DIc PostgebUhr barbezahlt Poštnina plačana v gotovini La tassa postale pagata in contanti
1 94-3-1 9
ROD
Š T EVI LKA
1
		2	k	4		
	*	k	k	k	5	
2	i	1	1	1	o	
1 °	o	O	o	o	o	° 1
4	o	p	p	s	s	
	5	s	s	t		
			t			
1 preprosto orožje,
2 velikan,
3 del suhe zemlje, ki sega v morje,
4 tropična močvirna rastlina,
5 mednarodni klic na pomoč.
POSETNICA
EC. SADAU
DOC
Povej poklic!
ENAČBA
(a—b) + (c—b) + (č—d) + (e d) + (f—d) = x a = poljski pridelek, b = kazalni zaimek, c =r moško ime, č = prometna sredstva, d _ kazalni zaimek, e =: škoda (srb.-hrv.), f = glasbeno znamenje. x = navodilo za tvoje življenje.
1	2	3	gg	4	5	6	7
8			9		10		
11					wnt min	m tu i im	
	12			ŠŠ	13	14	
15			min »))U	16			
17	18		19				
20		21	gg	22			23
24					25		
Vodoravno:
1 glasbeni izraz; 4 količina papirja; 8 domača žival; 10 oblika cveta; 11 poljsko delo; 12 poljska cvetica; 13 preprosto orožje; 16 padavina; 17 središče vrtilnega gibanja; 19 domača žival; 20 ptica; 22 utežna enota; 24 velika žival; 25 del parnega ■ stroja.
Navpično:
1	odrasel moški; 2 števnik; 3 reklamno sredstvo; 5 staroslovanska pijača; 6 glasbena nota; 7 poglavar Hunov; 9 zdravilo; 13 telovadni izraz; 14 morsko gibanje; 15 kurivo; 16 ocena v šolskih predmetih; 18 zelo potrebna začimba; 21 oblika pomožnega glagola; 23 arabski konj.
A. S.
Naslovna slika: prizor iz povesti »Jadralci«.
»Naš rod« izhaja v Ljubljani med šolskim letom
Letna naročnina je za skupna naročila L. 20-— (2 liri mesečno), za posamezne naslove pa L. 25-—. Posamezna številka L. 2-50.
Herausgeber und Drucker »Učiteljska tiskarna« in Laibach, verant\vorthch France Štrukelj in Laibach. — Izdaja in tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj v Ljubljani. — Editore e stampa »Učiteljska tiskarna« a Lubiana, re-sponsabile France Štrukelj a Lubiana.
Fur die Schriftlcitung und Verwaltung vcrantvvortlich Ivan Tavčar, Laibach, Celovška 30.   Za uredništvo in upravništvo odgovoren Ivan Tavčar, Celovška 30. —
Responsabile per la redazione e amministrazione Ivan Tavčar, Celovška 30.
LETO XV * NAŠ ROD * ŠTEVILKA 1
V*' .A’"
JADRALCI
Samo Jenko
1. V slogi je moč!
Podgornikov Janez je obiskoval V. d v Vegovi ulici. Menda ni treba piraviti, da je to v Ljubljani, kje pa naj imajo drugje tako ulico. Kaj pa V. d? V pomeni, da je to peto leto srednje šole, d pa, da je peti oddelek petega letnika ali, da je to realčni oddelek. Pa ni vedno tako, zakaj samo v Vegovi ulici so imeli posebnost, da je zadnji razred bili realčni; drugod pa še tega ne, ker so bili sami gimnazijci.
Razred V. d je bil v prvem nadstropju na desni strani. Prav za prav ni bil razred, zakaj v naglici je ravnateljstvo preuredilo sobo, ki je služila prej nekemu šolskemu društvu, v realčni oddelek petega razreda. Vpisalo se je šestnajst dečkov in dve delklici, torej vsega skupaj osemnajst neugnancev. Toda besedo nazaj, niso to neugnanci, ampak že gospodje in gospodični. So sedeli »gospodje« zase, a »gospodični« sta imeli svojo klop pri vratih. Prve dneve, dasi se še niso poznali med seboj, so bili gospodiči složni in so nagajali gospodičnama z oslovsko klopjo. Pozneje pa so pili bratovščino bistre ljubljanske vode in so se zedinili. Domenili so se, da se bodo držali gesla: »V slogi je moč.« Je prav tako in so ga napisali na zadnjo plat sedežnika. Sedežnik ali sedežni red je tista izdajalska priprava, ki v začetku šolskega leta profesorju takoj pokaže, kako se piše učenec, ki razgraja ali pa prepisuje pod klopjo domačo nalogo. Seveda se tudi profesor spozabi in začne pisati ocene dijakov na sedežnik. Ko ga hoče
odnesti, gospoda zmagoslavno opomnijo, da je to razredna last in da morata reditelja takoj naznaniti vsako tatvino sobne opreme. Se popraska profesor za ušesom in dijaki se muzajo. Tako zvedo, kakšno oceno* so dobili ta dan in koliko je vredno njihovo znanje.
So se pregovora »V slogi je moč« držali nad vse častno, zakaj že prvi dan se jim je pojasnilo, da bodo razred zaprli in bodo morali hoditi z gimnazijci, če le eden ali ena pade na koncu šolskega leta. Bi bila to velika sramota, da bi jih gimnazijci zmerjali in so se že zato učili, da je bilo veselje. Pa je prav, se je vsaj enkrat pokazalo, kako je strah dober in poceni bolj, kakor katero koli zdravilo.
Učenci V. d so se zbrali z vseh strani mile domovine. In je popolnoma jasno, zakaj, saj tudi mohamedanci romajo z vseh strani sveta v Meko in bi prišli še z lune, če bi mogli. Zaito, ker je Meka samo ena in je bil tudi realčni oddelek samo eden. Večina je bila seveda Ljubljančanov, nekaj jih je bilo od drugod, če bi hoteli za vsakogar povedati, od kod se je vzel, ne bi tako kmalu prišli do kraja.
Kakšno veljavo ima geslo »V slogi je moč«, so kaj kmalu občutili sosedje. Spočetka polagoma, potem pa vedno bolj. Za sosedi so prišli na vrsto profesorji, posebno razrednik in končno realci sami. Kakor vsaka stvar, se tudi ta ni zgodila hkrati. Počasi se tudi daleč pride ter bi tudi prišli, da niso bili tako dobri učenci in so profesorji večkrat pogledali skozi prste, že zato, ker
so bili rcalci in bi bilo treba razired ukiniti.
Jasno, da med odmorom ne bodo držali rok navzkriž in gledali v strop. In ker bodo enkrat inženirji, so kmalu opazili, da imata obe dekleti menda magnet, pa da vedno škilijo gimnazijci v razred. Ni lepo, da se gleda sosedu v skledo, kaj šele, da bi mu gledal v usta! Zato so rekli: »V slogi je moč!« To je prebral na odru dolgin France, postaven fant, da malo takih, in ves razred mu je odgovoril: »Tako je!«
Nato se je pričelo posvetovanje. Jože, odvetnikov sin, je predlagal, naj se piše gimnazijcem opozorilno pismo, Štefan pa, pristni realec, je bil kar za to, da jih po šoli počakajo. Po vrsti je padlo osemnajst predlogov, nič več in nič manj, zakaj vsi so spregovorili in tudi nihče ni odprl svojega kljuna dvakrat. Prav je, zakaj red mora biti, saj imamo še stražnike, da nam ga delajo, pa ne z lopato ali s krampom, ampak kar z roko. Se je kmalu po velikem posvetu petega re-alčnega oddelka zgodilo, da sta šli obe deklici Majda in Micka do razrednih vrat in sta zvabili najbolj vnetega radovedneža čez prag. In ker gimnazijec ni imel dovolj soli v glavi, da bi videl, kako so se realci poskrili za tablo, za vrata in pod klopi, je pogumno prestopil prag in še pogumneje zaprl vrata.
Zakrohotalo se je osemnajst grl, da je prišleca kar oblil mrzli polt, ko je videl, kako lezejo izpod klopi, izza vrat in table zarotniki in kako divje se jim svetijo oči. Zagrabile so ga roke in zagrmelo je: »V slogi je moč!« Odnesli so nesrečneža na kateder in ga položili nanj, da so mu predolge noge bingljale navzdol. Z združenimi močmi so mu slekli suknjič in potegnili srajco iz hlač; Majda in Micka pa sta mu sezuli čevlje. Takšnega so pustili in sc mu krohotali, nesrečniku, ki je že obupal sam nad seboj, prepričan, da je sama bridka smrt s koso prišla ponj. K sreči je tedaj zabrnel zvonec.
Kakor da so polili nesrečnika s škafom mrzle vode, se je zdramil iz strašnih sanj, zagrmel s katedra, pobral suknjič in čevlje ter odhacal ob gromkem smehu realcev skozi špalir na hodnik. Je bilo tisti dan veselo in drugič še tudi, zakaj radovednežev ni zmanjkalo. Pridobila je V. d na ugledu in so dejali starejši realci: to so naši pravi nasledniki, to je zdrav rod! In je šel sloves Majde in Micke po šoli in so ju zaradi bojevitosti prekrstili v Amaconki. Vse bi bilo dobro, da ni prišel spet ob taki priliki mimo sam razrednik tistega reveža, ki je hodil po hodniku, gledal na red in snago in padel končno med razbojnike. Strogi gospod je nekaj sumil, odprl je vrata in videl gručo pri katedru in žrtev na njem. Začudil se je, ko je spoznal svojega najboljšega učenca, skuštranega, brez suknjiča, z izvlečeno srajco in bosega. Tako milo je nesrečnik gledal proti vratom. Realci so bili v začetku osupli, pa se je spomnila Amaconka Micka in zašepetala: »V slogi je moč!« In glej, povrnila se je prisebnost mladih fantov in so se složno razšli kljub vsej jezi strogega profesorja v svoje klopi, kakor da se ni nič zgodilo. Na katedru pa je stal gospod profesor s ključi v roki, poleg njega pa njegov učenec bos, s srajco do kolen. So se realci soglasno zasmejali lepemu prizoru, ne da bi pomislili na posledice.
Je bil to profesor latinščine in latinščina ni predmet realke. Zato- je sovražil realko in realce. Šel je k ravnatelju in mu natančno razložil, kaj je doživel in mu predlagal hudo, prehudo kazen. Pa je bil gospod ravnatelj sam taka realčna lisica, to se pravi, da je hodil v svoji mladosti sedem let v realko, in si je mislil: to so tiči! Objubil je strogemu profesorju, ki se je biil kar napihnil, da bodo kazni stroge, najstrožje, ki so mogoče in so napisane v knjigi, ki je študentje ne vidijo radi. Ni to velika knjiga, prej majhna, zato pa huda in nosi naslov: Disciplinska pravila. Po tej knjigi naj
bi sodili realce. Poklical je ravnatelj razrednika V. d in mu povedal, kaj se je zgodilo in kaj bi storili. Ker je spet še razrednik bil nekoč taka realč-na lisica, sta se z ravnateljem takoj sporazumela, posebno še, ker v disciplinskih pravilih nikjer ni rečeno, da se ne sme kdo položiti na kateder.
Zadnja ura tistega dne je bila razrednikova. Razrednika so imeli radi, rad je imel tudi on nje, posebno še, ker so bili vsi dobri učenci. Ker je bil visoke postave in suh, so mu rekli »epruveta«. Debelo so ga gledali, ko je vstopil, kajti ni pogledal po razredu in ni se nasmehnil, ampak se je mrko vsedel za kateder, ga odklenil in izvlekel razredno knjigo. So hitro uganili: epruveta že ve in zdaj bo nevihta! Pa ni bila taka nevihta, da bi padalo, zakaj preveliki so že bili in so to tudi vedeli. Zato so pričakovali obilo grmenja.
Ko je napisal vse in določil reditelja za prihodnji teden, bila je namreč sobota, je stopil na sredo majavega katedra, pogledal okrog in poklical:
»Reditelja Podgornik in Pleničarjeva Majda, kaj je bilo?«
Se je strumno dvignil Janez Podgornik in povzel besedo, zakaj bolje je, da govori on kakor pa Majda, čeprav je Amaconka.
»Gospod razrednik, vedno se nabirajo med vrati 'radovedneži in zijajo v naš razred. Pa smo prijeli enega, ga nesli na kateder, mu odpeli srajco, da bo vedel, kdaj je bil pri nas, in da nas bodo drugi pustili pri miru. Smo morali pokazati, da smo realci, čeprav nas je samo osemnajst in ne moremo ustrahovati gimnazijcev s pestjo, kar bi ne bilo niti lepo v smislu dostojnega vedenja. Strah mora biti, sicer bodo prišli v razred in nas zasedli!«
»So moške tvoje besede, pa vam ne bodo nič pomagale!« je odvrnil razrednik in ukazal Janezu, naj sede.
»Gospod razrednik, reditelja sva samo dva in nisva mogla ugnati..«
»Sedite, Janez Podgornik!«
In se je Janez Podgornik vsedel že zato, ker ni lepo ugovarjati starejšemu človeku, posebno pa ne razredniku, ki je oče razreda in vestno pazina svoje učence.
»Zaradi tega dogodka se bomo še pomenili in nikar ne mislite, da boste ušli kazni! Kazen mora biti že za strah, kot je rekel prej Podgornik.«
Ni še rekel zadnje besede, ko so se odprla vrata in vstopil je sam gospod ravnatelj. Srednje postave, bolj obilnih oblik, z velikim rdečim nosom, drugače (pa ski{bno oblečen. So vsi vstali v pozdrav in na dano znamenje zopet sedli vsak na svoje mesto in pridržali sapo. Zakaj vsi so vedeli, sedaj bo pa treskalo.
Gospod ravnatelj je bil vesel, ko je zagledal ves razred, posebno še, ko so vsi vstali in sedli kot en sam mož. Tudi on je bil vojak in mu je bilo najbolj všeč, če so vojaki hodili mimo njega in mu salutirali točno in pravilno po vojaško. Že zato so se mu prikupili mladi realci, posebej pa še zaradi Majde in Micke, ki sta gledali ka-kar dva angelčka z nebes. A vsega tega gospod ravnatelj ni pokazal na zunaj, čeprav bi jih najraje pohvalil za izkazani mu pozdrav, ampak se je postavil zraven gospoda razrednika in je z močnim glasom, da se je stresel peti realčni oddelek od tal do stropa, spregovoril :
»Kdo je reditelj?«
Sta zopet vstala Majda in Janez, strumno pogledala gospoda ravnatelja v oči in sta takoj videla, da ne bo tako hudo, kot je zagrmelo.
»Govorita!« je zopet zadonelo po razredu.
Je Janez povedal isto zgodbo gospodu ravnatelju kakor prej razredniku in ni izpustil niti besede.
Vidno je ugajala gospodu ravnatelju bolj, kakor pa prej razredniku in spomnil, da je vendar prišel zato, da
»To so tiči!«
Ker je imel gospod ravnatelj debel glas, ga je slišalo skoraj pol razreda in ne samo razrednikovo uho.
Obrnil se je, stopil do katedra, se podpisal v razredno knjigo, na kar je odšel iz razreda počasi, kakor se spodobi takemu gospodu. Zopet so vsi vstali kot en mož in so se mu še bolj prikupili ti realci.
Ker je gospod ravnatelj postal dobre volje, je bil vesel tudi razrednik. Ni začel izpraševati takih stvari, ki jih študentje ne vedo in dobe potem čik, ampak se je spomnil, da je sobota in zadnja ura ter da je zunaj pomlad. Začel je razlagati o vodi. Ni povedal, da je voda mokra in pozimi mrzla, poleti pa gorka, ker to ni kemija, ampak je povedal čudne druge stvari, ki so bolj važne. Nazadnje je tudi njega prevzela pomlad in ker je bil turist, jim je rajši povedal veselo zgodbo, kako je oblečen padel v vodo in je bil potem moker kakor miš, da je od njega teklo kar v potokih kot ob najhujši nevihti. Povedal bi jim še kakšno drugo zgodbo, da ni zazvonilo in so odmolili, pobrali svoje taške in odšli radostnih src. To je bilo takrat, ko se je Janez domenil s tovarišem, da se dobita popoldan na sankališču.
(Se nadaljuje.)
MRAK
Leopold Legat
Svetli dan se utrinja in ves svet se zagrinja v tihi mrak.
Rdeč zahod sc svetlika in v brezdalj se odmika žarek vsak.
Zvok zvona tiho plava; in nekod vztrepetava plah korak.
Le ječe še odmeva in bolno podrhteva v tihi mrak.
jih pokara. Obrnil se je k razredniku in ga mrmraje nekaj vprašal, nato pa je razsodil:
»Zaradi tega dogodka boste imeli prihodnji teden v sredo in petek matematiko, čeprav je na urniku, da imate samo štiri ure. Torej peta ura bo matematika. Če se bo še kaj podobnega dogodilo, se kar pripravite, danes ste jo odnesli še poceni!«
Se je dvignil Janez in je rekel:
»Gospod ravnatelj, hvala Vam za modro in pravično kazen!«
Čudno ga jc pogledal gospod ravnatelj, še bolj pa v strahu razrednik, češ, kaj odpira zdaj svoj kljun, ko ga nihče ni vprašal in še v pričo ravnatelja.
»Kako mislite to?« j c z ostrim glasom pobaral gospod ravnatelj.
»Čez deset dni pišemo matematično nalogo in se bomo vsaj lahko temeljito pripravili, da bomo vsi pisali brez trojke!« je pojasnil Janez.
»Tako je!« se je oglasil enodušno razred.
Raztegnilo se je jezno in mrko obličje gospoda ravnatelja ob teh besedah, kako se tudi ne bi, saj je bil ravnatelj in je odgovarjal za uspeh učencev. Ponovno se je prepričal, da so to blagi fantje in nebeški deklici ter je zamrmral razredniku v uho:
PETELINOVA CETA
Marjja
4
Petelin je šel na božjo pot. Srečal ga je puran, pa ga je vprašal, kam gre. Petelin je odgovoril, da gre po svetu.
»Grem še jaz s teboj,« reče puran. Tako hodita in srečata raco. Raca vpraša:
»Kam pa gresta?«
»Po svetu.«
»Še jaz grem z vama!« In gre. Hodijo dolgo, dolgo, pa srečajo gosaka.
»Kam pa greste?« vpraša gosak.
»Po svetu pogledat.«
»Naj grem še jaz z vami!« In gre. Tako so srečali še zajca in ježa, in oba sta šla z njimi. Ko je nastala noč, so šli spat v votlo drevo, ježa pa so postavili na stražo.
V	tej drevesni šuplji pa je neka lisička že večkrat našla hrano. Tudi danes je rekla svojemu stričku volku, naj gre z njo tja pogledat, če bi bilo kaj za pod zob. Ko sta prišla do drevesa, je lisička hotela smukniti v duplino, pa se je zbodla oh ježu. Prestrašena je zaklicala stričku volku:
»Čuješ, tu je trnje, ne morem noter!«
Zajec znotraj je iz strahu stekel iz enega kota dupla v drugi, lisica pa je rekla svojemu stričku:
»Nekdo išče gorjačo! Ne bo dobro!«
Puran je zaječal: »Purgari, purgari, purgari.«
In raca je trdila: »Šest nas je, šest nas je.«
Lisica je dejala volku: »Joj! Šest jih ji notri, midva sva pa samo dva. Strašni razbojniki morajo biti.«
Gosak v votlini se je splašil: »Ksi, ksi, ksi.«
A lisica: »Čuješ, nekdo prižiga svečo, videli nas bodo! Beživa, beživa, beživa!« Zbežala sta, kar sta mogla.
In tako sta bila lisica in striček volk opeharjena in sta ostala brez večerje.
MABl A
IVERI
Anton
Kričaču
Tako se dere tale Jože.
Morda ga deva kdo iz kože?
L a k o m c u
Ta usta v se le devajo, a tu še druga zevajo.
Debeljak
Lenuhu No ti si res mi pravi tič, bi zmeraj zobal, delal nič.
Prekisancu Joj, ti si danes pristna neža, mogoče jezik si pojedel?
Glej, tukaj nate vsakdo preža, pa nisi bev ne mev povedal!
SLAVČEVA PESEM
Azijska pripovedka.
Bilo je to davno, ko je še sred polja stal košat, mogočen grad. Stolp se je mrko razgledoval po planjavi in v stolpu je ždel kmetič v okovih. Ni zapisano, kaj je bil zagrešil.
V	ječi je bilo mračno in žalostno. Edino okence je bilo tolikšno, da ga je lahko z dlanjo pokril. Postelja — nekaj vlažne slame. Skorja kruha in prestana voda sta mu bili hrana in pijača. Tako je ležal v ječi že nekaj let, bled, bolehen in zagrenjen. Kadar je nastopilo sonce svojo dolgo pot po jasnem nebu, se je kratko, o, zelo kratko, pomudilo tudi v tej samoti. Pogledalo je skozi linico, kakor da hoče videti, ali kmetiču še ni konca. Nato se je peljalo dalje v svojem zlatem vozu. Jetnik je zaman gledal za njim.
*
Nesrečnik je razmišljal o svojih dragih, o ženi in otroku. Morda so ga že pozabili, ko mislijo, da je že izdihnil. Ko bi le vedel, kaj se godi v njegovi domači vasi. Dvigne se z ležišča; zarožljajo verige, ko pristopi k okencu. Krasen poletni večer! Nebo je ožarjeno od zahajajočega sonca. Ljudje se vračajo s polja in pojo. Od daleč jih je videti kakor pohlevne živalce. Jetnik jim vzklika, — ne čujejo. Potem pogleda v nebo. Ptice letajo v dvoje, veselo se spreletavajo pred večernim' počitkom. Lej orla, ki mirno, gospodovalno kroži nad ravnino!
»Orel, orel!« vzklikne jetnik. »Približaj se! Spusti se na mojo linico, da mi poveš, kaj se godi po svetu. Zapoj mi svojo pesem!«
Orel zakroži bliže, še bliže.
»Ne morem!« odgovori. »Tvoje o-kence je tako majhno, da se ne morem nikjer oprijeti. In prav nič ti ne morem povedati, kaj se na zemlji godi, tako redko se spuščam v dolino. Orli pletemo gnezda nad strmimi pre-
Priredil D. R a v 1 j e n.
padi, daleč od hudobnega sveta, da nam jih nihče ne more raztrgati. In pesmi ti ne morem zapeti, nikakor ne. Orel poje samo, kadar se kosa z oblakom in vetrom. Tam ga nihče ne čuje.«
Razpel je orel še ponosneje svoja široka krila, dvignil se je proti zlatemu oblaku in izginil jetniku izpred oči.	*
Pod stolpom ždi jezero, po njem plava samoten labod.
»Labod, beli, kraljevski labod! Povej mi, kaj se godi na svetu. Zapoj mi svojo pesem!« poprosi jetnik.
»Ne morem,« pravi labod; »ne morem ti razlagati posvetnih novic, je-zerce je moj raj. Ne maram zemlje, plavam vedno le po čisti hladni vodi. Tudi pesmi ti ne morem zapeti: labod zapoje samo, ko se mu približa smrtna ura.«
Umolknil je tudi labod in jetnik je dalje ždel v tesni ječi.
*
Neko jutro so se blizu njegovega okna živahno igrali vrabci, večni potepuhi. Obrnil se je jetnik do njih z milo prošnjo:
»Vrabci, žitograbci! Pridite na moje okno. Povejte mi, kaj je novega na svetu, kaj delajo ljudje! Zapojte mi pesemco!«
»Živeti, živeti!« je odčivkal najži-vahnejši izmed vrabcev. »Ne utegnemo praznih razdirati, pobrati moramo zrnje, ki ga je mlinar nerodni razsul.«
In so odbrzeli, kakor bi jih podil.
*
Nekoč pa je iz grmičja pod stolpom prhnila proti linici siva ptička. Pogledala je skozi linico in se vsedla na železno rešetko. Ljubeznivo, radovedno je pogledala v celico.
»Pozdravljen bodi slavček!« je ganjen vzkliknil jetnik, »Zahvaljena, mila ptička, ki si me prišla obiskat. Povej rfri, slavček, kako je na svetu! Zapoj mi pesmico!«
»O, rad, srčno rad,« je zažgolel slavček. »Zapojem ti najlepšo!«
Razlegla se je slavčkova pesem. Jetnik je zajokal od veselja, padel je na kolena in, ko je poslušal, so mu tekle solze po velem licu.
»Včeraj zarana, ko se je sonce komaj rodilo, sem se mudil pri tvoji hišici,« je pel slavec. »Vsedel sem se na zeleno orehovo vejo pred odprtim oknom in sem začel žvrgoleti. V hišici je najmlajši tvoj sinko- odprl svoje velike svetle oči in je vprašal: »Kje je očka?« — V odgovor sem žvrgolel dalje, še lepše. Poslušal je mojo pesem, potem je srečen spet zaspal... Tvoji domači se te spominjajo s solznimi očmi. Ljubijo te, ni je sile, ki bi jim ljubezen ubila, in ni je bolj goreče želje, kakor da se jim vrneš. Bodi potolažen, ne toži! Zmagala bo pravica, vrnil se boš v beli dan, pod
rodni krov. Otroci te bodo ljubili še prisrčneje ko zdaj in samo smrt bi mogla presekati to veliko ljubezen. Pride topel poletni večer, dolge sence se bodo iztezale od dreves. Zahajajoče sonce bo zlatilo okna, ti pa boš svoji deci pripovedoval, kaj si prestal. Naučil jih boš pravice in resnice. Svetoval jim boš, naj niti hudobnih ljudi ne sovražijo, marveč jim bodi mrzko zgolj grešno početje, grešnike pa naj spreobračajo na pravo pot. In otroci te bodo poslušali in te bodo ubogali. Ko odrastejo, jih boš gledal dobre in plemenite. Zadovoljen boš živel z njimi še mnogo let. Lasje ti bodo osiveli, toda v prsih ti bo plalo veselo, hvaležno srce. In ko umreš, boš od vseh objokovan, sonce bo sijalo, ko te poneso v grob. Na tvoji gomili bodo posadili rože. Jaz pa, dragi moj, bom na tistem orehu pri tvoji domačiji žvrgolel in jim vedno iznova obujal spomin in ljubezen do tebe.«
Tako je pel slavec.
In tako se je potem v resnici zgodilo.
VRAČ IN VRAG
♦
Lojze Zupanc. Belokranjska.
Ob Kolpi je mala vasica Bilpa. Nekoč je tamkaj živel kovač, ki je Belo-kraj inčem koval motike in kopače in plužne in telege popravljal. Toda še bolj kot kovač je bil po Beli Krajini poznan kot vrač. Poznal je zelišča, s katerimi je zdravil bolne ljudi.
Zvedel je za bilparskega vrača sam vrag. Bil je že star in bolan, zato je prišel v njegovo kovačnico in dejal:
»Ojej, kovač, bolečine hude čutim v
glavi,
pomagaj, vrač, bolezen mi odpravi!«
Kovač pa je v kosmati šlevi spoznal vraga. Sklenil je, da mu bo takšno zagodel, da se mu ne bo več kolcnilo
po Bilpi. Skočil je za kovačnico, odtrgal za zidom hrenov list, ga položil vragu na glavo in pograbil 'kovaško kladivo, rekoč:
»Pomagal ti bom, ampak bolelo te bo in glej, da ne boš rjovel in klel!«
»Kaj nameravaš?« je dejal vrag, ki se je ustrašil, ko je zagledal kladivo.
»I, kaj!« je vzkliknil kovač. »Če hočeš, da te bo bolezen zapustila, položi ta list na glavo, jaz pa bom s kladivom potolkel po čudežnem zelišču, da se iz njega izcedi sok po lasišču.«
»Bolelo bo ...« se je cmeril vrag.
»Malo samo,« je odvrnil kovač. »Toda ko ti bom zdravilni sok zabil
v glavo, boš spoznal, da je proti glavobolu to zelišče pravo ...«
»Napravi, kar hočeš, tu sedem na tnalo, samo da bi zelišče pomagalo.«
Tako je del in sel na kovaško nakovalo. Kovač pa, ne bodi len, je udaril po vražji butici s takšno nazarensko silo, da se je pokadilo.
Vrag je zaškrtal z zobmi in od bolečine zatulil na vso moč.
»Ohej, ljubček,« je rekel kovač. »Zdaj ti moram primazati še eno na levo stran in zdrav boš, preden mine dan ...«
In — lop! — mu je položil kladivo na glavo, da je zagrmelo po kovačnici.
Potlej je vraga, ki se je držal za glavo in stokal od silnih bolečin, takole potolažil:
»Minila bo bolezen koj, ko na butici zrastle buške velike bodo ti ko — hruške.«
Ko je vrag odšel, se je kovač za-krohotal in sam pri sebi zagodrnjal: »Če kdo je ko kozel že kosmat, spodobi se, da še kot kozel je - rogat!«
Pa so vraga zaboleli zobje in se je napotil v Bilpo k vraču. Držal se je za čeljust in jadikoval:
»Oj vrač, bolijo me zobje, pomagaj mi, da mine to go'rje!«
Kovač je vzel z vignja velike hle-šče, pograbil z levico vraga za kozjo brado, z desnico pa mu je popukal vse zobe. Ko pa se je škrbasti vrag, ki se je cmeril od bolečin, odstranil, je kovač požugal za njimi in zagodrnjal:
»Kdor na glavi ima roge, ta lahko pogreša zobe ...«
Mislil je, da poslej vraga ne bo več k njemu. Toda zmotil se je. Vrag, ki je bil vajen peklenske vročine, se je bil na zemlji prehladil in pričelo ga je zbadati v hrbtu. Prišel je v Bilpo in zavekal:
»Oj, vrač, v hrbtu čutim bolečine,
pomagaj mi, da bol izgine!«
Kaj je hotel napraviti kovač! Spet je odšel za kovačnico, utrgal je za zidom pekočo koprivo, jo položil vragu na hrbet in dejal:
»Tu čudežno imam zelišče, z njim tvoje ozdravil bom hrbtišče.«
Komaj je spregovoril, že je dvignil težko kovaško kladivo in udaril vraga po hrbtu s takšno močjo, da sc je le-temu kar kolcnilo in zabliskalo pred zelenimi očmi.
Ko je pa vrag izginil iz kovačnice, se je kovač smejal in dejal:
»Če ni dovolj ti, ker si škrbast, bo zdaj dovolj ti, ko boš — grbast!«
Mislil je, da vraga ne bo več nazaj. Ampak zmotil seje. Vraga je zabolela noga in je spet prikrevsal v Bilpo.
»Noga me boli.« zavekal je vrag.
»Kje pa? Pokaži mi, spak!«
»V členku me zbada... Boli me prebito ...«
»Že vidim, že vidim, boli te — kopito!«
Pograbil je kovač kladivo in udaril s takšno močjo po vražjem kopitu, da je vrag šepajoč odvekal v brezno pod bilparsko skalo.
Kovač pa vesel, da se je za vavek iznebil vraga, se je zakrohotal:	•
»Zdaj menda ti dosti bo, vražji šan-
tač,
boš pomnil, kdaj zdravil te iz Bilpe
je vrač.«
Poslej ni bilo vraga nikoli več v kovačnico. Bilparci pa še dandanes razkazujejo radovednim ljudem' skalo, na kateri so vtisnjene vražje noge. Raz to skalo je vrag štrbunknil v bilparsko jamo, ki vodi baje do pekla.
Od takrat je vrag ne samo kosmat, ampak tudi rogat in škrbast in grbast in takšen šantač, da noben bi ne ozdravil ga — vrač!----------
Vrač = zdravnik.
Vavek — vedno.
Vigenj = ognjišče v kovačnici
RAZVOJ LADIJ
M i č o
Prvi začetki morske plovbe se izgubljajo v temno preteklost. Kateri narod je izumil to prevozno sredstvo, ne vemo. Verjetno je, da se je plovba razvila istočasno na več krajih zemlje. Razumljivo je, da ne moremo govoriti o morski plovbi v starih časih v današnjem smislu besede. Glavna razlika v plovbi je bila ta, da so v starih časih vozile ladje le ob lepem, sončnem vremenu in še to le ob obrežju.
Naj starejše poročilo nam sporoča, da je okoli 1. 3800. pred Kr. r. priplul babilonski vladar Sargon v severno-sirijske obale na otok Ciper. Ta pot znaša 150 km, kar je za tiste čase bila že ogromna razdalja, zlasti če pomislimo, da niso poznali takrat nobenih priprav za določevanje smeri vožnje razen sonca in zvezd.
Neko drugo poročilo pravi, da je v 17. st. pred Kr. r. poslala egipčanska kraljica Makara-Hačo na arabsko obalo Rdečega morja trgovsko mornarico, polno vojakov. Seveda so bile ekspedicije na take razdalje — izjema.
Slika /.
Slika št. 1 nam predstavlja eno izmed ladij te ekspedicije. Bile so dolge in ozke, podobne onim ladjam, ki so plule po reki Nilu, samo da so bile večje in močneje zgrajene. Veslalo je 30 veslačev, jadrnik pa je nosil izredno široko jadro. Na kljunu in krmi sta bili nekaki kajuti kot bivališče za poveljnika. Krmila, kot ga
imamo dandanes, niso poznali. Na krmi je bilo veliko veslo, s katerim so krmarili.
Kot najboljši ladjedelci so v tistih časih sloveli Feničani, to so bili majhen pomorski narod, ki je živel ob morju na vznožju gorovja Libanona. Cedrovi gozdovi na Libanonu so mu dajali les za ladje. V zimskem času so potegnili ladje na suho' in jih zavarovali z lesenimi strehami pred vremenskimi neprilikami. Tudi sidra, kot ga imamo sedaj, niso- poznali, zato so uporabljali preluknjane ali v mreže ovite težke kamne.
Slika 2.
Stari zgodovinarji nam poročajo, da so zgradili tudi take ladje, na katerih je bilo 4000 veslačev. Računati namreč moramo, da je imel vsak veslač namestnika, ki ga je ob določenih urah zamenjal. Dejansko je veslalo 2000 mož, kajti na vsaki strani ladje je bilo 50 zelo težkih vesel in pri vsakem veslu 20 mož.
Najveličastnejša ladja te vrste je bila tista ladja, ki jo je dal zgraditi Hiero iz Sirakuze ter jo poklonil egipčanskemu kralju Ptolomeju II. To ladjo bi lahko imenovali plavajoče mesto, kajti na njej so bili poleg drugega tudi cvetični vrtovi z namakalnimi rovi. Imela je 8 visokih stolpov, ki so služili kot jadrniki, v sredi pa je bil svetilnik. Za obrambo so imeli
stroj, ki je metal 300 kg težke kamne in 7 m dolge puščice. Ta ladja je leta 264. pr. Kr. priplula iz Sirakuze na Siciliji v Aleksandrijo. Gradili so jo najboljši ladjedelci in celo slavni matematik Arhimed je napravil račune za to ladjo.
Slika 3.
Na sliki št. 3 vidimo vikingško ladjo. Vikingi, kakor so se sami nazi-vali, so bili drzni pomorščaki in obenem strah in trepet Severnega morja. Pod poveljstvom svojega »Morskega kralja« so izvrševali drzna roparska podjetja na Atlantskem oceanu. Leta 787. po Kr. r. so prišli ropat na Angleško, pozneje pa celo v Sredozemsko morje. Njihove ladje so bile dolge okoli 25 m, 5 m pa so bile široke. Spredaj, na majhni ploščadi, so stali pri napadu na sovražnika najboljši vojaki. Jadrnik z enim samim velikim štirioglatim jadrom je stal na sredi. Te ladje so bile zelo trpežne in na njih so pripluli na Island, Gronland in celo v severno Ameriko, to je 500 let prej, preden so v južni Evropi sploh vedeli, da obstajajo te celine. Še sedaj imajo na severnem Norveškem ladje, ki so podobno grajene kot te viking-ške ladje.
Slika št. 4 nam predstavlja bene-čansko galero. Imeli so’ različne vrste galer: take s tremi vrstami veslačev na vsaki strani, to so bile trireme, dalje s štirimi vrstami — kvadrireme.
Slika 4.
Dolge so bile okoli 35 do 45 m, imele pa so 2 do 5 kratkih jadrnikov. Čez ves krov od kljuna do krme je bil hodnik med veslaškimi klopmi, prostor pod krovom pa je bil namenjen za zaloge in orožarno. Na ladji je bil približno 1 m nad vodo 6 m dolg lesen kljun, s katerim je med bitko poskušala ladja zadeti sovražno ladjo v bok in jo potopiti. Galere so imele po 24—26 vesel na vsaki strani in pri vsakem veslu je bilo po 5 veslačev. Da so enakomerno veslali, je posebej zato določen mož udarjal s kladivom enakomerno na leseno desko in jim s tem dajal takt. Galere so uporabljali še dolgo potem, ko so že izumili topove.
Slika 5.
Kot Benečani v Sredozemskem morju tako je severnonemška družba Hansa obvladala pomorski promet za severno Evropo. Njene ladje, imenovane »Kogge«, so bile velike, okorne, toda za dolga morska potovanja zelo sposobne. Njihova tonaža je znašala okoli 200 ton in imele so do 100 vo-
jakov posadke. Naj večja ladja te vrste je bila »Sokol« mesta Liibecka, ki je imela izredno veliko tonažo okrog 2000 ton in 1075 mož posadke, od katerih je bila polovica oborožena. — (G lej s 1 i k o š t. 5.)
(Se nadaljuje.)
NOC
S. K.
Zelena, zelena žabica reglja, reglja, reglja: »Zvezda, zvezda, umakni se pošlji nam dežja!«
Ali zvezda govori:
»Potnik je sredi poti, ako ugasnem, ako ugasnem, potnik se izgubi.«
In potnik je hodil, je hodil vso noč in je našel dom.
A zjutraj uslišal Bog žabico, poslal ji je dež in grom.
RIŽ - KRUH RUMENOKOŽCEV
Nobena kulturna rastlina, kar jih je privzgojilo človeštvo za svojo prehrano ali industrijske namene, ni tako zelo odvisna od podnebnih razmer ko riž. Jugovzhodni vetrovi, ki od junija do oktobra vejejo preko Indijskega oceana, prinašajo s seboj ogromne količine vlage, ki jo oddajajo celini. Ti vetrovi, poletna vročina in pa dež so prvi pogoj za uspevanje riža.
Divji riž je doma prav za prav v Afriki in Avstraliji, kultura riža pa je pričela vladati v severnovzhodni Kitajski, od koder si je riž utrl pot na Japonsko, v Indijo in v Afganistan. Iz teh dežel se je- potem po običajni poti potovanja kulturnih rastlin od vzhoda proti zapadu šele pričel širiti v Sirijo in Perzijo. V Siriji ga je našel Aleksander Veliki Macedonskij ki je s svojih bojnih pohodov po Aziji pošiljal v Evropo različne posebnosti.
Grki so riž pričeli saditi v Tesaliji. V tem so kajpa prednjačili Rimljanom, ki so takrat riž še uvažali in ga uporabljali samo kot zdravilo.
Ostale evropske dežele niso dobile riža od Grkov ali Rimljanov, temveč neposredno od Arabcev. Ti so ga s svojo vplivno trgovino razširili najprej v Egipt, od koder je zašel v Španijo. Iz Španije ga je Karel V., vladar, ki se je hvalil, da v njegovem kraljestvu sonce nikoli ne zaide, razširil v Italijo, kjer so ga pričeli saditi najprej v nižini reke Po. Na Balkan so riž prinesli Turki, ki so balkanske narode seznanili z njegovo hranilno vrednostjo. Vidimo torej, da je v vsem starem in zgodnjem srednjem veku riž krepko spremljal oborožene čete zavojevalcev. Kamor so prišli le-ti, so s seboj prinesli tudi — riž, hrano, ki je dotlej »barbari« še niso poznali.
Od vseh kulturnih rastlin, ki jih človek potrebuje za prehrano, zahteva riž največjo nego in največ delovnih moči. Preden prično z obdelovanjem zemlje za saditev riža, je nujno potrebno urediti namakalne priprave, brez katerih ne bi še tako priden pridelovalec riža pričakal riževe žetve.
V	ozke jarke napeljejo vodo in šele tako napojeno blatno zemljo, v katero sc lahko do kolen pogrezajo ljudje in živali, prično orati, branati in pripravljati za setev riža. Še preden riž vržejo v zemljo, ga namakajo, da vzklije vsako zrnce, potem šele ga posade v posebne gredice. Šele ko po-, žene riž stebelca, ga posade na prava riževa polja. Brž ko je riž v zemlji, spuste na polja vodo. Polja neprestano namakajo in jih izsuše šele tik pred žetvijo. Ves čas obdelovanja riževih polj. t. j. skozi polna dva mesca, morajo ljudje do kolen broditi v blatu.
Žetev ni takšna ko pri naših žitaricah. Vsak klas je treba posebej odrezati tik pod mestom, kjer klas pričenja. Slamo požanjejo posebej. Zamudno delo je to! Kaj bi dejal naš kmet, če bi moral tako »žeti« svojo pšenico!
Namakanje riževih polj zahteva mnogo časa in truda, saj je gladina vode v rečnih strugah skoraj povsod nižja ko raven riževih polj. Za namakanje polj so v rabi preproste posode, ki si jih podajajo ljudje iz rok v roke. Pri tem delu so zaposleni vsi od otrok do starcev. Za delo je ljudi več ko dovolj, saj vemo, da je na vsej zemeljski krogli najgostejša naseljenost prebivalstva prav v pokrajinah, kjer uspeva riž. To so dežele: Indija, Kitajska in otok Java. Na eno osebo- pride tamkaj letno 182 kg očiščenega riža. To je tudi vsa hrana teh ljudi. Od tega ni nihče preveč debel, toda ljudstvo se za silo preživi...
Preračunjcno je, da pride na vsakega Japonca letno 200 kg riža. Tudi to ni preveč, če pomislimo, da so riž in ribe Japoncem glavna prehrana.
Riž vsebuje premalo beljakovin, z luščenjem pa izgubi tudi pretežni del vitaminov. Zato ljudje, ki uživajo preveč riža, kaj radi obole za boleznijo »beri-beri«, ki je tipična tropska bolezen rižojedcev.
Nekaj časa so nepoučeni ljudje mislili, da se z uživanjem riža nalezejo tudi malarije. Zdravniška znanost pa je dognala, da malarijo razširjajo komarji, ki se radi drže v močvirnih krajih. No, in kjer raste riž, tam je močvirje! Odkar pa so pričeli v riževih poljih, ki so skoraj vedno pod vodo, umetno gojiti krape in še druge manjše ribice, ki pridno hlastajo po komarjih v teh mlakužah, se je tudi malarija omejila v predelih, kjer uspeva riž.
Rumenokožcem je riž vsakdanji kruh! Riža je okoli 2000 vrst. Narodne pesmi vzhodnih dežel ga ne opevajo zaman. Iz teh pesmi smo kulturni narodi tudi spoznali vso revščino, v kateri živi kmet vzhodnih dežel; zvedeli pa tudi, da so narodi, ki se še danes bavijo s pridelovanjem riža, znali svoja riževa polja smiselno namakati že pred našim štetjem.
Ameriški poznavalec vzhoda, Cope-land, trdi, da so ljudje, ki jim je riž poglavitna hrana, miroljubni. Prejšnja zgodovina Kitajske in najnovejša zgodovina Japonske pa to trditev naravnost zasmehujeta. ..
Namakalne priprave za riževa polja je treba držati v najlepšem redu in jih neprestano nadzorovati ter oskrbovati. Če bi jih samo tri leta zanemarili, bi v dežele, kjer raste riž, pritisnila neusmiljena lakota. Zato je razumljivo, da domačini drže te priprave v tajnosti in jih nič kaj radi ne razkazujejo tujcem. Amerikancem se je šele pred 80 leti posrečilo, da so se na zvijačen način seznanili s pridelovanjem riža in z namakalnimi pripravami, ki so življenjske žile riževih polj.
Nobena rastlina se ne more na vzhodu tako udomačiti kot riž. Riž je tamkajšnjim narodom pričetek in konec
življenja. V preteklosti so se kitajski cesarji trudili, da bi vpeljali v svojem' cesarstvu tudi kulture drugih rastlin. S spremljavo verskih obredov so vsako pomlad lastnoročno preorali zemljo v bližini »Templja neba in zemlje« in posejali 5 svetih poljskih pridelkov: riž, proso, pšenico, ječmen in fižol. Vzlic vsemu prizadevanju pa riž še do danes ni izgubil veljave kot glavni vir prehrane za vzhodna ljudstva.
Vzhod se je dolgo boril proti »belim vragom«. Toda belokožci so kmalu podjarmili dežele riža. Le Japonska in Siam sta ostali neodvisni, za kar se imata zahvaliti svoj emu rižu.
Dandanes pridelujejo riž že tudi v Afriki, v Evropi in Ameriki. V Evropi ga prideluje največ Italija, ki požanje letno 650.000 ton riža, Španija pridela letno 320.000 ton riža, Sovjetska Rusija in Egipt po 400.000 ton, USA pa 900.000 ton letno. V manjših množina pridelujejo riž Madžarska in nekatere balkanske države. Toda vse
omenjene dežele pridelajo letno komaj 2 do 3 % količine riža, kolikor ga lahko porabi za prehrano 60 milijonov ljudi. Kar torej manjka, dajejo vzhodne dežele.
Indija sama pridela letno 48 milijonov ton riža, Japonska z Mandžuko-jem, Korejo in Formozo pa 15 milijonov ton. Kitajska pridela približno toliko kot Indija. Sam Siam daje letno več ko 5 milijonov ton riža. 97 do 98 °/o od pridelane količine riža pojedo ru-menokožci sami.
Riž jedo vzhodnjaki s paličicami. Te umetnosti se je treba priučiti in včasih traja leta in leta, da se človek nauči »lepo« jesti riž. Če omenimo končno še, da se Kitajci ne pozdravljajo tako kot pri nas, n. pr. »Dober dan!«, »Dober večer!«, ampak je tamkaj običajen pozdrav: »Ste že pojedli svoj riž?« ali »Je vaš riž že kuhan?«, potem smo povedali o rižu vse, kar bo zanimalo čitatelje »Našega roda«.
L. Z.
MI PA HLEBČKE PEČEMO
Gustav St
r n i s a
Naši mamici smo rekli, da ii bomo kruhek spekli, dala ščcpec je soli, dala nam peharčke tri.
Že smo zgnetli sivo blato, deli v pehar ga z lopato, zdaj na sonce tečemo, da tam hlebčke spečemo.
Ko jih pridno nosimo, zlate žafke prosimo:
»Žarki hlebčke nam specite, v dobri kruhek spremenite!«
Blatne hlebčke vsajamo in na soncu rajamo.
NEREŠENA UGANKA
H. T i c h y. Preved
Na verandi Dak-bungalova v bližini Bombaya smo sedeli trije: stasit polkovnik, sivolas misijonar in jaz. Po izdatni večerji smo prisluškovali uspavanki čričkov, ki bi bila zvenela tako domače, če je ne bi od časa do časa prav tesnobno prekinjalo zamolklo oddaljeno tuljenje.
»Tiger«, je dejal polkovnik. »Resnično ne verjamem v jogije1, čudeže in slično. Tudi v Indiji se vrši vse naravno kot pri nas v stari Evropi, morda le z malo večjim poudarkom. Toda«, njegov glas je postal zamišljen, »imel pa sem vendarle doživljaj, ki si ga ne znam razložiti.
Svoj lovski šotor sem razpel nekje v džungli2, ki je mrgolela divjačine. Že prvi dan taborjenja me je presenetila pobitost mojih slug. Spočetka nista hotela z barvo na dan, slednjič pa sta mi le zaupala, da je v bližini neki jogi, ki ščiti gozdne živali. Bala sta se, da bo meni ali njima napravil kaj zlega. Drugo jutro smo šli pod vodstvom nekega domačina na kraj, kjer naj bi bil živel jogi. Res sem našel neko kočo s kamnitim ognjiščem, kjer je še žarelo oglje. Pa to slednjič ni nič posebnega. Saj vesta, da je takih samotarjev po Indiji povsod dosti.
Naslednjega jutra sem poslal oba svoji slugi v bližnje selo po živila, ki so mi že pohajala. Sam sem se podal v nasprotno smer na prežo. Ze nekaj dni sem bil na sledi velikemu tigru. To pot sem imel srečo. Žival se je po-kazala in se mastila s plenom, ki ga je bila podrla prejšnji dan. Gotov
*	*
Ko gre umetnost za kruhom, začne padati.	(Aristofanes.)
Nevarnosti se je bati le dotlej, dokler ne stoji pred vrati. (Indijski
izrek.)
1 Viktor Pirnat.
sem bil, da jo ustrelim. Meril sem natančno in mirno, pritisnil, pa je presekal tišino le udarec petelina — pa-trona je odpovedala. Imel sem dvocevko, urno sem sprožil še drugi petelin, zopet isto. Tiger je oba preske-ta preslišal ter pričel nemirno vohati na vse strani, slednjič pa se je le spet lotil divjačine. Potihoma sem izmenjal patroni in pomeril tretjič — spet ni vžgalo. Že nemirni tiger je na ponovni šum z enim samim skokom izginil v visoki džunglski travi.
Leta in leta že sem uporabljal vedno eno in isto vrsto patronov in dotlej se mi ni še nikdar primerilo, da bi mi bila puška odpovedala. Slabe volje sem se napotil v taborišče in moral sem tam še nekaj časa čakati, preden sta sc vrnila slugi iz vasi na drugi strani. Razburjeno sta mi potem pripovedovala, kako so jima vaščani pravili, da sem trikrat poskušal streljati na neko gozdno žival, ki pa jo je jogi obvaroval. In jogi bo tudi v bodoče ščitil svoje živali...
Še danes mi je uganka in mi ostane za vedno, kako so mogli ljudje v vasi, 25 km oddaljeni, ob istem času, ko sem jaz sprožil svoje strele, za to vedeti in vedeti tudi, da so streli ostali neuspešni. Ostal sem še teden dni v tistem kraju, nisem pa videl več ne tigra ne jogija.«
Obmolknil je stari polkovnik in se zazrl v zvezdato nebo. Zamišljeno sta mu sledila najina pogleda.
1 Jogi = indijski čarovnik.
2 Džungla = pragozd v vročih krajih.
*
Beseda resnice zveni preprosto in neolepšano.	(Euripides.)
V	domu in v državi ne sme ukazovati nobena moč, ne da bi se zmenila za pravo.	(Euripides.)
NEKAJ ZA BODOČE GOSPODINJE
Hej, drage čitateljice »Našega roda«, doma imate v kuhinji na polici lončke za dišave! Zdaj je vojna in uvoz dišav v Evropo je otežkočen, zato so tisti lončki najbrž prazni. Ali ste pa kaj pomislile, od kod prihajajo vse te dišave v vašo kuhinjo, od kod so praški, oreški, paličice in dišeča zrnca, ki dajejo našim jedem dober priokus in vzbujajo slast po jedeh?
Poper je bel in črn. Oba sta enakovredna, bel je le bolj zrel in bolj očiščen. Domovina popra je Indija. Indijci ga imenujejo »pippali«, Perzijci mu pravijo »pippari«. Ko je prišel na Grško, so mu tamkaj vzdeli ime »peperi«. Aleksander Veliki ga je poslal s svojih bojnih pohodov po Perziji na Grško, od tam so ga dobili Rimljani. Poslej so si tudi mnoge druge dišave utrle pot od vzhoda v zahodne dežele. Pot je vodila skozi Arabijo. Poper, cimet, moškatni orešek, klinčki, pimet in žafran so bile dišave, ki so bile v početku trgovanja z zlatom odtehtane. L. 408. so Rimljani kupili od' gotskega kralja Alarika za ■5000 funtov zlata 3000 funtov popra >n drugih dišav. Iz Aleksandrije je bila kupčija z dišavami kmalu prenesena v Benetke. Že Kolumb in Vasco da Gama, znana morjeplovca, sta imela Poleg znanstvenih namenov s svojimi Potovanji tudi željo, da bi se Portugalci in ostale zapadne evropske dežele osvobodile benečanskega trgovskega monopola z dišavami. L. 1499. je Vasco da Gama pripeljal v Lizbono mnogo dišav in je pri tej kupčiji zaslužil šestkratno vsoto!
Pozneje so Holandci in Angleži tekmovali v trgovini s poprom in dišavami. Že leta 1600. pa so Angleži dobili Pri teh kupčijah prvo besedo.
Poper še dandanes uvažajo v Evropo iz Indije in Malajskih otokov, pa tudi iz Siama. Letni izvoz popra iz teh dežel znaša 8.000 do 10.000 ton. Poper
daje posebno mesni hrani dober priokus, pospešuje prebavo in nima pri konserviranju jedil in pri gospodinjstvu nič manjše vloge kakor sol. Poraba popra v gospodinjstvu torej ni več luksus.
Cimet je bil že od nekdaj cenjen kot prijetna dišava in zdravilna rastlina. Še sedaj ga priporočajo kot po-tilno sredstvo. Z vzhoda je cimet prispel v Indijo, od tam pa v Evropo. Že sveto pismo ga omenja. Njegova klasična domovina je prav za prav otok Cejlon, kjer še danes uspevajo najboljše vrste. V 16. stoletju so ga na Cejlonu našli Portugalci, toda prodaja cimeta je bila slabša kot prodaja popra. V notranjosti otoka Cejlona so Holandci uredili obširne nasade cimeta; ko pa so Angleži iztrgali otok iz holandskih rok, so podjetni Holandci iz maščevanja populili vse sadike cimeta in istega posadili pozneje na Sumatri, Javi in Borneu. Cimet so mnogo pozneje zasadili tudi v Braziliji, kjer dobro uspeva.
Muškatni orešek je prvotno služil Bizantincem in Arabcem kot kadilo. Pozneje so ga pričeli dodajati pivu. Doma je iz Indije.
Nageljnovi klinčki so dišava, ki so jo našli Portugalci na Molu-ških otokih. Tamkajšnji domačini so jih rabili kot zdravilo za bolne zobe. Od tam je to »zdravilo« zašlo v Babilon, Judejo, Grčijo in Rim. Kitajci so to dišavo že pred Kr. r. rabili za nego zob. V srednjem veku pa so tudi evropske dame žvečile nageljnove klinčke, da so njih usta dobila prijeten duh. Torej nekakšno nadomestilo za »Odol« pri razkuževanju ust!
Žafran je nekoč imel važno vlogo. To so pestiči neke lilije, ki raste v Aziji. Z žafranom so si barvali moški v jutrovih deželah brade, ženske pa nohte. V Iranu, Turčiji in Indiji še dandanes barvajo z žafranom riževe
slaščice. Žafran je torej že v starem veku služil narodom kot začimba, barva, dišava in zdravilo. Rimljani so mu rekli »kralj rastlin«. Kako važna je bila trgovina z žafranom, dokazuje dejstvo, da so še v 14. stoletju ponarejevalce žafrana zažigali ali žive pokopavali.
Vanilija in njene dišeče paličice so prav za prav sadovi neke odlične orhideje. Orhidej je 10.000 vrst, a samo ena daje vanilijo. Ta raste v tropskih krajih. Holandci so jo presadili
na otok Javo, pozneje pa so se tudi Francozi pričeli pečati z gojenjem te orhideje na otokih Indijskega oceana. Prav zaradi vanilije so ti otoki postali svetovno znani. Pred prvo svetovno vojno so Francozi izvažali s teh otokov letno preko 100 ton vanilije.
Samo Nemčija je leta 1932. uvozila 9684 ton raznih dišav in izdala za to blago 10,000.000 mark.
Ali razumete sedaj, da so lahko tudi »dišave« vzrok kolonialnih vojn?
L. Z.
VOLK IN LOK
Indijska — L. N. Tolstoj
Lovec je šel na lov z lokom in puščicami, ubil kozo, prevalil jo na pleča in sc vračal domov. Po poti je ugledal divjega prašiča. Odvrgel je kozo, streljal na vepra in ga ranil. Prašič je planil na lovca, zdelal ga je do smrti, a je poginil tudi sam. Volk je zavohal kri in prišel na mesto, kjer so ležali koza, veper, človek in njegov lok. Razveselil se je in pomislil: »Zdaj bom dolgo sit; ne bom pa požrl vsega hkrati, ampak počasi, da ne bo nič
propadlo: najprej snem, kar je tršega, potem pokusim, kar je mehkejše in slajše.«
Volk je povohal kozo, vepra in človeka in dejal: »To je mehkejše, zato bom snedel pozneje; a prej snem te žile na loku.« In začel je gristi žile na loku. Ko je pregrizel tetivo, se je lok razprl in udaril volka po trebuhu. Volk je poginil, a drugi volkovi so požrli človeka, kozo, vepra in njega samega.
O DVEH PEČENIH PIŠČANCIH...
Iz nemščine
Nekaj vam bom povedal. Videl sem dva pečena piščanca, kako sta letela, naglo sta letela, s trebuhom-, obrnjenim proti nebu, s hrbtom proti peklu in čez reko Ren sta plavala nakovalo in mlinski kamen, lepo počasi in tiho, in žaba je sedela o binkoštih na ledu. To so vam bili trije junaki; hoteli so ujeti zajca, hodili so z berglami in hoduljami, prvi je bil gluh, drugi slep, tretji nem in četrti ni mogel premakniti nog. Bi radi vedeli, kako se je to
zgodilo? Slepi je prvi opazil, kako drvi zajec čez polje, nemi je poklical hromega in hromi ga je zgrabil za ovratnik. Nekateri so hoteli jadrati po deželi in so napeli jadra v vetru ter so pluli čez široke njive; potem so jadrali čez visoko goro, tu so morali žalostno utoniti. Rak je zapodil zajca v beg in visoko na strehi je ležala krava, ki je bila splezala tja gor. V oni deželi so muhe velike kakor koze. Naglo odpri okna, da zletijo laži ven!
Oče da sinčku hruška in pravi:
— Razdeli na pol in nesi polovico Janezu! A glej da boš razdelil pravično!
Sinček:
— Pravično je, da jaz dobim večji del hruške!
— Kako? Saj je brat tri leta starejši od tebe!
— Zato pa! On je jedel hruške že tri leta pred menoj!
Tonček se prvič pelje v dvigalu. Ko se začne premikati, je ves začuden.
—	Kaj pa je to? vpraša mamo. Ali se tehtamo? *
Olio, kinematografski burkež, je tehtal nad kvintal. Odpravil se je na deželo, da bi sc razgibal. Brzojavil je •prijatelju:	Lep kraj, krasno vreme.
Jezdim mnogo in sem zdrav ko riba.
Prijatelj mu odgovori:	Čestitam!
Kako pa je z zdravjem konja?
Izšla je » M O J C A P O K. R A J C ULJ A«
koroška ljudska pravljica z ilustracijami ing. arh. M. Vogelnikove Dobi se v Jtll figami Jožeta žužlca v nebotičnikovi pasaži
JOSIP 03L.TJ1P
trgovina z manufakturo, konfekcijo in perilom Obleke tudi po naročilu STARI TRG 2 — POD TRANČO 1 LJUBLJANA
Klišeje eno- ali večbarvne, za časopise, knjige, razglednice itd. izdeluje
k 11 š a r n a »Neograf ika«
Ljubljana — Sv. Petra nasip 23
£ e k a r n a
(prej ^Kuralt)
Gosposvetska cesta 4-Tel. 39-20
3zdaj a zdravila za vse bolniške blagajne Zaloga tu- in inozemskih specialitet
RMTOM KRJFEŽ
URRR
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 11
*
Zaloga ur in precizna
delavnica za popravila
PRI ZA JČUU
MANUFAKTURNA TRGOVINA
ZAJC JOŠKO
LJUBLJANA
NABREŽJE 20. SEPTEMBRA
POLEG TRONIOSTOVJA
t&ntes Im ff trgovina s	čevlji
LJUBLJANA, MESTNI TRG 14	
priporoča svojo lepo izbiro moških	, ženskih in
otroških čevljev domačega izvora.	Ročno delo.
Nudimo samo solidno b	I a g o !
AOGIJST KADUNC
LJUBLJANA
Mestni trg 8
PEEILO laslnega izdelka — OPEEME za novorojenčke
ROBERT GOLI
specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica St. 3
FABIANI & JU RJOVEČ
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
Velika izbira damskega in moškega blaga, preprog, zastorov, odej, perja, puha itd. Postrežba solidna!
Priporoča se
MANUFAKTURNA TRGOVINA
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
A. ŽLBNDBR
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIH LJUBLJANA, MESTNI TRG 22
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Sodnodepozitni oddelek, hranilniki, tekoči račun Pupilarno varna Izplačuje ,,a vista vloge" vsak čas, „navadne“ in ,, vezane" po uredbi Za vse vloge in obveze hranilnice jamči ljubljanska mestna občina