNOST DELNIC - II. DEL ».00% '.00% i.00% 13J3V. 10,35% 8,35% 7£8./(| 6,93% 1,42% I-1 •fMER PRB UKC BTHR SKBR GPT.R VIPP BAL 3,79% 3,31% Krka bo vrnila več kot polovico certifikatov Kranj, nov. - Javna prodaja delnic novomeške Krke jc bila zelo uspešna, saj so vpisani certifikati kar za 187 odstotkov presegli razpisano vsoto. V Krki bodo zato upoštevali le približno 45 odstotkov vložene vrednosti posameznih certifikatov, preostalih 55 odstotkov pa bodo ljudem vrnili, da jih bodo lahko vložili v druga podjetja, ki bodo še imela javne prodaje, ali v investicijske družbe, ki še sprejemalo certifiakte. Javni prodaji za certifikate je bilo namenjenih 1.167.058 delnic v vrednosti 4,7 milijarde tolarjev, kar predstavlja 32,86 odstotka vrednosti družbenega kapitala Krke. Nominalna vrednost delnice ie znašala 4 tisoč tolarjev, prodajna 5.418 tolarjev, zaradi velikega vpisa pa bo znašala 7.043 tolarjev. V Krki pravijo, da bodo vse svoje delničarje obvestili, koliko njihovih delnic so dobili in kolikšen del certifikata jim je torej še ostal. koliko je Vreden tolar NAKlfM/HtODAJNt NAKUPNLTOODMNl NAKITNI/TOODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 II L A BANKA (Kranj.TržIČ) 85,85 86,85 12,05 12,31 7,39 7,91 AVAL Bled 86,10 86,60 12,18 12,28 7,50 7,80 AVAL Kranjska gora 85,70 86,50 12,12 12,28 7.30 7,75 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 85,90 86,60 12,10 12,30 7,30 7,80 EROS(Srarl Mayr), Kran) 86,35 86,55 12,20 12,28 7,55 7,75 GEOSS Medvode 86,30 86,60 12,22 12,28 7,65 7,80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 85,25 86.90 11,87 12,35 7,30 8,06 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 86,00 86,50 12,20 12,29 7,50 7,85 HIDA-tržnlca IJuMJana 86,20 86,70 12,19 12,26 7,55 7,75 HRAM ROŽICE Mengeš 86.20 86,49 12,22 12,28 7.60 7.75 ILIRIKA Jesenice 86.00 86,65 1 2,08 1 2,28 7,50 7,90 INVEST Škofja Loka 86,20 86,45 12,19 12,29 7,65 7,72 LEMA Kranj 86,00 86,40 12.18 12.26 7,60 7,85 MIKEL Stražlsce 86,10 86,65 12,18 12,29 7,50 7,90 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 86,25 86,50 12,21 12,25 7,60 7,75 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 84,50 86,40 10,85 12,24 6,80 7,80 ROBSON Mengeš 86,40 86,60 12,20 12,30 7,65 7,70 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 86,25 86,50 12,21 12,26 7,70 7,80 SKB (Kranj, Radovljica, Šk Loka) 85,25 86,80 12,06 12,41 7,40 7,90 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 85,25 - 11,87 - 7,30 - SLOVENIJATURIST Jesenice 85,90 86,65 12,06 12,28 7,45 7.85 SZKB Blag. mesto Žiri 85,70 86,80 11,88 12,33 7,40 8,03 ŠUM Kreni 86,30 86,60 12,22 12,28 7,65 7,80 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 86,25 86,60 12,21 12,26 7,65 7,80 TALON Zg. Bltn|« 86,25 86,60 12,21 12,26 7.65 7,80 TENTOURS Domžale 86,00 86,70 12,15 12,40 7,50 8,00 TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk 86,30 86,59 12,20 12,25 7,70 7.85 UBK d.d. šk. Loka 85,75 86,70 12,06 12.35 7.50 7,90 WILFAN Kranj 86.25 86.55 12.20 12.26 7,60 7,80 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 86.20 86,50 12.20 12.25 7,60 7,79 WILFANTrW 86,30 86,40 12,20 12,24 7.70 7.80 POVPREČNI TEČAJ 86,05 86,60 12,10 42,29 7,75 7,84 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, kl si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Glasilo Katolika Kranj, nov. - Krščanska vzajemna gospodarska zveza iz Maribora je ob svoji ustanovitvi izdala glasilo Katolika. Krščanska vzajemna zveza bo uveljavljala krščanski socialni in družbeni nauk, namen ljudskega kapitalizma pa je poleg obrambe med monopoli tudi zavezništvo mea delom in kapitalom. Kakor v uvodniku piše Darko Zupanič, direktor Krščanskega inštituta za podjetništvo, bodo delovalni predvsem na področju zavarovalništva, izobraževanja in štipendiranja, nepremičnin, privatizacije, investicij in turizma in razvoja podjetništva. Na podlagi programa lastninskega preoblikovanja, ki ga je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, z odločbo št. LP 00804/1995-MV z dne 17. 10. 1995, objavlja podjetje servisno storitvene dejavnosti Kranj, Ljubljanska cesta 24 a PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA 1 'lSkSa in sedež: *>KRA SSD servisno storitvene dejavnosti, p.o., Kranj, Ljubljanska cesta 24 a. 3 Matična številka: 5284422 • 9Sr>ovna dejavnost: ruSe storitve kovinsko predelovalne obrti, šifra podskupine: 090120 Ptvr03. oblika organiziranosti: g °°-jetje s polno odgovornostjo v 100 % družbeni lastnini redvidena lastniška struktura kapitala po končanem lastninskem preoblikovanju ' Odškodninski sklad 10 % pokojninski sklad 10% fklad RS za razvoj 20 % - ki !rna razdelitev delnic 20 % 6 notranji odkup delnic 40 % redvideni način oz. kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: - &enos navadnih delnic na sklade 40 % . L7erna razdelitev delnic 20 % notranji odkup delnic 40 % • Javni poziv k vpisu in plačilu delnic ,1-'ntem teh - V okviru te tekme je °snovn P° aI? Se. Prvcns.tv.° ŠŠD za sija zB { e' ^' Ka jc organizirala Komi-SloVe ?Portno plezanje pri Planinski zvezi bila J| ^ nedeljo, 5. novembra, j>a je pryea* sporedu peta tekma za državno Drav , V* v starcjših kategorijah, ki jo je SkofiJ » 0 organiziral Plezalni klub iz u,je Loke. skiip«[)tna tekma je bila zelo zanimiva, saj ijah v ,7'mag°valci v posameznih kategor-sta iju 0rna niso bili znani. V smereh, ki Žida„ postav»'a Tomo Česen in Stane k^ovjjj6 Porner*'° °2 tekmovalcev in post3|C,'c^anih je zmagal Nejc Česen, ki je v* z n • Zmagovalec državnega prvenstvo^ aJVecjim možnim številom točk. V 5tirje eni seštevku so se namreč upoštevali dv0jn naJt>oljgi rezultati. Prav tako je Se5tey, Zrnago m vseh 400 točk v skupnem katCp^V.doscgla Nastja Guzzi iz Tržiča v '»lija oJl mlajših deklic. Domačinka Na-^'os si je pri cicibankah z odličnim terle nastopom zagotovila posamično in tudi skupno zmago, čeprav je bila slednja zelo tesna. Poloni Šantelj iz Pivke jo je odščipnila le z večjim številom boljših uvrstitev, saj sta obe tekmovalki zbrali enako število točk z enakim številom posamičnih zmag. Do največjih sprememb v skupni razvrstitvi je prišlo pri mlajših dečkih. Prvi trije na sobotni tekmi, Bečan, Valjavec in Rant so si razdelili tudi prva mesta v skupni razvrstitvi, le da so zamenjali vrstni red sobotne tekme. Tako je postal skupni zmagovalec domačin Blaž Rant. V okviru tekme za državno prvenstvo je bilo še prvenstvo šolskih športnih društev osnovnih šol. Dečki in deklice so nastopali v dveh kategorijah: letnik 84 in mlajši ter letniki 81 do 83. Nastopilo je 54 osnovnošolcev iz šestnajstih osnovnih šol. Prvenstvo je bilo posamično in ekipno. Za posamezno ekipo sta šteli dve najboljši uvrstitvi iz vsake kategorije. Rezultati tekme v Škofji Loki: cicibanke: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Eva Finžgar (ŠPO Radovljica), 3. Polona Šantelj (PC Pivka) in Teja Oman (ŠPO Tržič); cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka), 2. Andrej Trošt (AO LJ-Matica), 3. Potočnik Darjan (AO Impol); mlajše deklice: 1. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič), 2. Nina Hlcbanja (AO Jesenice), 3. Špela Legat (ŠPO Radovljica); mlajši dečki: 1. Klemen Bečan, 2. Tomaž Valjavec (oba ŠPO Tržič), 3. Blaž Rant (PK Škofja Loka). Rezultati državnega prvenstva: cicibanke: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka) 380 točk, 2. Polona Šantelj (PC Pivka) 380, 3. Eva Finžgar (ŠPO Radovljica) 305; cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka) 400, 2. Andrej Trošt (AO Lj.-Matica) 320, 3. Darjan Potočnik (AO Impol) 290; mlajše deklice: 1. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič) 400, 2. Špela Žula (ŠPO Radovljica) 340, 3. Nina Hlebanja (AO Jesenice) 245; mlajši dečki: 1. Blaž Rant (PK Škofja Loka) 365, 2. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič) 340, 3. Klemen Bečan (ŠPO Tržič) 295. Rezultati ŠŠD ekipno: 1. OŠ Bistrica (426 točk), 2 OŠ A. T. Linharta (303), 3. OŠ Peter Kavčič (294), 4. OŠ Lucij ana Seljaka (265), 5. OŠ Ivana Groharja (243). Nedeljsko tekmovanje za starejše kategorije je minilo v znamenju dobre organizacije prireditelja PK Škofja Loka, odlično postavljenih smeri avtorja Toma Česna in zanimivih nastopov prav vseh najboljših slovenskih športnih plezalcev. V dopoldanskem polfinalnem delu je šlo Martina Čufar vse več ali manj po pričakovanjih. Pri dekletih jc smer edina preplezala do vrha Martina Čufar, pri fantih pa je to uspelo Mateju Mcjovšku in Aljoši Gromu. Večerni finale je bil prava poslastica za ljubitelje športnega plezanja. Pri dekletih praktično ni bilo nobene spremembe vrstnega reda iz polfinala. Zasluženo je zmagala Martina Čufar in tako že pred zadnjo tekmo, ki bo čez teden dni v Ljubljani, ponovno postala državna prvakinja. Pri fantih je zmagal lanskoletni državni prvak Aljoša Grom, drugo mesto pa si je priplezal Matej Mejovšek, kateremu že pred današnjo tekmo nihče več ni mogle odvzeti naslova državnega prvaka. Rezultati: mladinke: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj, 3. Blaža Klemenčič (obe PK Škofja Loka}; mladinci: 1. Anže Sanca (ŠPO Radovljica), 2. Uroš Perko (AO Kamnik), 3. Urh Čehovin (AO Lj.-Matica); članice: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Metka Lukančič (AO Trbovlje); člani: 1. Aljoša Grom (PC Pivka), 2. Matej Mejovšek (Šaleški Trbovlje). .*2k 3. Vili Guček (AO T* J^ki balon za boljše pogoje tekmovalcev in za rekreacijo JKENIRALI IN IGRALI BODO TUDI POZIMI *rba ^tremu napredku kluba v zadnjih dveh letih so TK Triglav v jesenskem prestopnem roku zapustili ra Mulej, Marko Por in Borut Urh, ki so po novem člani Merkur - Protenxa iz Šenčurja ^bot^'novembra - Minulo ^e2a^?poldne so člani Temelj* uba Triglav iz Kranja r6»i D J5jn tenisa in tekmoval->e£^stavjii novost na nji-i lisici i? u' tako imenovani '^anje. ba,on", s katerim bo h* leto "-lSa v Kranju mogoče J^ga n je za nas ,etos že ?J' $tne- Pa i,^naprej zakupila ?0ri*ra tUdI s nnm^in d. di k "n krpH-7"'0, aa j>o v 1 VrnJeni, pa tudi, da dišali nasIcdnjih letih še jvalcč kp°g°jc tako 73 tek - pomočjo spon-Kaf,V*rcditov članov klu-n.arno, da bodo v dveh Nov teniški balon omogoča treniranje in igranje tudi pozimi vi ^rnemi! za rckreativce,"je h Za oh?"1 šPortni pridobit-SNnSfe KranJ Poudaril °"enc n,k TK Triglav Andrej Vodja projekta postavitve novega balona za igranje tenisa v zimskem času v Kranju je bil podpredsednik TK Triglav Peter Stare, ki je ob novi naložbi povedal, da je za igranje tenisa v (na plin ogrevanem) balonu že izredno veliko, saj so prak- tično vse ure zasedene. Ker pa že prihodnje leto načrtujejo postavitev še enega balona za dve igrišči pa naj vsi, ki se za zakup igrišč zanimajo, že sedaj pridejo v klub, saj bodo le tako imeli možnost igranja v želenih terminih. Ob novih naložbah in skrbi za boljše pogoje treniranja in tudi prirejanje turnirjev v zimskem času, pa so v TK Triglav prejšnji mesec štirje njihovi igralci Barbara Mulej, Borut Urh, Žiga Janškovec in Marko Por, prosili za izpisnice. Žiga Janškovec se je medtem premislil, ostali trije pa so odšli v nov teniški center Merkur - Protex v Šenčur, kjer je po novem trener Milan Martinec, bivši trener Triglava. "Odločitev Barbare se nam zdi razumljiva, saj je Merkur že dlje njen pokrovitelj, bolj pa se nam zdi nerazumljiva odločitev našega dolgoletnega člana Marka Pora in tudi Boruta Urha. Vseeno smo vsem trem dali izpisnice, čeprav se nam zdijo odškodnine "smešno" nizke. Zato smo pri Teniški zvezi že dosegli spremembo pravilnika o odškodninah," je o prestopu povedal Peter Stare in poudaril, da bo cilj TK Triglav še naprej vzgajati dobre mlade igralce in v Kranju zgraditi pomemben teniški center Slovenije. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik HI ^G} K E Naši hokejisti so izgubili prvo tekmo za nastop na OI DANCI IZKORISTILI PRILOŽNOST Slovenska hokejska reprezentanca se je v soboto na prvi kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na olimpijske igre v Naganu 1998 srečala z ekipo Danske v Koebenhavnu in nesrečno izgubila 4:2. Naši hokejisti so sicer na pot na Dansko odšli z željo (in tudi možnostjo) po zmagi, vendar pa jim to ni uspelo. Tekmo so sicer začeli dobro in po prvem delu srečanja z golom Tomaža Vnuka vodili 0:1, vendar pa se jim je upanje po zmagi oddaljilo v drugi tretjini srečanja, koje najprej zadel Dammgard, nato pa je v pičlih štirih minutah kar tri gole zabil Duss. V zadnji tretjini jc poraz omilil Ivo Jan, ki je postvail končni rezultat 2:4 (0:1, 4:0, 0:1). Naše v kvalifikacijah za olimpijske igre čaka še sedem preizkušenj, prva 21. decembra proti nizozemski reprezentanci na Nizozemskem. • V. S. TUDI TRIGLAV NA DOMAČEM LEDU Kranj, 7. novembra - S šestim krogom se bo danes nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da so Kranjčani vendarle uredili svoje vrste in se dogovorili s PPC Gorenjski sejem o uporabi ledu, tako da so konec tedna že trenirali in bodo "otvoritveno" tekmo na domačem ledu zaigrali z Acroni Jesenicami. Tekma bo danes, začela pa se bo ob 18. uri. Jeseničani pa so konec tedna že odigrali tekmo 7. kroga z ekipo Maribora in, kljub odsotnosti reprezentantov, slavili s 17:2 (6:0, 5:0, 6:2). Poleg tekme v Kranju bo danes še srečanje med Sportino in Mariborom na Bledu ter med Slavijo in Olimpijo Hertz v Ljubljani. • V. S. BALINANJE VEHARHJU ŠE TRETJI NASLOV Žirovec Uroš Vehar, član BK Trata Casino Sara, je minuli konec tedna še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši balinar v Sloveniji. V dvorani Balinčka v Ljubljani je na državnem prvenstvu posameznikov v hitrostnem izbijanju med 24 tekmovalci zasedel prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka. Ta naslov prvaka je dodal posamičnemu naslovu državnega balinarskega prvaka in naslovu v natančnem zbijanju, ter seveda naslovu svetovnega podprvaka. • V.S. LOKOSTRELSTVO REKORD SAMA MEDVEDA Končni Medvedov rezultat 5991 krogov, nasmijanih v 24 urah, bo težak zalogaj za katerega koli tekmeca, ki bi ga hotel v podobnem podvigu premagati, z njim pa se Medved lahko postavi v vrsto kandidatov za olimpijsko medaljo. Ljubljana, 3. - 4. novembra - V gostišču Livada v Ljubljani je potekala od petka od 18.30 ure pa do sobote prav te ure imenitna predstava slovenskega lokostrelstva. Priredil jo jc naš olimpijec Samo Medved, predvsem, kot je rekel, za promocijo slovenskega lokostrelstva in za približanje te discipline ljubiteljem športa. Začel jo je v petek zvečer, ko se je lotil 24-urnega streljanja z olimpijskim lokom na tarče tipa Las Vegas z razdalje 18 metrov (serija: po puščico v tri tarče v treh minutah, 4 minute, da pobere puščice iz tarče in vpiše dosežene kroge, po desetih nizih pa mu pripada 15 minut odmora - in tako naprej vse do preteka 24 ur). Vseskozi je Samo Medved dokazoval svoje vrhunsko mojstrstvo in neverjetno vzdržljivost, saj komaj katera puščica ni šla v polno, odlične pa so bile tudi zadnje tri serije, ko bi pričakovali, da je po 24 urah streljanja lokostrelec že izčrpan, saj so štele po 290, 290 in 295 krogov od 300 možnih. Na strelišču, ki ie imelo urejeni dve "stezi", Medved ni bil sam, saj so mu delali družbo prijatelji lokostrelci, med njimi olimpijski kolega Matej Krumpestar, Dejan Sitar, Tea Mako-ter, Marjan Podržaj in drugi, ter hrvaški reprezentant Cvetislav Zorman. Streljanje so nadzorovali sodniki Marija in Peter Tomazin z Jesenic ter hrvaška sodnika Dare Milinkovič in Scrgej Markič, ki bo sodil tudi na olimpijskih igrah v Atlanti. Samo Medved si je moral sponzorje za svoj podvig poiskati sam, saj je Lokostrelska zveza Slovenije spet ostala gluha. Medvedovo lokostrelsko predstavo, ki jo je organiziral LK Ljubljana - Moste, so tako omogočila podjetja: Pink Projekt, Jiodjeije za računalniški inženiring, S-11 ram, Maxiplet, Makse n družbenik, d.o.o., Notranje Gorice, Elektro Bobo, Medex international, d.d., Ljubljana, Linden Archerv, Specializirana trgovina z lokostrelsko opremo, Kranj, in seveda gostišče Livada oz. podjetje Daj-Dam iz Ljubljane z dvorano ter hrano in pijačo. • Marjeta Vozlič TEN IS V KANUJU SLOVO OD SEZONE Smlednik, 7. novembra - Na teniških igriščih ob hotelu Klub Kanu to soboto, 11. novembra, od 9. ure naprej pripravljajo srečanje ljubiteljev teniške igre, ki za rekreacijo uporabljajo tudi njihova igrišča. S srečanjem naj bi "delovno" zaključili letošnjo poletno sezono, saj bodo organizirali rekreacijski turnir dvojic, možno pa bo tudi netekmovalno igranje. Udeležbo na turnirju (prijavnine ni!) napovejte po telefonu 061/627-011 (Slavko Jenko). Če bo slabo vreme, bo turnir 18. novembra. • V.S. NOGOMET Druga nogometna liga ŠTAJERCI PORAZILI NAKLO ERA ŠMARTNO : NAKLO 2 : 0 (1 : 0) Naklanci so takoj na začetku, že v 3. minuti prejeli gol. Močan strel je naklanski vratar Botonjič odbil, Druškovič pa je žogo poslal v mrežo. Potem so Naklanci prevzeli pobudo, vendar pri Strelih na vrata niso imeli sreče, posebej Kečan, Pavlin in Ahčin. Naklanci so v drugem polčasu nekoliko popustili, tako da so domači prek Omeragiča v 62. minuti zabili drugi gol. Naklanci so igrali brez Kopnvca. Do konca jesenskega dela lige sta še dve koli. Naklanci bodo konec tedna igrali doma z Napredkom BST iz Domžal. Šli bodo na zmago, ki jih zagotavlja mirne priprave na spomladanski del prvenstva. • J. K. ZMAGI GORENJSKEGA GLASA Kranj, 7. novembra - Redni krog so konec tedna odigrali tudi kadeti in mladinci v državni ligi. Moštvi Gorenjskega glasa sta bili uspešni. Mladinci si premagali Slovan s 3 : 0, kadeti pa svoje Slovanove vrstnike z 8 : 0. Kadeti so na lestvici tretji, mladinci pa šesti. Konec tedna bo zadnje kolo. Kranjski moštvi igrata doma z Gorico. Tretja nogometna liga NA VISOKEM DELITEV TOČK VISOKO : PLETISA KOLPA 1 : 1 (0 : 1), strelec za goste Naglic (avtogol) v 27. in Tomaž Žeželj v 47. minuti. Visoko, 4. novembra - Gostje iz Podzemlja pri Metliki, ki so kolo nazaj visoko porazili Kranjčane, so prišli tudi na Visoko po zmago, odnesli pa so točko. Visočani so želeli ponoviti dobro igro s preteklega kroga, ko so v Ljubljani igrali s Slovanom neodločeno, vendar so igrali preveč nervozno, pred golom pa so bili prepočasni, nespretni ali nezbrani. Tako kot gostje, ki so nastopili brez štirih kaznovanih igralcev, za Visoko nista igrala Košir in Blagojevič, slednji zaradi rdečega kartona. Prvi polčas domačin ni obetal kaj dobrega. V 27. munuti je domači igralec Naglic posredoval nespretno in poslal žogo v svoja vrata. Pred tem je Udir zadel prečko. V drugem polčasu je bil veter zaveznik domačih. V 47. minuti je Pelko podal pred gol gostov, kjer je Žeželj z glavo žogo usmeril v mrežo. Konec tedna bo zadnji krog. Visočani gredo na gostovanje k Transportu v Ilirsko Bistrico. • J. Košnjek KRANJČANI VISOKO ZMAGALI TRIGLAV CREINA : TRANSPORT Ilirska Bistrica 4:1(1 : 1), strelci za Triglav Creino Jerina v 5., Durakovič v 60. in 68. minuti ter Denis Markelj v 85. minuti, za goste pa Berginc v 22. minuti. Kranj, 5. novembra - Tekmo sta obe moštvi končali z desetimi igralci. Zaradi nespodobnega vedenja in predvsem govorjenja je glavni sodnik Mijatovič iz Ljubljane izključil gostujočega igralca Mikuletiča, zaradi udarca pa domačina Andreja Jerino. Začetek je bil spodbuden, saj so Kranjčani že v 5. minuti po lepi akciji povedh z golom Jerine. Potem ko je Durakovič zapravil novo priložnost, ko je bil sam pred vratarjem, so domačini začeli igrati slabše in počasnejše z več napakami. Zaradi ene od njih so gostje prek Berginca v 22. minuti izenačili. Do konca polčasa je Božič zapravil še eno priložnost za Kranjčane. V drugem polčasu so bili domačini boljši, pomagal pa jim je tudi veter, tako kot gostom v prvem polčasu. Durakovič je z dvema streloma od daleč v 60. in 68. minuti povišal na 3 : 1, pet minut pred koncem pa je po hitri akciji Denis Markelj zabil četrti gol za Kranjčane. To je bila po treh zaporednih porazih prva zmaga Triglava Creine, ki je tokrat igrala brez kaznovanih prvega vratarja Pervana in vezista Kočevarja. • J. Košnjek Gorenjska nogometna liga NAJVIŠJA ZMAGA JESENIC Kranj, 5. novembra - Nogometaši v gorenjski ligi so odigrali X. krog. Rezultati: Alpina - Bohinj 1:1, Bntof -Polet 1:1, Jesenice - Bitnje 4:0, Sava - Železniki 0:2, Šenčur - Jelovica LTH 1:0, Zarica - Lesce 2:0. Na letsvici vodi Zarica pred Jelovico LTH in Lescami. • V.S. MALI NOGOMET ZMAGA IN PORAZ NA PODNU Škofja Loka, 3. novembra - Ekipe v slovenski malonogo-metni ligi so v petek odigrale tretji krog. Oba gorenjska predstavnika sta bila gostitelja. Ekipa KMN Alples Sportfit se je pomerila z Bronxi in zmagala z rezultatom 4:2, ekipa Marmor Hotavlje pa je v derbiju kola gostila ekipo Elektro Rogič in izgubila z rezultatom 1:3. Na lestvici tako po treh kolih vodi ekipa Elektro Rogič. Naslednje kolo bo na sporedu ta petek, 10. novembra, obe gorenjski ekipi pa gostujeta - Marmor Hotavlje pri Mili Juventusu, Alples Sportfit pa pri Elektro Rogiču. • V. S. NAMIZNI TENIS USPEŠEN ZAKLJUČEK JESENSKEGA DELA Kranj, 4. novembra - V zadnjem (7.) krogu jesenskega dela tekmovanj v 1. SNTL za članice je ekipa NTK MERKUR na domačem terenu v Stražišču premagala ekipo NTK Istrabenz Semedela z rezultatom 5:2. Za domačinke v postavi: Petra Fojkar, Alenka Nišavič, Urška Petrič in Tina Pangrič so zmage priigrale: Nišavič 2, Fojkar 1, ki sta zmagali tudi v dvojicah, in Petrič 1. To jc bila tretja zmaga članic NTK MERKUR, ki so z doseženimi 6 točkami uspešno zaključile jesenski del prvenstva in se uvrstile na solidno 5. mesto. Prvo mesto je brez izgubljenega dvoboja osvojila ekipa NTK Ilirija Meditrade iz Ljubljane. • E Ošlaj TOT1NK Od jutri do nedelje bo v Kranju odigran prvi krog Evropskega pokala pokalnih zmagova TRIGLAV NI BREZ MOŽNOSTI Te dni bo kranjski olimpijski bazen ponovno gostil kvalitetne vaterpolske ekipe, saj na p?.j krog Evropskega pokala pokalnih zmagovalcev prihaja pet evropskih moštev, le dve najbO'J pa si bosta zagotovili nastop med najboljšimi šestnajstimi ekipami v Evropi - Čeprav *° favoriti Madžari in Rusi, pa tudi Triglav v domačem bazenu ni brez možnosti Kranj, 7. novembra - Konec naslednjega tedna, 18. novembra, se začenja letošnje državno prvenstvo za vaterpoliste. Še prej pa ekipo Triglava, ki Slovenijo zastopa na Evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev čaka težko delo, saj se bo v kranjskem olimpijskem bazenu pomerila s štirimi kvalitetnimi ekipami in si skušala zagotoviti igranje v šestnajstini pokala. Po uspeli organizaciji Sredozemskega pokala, bo Vaterpolska zveza Slovenije ta teden spet organizator velike prireditve. V Kranju se bodo namreč jutri zbrale ekipe, ki bodo odigrale prvi krog Evropskega pokala pokalnih zmagovalcev. Med njimi je tudi člansko moštvo Pred turnirjem v Kranju sta povedala: Matjaž Homovec: "Uvrstitev v nadaljnje tekmovanje bo zelo težka. Računamo na dve zmagi, s slovaško in francosko ekipo. Rusi in Madžari so za nas najbrž pretežak nasprotnik. Potrudili se bomo z dobro igro, v veliko pomoč pa nam bo podpora iz tribun. Mislim, da je zelo pomembno, da igramo na domačem terenu in to nam daje dodatno motivacijo, kar smo pokazali že na zadnjih nastopih reprezentance." Primož Troppan: "Turnir je za nas velikega pomena, saj bomo Evropski pokal prvič igrali pred domačimi gledalci. Že prvo srečanje s Slovaki bo lahko odločilno, saj če nam uspe zmagati, nam bo to vlilo novih moči. Sicer pa se zavedamo, da nas čaka težko delo, saj bodo v Kranju nastopile ekipe, v katerih igrajo državni reprezentantje." • J.M. ODBOJKA po ZMAGA TUDI V ŽIROVNICO Odbojkarji Minolte Bled so v soboto v 1A. DOL pričakovanju izgubili v Mariboru, pa vendar so vodilni ekipi "vzeli" prvi niz. Maribor Marles : Minolta Bled 3:1 (4, -13, 6, 9). Vodi Maribor Marles 10 točk, odbojkarji Minolte Bled pa so z dvema točkama na 5. mestu. Tudi odbojkarice Bank Austria Bled so, kljub vodstvu z 2:1 izgubile na gostovanju v Kopru, Cimos. Bank Austria Bled 3:2 (1, -4, -10, 2, 10). Vodi Infond Branik 10 točk, Blejke pa so 4. s šestimi točkami. Prvo zmago v letošnjem prvenstvu 1B. DOL so zabeležili odbojkarji Žirovnice na gostovanju na Brezovici. ŠDO Brezovica : Žirovnica 0:3 (-13, -9, -8). Po derbiju kola je v vodstvu ekipa Simonov zaliv Izola, Žirovničani pa so peti z dvema točkama. V moški konkurenci 2. DOL so odbojkarji po zmagi v Kanalu (Salonit II: Termo Lubnik 0:3 (-6, -3, -8) zadržali 3. mesto z dvema točkama zaostanka za Granit Preskrbo in IGM Hoče. V ženski konkurenci pa so se odbojkarice Jesenic po zmagi v Braslovčah (Elektro Vitane : Jesenice 1:3 (-14,10, -5, -9) pridružile Prevaljam, Marsel Ptuju in Rogozi v vodstvu. V 3. DOL so gorenjski predstavniki igrali - moški: Žirovnica II : Bled II 0:3,.Kamnik II : Bohinj 3:2, Plamen : Branik 1:3, Astec-Triglav : Mokronog 3:0. Še vedno sta v vodstvu Bovec in Astec-Triglav (10), tretji je Bled II (8). 8. Plamen (4), 9. Bohinj (2), 12. Žirovnica II (0). 3. DOL - ženske: Piran : Bled II 3:0, Bohinj : Cimos III 3:1, Solkan II : Lango Šenčur 0:3. Vodi Piran (10), sledita pa mu Bled II in Lango Šenčur (8), 5. Bohinj (6), 6. Mehanizmi Kropa (4). • B. Maček KEGLJANJE JUVANCIČU ZLATO NA SP Kranj, 5. novembra - Albin JuvanČiČ, Član KK Iskraemeco, je na tekmovanju za svetovni pokal dosegel nov lep uspeh slovenskega kegljanja. V Blanskem na Češkem je najprej zmagal v svoji kategoriji, nato pa je v finalu ugnal še odličnega Makedonca Maneva in bil zasluženo prvi. Uspehu JuvanČiča se je med kegljavkami pridružila Še Marika Kardinar, ki je osvojila drugo mesto. • V.S. GORENJCI NA VRHU Kranj, 4. novembra - Tudi po 7. krogu medregijske kegljaške lige Gorenjska ligaša EP Commerce Jesenice in Log Steinel ostajata v vrhu medregijske lige in poleg Gorice najresnejša kandidata za napredovanje v II. slovensko ligo. Preteklo soboto so kegljavci Log Steinela v Kočevju premagali neugodne domačine ekipo Ribnice z rezultatom 6:2 (5108:4989). Najboljši na tekmi je bil Karel Boštnar z 883 podrtimi keglji, točke za Log Steinel pa so dodali še Tomaž Oman, Tone Šemrl in Tone Česen. Tudi Jeseničani so na gostovanju zanesljivo premagali moštvo Domžal. Rezultat 7:1 (4962:4826) zgovorno kaže premoč kegljavcev izpod Mežakle. Na lestvici vodita Log Steinel in EP Commerce Jesenice z 12 točkami, pred Gorico z 10 točkami itd. V prihodnjem krogu 11. novembra igrajo Jeseničani doma z Ribnico, Log Steinel pa v nedeljo, 12. novembra, ob 10. uri gosti moštvo Donita iz Medvod. • Martin Šilar VISOKA ZMAGA LUBNIKA S 3. krogom se je nadaljevalo gorenjsko prvenstvo, v katerem so vse domače ekipe zmagale. Rezultati: LUBNIK : EP COMMERCE JESENICE 7:1, ELAN : S. JENKO 6:2, KR. GORA : ADERGAS-JAMA 5:3, TRIGLAV : LJUBELJ 5:3. Lestvica: 1. Lubnik 4, 2. Triglav 4 (oba s tekmo manj), 3. Adergas - Jama in EP Commerce Jesenice 4 točke... V 4. krogu igrajo v soboto, 11. novembra, ob 9. uri ADERGAS-JAMA : LUBNIK, ob 10. uri ELAN : KR. GORA, ob 16. uri S. JENKO : LJUBELJ in v nedeljo, 12. novembra, ob 10. uri EP COM. JESENICE : TRIGLAV. • Jože Pogačnik kranjskega Triglava, ki pa bo za napredovanje med šestnajst najboljših evropskih ekip moralo prikazati veliko znanja in borbenosti. "Ekipa Triglava je s treningi začela sredi avgusta v letnem bazenu in jih nadaljevala septembra v pokritem olimpijskem bazenu. Zaradi selitve so fantje izgubili le en dan treninga, za kar gre zahvala Športni zvezi Kranj, ki je v izredno kratkem času uspela usposobiti nov bazen. V njem vaterpolisti sedaj vsak dan vadijo v večernih urah in, kljub temu da je članski vrsti na razpolago le pol bazema (saj so hkrati v vodi še mlajše ekipe), so zadovoljni s treningi. Na prvenstvo in sedanji Evropski pokal so se tako lahko dobro pripravili. Zavedajo se sicer, da so predvsem Madžari, pa tudi Rusi boljši, vendar pa bi ob dobri igri, kot jo je naprimer reprezentanca prikazala na Sredozemskem pokalu v tekmah z Grki, lahko presenetili in se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja," je pred turnirjem povedal sekretar Triglava in VZS Jože Marinček. Trener prvega moštva Igor Štirn, bo na prvenstvu lahko stavil na igralce (nastopijo lahko le tisti, ki so na spisku LEN): Matjaža Homovca, Branka Haj- dinjaka, Uroša Čimžarja,JjJ Baldermana, Mateja NaS!!!Jji Klemena Štromajerja, G®¥m Stružnika, Tea Galica, ^ Bukovca, Branka Klančarj^ deja Peranoviča, Krištofa ' . majerja, Primoža TropP Jureta Kerna, Marka O&Pj j a, Mateja Ramovša in Bo*1) ^ Koširja. Žal v prvem krog": j bo Triglav pred TV zasloni ^ proti Slavni UK Sporitafl' Bratislave (jutri ob 20. bo igral levoroki Erik Bu*0^ ki prestaja kazen igre.2V prekrška na Evropskem »ag ^ kem prvenstvu. V ekipi ti^ , bo Klemena Štromajerja.1(1 v mavcu levo roko. .v! Sicer pa je letos Triglav K močnejši, saj se je v ekip. Kopra vrnil Krištof jer.Turnir, ki se bo začel J ^ tekmo kus*,' ob 18.30 uri s ekipama Louliok Sparta Vasas S.C. Plakete ter na^ ^ val z večerno tekmo me? ^ glavom in Slavio UK Spofl'J se bo nadaljeval še v Čem' petek, soboto in končal v v-deljo. V četrtek bo Trigl^ 20.30 uri igral s francosko e* j|j Racing club de France, v P^ je prost, v soboto bo ob W\ uri igral z ekipo Louloik *L takus, v nedeljo ob 11.30 ur F, še z ekipo Vasas S.C. Plakel V. Stanovnik KOŠARKA Slovenske košarkarske lige KAVARJI PONOVNO SLAVILI Minulo soboto so košarkarji odigrali 10. krog, košarkarice P « krog. Ekipa Triglava je ponovno izgubila, tokrat pri 'n1*:^ v Krškem, ekipa Loka kave je zmagala v Celju, ekipa ul^eu iz Radovljice je bila boljša od Vrhničanov, košarkarice O« Marmorja pa so izgubile v gosteh pri Mibex Iliriji. Triglavani so na gostovanju v Leskovcu pri Krškem z&^\$ nov poraz, čeprav so del tekme igrali zelo dobro. Zlasti so oo d začeli, saj je bil v 13 minuti rezultat še izenačen 24:24. Nato ^ favorizirani domači igralci vendarle zbrali in Triglav*' preprečili misel o morebitnem podvigu. Tako je bil k rezultat Interier - Triglav 77:64 (40:26). Triglav je z r porazom še naprej na dnu prvoligaške lestvice. NaslednjeVj|)i kolo, bo na sporedu 25. novembra, takrat pa v Kranj prihaja Iskre Litusa. V A2 ligi je ekipa košarkarjev Loka kave gostovala v CeV po izenačenem dvoboju slavila 83:86 (42:42). Ločani so Z ^ zmago in 17 točkami na drugem do petem mestu, saj imaJ°l toliko točk tudi ekipe Cometa, Krke in Kraškega zidarja, V°V ekipa Pivovarne Laško z 19 točkami. Loka kava bo nas« p tekmo odigrala doma z Dallas Slivnico, srečanje pa •> novembra v hali Poden. jaj)f V l.B ligi za moške je ekipa Didakte iz Radovljice gostova ij. RCG Vrhnika in zmagala s trištevilčnim rezultatom ' Radovljičani tako s 15 točakmi še vedno vodijo na 'e ^ zadnjo tekmo prvega dela pa bodo odigrali 18. novem pi domači dvorani z ekipo Parmalat Parklji. Iz KK RadovlJ1^« tudi sporočajo, da je vpis v zimsko rekreacijsko ligo možen tega petka, 10. novembra, na Športni zvezi. Nove zmage pa si niso uspele priboriti košarkarice ^ Jt\ Marmorja, ki so tokrat gostovali pri Mibex Iliriji in izgU:cj,? rezultatom 70:60 (33:33). Ločanke so trenutno četrte na lestv jutri pa v dvorani na Podnu gostijo ekipa Jezica mlade^ ^J/ ROKOMET TOKRAT TRI ZMAGE Peti krog v drugi rokometni ligi je prvič to jesen prinesel ^ f vseh treh gorenjskih ligašev in prvo prekinitev tekme, tokrat delo imela tudi tekmovalna komisija. Spodletelo pa J Izoli. r M Besnica je drugič zmagala, po pričakovanju, saj so u jj1 pomemben pa je prvi cel izkupiček Preddvora, k> nadaljevanju lahko igrla bolj sproščeno in mešal štrene ^ tom. Klobučniki so najtesneje zmagali v Sežani. Vodih »^8 18:12, potem pa dovolili Sežancem, da bodo vstali od mrtv ^ ulovili. Zmago je prinesel pet sekund pred koncem Peternelj, ki je domačim ubranil sedemmetrovko. ^ Rezultati: 2. DRL - moški - 5. kog: Preddvor - Škofljica ^ Mitol Sežana - Šešir 20-21, Nova Gorica - Besnica 12-ZJ-. p Jestvina Koper 34-19, Prule - Delmar Izola 26-26, Glo»J ^ Grosuplje Črnomelj tekma prekinjena. Po petih ^x^c\g$ \ poraza vodi Šešir. Drugi je Inles z. devetimi, tretji D tIi osmimi točkami. Besnica je osvojila pet točk, Preddvo Duplje - Kamnik 19-27, Radovljica Špecerija Bled -Preddvor Gorjanc - Šešir "B" 24-30, Besnica "B" - DOM 12-17, Jezerkso-Krim 28:27. Še naprej vodi Jezersko. ^tl^[f deklicah so bile vse tekme zaradi nastopa kadetske reprcZ preložene. • Martin Dolanc P*Onea Štremfelj na tibetanskem osemtisočaku Marija in andrej stopila na co oju ^pon ^ po prvenstveni smeri so preprečili plazovi, zato sta se odločila za normalni pristop na 8201 meter visoki vrh. ftfcnV** noven,hra - Pred »ovpi«j""0., objavili le vest o Para e"> dosežku alpinističnega sta v , ^rehka pri Kranju, zato 'J' in a x* pogovoru Mar-la v«* "Ldrei Štremfelj povedana rj 0 °?živetjih med odpravo pospk Ju- Vzpon na to goro ono veliko pomeni Mariji. odn,„ ?°delova!a v hrvaški W£ i: To Je b,la Prva sam^f • odPrava, odkar so je n^stojni. Glede na to, da ^ločnf1 dokaJ dragl so se Veijifp 1a me^ano odpravo. tudi" 2atp, ker nimajo toliko -H alpi • dvorili ^oenv al.P.lnistov. Tako so se Slove" za sodelovanje s Le ,nJ. Nemci in Francozi. samo , J1 so de,ali na g°" sestaviT °' Vsi drugi smo je dob f Cno °dpravo' ki se tam t "i3 v Katmanduju in se l tudi razšla." K skoraj do vrha nova. Gre za severozahodni greben, kjer je zabeležen en sam poskus vzpona 1992. leta. Iz te strani je namreč najbolj privlačna cenili'.it?!.*™? naveza>sta J° glavna smer." In kakšen je bil vajin poskus v prvenstveni smeri? MARIJA: "Vzpon sva začela iz baze na 5500 metrih. Do točke, kjer sva prvič prenočila, ni bilo nič posebnega. Potem sva se začela vzpenjati po grebenu. Že v položnejšem terenu so se začeli prožiti plazovi. Z dve- kložastnisnegom. Zato sva se na višini 6400 metrov odločila za vrnitev, ker je bila nevarnost prevelika. Izkušnja s prvima plazovoma, ki se je Končala srečno, je bila dobra šola za naprej. Občutek, kako nebogljen si ob premikanju plasti snega, človeka prepriča o nemočnosti." Andreju to najbrž niso bile prve take izkušnje? ANDREJ: "Moram reči, da sem imel v Himalaji prvič težave s takimi plazovi. Bilo je veliko prsnih plazov, na gadoma? 8rem ,JA: "Seveda, kadar POOav V H'ma'aj°' grem naJbol 1 Andrejem. Njemu tudi i ?^uPam> z njim Pa se •n n^na,J °'ie sporazumevam »oh razumem." PrveJ, ? sta se odločila za ^REj.'T'.r čo0Ju? ^3tri(>r'j i ajprej sem . v° na organizirati odpra- ma, sicer manjšima plazovo- primer, v južni steni Lhotse- kot preplezana smer za pov libetan iosednJ*.vrn' ki Je s ma, sva se celo na kratkem ja, pa veliko padajočega ka- prečen dosežek." Zan. J strani še nepreple- delu odpeljala navzdol. Ker menja in plazov mokrega Koliko pa dosežek pomeni PodajL er Je bilo premalo sva zgoraj pričakovala boljši snega v južni steni Ana- Mariji? Uidič 0V ° gori' c^ Pa hi b'1 sneg, sva vseeno nadaljevala purnc, ampak kložast plaz je MARIJA: "Ženski alpini- dosegi:-OVno ,n finančno težje vzpon. Kmalu sva ugotovila, veliko bolj zahrbten. Stojiš Pot 5 X)\ sva se odlpčila za da je tudi pobočje, ki bi ga namreč na navidezno stabi- Hraia Vat' na V° OJu- morala prečiti v dolžini pri- lnem pobočju, ki se naenkrat sva smer, ki bi bila bližno tisoč metrov, zasuto s premakne in zgrmi v globino. Tukaj sva občutila premik strmine, ko je počilo pobočje, po čudežu pa je vse obstalo na gori. Smer je sicer zelo lepa, zato jo bo prej ali slej kdo splezal." Vseeno vaju ni toliko prestrašilo, da bi odnehala? MARIJA: "Vesela sem bila, da sva se enotno in hkrati odločila za sestop. Brez razočaranja sva sestopila v bazo, od koder sva potem krenila proti vrhu po glavni smeri. Med vzponom sem Ervič doživela željo, da bi malu prišel zadnji korak do vrha. Ves čas se je vdiralo v sneg, med sneženjem je pihal veter, razen tega pa sva zadnji dan naredila 1400 metrov višinske razlike brez uporabe kisika. Če primerjam z Ever-estom, je bil morda prav zato ta vzpon celo težji." ANDREJ: "Ta smer je pp tehnični plati najbrž najlažji pristop na osemtisočak. V najinem primeru je vzpon oteževalo neprestano sneženje. Globok sneg je pripomogel k temu, da sem bil na vrhu pošteno utrujen. Če upoštevam te okoliščine, ima tak vzpon zame nekoliko večji pomen, sicer pa velja ŠAH 'oteli T tudi i |. ra"sturist v Škofji Loki je poleg državne lige prizorišče * dr ''"hod. Moči meri 8 ekip, igrale pa bodo vsaka z vsako: JSirl n n Vidmar Ljubljana, BMP Ljubljana, Iskra AET » u'ka' i Vo mesto, Žustcrna, Napredke Domžale, Kočevje in C'an.ici + j Ce' dvoboj' potekajo na 11 deskah (6 članskih + 2 S° dom -.™!'ava/ kot kranjski gimnazijec na SlovU0ln nJe8°vem okolišu. *Qdnjep °^ Miha pomeni tudi slovo od klubaSa,.sl> lahkovern v odnosu do ^ cev in do lastnih soljudi-, zadnje ga je stalo življenj* ■ V kolikor njegova sffld bil navaden uboj (osebnov ^ ne verjamem) ima ljudstv°> imenu katerega se izreka)0 izvajajo sodbe, pravico deti, kdo je sodbo izreke'' za kakšno dejanje. V ko>» ugleda NOB (ne pa revM cije) in tistih udeležencev, so se borili in umirali 1 svobodo Slovenije prenej^. mo izpostavljati le izvr$111 \ dejanja in se obrnimO nalogodajalcu. . u Znani slovenski general | pisec mnogih knjig ti ČE SO SLEPE OČI, JE TREBA GLEDATI S SRCEM Potem ko sem se prvič pogovarjala z Dragom Ažmanom, sem se počutila tako majhno in neznatno. Zakaj, boste vprašali. Preprosto zato, ker sem bila kdaj pa kdaj nezadovoljna z življenjem. Ker bi rada videla, da bi bilo marsikaj drugače. Ker mi ni bilo všeč to in ono. Nenadoma pa mi nekdo, brez besed, le s tem, da mi pripoveduje o sebi, vzbudi slabo vest. Drago je slep. Ne sicer od rojstva, temveč je tak Od sedmega leta naprej. "Ko sem bil še majhen, sem videl barve. Toda veliko bolj kot to, je važna svetloba. Ko mi je izginila, sem ostal v popolni temi. Ničesar ni okrog mene, le neskončna, vedno enaka, brezbarvna praznina." Si bil kot otrok živahen? "Pravijo, da sem bil. Rad sem plezal po plotovih, se igral in zganjal vragolije tako kot drugi otroci." Drago pa (to sem spoznala že zelo kmalu) ni nikoli pri miru. Niti v besedah, niti v mislih. Preskakuje. Iz mladostnih let sva se v hipu znašla sredi razmišljanj o naravi, potem sva pristala v spominih, ki jih je obujal na skupna leta z ženo, čez nekaj trenutkov pa sva že "sedela" za njegovim računalnikom ali pa igrala na klavir. Pri tem se je nenehno presedal, ponazarjal povedano z rokami, mi razlagal, dopolnjeval svoje misli, kot bi mi želel v besedah pričarati vse tiste oblike, katere mu ni dano videti. Da bi potem zaživele pred menoj na njegov, drugačne način in da bi dobili spomini svojo barvo in svojo dimenzijo iz besed, iz katerih je spletal najin razgovor. Drago se bliža štiridesetim letom, toda še zdaleč mi jih ne bi toliko prisodili. Mehke, tople poteze, prijazen nasmeh in neusahljiv vir pripovedovanja in razlaganja, potegne sogovornika, da mu ves očaran sledi in prisluhne. O vsaki stvari toliko ve. Če pa se mu zazdi, da je njegovo vedenje pomanjkljivo, se potrudi in poliče manjkajoče znanje. "Potrebno je priznati, da slepi dobivamo enakovredno izobrazbo kot videči, samo do nje pridemo veliko teže. Prvič so se tu predsodki USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ okolja, žal tudi v ustanovah za nas, invalide. Teže sprejemamo učno snov. Največ težav sem imel pri geometriji. Pri matematiki nam učitelji niso dovolj nazorno razlagali snovi. Poslušal sem, vendar nisem kaj dosti razumel. Da vem, da bi bilo veliko bolje, če bi imela največ dva slepa svojega učitelja. Toda to so le pobožen sanje, saj vsi vemo, da ni denarja..." Za šolanje je bilo potrebno oditi od doma. Kam pa si odšel? "To je bilo zame zelo hudo, saj sem bil na domače zelo navezan. Bilo mi je zelo hudo, ko sem zapuščal Jesenice in sem se znašel v Ljubljani. Star sem bil šele sedem let... Spominjam se, kako sem prvi večer jokal, ko sem poskušal zaspati v tuji postelji. Veliko domo-tožja je bilo v mojem srcu... V internatu je bilo poleg nas, ki smo bili popolnoma slepi, še več tistih, ki so bili le slabovidni. Slepi se težje gibljemo, dokler ne spoznamo svojega novega okoliša do potankosti, slabovidni pa vidijo vsaj obrise, ki jih lahko med seboj povežejo in se zato laže znajdejo." Zaradi česa si oslepel? "Sušenje očesnega živca. Ne vedo, kaj je bil vzrok... ali pa niso hoteli povedati. Danes še zmerja ne vem, če bi bila ta bolezen ozdravljiva. Prepričan sme, da bi se kaj dalo narediti, če bi pričeli z zdravljenjem pravočasno... Tako pa je v očesu narasel pritisk, regulirali so ga, vendar pa pri tem niso imeli srečne roke. Preveč tekočine so mi vzeli, jaz temu rečem hrane za oko, in ... oslepel sem... "Življenje sprejemam tako kot je, nikar ne smili, da se zaradi svoje slepote kar naprej žrem." Pri teh zadnjih besedah me je stisnilo pri srcu. Povsem vsakdanje, domače, že tisočkrat povedane, so zdrsnile med naju. Nobenega obžalovanja, trpkosti ali prizanesljivosti ni bilo v njih. Golo dejstvo. Kot planine, za katere ve, da so visoke, mogočne, lepe in polne neskončnega prostranstva. Kot njegova velika želja, da bi se našel kdo, ki bi ga prijel pod pazduho in ga odpeljal tja gor, v samoto, kjer bi lahko sedle in se pogovarjal s tišino okrog sebe. Ali pa so v domišljiji slikal skalnate vrhove v besedi in glasbi, da bi sonce, ki bi zahajalo, bilo upodobljeno v visokih in nizkih tonih. Nikar ne misli, da se zaradi tega žrem," me je potolažil. Vem, da mi noben zdravnik več ne more pomagati. Je pa nekaj drugega važnejše: lahko pa si življenje olajšam. Duhovno rastem, pridobivam si znanje in nikoli si ne dovolim, da bi me prevzel občutek, da česa ne zmorem narediti." Drago je že v Zavodu za slepe v ljubljani igral harmoniko. Potem pa se je vpisal najprej na nižjo glasbeno šolo, nadaljeval šolanje na srednji glasbeni šoli, uspešno končal glasbeno akademijo, naredil pa je tudi sprejemni izpit za šolo orgel pri profesorju Hubertu Bergantu. Njega ima Drago še zmeraj v lepem spominu, saj je bil eden redkih učiteljev, ki se je zanj še prav posebej potrudil. Posnel mu je igranje na trak, da je potem Drago ponavljal za njim in se tako izpopolnjeval. "Še v študentskih letih sem se naučil nemščine (pri tem so mu pomagali študentje, ko so mu lekcije posneli na trakove). Iz določene strokovne literature sem se potem spoznaval, kako se študijsko snema zvok. Počasi sem pilil tehniko in danes že uspešno snemam samega sebe. Imam klavir in kasetofon, in, poglej, posnel sem si že dve kaseti..." Že čez nekaj trenutkov se je po sobi razlila glasba. Nežna, pomirjajoča, prijetna, topla, da bi jo človek poslušal in poslušal. Predstavljala sem si ga, kako stoji ob reki in vsrkava vase zvoke žuborenja, silovitost slapov in nato prijaznost tolmunov, ko se voda umiri ob vejah, ki štrlijo nad njeno gladino. "Pogrešam spremljevalko, ki bi sedela poleg mene in mi pripovedovala, kaj vidi. Da bi bila potem moja občutja boljša, bolj doživeta, da bi prihajala hitreje in enostavneje do srca. Rad bi jo prijel za roko, da bi se počutil varnega in ljubljenega. Skupaj bi lahko šla kamorkoli. Ona bi gledala namesto mene, bila bi moj drugi jaz... Tako pa..." Dragu se je taka sreča enkrat že nasmehnila. Kot božji dar je stopilo v njegovo življenje dekle, s katero se je leta 1990 tudi poročil. Iz velike ljubezni se je potem 1993 leta rodila hčerka Tadeja. Oba sta živela v silnem pričakovanju, kdaj bosta vzela v roke sad njune ljubezni. Drago si je želel pobožati otroka, njunega otroka. Tako je bil srečen, ko se je to res Zgodilo. Toda usoda se je že drugič kruto poigrala z njim: četrti dan po porodu mu je Žena umrla. Rekli so, da zaradi srčne embolije. In Drago je v tistem trenutku izgubil nekaj najbolj dragocenega na tem svetu. Zanj je bil to strašen udarec. Misliš, da bi se našla kakšna sorodna duša, ki bi bila pripravljena, da me spozna, da bi skupaj šla skozi življenje? Vprašanje je obviselo v zraku. Kako bi mu lahko odgovorila, ne da bi ga prizadela. Mar res upa, da še kje živi dekle, ki bi lahko delila z obdobja, mi je v osebni razgovoru zagotovil, dal bilo delovanje partizan*11, enot na Gorenjskem v oba° ju, ko je bil teror nad lasf. prebivalstvom najhujši, #L usmeritve vojaškega povelj' va Slovenske vojske. Tore) h je usmerjala lokalna ali 1)*' janska politika? . Retnje, dne 17.10.199» Peter Smuk njim njegove sanje? Drago pa si je pridobil veliko znanja in izkušenj tudi pri delu/ računalnikom. Podrobno mi je razlagal, kak bi lahko prebiral knjige za videče, če bi imel-: Ja tu se pa zatakne. Ce bi imel vsaj nekaj vgC denarja, potem bi si kupil posebno dodal" opremo, ki bi mu vse to omogočila. Tako pa-' "Pri denarju se zmerja zatakne," je žalosf10 potarnal. Rad bi se udeležil dodatnega računal' niškega tečaja v Centru za slepe in slabovidne Škof ji Loki pa ne vem, kako. Vidiš, spet se m0) trma, vztrajnost in neskončno želja po znanr. ustavi pri denarju. Mi lahko poveš, kaj t™ naredim?!" Zmajala sem pomagam!? z glavo. Le kako mu m a. Toda še prej, preden mi je uspelo kaj reči, sva "priskočila" temo. Kot da ne bi hotel, da v m*** vzbudi kakršnokoli usmiljenje. Bo že, je ruw\ hotel reči, pa si je mogoče mislil, da ga bo]p razumela. In potem mi je pričel pripovedovat* svoji hčerki Tadeji. Kako jo preoblači, ljubka}? kako jo ima rad. Pa na to ni pozabil, da rnU). hudo, ker nikoli ne več, če jo prav obleče. W veste, da se njena oblačila skladajo v barvah-"Tadeja je zame nek posebne dar," mi re naposled. Nato so najine misli poletele v čase, ko t študiral tudi na Teološki fakulteti. .. Ker g«J\ zanimala duhovnost. Toda ker so bile vožnje, Jesenic v Ljubljano preveč naporne, je odnen Nekaj časa je bil zaposlen v Glasbeni *°y naučil se je uglaševati klavir, poučeval je oir.?^ Nemščino... in počel je še na tisoče veliki" • majhnih stvari. Nikoli ni miroval in nikoli se. ustavil. Hoče samo naprej in le naprej. Poso1 ^ vase toliko znanja, kolikor ga njegova du*? ^ lahko sprejme. In zato nisva bila niti za bip^ zagati, pa čeprav sva se dotaknila zdaj te in Z^ one teme. Potem sem ga prijela pod pazaU'1 ------r.----—r_. __...---------1 . "invalidom"?, me je vprašal. Zasmejala sem ^ Od srca. "Niti malo ne, sem mu odgovo'^ iskreno. Bilo mi je le v veliko zadovoljstvo ^ veselje, da sva se spoznala, da sva poklepetal11 da imam enega prijatelja več." Ko boste prebirali tele vrstice, boste, m°!^0 do podobnega spoznanja prišli tudi vi. ^ : vam bom zaupala njegovo telefonsko Štev1; * 84 201. Da ga boste poklicali, mu kdfJ J, kdaj krajšali čas. Ali pa mu priskoči'1 pomoč Na tihem pa si želim, da bi se dekle, ki jo ne bi bilo sram, če bi ga P^)-,,, roko in ga popeljala s seboj skozi življenj \^ Torek, 7. novembra 1995 LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Izdelki, ideje in nasveti za opremo stanovanja na enem mestu °d dan Na sejmu se predstavlja 50 novih razsta vijake v fa2 "CvS Da ^° nedelje, 12. novembra, so na Gospodarskem avisču v Ljubljani odprta vrata 6. ljubljanskega pohištve-d0 e|a sejma, ki predstavlja celovito pohištveno ponudbo ^BOfl8?0 'n *ud' *uJ'n Pro'zvaJalcev. Ti se letos predstavljajo na ^ kvadratnih metrih površin, v vseh dvoranah Gospodars-8a razstavišča. Sejem, ki je namenjen najširšemu krogu Nam 0D'sk°valcev, je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. in ki" seJma Je obiskovalcem predstaviti vrhunske tehnološke 2at Va's'ce dosežke domače in tuje proizvodnje pohištva. 0 so na sejmu predstavljeni vsi dosežki domače industrije, šotna pa so tudi tuja podjetja. Skupno se predstavlja 299 g.^Ualcev iz 13 držav.Tuji prihajajo iz Avstrije, Belgije, SveH u ^e, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Španije, ske, Velike Britanije in ZDA. Njihova udeležba na sejmu p J*160' predstavitev svetovnih trendov v bivanjski kulturi. e8 podjetij se na sejmu tudi letos predstavljajo dijaki in j> Študenti iz srednjih lesarskih šol in fakultete, deia Vnf program pohištvenega sejma se deli kar na dvajset vnosti: 1. pohištvo za apartmaje, 2. pohištvo za predsobo in garderobo, 3. pohištvo za otroke in mladino, 4. drobno Pohištvo, 5. masivno pohištvo, 6. kuhinje, 7. predmetno ,°» 8. oblazinjeno pohištvo, 9. sanitarno pohištvo, 10. Palnice, 11. jedilnice, 12. kovinsko pohištvo za opremo Poh * novanJ> 13. mize in stoli, 14. dnevne sobe, 15. drugo lstvo, 16. strokovna literatura, 17. tkanine, 18. svetila, 19. Od takrat zanimanje javnosti zanj stalno narašča. Leta 1992 si je sejem ogledalo 50.000 obiskovalcev, leta 1993 jih je bilo 55.000, leta 1994 61.000, za letos pa pričakujejo, da jih bo 65.000. Tudi letos bodo na sejmu podelili nagrade in priznanja najboljšim razstavljalcem. Združenje lesarstva pri GZS in Ljubljanski sejem bosta podelila zlate diplome za posebne dosežke na področju oblikovanja v pohištveni industriji in obrti. Podelili bodo tri enakovredne diplome razstavljalcem in diplome avtorjem ieh proizvodov oziroma kreacij za najbolj izvirno in celovito zasnovan pohištveni eksponat ali program eksponatov. Društvo oblikovalcev Slovenije bo podelilo tradicionalno priznanje Kocka za najboljši design pohištva. Revija Naš dom bo podelila Zlato plaketo slovenskemu proizvajalcu za pohištvo, predstavljeno na sejmu, s katerim je mogoče najlepše in najbolj funkiconalno v celoti ali delno opremiti stanovanje. Proizvajalec bo prejel plaketo, avtor pohištva pa diplomo. Revija Les pa bo ocenjevala nastope slovenskih srednjih šol in nagradila srednjo lesarsko šolo, ki bo najceloviteje prikazala svojo dejavnost. Kolikšno Glede stavbno pohištvo in 20. okovje. so s obseg in razstavnega prostora in število razsta vljalce v v Zadnjih letih najbolj povečali programi kuhinj, sanitarne tj erne in sestavljivi programi. Letošnje zanimanje razstavl-' lcev za sodelovanje na sejmu je bilo tako veliko, da so organizatorji morali zavrniti tiste, .. ki so se prijavili med zadnjimi. Prit ^Uanski pohištveni sejem je že od samega začetka in Sml veliko obiskovalcev. Zanimiv je tako za strokovnjake tist .ne^e s področja lesne in drugih industrij, kot tudi za e> ki se odločajo za prenovo stanovanj oziroma za nakup 0vega pohištva. Obiskovalci na sejmu lahko dobijo tudi pVete na konkretna vprašanja glede oblikovanja prostora. 0rnŠtveni sejem je eden najstarejših sejmov, saj njegove s . začetke povezujemo z začetki modernega lej^arstva v Sloveniji. Prvič je bil organiziran v petdesetih ge ln, kasneje v sedemdesetih pa seje za nekaj let preselil v °8rad. Pred šestimi leti pa si je spet našel mesto v Ljubljani. V času sejma različni organizatorji pripravljajo tudi strokovna predavanja, ki bodo potekala po naslednjem vrstnem redu: - jutri, 8. novembra, bo v Forumu hale B2 v 1. nadstropju potekalo strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo na temo lepil in lepljenje lesa, ki ga pripravlja Zveza DIT lesarstva Slovenije - v četrtek, 9. novembra, ob 10. uri v Forumu GZS - Združenje lesarstva pripravalja posvetovanje na temo Strategija razvoja, raziskovalna dejavnost in tehnični predpisi ter standardi na področju lesarstva - v petek, 10. novembra, ob 10. uri revija Les v Forumu pripravlja srečanje uredništva in sodelavcev revije Obiskovalci sejma, ki bodo za vstopnico odšteli 600 tolarjev (dijaki, študenti in upokojenci 450 tolarjev), bodo sodelovali v dnevnih žrebanjih za lepe nagrade, ki jih prispevajo razstavljalci. Skupna vrednost vseh nagrad je 1,2 milijona tolarjev. 1 "Porabnost, udobje in leoolo lokL nudi operno bivalnih pro^ ko Predlogov ,e veliko. Veliko celov,,* in Posam.cn.h.Resirevi.Sloven.^n^a. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM M 7. do 12. 11. 1995 °* 9. do 19. ure ~ Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ker hranile denar za pohištvo «, „ otrok in dijakov ter lmZ * 1 kup,ne kater h T° 45L° tolQr'ev' Obiskoval katerih V5topnice bodo izžrebane Ju Vabljeni! LJUBLJANSKI SEJEM X JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LPKA tel.: 064/61-30, faksaQ63fl834-261 ISU Vam v Ljubljanskega pohištvenega sej od 7.-12. nov.'95 pni ifna prodajnih mestih iiSSr »tono po Sloveniji mont. stene, " j iMO oKen ISt za stan. HIŠE in ovne TE got. po + dodat P0PUS za več j 5vo +SEJEMSKI POPUST 5% -možnost dolgoročnega kreditiranja do 60% pogodbene vrednosti j JELOVICA:- ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: 064/61-30, fax.: 632-761 - KRANJ, Partizanska c. 26, tel., fax: 064/211-232 MURKA Lesce, tel.: 064/718-110 ^EJALKA Kamnik, tel.: 061/813-326 _ alples ffa pohištvo iz Železnikov na ljubljanskem sejmu pohištva Tri nove spalnice Lani nagrajena GAJA se dobro prodaja, kupcem bodo nedvomno všeč tudi spalnice KLARA, JASNA IN VESNA. Pohištveni sistem GAJA je primeren za dnevne sobe, predsobe, otroške sobe, nekateri elementi tudi za jedilnice. Možnosti je zelo veliko, takole smo sestavili prijetno otroško sobo. Na pohištvenem sejmu, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprt od 7. do 12. novembra, se bo Alples Pohištvo iz Železnikov predstavil kar s tremi novimi, samostojnimi spalnicami. Arhitektka Nevenka Mandič-Ore-hek jih je projektirala tako, da so v osnovi enake, izvedbe pa so dokaj različne, zato imajo kupci veliko možnosti izbire. Spalnica Klara je v barvi naravnega hrasta, spalnica Jasna je v kombinaciji bukove masive in folije, spalnica Vesna pa v javorjevi masivi in furnirju. Pohištveni sistem GAJA je bil na lanskem ljubljanskem pohištvenem sejmu nagrajen z zlato plaketo. Izkazalo, da je šla nagrada v prave roke, saj so kupci Gajo lepo sprejeli. Na trgu je od maja letos in ima že polovični prodajni delež v Alples Pohištvu. Za letošnji sejem so jo "preoblekli" v lužen hrast, saj si kupci na Primorskem, v Dalmaciji želijo temnejše barve pohištva. Gaja je bila namreč doslej le svetla, saj so svetli toni zdaj v čistlih na evropskem trgu. Ob morju pa si kupci žele temnejše pohištvo, saj pravijo, da imajo dovolj sonca. Za sejem so pripravili novosti tudi v klasičnem programu. Tako je novih nekaj klubskh mizic in računalniških miz. Posebej velja opozoriti na dijaško pisalno mizo, ki je seveda prirejena za uporabo računalnika. Toliko o novostih, ki jih bodo preverili na letošnjem ljubljanskem sejmu. Ne smemo pa pozabiti na druge izdelke, ki prihajajo iz tovarne Alples Pohištvo. Sestavljen pohištveni program AL je star že sedem let, nekateri kupci pa se še vedno odločajo zanj, saj jim je všeč temnejši ton luženega hrasta. Predvsem za izvoz pa izdelujejo spalnice iz masivnega lesa, zlasti za nemški trg. Masivno pohištvo v Alples Pohištvu izdelujejo od leta 1993, ko so kupili ustrezno opremo, v proizvodnji pa dobiva vse večji delež, prihodnje leto naj bi imela že polovičnega. Spalnice iz masivnega lesa so naprej izdelovali iz smreko-vine, zdaj jih tudi iz borovine in drugih svetlih vrst domačega lesa. Trenutno prav za nemškega kupca izdelujejo vzorce iz brezovega lesa. Na evropskem trgu so namreč v modi domače, svetle vrste lesa, celo les sadnega drevja. Kupci pa segajo po bio pohištvu, kar pomeni, da mora biti pohištvo zaščiteno z voskom. Ker pa je ta zelo občutljiv, izdelujejo tudi pohištvo, zaščiteno z običajnimi laki. a HALO-HALO GORENJSKI GLAS O TEL.: 064/223 111 I GLASOV KAŽIPOT »»»»»» Naročil« za objavo sprejemamo po telefonu 064/213-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NOVO - IZPIT C, D, E kat. V RADOVUICI NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. NAKUPOVALNI IZLET SILVESTROVANJE V ŠPANIJI Trgovina "VIDA" Kranjska I, Šenčur Reševa 14, Kranj LEKERO a\o.o. Razstavno prodajni salon Milje 13, tel.: 43-345 in Kranj, Cankarjeva 7 tel.:224-620 NAKUPOVALNI IZLET NADAUEVALNI KNJIGOVODSKI TEČAJ Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel.: 064/225-162 LJUDSKA UNIVERZA RADOVUICA AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU ŽELITE SAMI ARANŽIRATI DARILA? RONO SENČILA ROLETARSTVO NOGRAŠEK s V Avto soli B. & B. Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 V gasilskem domu v RadovljiGi. Vožnja na vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Palmanova 15.11., Madžarska - Lenti 16.11., Trst 28.11. Rozman, tel.: 064/715-249 Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 - 2. 1. 1996 Cena samo 600 DEM. Tel.: 224-130 ali 213-160 NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA, tel.: 323-667 ženske spodnje majice od 550,00 SIT dalje, velika izbira termoveluria po 2.390 SIT, gobelini ROYAL PARIZ od 3.990 SIT dalje, perilo MTC, LINNE, VENUS... NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Novost na tržišču - talne keramične ploščice MARATH0N s svojo nepremagljivo kvaliteto: ODPORNOST - so prva keramična tla, ki se odlikujejo s trdnostjo M0HS 9 in odpornostjo na odrgnine PEI5; HIGIENIČNOST - odpornost na kemične sestavine -kislino in alkale ter ostale substance; VARNOST - konec spolzkim tlem; PESTROST -ponuja vam vrsto možnosti kreiranja edinstvene površine v vašem lastnem stilu. MADŽARSKA - LENTI 11.11, 18.11, 25.11. Tel.: 242-356, Konrad Organizira Ljudska univerza Radovljica, tel.: 715-265. NUDIMO VAM IZDELKE IZ LASTNE PROIZVODNJE: otroške bunde, tople trenirke in hlače od trenirk vseh velikosti. NOVO - otroške polo majice UGODNE CENE! VABLJENI! Del. čas: 9.-12., 15.-19., sobota 9.-12. ORGANIZIRA Tečaj slikanja na steklo in svilo. Pokličite: 715-265! 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 Urnik: sobote od 15. do 16.30, nedelje in prazniki od 15.30 do 17. ure in od 18. do 19.30. Cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli - 400 SIT, spremljevalci - 200 SIT, sezonska vstopnica - 8.000 SIT. Pokličite 715-265. Ljudska univerza Radovljica Zaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014, Mavsarjeva 46, 61357 Notranje gorice MEGGI TOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg7 VVEBASTO EBERSPACHER NAKUPOVALNI IZLET RAZPRODAJA -VEČ OBROKOV ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Organiziramo skupinske izlete doma in v tujino. NOVO - NOVO Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax: 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka, tel.: 064/624-155, fax: 064/624-169 GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN! Prodaja, montaža, servis! OMNIA TRADE, s.p., C. Ljubljanskih brigad 23. Ljubljana, tel.: 061/159-76-08 na Madžarsko - LENTI - vsak četrtek in soboto ob 2.30 uri, odhod: avtobusna postaja Kranj, Hotel Creina in izped športne dvorane na Planini. Tel.: 064/214-963 Milan majice original: Gold Fox, Reliance, Wampum.v tiskane majice: Nike, Reebok, Diesel od 2700 SIT, jakne in bunde od 6000 SIT, trenirka spodnji del 2000 SIT, fitness hlače 3600 SIT, razprodaja barvnega Jeansa po 2000 SIT, pasovi Replay od 2200 SIT dalje, Sexes Jeans, Diesel Jeans; QUEEN, CANKARJEVA 12, KRANJ TURISTIČNA AGENCIJA MARTINOVANJE -11.11., VEDRINA tel.: 22 33 58, 22 33 71 PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM JEREB Tel: 621-773, 682-562 ŠOLA ZA STARŠE izlet v ATOMSKE TOPLICE 25. 11. 1995 Trst 14.11., Palmanova - Portogruaro 18.11., Lenti 16.11. in 23.11. božični Munchen 16. 12. Drinovec, 731-050 LENTI, četrtek, 9. 11. Cena 1.500 SIT. Odhodi iz: Žirov, Železnikov, Kranja in Ljubljane za vse starše, ki želijo vzpostaviti pristnejše odnose z otroki, tudi v najtežjih letih odraščanja. Pokličite Ljudsko univerzo Kranj 217-481. KRANJ: Splošni oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 -19.00, sreda: 10.30 - 19.00sobota: 9.00 - 13 00 Pionirski oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 - 19.00, sreda: 12.00 - 19.00, sobota: 9.00 -13.00 JESENICE: pon.- pet.: 9.00 - 19.00, sob.: 8.00 -12.00 RADOVLJICA: pon., tor., sred , pet.: 8.00 - 19.00, čet.: 10.00 - 19.00, sob.: 8.00 - 12.00 Bled: pon., tor., čet., pet.: 14.00 - 19.00, sreda: 8.00 - 19.00, sobota: zaprto TRŽIČ: pon. - pet.: 9.00 - 18.00, sobota: URNIK zaprto VODICE: pon.. tor., sreda, pet.: 12.30 - 17.30, čet.: 13.30 - 17.30, sobota: zaprto mRKMKKM DOMŽALE: pon. - pet.: 7.00- 19.00, sobota: 8.00-12.00ŠK. LOKA: pon. - pet.: 8.00 -19.00 V* (ure pravljic so vsak torek od 17.00 - v času od okt. do maja) Poljane: sreda 16.00 - 18.00 KNJIŽNIC Trata: pon., sreda: 14.00 - 19.00 Železniki: torek, petek: 15.00 - 19.00 Gor. vas: četrtek: 14.00 - 18.00 (prvi četrtek v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) Žiri: pon., pet.: 14.00 - 19.00 sreda: 9.00 - 12.00 in 14.00 - 18.00 (prvo sredo v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) MEDVODE: pon., pet.: 8.00 - 19.00, sobota: zaprto KAMNIK: pon., pet.: 9.00 - 19.00. sobota: zaprto REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU V Športni dvorani na Bledu je rekreacijsko drsanje (sobota, 23. 9.) in (nedelja, 24. 9.) od 20. do 21.30 ure. Vstopnina: 500.- SIT, otroci 200.- SIT Predavanja 3 Energijski vplivi prostora na zdravje in počutje človeka Kranj - Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravje in počutje, je prav gotovo prostor, v katerem bivamo. Danes vemo, da na nas ne vplivajo le zunanji dejavniki kot je npr. onesnaženo okolje, temveč da smo dovzetni tudi za subtilnejše vplive, ki izhajajo iz energijske razsežnosti prostora. To pa ne velja le za naše bivalne ali delovne prostore, temveč tudi za mesta, pokrajine, reke, doline, pogorja... Marsikdaj energijski svet skriva v sebi točke, ki so pravi vrelci osvežilnih, vrtalizirajočih energij, ali pa tudi potentnih energijskih tokov, ki človeku ne ustrezajo. Če se žt!*e spoznati z energijskimi vplivi prostora na raše počutje, vas Inštitut Essentie Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 9. novembra, ob 18. uri v Gimnaziji Kranj. Martinovanja M Železniki - Klub malega nogometa Alples lesni program - SPORT FIT, organizira v soboto, 11. novembra, z začetkom ob 19.30 v Kulturnem domu v Železnikih veselo MARTINOVANJE.Poleg plesa in zabave (ansambel Obzorje) bo najboljši poznavalec vin dobil nagrado - 30 I vina. Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi na MARTINOVANJE, ki bo 11. novembra, z odhodom ob 11. uri. Prijave po tel.: 422-241. Predoslje - Društvo upokojencev Pre-doslje vabi v soboto, 11. novembra, na MARTINOVANJE v Mirno na Dolenjskem. Prijave sprejemajo na sedežu društva. V Italijo Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane in njihove svojce na izlet v Italijo, ki bo 16. novembra, z odhodom ob 6. uri. Prijavite se lahko po tel.: 422-241. Od Litije do Čateža Kranj - PD Kranj vabi na pohod po Levstikovi poti, ki bo v soboto, 11. novembra, z odhodom ob 6.30 uri. Prijave sprejema PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. V neznano Kranj • PLaninska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira svoj zadnji letošnji izlet - v neznano. Izlet bo v četrtek, 9. novembra, z odhodom ob 8. uri izpred Kina Center. Prijave z vplačilom sprejema DU Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek. Obvestila lf Krožkovne dejavnosti upokojencev Kranj - Društvo upokojencev OORK Kranj, Univerza za II. zivljensko obdobje, Tomšičeva 4, Kranj, vabi upokojence, da se jim pridružijo v krožkovnih dejavnostih: nemški jezik (dve nadaljevalni skupini), angleški jezik (začetna in nadaljevalna skupina), likovni in kiparski krožek. Natančnejše informacije dobite pri DU Kranj pri Nevenki Marinič ali po tel.: 211-150 vsak delavnik od 8. do 10. ure. Nova številka Društva invalidov Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča, da ima novo telefonsko številko 223-433. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure. Merjenje krvnega tlaka Predoslje - DU Predoslje obvešča člane, da bo danes ponovno začelo z merjenjem krvnega tlaka. Merjenje bo vsak prvi torek v mesecu, ob 15. uri v Predosljah in ob 16. uri v Britofu. Prireditve M 20 let GM Jesenice Jesenice - Ob 20-letnici Glasbene mladine Jesenice bo danes, v torek, ob 19. uri v prvem nadstropju Kosove graščine okrogla miza z naslovom Kaj bo z Glasbeno mladino Jesenice. Uro pred tem bodo v prostorih Kosove graščine odprli razstavo, na otvoritvi pa bo Lutkovno gledališče GM Jesenice zaigralo lutkovno predstavo Fon-tek fije. Program prireditev se bo nadaljeval še v petek, 10. novembra, ob 19.30 s koncertom Kvarteta klarinetov, v nedeljo, 12. novembra, ob 19. uri pa bo slavnostna akademija. Vse prireditve bodo v Kosovi graščini. Reiki Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Vlasta Milčič Tomažič predavala o reiki, univerzalni življenjski energiji. Predstavitev knjige Škofja Loka - V galeriji škofjeloškega gradu bodo jutri, v sredo, ob 20. uri predstavili prvo knjigo Marjančke Šegula-Miš z naslovom Luna. Ilustracije za knjigo pa bodo na ogled v Freisingu. Predstavitev monografije Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo jutri, v sredo, ob 18. uri predstavili monografijo Stanislava Jesenovca Pogubna razigranost, ob petletnici poplav na Škofjeloškem. Gledališče 3 Kranj - V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 19.30 ponovili komedijo Raya Cooneva To imamo v družini - za abonma rumeni, izven in konto. V četrtek, 9 novembra, ob 19.30 bo v gledališču gostoval Zijah Sokolović s svojim CA-BAres, CABAreiom - za izven in konto. Premiera na Loškem odru škofja Loka - Na Loškem odru bodo v četrtek, 9. novembra, ob 19.30 premierno predstavili kriminalko Agathe Christie Mišelovka v režiji Matije Milčinskega Brundarija Zg.Bela - V dvorani doma na Zg. Beli pri Preddvoru bo v četrtek, 9. novembra, ob 17. in 18.30. uri nastopilo Lutkovno gledališče Papilu Ankaran s predstavo papirnatih lutk Brundarija. Poletni dan Jesenic* - Gledališče čez cesto In Drama Racan bosta v petek, 10. novembra, ob 11.30 in ob 13. uri gostovala v Gledališču Tone čufar na Jesenicah z absurdnium besedilom Slavvomira Mrožka Poletni dan v režiji Marcandree Bragalinija. Igrajo Špela Trošt, Branka Borisavtjevič in Bojan Sester. Razstave Dve novi razstavi ^ Kranj • V galeriji Prešernove hiše bodo v & 9. novembra, ob 18. uri odprli retnospe^ ^ razstavo fotografij Janeza Korošina. Ob 1'- m bodo v galeriji Mestne hiše odprli bienalno gratsko razstavo Pokrajina '95. Ujeta lepota ^« Škofja Loka - V galeriji Fara bodo d*1^ torek, ob 19. uri odprli razstavo umetniških WTO dr. Tomaža Kunsta. Na otvoritvi bo tudi proi j[e diapozitivov Trenutki v gorah. Ob tej prilo*nj* tudi srečanje gorenjskih fotografov in fotoNi*"' Razstava ob 10-letnici kluD« Škofja Loka - Ob 10-letnici Foto M° j£ Anton Ažbe bodo v knjižnici Ivana Tavčarja v c*j 9. novembra, ob 18. uri odprli fotografsko f*5 Prešernova hiša zaprta , Vrba - Zaradi nujnih vzdrževalnih jv Prešernova rojstna hiša do 13. novembra zap MultiMax ••; «« Učenje oken je lahko tudi prijetno opravilo Enkrat za vselej se poslovite od težkih veder z vodo, čistilni!1 krp, nevarnega plezanja in večnega dodatnega poliranja! Izognite se bolečinam, ki nastanejo zaradi naprezanja, umazanim rokam in škodljivim čistilom. Naredite končno nekaj zase - olajšajte si delo, prihranite čas i denar... BREZ TEŽAV IN HITRO Pokličite nas še danes in tako bo že Vaše naslednje čiščenja enostavno, hitro in temeljito. Z MuitiMaxom dosežete popolno čistočo - z enim samim delovnim postopkom. Prepričajte se sami in si z odločitvijo za nakup aparata olajšajte delo ter se uvrstite med mnoge nase zadovoljne kupce. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN PROSPEKT Idealna rešitev za preobremenjeno gospodinjo - električ'1' čistilec oken MultiMax. Preizkusite in navdušeni boste. garancija slovenski atest MONIA, d.o.o. Ljubljana, Miklošičeva 38, (061) 131 11 63, 132 01 41 TENIŠKA IGRIŠČA OB HOTELU KLUB KANU tel.: 061/627-011, telefax: 061/627-009 Spoštovani! * Ob zaključku poletne teniške sezone pripravljamo srečaj ljubiteljev teniške igre, ki za svojo rekreacijo izkoriščajo tu naša teniška igrišča. . n-j Srečanje bo v soboto, 11. novembra, od 9. ure naprej teniških igriščih hotela KLUB KANU. d. Organizirali bomo rekreacijski turnir dvojic, možno pa bo t netekmovalno igranje. Po rekreaciji bomo pripravili skrom zakusko v hotelski restavraciji. trj|j Radi bi, da bi tudi VI s svojo prisotnostjo pop«5 srečanje. s\e Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da udeležbo TOP j53$ vsaj en dan pred srečanjem pri g. Slavku Jenku na ^If^g. igriščih (061/627-011), izjemoma pa tudi po tel.: 061/627-l« 5 V primeru slabega vremena se turnir prestavi na 18. 11.1 ob 9. uri. Prijavnine ni! Veselimo se Vaše udeležbe in se priporočamo tudi vnap1*' Družina Prosen in Slavko Jenko Zijah Sokolović s kabaretom Inštitut Essentie Ljubljana organizira predavanje pod naslovom ENERGIJSKI VIRI PROSTORA NA ZDRAVJE IN POČUTJE ČLOVEKA, ki bo v četrtek, 9. 11. 1995, ob 18. uri v Gimnaziji Kranj. A VOS d.o.o., HUJE 231 a K*'1 tellfax 064/331 022 Prava računalniškatrg<£*>< Ko prižgete * PowerPlusracunain je takoj pripravljen za °B Računalniški okolji MS DOS in MS WindoWS 3.i * že instalirani. Tako pa razen časa P"n'a.ko»< « tudi denar, saj je poglej1 '.j, 9 # naša okna cenovno iig°°"L^!< Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 223 111 ]4v FlZZA Vw DELOVNI ČAS: Mali oglasi 223-444 Garati stroji P&JEL VANNI.d.o.o., - KOM-6a* PONUDBA. Ne izgubljajte Ofirto;opokličite zastopnika na © ^^12-256,064/218-317 23052 ^JNASONIC TELEFONI, telefaxi. tXCe In telefonske centrale. Servis ■^[l!bih aparatov. B 632-59524838 Avstrijski OVERLOCK JUKI (MO ^5'. Prodam, ali z doplačilom za-56Plarn 28 gospodinjskega. ©241- 26955 o&amo TRAKTOR ZETOR 7211, 74T^,kabir>a. hidravljični volan.© ^Ji7 in 741-116 27007 avtodvigalo - vijačno, 1985, 0*°' rabljeno, cena po dogovoru. O SOBNO PEČ 221-151 HALO - HALO PI-BIP PIZZA ZREZEK SOLATA 0D9-02 SPI65 SMREKOVO HLODOVINO - sušice, kupim. ©66-463 27186 Kupim do 10 dni starega BIKCA simentalca. © 731-028 27230 Cisterno za kurilno olje, kupim. © 55-128 27288 Kupim rabljene salonitne plošče 120 cm. Debeljak, Podbrezje 150, © foto bobnar Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 731-069 27306 LOKALI na trda goriva, poceni 064/67-056 27210 2§5po?[Lnovo Junkers kombi peč cenaif* LkP 23- zemeljski plin, 20% *<^i© 327-800 27223 aa0v*9a enofaznega brusilnega ko-2<2-3?Ž?am 23 200 DEM- 0 064/ 27226 9oriutni Vodarn 2 kom. peči na trda —^JKraljica peči)© 213-243 27237 800t?I 2et°r 62 45, prodam. © 27248 i* lt^m solzni stroj, prevozni, uvoz ^f^g 691-50 8 27252 &ASONlC brezžični TELEFONI, s dom«* dv°lno tipkovnico, daljši na?J: °d 13.650 SIT dalje; plačilo ^t°^?ka. 0 0609/630-102 27254 9ori^,a? nerabljen štedilnik na trda ^!^Calorix. © 736-434 27292 nerabljeno etažno peč, 17 V^*_21 2-77 1 27296 27207 Iščem prostor v najem z lokacijskim dovoljenjem za proizvodnjo palet na območju Železnikov z okolico. ©0043/42-42-57-690 26212 dobro 2a centralno kurjavo Štadler, 422-645ganjeno, poceni prodam. © ^_____27312 °61/62iR7IK za krompir, prodam. © "S*_'"'36 27316 L^tenik1 obnovljene elektromotorje PMSToa obratov in rr^' 0 47-490 !?*li6rSk ODnovljene elektromotorje Pivka20 -bratov in moči • © 47-490 Naklo, 27337 ^SnS? Prodam dve Kuprebusch - ''L401-538 peč--- Cefitrainle?ilnik sončna plošča za darn tt°7okuriavo 30 KW, nov, pro «r36-686 H?odn0 1 - Prodam starejši generalno ^5l.e7n PRALN' STROJ Gorenje **«*«^JJ 27405 ProdaLP°M|VALNI STROJ, nov, 84-535 _27458 ^ASBILA SA035^ otroški svinthesizer Casio 327-08« 5 okt Cena 8.000 SIT.© ^»»»J10_ 27218 ^Material Ž? SS«0^1 nerjaveči po najnižji ■«JW m°zna montaži Prodam barski pult in dva stola. Naravni les. ©064/733-553 27255 Botique v Šenčurju oddam. 0 41- 323 27265 Oddam poslovne prostore v Radovljici (mirna obrt, trgovina, pisarna). Đ 713-277_27277 V Kranju oddamo 60 m2 za poslovne prostore. KOŠNIK S.P. © 332-061 27323_ V centru Tržiča prodamo poslovni prostor cca 70 m2 in cca 25 m2. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič© 52-233. 27372 V centru Tržiča oddamo prijeten kava bar. B.A.V. d.o.o., Tržič, Koroška c. 5 © 52-23 3 27373 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Kranj lokal OPTIKA oddamo za daljši čas. Odkup inventarja in investicij obvezen 35000 DEM; Stražišče 4 pisarne 68 m2, telefon, WC,parkirni prostor, 1000 DEM + stroški mesečno, trgovski lokal, cca 30 m2 v Tavčarjevi ulici. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 27421 Prodamo 50 m2 lokala na Zlatem polju, v I. nad. K 3 KERN Kranj, 221- 353 27444 V Kranju nudimo 50 m2 poslovnega prostora v pritličju v prenovljeni hiši na prometni ulici. K 3 KERN Kranj, 221-353__27445 Najem bistroja z dokupom inventarja v Kranju. K 3 KERN Kranj, 221-353 27446 V najem nudimo 60 m2 prostora za 27389 zobno ambulanto, 2 ordinaciji, ena je opremljen. K 3 KERNKranj, 221-353 27447 Naklo, 27332 27350 KOLESA GORSKO KOLO Scott Montana Schimano 500 LX oprema, prodam. © 064/311-266 27011 Elektronic 90, odlično ohranjen, vse original, brezhiben, prodam. © 622- 135 27302 OBLAČILA ©725-319 i ^arn"--'- ,L?Uh iltV."6 ^ske 25 mm, colarice P 45-476 ■r*SfnlJ000 kosov STREŠNIKA, cena 27384 ^i°OSODA vseh velikosti • STEKLO, PORCELAN, GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI POZOR! IZZfUBANC STCVIIKC: 1. NAGRADA - GLASBEN! STOLP št.računa: 6362 2. NAGRADA - VOZIČEK GARDENA št. računa:5787 3. NAGRADA - UKALNIK PARNI št. računa: 6247 KMEČKI STROJI KOVIN OTIHMA NEMOGOČEJE MOGOČE!!! i'996 l • n m m i i t f n H m I , dim 26 x 70 cm;motivi: ROŽE ŽIVALI,AVT0M0BIL,GRAD pri količini 1000 kom možni motivi po želji dim 6,5 cm x 11 cm koledarski del z imeni in prazniki OSTALI ARTIKU,ki so na voljo z dotiskom stenski in namizni KOLEDARJI 96, (suho cvetje, ženski akti.narava.cerkve.svetovna morja, znamenitosti sveta, gradovi na slovenskem, avtomobili) rokovniki, usnjeni obeski, majice, kuliji... Unikatna darila. OBLIKOVANJE, TISK, NAPISI, REKLAMA teljfax 063 741 104, tel. 063 783 241 Ugodno prodam HYUNDAI 1.5 GLS z dodatno opremo, letnik 1990, prvi lastnik, garažiran. © 41-093 po 16. Uli 27241 Prodam Z 101, letnik 1976, reg. do 4/1996. B 401-117_27257 Prodam HYUNDAI Pony 1.5 GLS, letnik 1991, 65.000 km ali menjam za cenejši avto zdoplačilom. © 327-292, popoldan. 27260 R 4 TL. letnik 1984, reg. do 7/1996, lepo ohranjen. Đ 64-086 27261 Prodam ŠKODO 120 LS, neregistrirano. © 738-949 27262 GOLF JX, letnik 1986 in VW Jetta, letnik 1986, prodam. © 725-637 Prodam AX 1.1, letnik 1993. © 56- 55 0 2/264 Prodam GOLF JXD, oktober 1990, opremljen, registriran do oktobra 1996, dobro ohranjen.© 242-722 od 20. - 22 ure._27267 Prodam YUGO 55 AX, letnik 12/ 1987, cena 2900 DEM. © 310-537 27268_ Prodam YUGO 45 A, letnik 1987. © 720 038_27272 Hrošč VW 1302, letnik 1972, svetlo moder za 1800 DEM, prodam. © 401-25 4 27273 Nujno prodam ŠKODO 105 S, letnik 1986, reg. do 8/1996, 2^650 DEM. © 741-624 po 15. uri 27274 BMW 320, letnik 1986, reg. do 10/ 96, lepo ohranjen, dodatno opremljen, prodam. Cena 11000 DEM. © 7 1 8-30 8 27276 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1992, 13.000 km, cena po dogovoru. Q 721-898 27290 FIAT UNO 60 S, 1987, 5V, 5P, prodam, cena 6300 DEM. © 225- 39 2 27296 FIAT UNO 45 S FIRE, letnik 1986, lita platišča, šibedah, radio, prodam za 5.000 DEM. 061/612-914 27299 Prodam KOMBI Renault trafic -diesel, prva registracija 1985, registriran do 8/96. © 59-085 27303 Prodam zelo lepo ohranjen GOLF JX 1.3 B, letnik 1986, registriran celo leto. © 401-513 27304 Prodam Z 101, letnik 12/83, reg. do 17.7.96, z dodatno opremo. Cena 1000 DEM. © 332-601 27309 YUGO 55 koral, letnik 1988, reg. do 8/96. Cena 3350 DEM. © 714-879, PO 14. Uh 27310 FORD FIESTA, letnik 1991, Ghia, prodam. Q 714-392, popoldan 27326 Kupim R 4 ali YUGO KORAL 55, od prvega lastnika, letnik 1990 ali 1991. © 241-848 27328 GOLF JXD, letnik 1986, reg. do 5/96. © 421-687 27329 Prodam Yugo 45, letnik 1982, zelo ohranjen. © 55-427 27345 Prodam MITSUBISHI Lancer 1.5, letnik 1989, 11.500 DEM. P 48-138 Z 101 GTL 55, letnik 1985, reg. 5/ 1996, prodam. © 222-609 27352 Prodam FIAT 128 Sport 3 p, letnik 1979. © 323-866 27357 Prodam FORD SIERRO DGL 2.3, letnik 1986 december, reg. do 20. julija 1996, dodatna oprema, centralno zaklepanje, elektronsko odpiranje in zapiranje šip, je metalik srebrne barve, cena po dogovoru. © 064/ 81-78 3 27358 AVTO-avdb-ihrm •mobM^SmiS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 0 16 A V JO AKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis /a prodajo in montažo Prodam ŠKODO FORMAN, 1992, rdeč, katalizator, do^j oprema, cena 8.500DEM© 8 .,358 od 9.00 do 17.00 ure Ugodno prodam avto m Solara LS, letnik 1983, 1300 <* rdeče barve, v brezhibnem P reg. do aprila 1996. 0 popoldan R 4 GTL, letnik 19%, n, registrirana do 11/i(nfl), Prodam 58.000 km, registrirana uu > ■■ ^ prvi lastnik, cena po dogo ^ Piškur, © 45-009 ^J-^0 Prodam NISSAN MICRA, le'$ 1986, kovinsko zelene barVWJ| lastnica, 90000 km, ohranjen, se na knjižica. ©312-255 ^J^> Prodam FORD ESCORD CLX, ^ .1991, rdeče barve, prvi las« servisna knjižica. ©312-255____^ Prodam ŠKODO FORMAN.^ letnik 1993, zelene barve, pM £5 nik, 30.000 km, ugodno. ©3'l'1 Prodam GOLF JXD, I. 90 barve, 3 vrata, 90000 km ugodno. ©312-255 - al Prodam FIAT T1PO 1,6, letnik 1*J, Voglje, Vogljanska c. 30 Prodam JUGO 45, letnik ©325-954 R 4 GTL, letnik 1986, reg. do 2$ tehnično brezhiben, cena 1750 v ©45-170 _J}s ALFA ROMEO, ALFA SUD, ^'i. 1981, reg. do 8/96 in ALFA SPRJjf 84, reg. do 8/96, prodam. ©730-"" 27388 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. lastnik, prodam. Q061/832-35^> Osebni avto MERCEDES diesel jj na novo registriran, kllm«V.^|| stekla, zelo lepo ohranjen, prodam. ©714-998 o|E letni" oP* Prodam REGATO 100 1988, metalik siva, z dodatno orj, mo. ©212-045 ____J> Prodam ZASTAVO 101, letnik ^ reg. do 5/96. Jagodic Sebas'l* Zlato polje 3 C, Kranj __\s JUGO 45, letnik 1989, pr°d$ ©52-116 Jx Prodam GOLF diesel 1.6, oMJl reg. celo leto. ©862-662 J> Prodam GOLFA, letnik 1984, c* po dogovoru. ©721-898 AVTOHIŠA KAVČIČ, d.o0' Milje 45, 64212 Visoko tel./fax: 064/43-142 POOBLAŠČENA PROI)AjA IN SERVIS PEUGEOT 106, 306, 405, 605, 806, BOXER AKCIJSKA PRODAM P-306 TANGO 2.124.000 SIT J (z vso dod. opre" P-106 OPEN 1.438.000 SIT DOBAVA TAKOJ! UGODNI KP^' Prodam ŠKODO FAVORIT -g,, september 1990, prevoženih J km ©78-857 1OO.O00 2KTJ R 4, letnik 1988 ugodno prodam. ©323-320^^■ Prodam karamboliran R^Nsl TRAFIC 1100 D, letnik 1995- *J 590 ZAPOSLITVE Zaposlim samostojnega AV^J3| PARJA priučenega ali izufierV ©241-168 Iščemo DIREKTORJA v 2f*Sl prodaji, z izkušnjami. 0311-40 ' 8. do 9. ure ^-^n -•---ooO^ BISTRO MATJAŽ redno ^1 natakarico za strežbo v novo pizzeriji. 0 222-430 V kolikor že prodajate .M'^gdj' niste zadovoljni s plačilnimi se pridružite nam. &T311 -48^. ^ do 11. ure_____ V redno delovno razmerje mo VK KUHARJA, najmani ^ delovne dobe iz Radovljice a" TM lice Radovljice. ©714-140^^^ Za redno ZAPOSLIMO KUHA^/ svnimi izkušnjami. &^'\L^i delovnimi izkušnjarr JASLICE izdelajte sami,_ nudimo modele. ©242-331 ^»^ Trgovka 24 let, išče zapc*"^ trgovini oz. gostinstvu. Sam P ponudbe, akviziterstvo odpa tw. 218-116 Honorarno delo na domu ponudb omejeno. © 715-0^ janje, lepljenje, soliden Zaposlimo več fantov raznih P^v^ za montažo. Stanovanjs*' M Podobnik. © 0609/635-24&^l -----gfjSPj, Iščemo žensko za pomoč tf y p dinjstvu. © 0609/638 559 89 1995 i, p" l300 le«* 19«6- t/ 2^ JA ,S.'ePega zaslužka preko DZS -5?^priložnost, kličite od 7. - 8. O «x^£^ 27229 te Matjaž redno ZAPOSLI KU-novr, ia Peko Pi" in druge hrane v ~^_J- Zupana 3, Naklo 27279 As!imo trgovko Si,'^2nhor,orarno delo, komuniko-ania ah ,0rni in kreativni osebi iz \ pia£" °kolice. Delo je dolgoročna ižohr Jlčna- p°g°i: srednja ali ^ Šifra ' avto in telefon- Vl°9e T"^-«^lPRlMA" 27291 Tb^eneT*-- ^OVkp 606 in komunikativrie ^db« Zaposlimo v Kranju. Po-j^-Cr^Sifra: DECEMBER 27294 za nego na domu za r<^9°spo. Q 730-740 27297 a J?!0^3- Zaslužek do 4000 ^^6V612-351_27311 pRODAJLCA ali pripravnem x tr90vini. Delo v popol-^>^asu. 1841-280 27393 £ ^aniKupino ,ren dobrih delavcev C* Sfingi1 tevno gradbeno delo. P^<2b!£NO PLAČILO 27394 a*0v^ in vestnemu fantu nudimo Mr°izvodnji. ©214-434 27395 Redno zaposlimo dekle za strežbo v lokalu, z gostinsko šolo. © 213-535 27341 Prodajalko iz tekstilne stroke za polovični delovni čas, iščemo v trgovini z jeans programom BAZAR v centru Bleda. © 78-188 27343 Zaposlimo delavca za prodajo tehničnega blaga in avtoličarskih materialov na terenu. Izobrazba prodajalec, avtomehanik ali avtoličar. BOC D.O.O. POLJANE. O 064/ 685-171 27344 V mesecu decembru zaposlimo več deklet za pomoč v trgovini. Šifra: DEŽELA IGRARIJE 27349 Za prodajo vozil na terenu zaposlim dva prodajalca.© 214-360 27351 BOMBONIERA FIGARO redno zaposli kvalificirano prodajalko. © 224-604 dopoldan 27355 Odličen zaslužek vam omogoča uspešna prodajna skupina založbe MK. Pridružite se nam! S prodajo velikih knjižnih uspešnic (Turistični vodnik, Otroška angleščina, Bližnjica do matematike), boste lahko tudi vi dobro zaslužili. Zagotavljamo vam tedenska izplačila in možnost redne zaposlitve. ©0609/637-492, 634-064, 56-105 27381 Različna dela na domu, zalužek do 3000 DEM/mesečno. ©714-724 27383 Iščemo pošteno, čisto, mlajšo ženo za čiščenje 4 ure tedensko v Cirčah. ©324-738 27385 Redno zaposlimo TRGOVSKEGA POTNIKA z lastnim prevozom za področje Gorenjske. ©325-678 27461 ŽIVALI Iščemo potnika za prodajo analitskih laboratorijskih kemikalij. Šifra: KEMIJA Za redno zaposlimo KUHARJA z delovnimi izkušnjami. ©45-038 27396 Zaposlimo KOVINOSTRUGARJA. Interesenti naj pokličejo po 20 na ©57-217 in 58-738 Prodam PUJSKE in PAJEK obračalnik na dva vretena. ©620-582 26994 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. © 733-041 27199 Podarimo PSIČKO staro 6 tednov, mešanko španjel. Q 55-040 27208 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. © 51-092 27209 Prodam TELICO simentalko pred telitvijo. S 49-505 27211 Prodam OVCE. Janez Urti, Sebenje 74, Zasip - Bled 27212 Prodam KRAVE. © 876-171 27214 Kupim BIKCA simentalca 90 kg. O 802-023 27215 Prodam BIKCA frizijca, težkega 130 kg.© 401-481 27219 Prodam mladiče sibirski HUSKY, stare 3 mesece. Đ 723-750 27235 Prodam prašiča za zakol. © 725- 174 27240 Prodam več bikcev čb, starih 10 dni. Urbane, Gorice 24, Golnik. 27245 Prodam brejo kozo. S 721-584 27249 Prodam 4 mesece staro teličko, črno bele pasme. © 691-508 27253 Prodam teličko in bikca simentalca za nadaljno rejo ali zakol. Đ 714-081 Prodam ŽRE BETA 9 mesecev starega. Šmid, Dovje 46. © 891-848 27266 Prodam telico 8 mesecev brejo. Slemec Franc. Glinje 3, Cerklje. Đ 421 -062 27269 Prodam teličko frizijko, staro 6 dni iz A kontrole. © 691-224, 2iri 27271 TELICO črno belo, brejo 7 mesecev, prodam. © 733-195, od 18. do 21. ure 27281 '"»• Prodam ZAJCE. © 45-115 Bi radi delali v prosti prodaji? Veliki zaslužki. ©874-220 27404 Prodam 14 dni starega TELIČKA © 326-602 27300 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre ANTONIJE TARMAN Pezdirnikove Tončke iz Mojstrane iifp^jlepše zahvaljujemo Internemu oddelku Bolnišnice Jesenice za skrb in nego, g. in rjt,u Za lcpo opravljen obred, bratom Zupan za zapete žalostinke, praporščakom PD in ^0vje - Mojstrana za spremstvo, sosedom za izkazano pomoč, darovalcem cvetja Vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti ali nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: brat Janez ter sestra Ivanka, Rezka in Ana z družinami €5 j* t v*/ v ZAHVALA Ob smrti očeta, brata in starega očeta ALEŠA HRIBARJA iz Tenetiš in J ePše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ^vala ena s°2a'Ja- Posebna zahvala dr. Primožičevi in sosedom za nesebično pomoč. 8- kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA le i Ob smrti dragega moža, svaka in botra SIMONA DEBELJAKA iz Seničnega 35 'n so^,n°Zar>valjujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje SofjeiSlVovah z nami. Posebna zahvala gre sovaščanom, g. Kepicu, župniku v Križah, avccm Inštituta Golnik, Krajevnemu odboru Zveze borcev Križe, domu Petra Uzarja Tržič, Glasbeni šoli Tržič, Zvezi slepih Kranj. Žalujoča žena Milica in drugo sorodstvo Mlado JALOVO KRAVO prodam, ali menjam. Q 57-373 27301 Prodam 8IKCA simentalca, 100 kg. © 712-198 27308 Prodam KRAVO za zakol. © 681- 070 27317 KOKOŠI za zakol ali za nadaljno rejo prodam. Cena 100 SIT za kos. Oman, Zminec 12, Šk. Loka. © 621-475 27331 Šest letno kobilo zamenjam za plemenske ovce. O 691-454 27338 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. © 43-275 27342 Prodam bikca frizijca, starega 10 dni. Sr. Vas 102, Šenčur 27346 Prodam dva PRAŠIČA, težka. ©633-309 27353 Prodam črno bela teleta po izbiri, težki po 100 kg. Zg. Duplje 38 27354 Prodam 14 dni starega črno belega BIKCA. Sr. vas 12, Golnik 27376 VELIKE ŠNAVCERJE prodam za 200 DEM. ©725-405 27380 PUJSKE težke okrog 25 kg, BIKCA simentalca 140 kg in MESO od bika, prodam. ©682-745 27386 Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke prašiče, tudi svinje za predelavo. ©46-589 27391 Prodam TELIČKO šarore. težko okrog 110 kg za pleme ali zakol. Sr. Dobrava 14, Kropa, ©736-619 27403 Prodam 5 BIKCEV, težkih od 180-240 kg. Grilc, Ambrož 3, Cerklje27408 Prodam težkega PRAŠIČA. ©720- 168 27409 Prodam BIKCE za nadaljno rejo ali za zakol. ©421-601 27422 Prodam MLADIČE črne nemške doge, šampionskoga legla. ©242- 83 8 27427 Prodam BIKCA simentalca starega 9 tednov. Sr. vas 12, Golnik 27460 9 \ h f Trg Prešernove brigade 6/4 Kranj Naša ponudba tudi v letu 1995 MALI OGLASI DO 10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, ali če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" - takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed prištevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!) Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priimek, naslov: 10 Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: V SPOMIN 11. novembra mineva deset let od smrti naše drage MJ.CI PINTAR rojene MRAK Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate. Mož Tone, otroka Milena in Tone z družinama. ZAHVALA V 84. letu je tiho odšel naš ata JANEZ ŠEGA st. J u rje v Anže s Trebije Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Gregorčiču in patronažni službi ZD Gorenja vas, Evi Urh za nesebično pomoč, g. župniku Kranju za lep pogrebni obred, govornikoma za besede slovesa, GD Trebija za spremstvo na njegovi zadnji poti in izkazano čast ter vsem drugim GD društvom in praporščakom, ki so ga pospremili na zadnjo pot. Hvala Društvu upokojencev, pevcem in trobentačema za odigrano Tišino. Lepa hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, ter vsem imenovanim in neimenovanim. VSI NJEGOVI Trebija, Sovodenj, Toronto, 19. oktobra 1995 ALEŠU V SPOMIN Ko oko zapre se, svet ugasne in strne se v neznano svetli nič, v katerem stopi brez nadležnih prič na pašnik sanj, kjer so temine jasne. Vsako oko vidi svoj lastni svet, oprt na skupno zemeljsko celoto. Ko se zapre, mu je ta temelj vzet in je obsojeno na kozmično samoto, v kateri morda hrani ga spomin, ^ leteči čez svet kakor nenaden ptič, ki s sabo nosi vso neba lepoto, posuto s prahom sreč in bolečin. M. Kome I j Na današnji dan, 8. novembra, mineva prvo leto, odkar te je komaj 18-letnega usoda življenja ponesla v drug, nam neznani svet. Zelo te pogrešamo: sestra, mami, ati in stara mama. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Sr. Bela, Kranj "Brniška afera": Dušan Kaisersberger proti Vinku Možetu Vinko Može zavrača očitke o podkupninah Direktor jeseniškega Poroka trdi, da je direktorju Aerodroma Ljubljana Vinku Možetu pet let vsak mesec dajal 8000 mark podkupnine?^ plačevanja ni več zmogel, pa so morali njegovi varnostniki z letališča spokati. Može odgovarja, da je vse laž, v ministrstvu za notranje zade in v kranjski UNZ pa so se kriminalisti na zahtevo okrožnega državnega tožilstva iz Kranja lotili "zbiranja obvestil." Kranj, 7. novembra - Vse bolj kaže, da ima zamenjava jeseniške zasebne varnostne službe Porok v noči s 30. septembra na 1. oktober z ljubljansko firmo Enigma na osrednjem slovenskem letališču res globja ozadja, in da bodo tudi posledice za nekatere od udeležencev t.i. brniške afere nekoliko boleče. Če seveda ne bo tudi ta afera, kot že toliko drugih v "tranzicijski" Sloveniji, ob močnih političnih in policijskih "botrih" zvodenela v smislu maščevalnih natolcevanj zavrnjenih Porokovih varnostnikov, njihovega "barabins-kega" direktorja, domišljijskih blodenj povzpetniškega sindikata Neodvisnost in ra-canja senzacionalističnih novinarjev. V "brniško afero" se je prek sindikata Neodvisnost, ki v delovno-pravnih razmerjih zastopa petindvajset varnostnikov jeseniškega Poroka (ti so že tri mesece brez plač), spustil tudi sindikalni forum Socialdemokratske stranke Slovenije. Ta je v petek, 27. oktobra, v Ljubljani sklical tiskovno konferenco, na kateri so med drugim zavrteli videokaseto izjave direktorja Poroka Dušana Kaisersbergerja v zvezi s podkupovanji. Na sploh kaže, da so v "brniški aferi" petki pomembni dnevi. Tudi izjava Kaisersbergerja, dana pred pričami, je bila posneta v petek, 20. Kaisersbergerjeva obdolži-tev, če seveda drži, je resna. Ne samo za Vinka Možeta, ampak tudi nekatere "botre" iz politike in policije, ki naj bi se menda tudi napajali iz Porokovega korita in jih v posneti izjavi ni imenoval. Zelo zgovoren pa je tudi podatek, da naj bi firma Porok za varovanje letališča zaračunavala po 4,4 milijona tolarjev na mesec, medtem ko naj bi njena naslednica, ljubljanska Enigma, od letališča iztržila med 13 in 14 milijonov tolarjev... Gorenjska predstavnica sindikata Neodvisnost Milena Koselj Šmit je na tiskovni konferenci povedala, da je izvod kasete namenjen tudi generalnemu državnemu tožilcu Antonu Drobniču. Sicer pa delavci in sindikat, ki jih zastopa, zamerijo državnim organom, ki ne ukrepajo, zlasti notranjemu ministru Andreju Šteru, ki jih noče sprejeti. Enako zaprt je minister za promet in zveze Igor Umek, prisluhnil jim je edino direktor uprave za zračno plovbo. Zato ne preostaja drugega, kot da socialdemokratska stranka v zvezi z dogajanji na Brniku vloži poslansko vprašanje. "Prepričani smo, da za varnostnimi službami stoje nekdanji delavci udbe in policije, zakon pa ni poskrbel za nadzor nad temi službami. O položaju odslovljenih Porokovih var- tor Vinko Može, potemtakem je nična tudi pogodba z Enigmo. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja, podpisa škodljive pogodbe, kršitve temeljnih pravic delavcev bo Virantova vložila kazenske ovadbe proti Možetu in sostorilcem. Varnostniki Poroka so bili v zadnjih treh letih odškodova-ni vsak za približno 20.000 mark, ki so očitno šle tudi v podkupovanje. Državni organi niti zdaj ne reagirajo, reagirali niso niti na ovadbe in tožbe proti Možetu v preteklih letih, niso jim mar pravnomočne sodbe, niti ne prvostopenjska sodba kranjskega delovnega in socialnega sodišča glede legitimnosti delavskega sveta in ponovnega imenovanja Možeta. Glavni republiški delovni inšpektor Borut Brezovar sam pravi, da je inšpekcija brezzobi pes. S petkove tiskovne konference vodstva Aerodroma Ljubljana oktobra. Milena Koselj Šmit nostnikov sem se skušala po iz sindikata Neodvisnost Gor enjske je ob tem povedala, da Dušan Kaisersberger ni oporekal javnemu prikazu kasete, je pa v pogovoru pred snemanjem v zvezi s podkupovanjem omenjal bistveno več imen ljudi iz slovenske politike, ministrstva za notranje zadeve in Aerodroma Ljubljana kot potem v kamero. Imenom se je izognil predvsem iz strahu -grozili naj bi mu, tudi z maščevanjem nad hčerko - in bi se utegnilo zgoditi, da bi svojo izjavo kasneje moral zanikati. Srž posnetega pogovora je, daje Kaisersberger pet let, kar je njegova zasebna firma na Aerodromu Ljubljana (1990. leta je prevzela parkirišče, dve leti kasneje tudi varovanje na letališču in rentgenski pregled prtljage) generalnemu direktorju Aerodroma Vinku Možetu vsak mesec, razen enkrat ali dvak govoriti z Vinkom Možetom, ni ga zanimalo, sindikatu je tudi odrekel pravico, da ga skrbi varnost na letališču. O tem smo seznanili kolege v Italiji in Avstriji." V zvezi s sumom storitve kaznivih dejanj zlorabe pooblastil ter dajanja in jemanja podkupnin je okrožno državno tožilstvo v Kranju zahtevalo od UNZ Kranj zbiranje obvestil. Načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic je povedal, da so se skupaj Z ministrstvom za notranje zadeve dogovorili za plan dela. Zbiranje obvestil še ni končano, ali so sumi osnovani ali ne, zatorej še ne more govoriti. Sladic je tudi dejal, da o grožnjah direktorju Poroka Dušanu Kaisersberger ju UNZ Kranj ni bila obveščena. Varnostniki Poroka, ki so v jeseniško zasebno podjetje za varovanje prešli 1992. leta "prisilno" iz ukinjenega dela letališke varnostne službe, trdijo, da je bila ukinitev te službe tudi po ekonomski plati neupravičena. Samo s parkiriščem je Porok v najboljših mesecih zaslužil celo po 100.000 mark, še danes, ko je prometa na letališču manj kot pred osamosvojitvijo Slovenije, parkirnina od 400 do 500 tisoč tolarjev na dan... Tudi 3. november je bil petek. Glavni direktor Aerodroma Ljubljana Vinko Može je s sodelavci na letališču pripravil tiskovno konferenco, na kateri je odločno zanikal, da bi od Kaisersbergerja sprejemal podkupnine, pojasni je tudi, zakaj je bila izbrana direktorja, takrat v podlovanju Aerodroma Ljubljana kriminalisti niso zasledili nepravilnosti. "Kaisersbergerja javno vabim, da skupaj z menoj pojasni svojo izjavo, da se bo izkazalo, kdo je podkupoval, kdo jemal, kdo bo šel v zapor. Nikoli v življenju nisem vzel nobene podkupnine, Kaisersbergerjeva izjava je skonstruirana laž. Upam, da bo državni tožilec res čimprej zahteval preiskavo. Tudi pravna svetovalka Neodvisnosti Irena Vir-ant samo grozi. Že 1990. leta je napovedala, da bo proti meni podala pet kazenskih ovadb, zgodilo se ni nič, zdaj jih obljublja deset. Nihče ne more trditi, da sta delavski svet in glavni direktor Aerodroma Ljubljana nelegitimna, še preden sodbe niso pravnomočne." Vinko Može je zamenjavo varnostne službe na letališču pojasnil takole: "Lani smo Poroku dali enoletni odpovedni rok, v tem času bi vodstvo lahko poskrbelo za ustrezno usposobitev svojih varnostnikov in za pridobitev licenc zanje, na to smo jih celo opozarjali. Porok namreč ni ustrezal zahtevam varnostnega programa letališča, Kaisers- je prisostvoval novinarski ferenci - op. p.) dobil sp<>r(£ lo, da dogovor ne velja * Vodja Porokovih varnostn'*^ Marko Mejavšek je g°v0l]L|| bo za delavce že posknj. neka stranka," je p°ve Vinko Može. ,M Dejal je tudi, da odKJJ inšpektorja za letalski proj? Vinka Svetine, ki je od * igminih rentgenskih °PeraL jev zahteval dodatno sabljanje in preizkus za °t na letališču, ni zakonita,. zamenjava s policisti po $eL vem ni bila potrebna, odločbo se je vodstvo Ac^ droma Ljubljana pritožil0 ministrstvo za promet in isrA Zakaj je Kaisersberger'% o podkupovanju? To «"2 vprašati njega. Mene v *^ letih, kar smo sodeloval'« j ali w firm. Komisija za izbiro je bila avtonomna, o izbiri je povabil niti na kavo »" .„ izdelan poseben elaborat." prinesel koledarčka ** Jj* Po Možetovem Porok ni leto," je dejal Vinko M*\j. izpolnjeval razpisnih pogojev, Kot laž je zavrnil tudi Kai^J Enigma jih je. 28. septembra bergerjevo trditev, da je Y°J sta se direktorja Enigme in za varovanje letališča raCJS Poroka po Možetovem posre- 3,8 milijona tolarjev terp?* dovanju ustno sporazumela, da stotni davek na mesec, En'8 ^ Enigma zaposli vse Porokove pa da dobiva med 13 xt delavce na letališču in da Poroku povrne stroške usposabljanja njihovih operaterjev v znesku dva milijona tolarjev. "Še istega večera je direktor na voljo preiskovalcem" ' Enigme Vojteh Burkeljca (ta Jelovcan, Foto: Tina D°kl 'Ne drži niti pn* druga številka. P< milijoni. iti P***, poslovna skrivnost, . ^pJ njih ne morem govoriti, ^ jj, druga varnostna služba "1990. leta sva res podpisala berger je celo govoril, da bo pogodbo za parkirišče, Porok firmo, ki naj bi bila ocenjena je najprej plačeval od parkir nine Aerodromu, ne meni, po 15.000 mark na mesec, nekaj časa celo 17.000 mark, med vojno in po njej, ko je bilo letališče zaprto, prometa ni bilo, 1993. leta, denimo, pa je Porok skoraj vse leto plačeval Na tiskovni konferenci So- po 8500 mark. Ko smo na cialdemokratskega sindikalne- letališču prešli na drug, raču-ga foruma je sodelovala tudi nalniško voden način pobiran-rat, dajal na roke 8.000 mark pravna svetovalka Neodvisnoti ja parkirnine, je Aerodrom podkupnine od iztržka s parkir- Irena Virant, ki je dejala, da na plačeval Poroku," ie dejal išča, skupaj torej skoraj pol Aerodromu Ljubljana že pet Vinko Može. Povedal je tudi, milijona mark! Sodelovanja let vlada nezakoniti red. De- da je 1993. leta ministrstvo za Poroka z Aerodromom naj bi lavski svet, ki ie sam sebi .notranje zadeve uvedlo preis-bilo konec zato, ker Kaisersber- podaljševal mandat, je nelegi- kavo zaradi suma utaje davščin ger podkupnin ni več zmogel... timen, enako generalni direk- ter v zvezi s tem ovadilo tudi na 450.000 mark, prodal in da na aerodromu ne želi več delati. Na razpis, ki smo ga avgusta objavili na podlagi zakona o zračni plovbi, se je prijavilo enajst varnostnih Ovaden Dometov celovški poslovodja Kranj, 7. novembra - Načelnik urada kriminalist^"., službe UNZ Kranj Boštjan Sladic je na včeraj^' novinarski konferenci povedal, da so vložili kazen*" ovadbo proti 61-letnemu M. O. iz Ljubljane. Obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je M. O. ^ solastnik in nekdanji poslovodja firme Motors traj£ Handel Geselchaft MBH iz Celovca, katere večinski (<^j.< odstotni) lastnik je bilo podjetje Domel Železniki, \, oktobra 1992 do februarja 1993 storil kaznivo dejajL zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po Členu 244/ Kazenskega zakonika Slovenije. fl Sredi oktobra 1992 naj bi M. O. enostransko J samovoljno razdrl svojo delovno pogodbo ter sj obračunati odpravnino v znesku dobrih 11 milijoj avstrijskih šilingov bruto. V dveh dneh naj bi to vso • prenakazal iz računa celovške firme Motors tradc na *v y bančni račun, s Čimer naj bi krepko oškodoval podje'r Železnikih. w Kasneje sta se sicer M. O. in Domel sodno poravnaj ^ O. je od večinskega lastnika celovške firme Dome'3. ^ pobot dobil štiri milijone šilingov vreden dmžabn>* vložek, s čimer-se je Domel iz lastništva Motors tra<» umaknil. • H. J. d Hi N^1 J sle tok" , obJav| TELEKOM SLOVENIJE PE KRANJ Ugoden nakup CENA 99.960,00 sit in 3 % prometni davek Možnost plačila na tri obroke. Zbiramo tudi predprijave za ISDN priključke na območju mesta Kranj* Informacije po telefonu 262-228 ali 080 80 80. v to tet 4 K h i,uPni 3: RADiO SI.3 fn STEREO POROČILA - GORENJSKA DANES - VSAK DAN OB 14.00 URI ^5$