Poslanstvo učiteljice žene in matere Število ljudskošolskega učiteljstva je v povojni dobi zelo naraslo. V Sloveniji je v osnovni šoli zaposlenih nad 4200 učnih oseb, a od teh je nekaj nad 1050 poročenih učiteljic ^- učiteljic žen in mater. Eno četrtino vsega učiteljsitva tvorijo torej poro-čene tovarišice. Ni zgolj slučaj, da naglašamo to število in poudarjamo poslanstvo učiteljice žene — učiteljice matere, marveč imamo šc prav poseben razlog ponovno načeti to vprašanje. Učiteljice, ki so sledile svojemu naravnemu nagonu, klicu materinstva in stopile v zakon, so v primcri s svojimi stanovskimi tovariši in neporočenimi tovarišicami gmotno zelo prikrajšane. Za enako delo prejema.jo mnogo slabše plačilo. — Kot ironija naravnega razvoja življenja jih od dneva poroke dalje zasleduje klic »usode«: »Pcrstani žena in mati, da Tvoje delo ne bo več enako vredno prejšnjemu, vsaj vrednotilo ,se ne bo enako, ker boš zanj prejemala slabšc plačilo!« Nastane vprašanje, ali je delo učiteljicc žene in matere slabše in zato manj vredno, nego njeno prejšnje, nego delo njenega tovariša, njene neporočene tovarišice? Ne! Ravno nasprotno je res. Poročena učitcljica - mati, ki ima lastne otroke, ki jim je dala življenje in jih vzgojila, je na njih kot mati zaznavala vsc sladkosti in težave, dobre in slabe plati doraščajočega otroka. Pravo materinsko l.jubezen je začutila prvič do lastnega deteta, in prav materinska ljubezen je za vzgojo otrok nujno potrebna. — Kdo je torej bolj poklican. bolj usposobljen za vzgojiteljski in učiteljski poklic nego mati, ki z materinimi čuvstvi gleda na poverjeno ji mladino. V zadnjem času se stalno naglaša načelo: Šola naj se čimbolj približa življenju! Toda kdo in kako naj izvaja to načelo? Kdo naj približa otroku šolo tako zelo, da ne bo občutil razlike med njo in vsakdanjim življenjem? Kdo pozna otroka do najmanjše podrobnosti, kdo pozna vse faze njegovega razvoja, kdo bo kot osebnost mogel vplivati na šolarčka, ki prvi korak usmerja v šolo in življenje, ter ga voditi najbolj vešče. vsakdanjemu življenju slično od stopnje do stopnje vzgoje, od stopnje do stopnje pouka? Teoretična razglabljanja in študij ustvarjajo mojstre v poklicih, toda z otrokom čuti, otroka doživl.ja in popolnoma pravilno razume edino le mati. Poročena učiteljica pozna življenje z vseh strani, pozna družino in njene senčne in sončne plati, pozna ogromne skrbi, ki jih povzročajo v družini otroci in zato zna tudi najbolje oceniti napake otrok in presoditi njihovo darovitost. — Kdor ima lastne otroke, najlaže presoja tuje. Kdor je na lastnih otrocih preizkušal vzgojo, bo s pridom uporabljal pridobljena izkustva pri drugih otrocih. Kako zelo je v današnji dcbi potrebna vzgoja socialnega čuta v šoli! Razrvane razmere in splošna posurovelost, ki jo lahko opažamo dnevno, nas naravnost silita k uvidevanju te potrebe. Toda realizacija in izvedba je težka. In kdo bo zopet na.jlažc to izvedel? Ali morda nc mati? Matcrinska in vzgojiteljska vloga sta si ne samo najbližji, marveč povsem nerazdružljivi. Kakor ustvarjen je za poročeno ženo — za učiteljico mater — učiteljski poklic. — In ali nc bi bilo največje zlo, če bi se učitcljico ženo - mater hotelo odstraniti od njenega najprirodnejšcga poklica vzgojiteljice in učiteljice? Toda prvi korak k temu je bil že storjen z uvedbo delnega celibata. Doslej ni bilo opaziti nikake namere, da bi se ta uredba ukinila, čeprav nam že bežna presoja položaja pokaže, kako težke socialne in tudi moralne posledice rodi taka določba. V svoji knjigi »Spol in usoda«, I. del, pravi Angela Vode o poklicnem delu žene med drugim tudi: »Poklicno delo je tisto področje občestvenega življenja Ijudi, ki najbolj odločilno vpliva na ženino socialno usodo. Čc premotrimo preteklost in če premislimo ženin ilanašnji položaj, vidimo, da je bila usoda žcnsk vseskozi usoda zapostavl.jene družabne skupine, in sicer v prvi vrsti zato, ker jim prav v poklicnem delu nista bila dana možnost in razmah v udejstvovanju.« Edini učiteljski poklic je bil tisti, v katcrem se je žena do zadnjih časov svobodno udejstvovala. — Delni celibat je postavil mejo, že prej pa je bil skoro onemogočen pristop ženskam na učiteljišče z ukinitvijo razredov in omejenim številom v posameznih oddelkih. Ali naj tem omejitvam slede še nove? Številni zakoni so zgrajeni na ženinih dohodkih, večje in manjše družine se preživljajo izključno z materinim zaslužkom, zato bi vsaka sprememba v tem pogledu razdrla nešteto zakonov, uničila nešteto družin. Za očuvanje učiteljske družine je v prvi vrsti potrebno priznavanje poslanstva učiteljice žene in matere. Njeno delo je veliko, njene zasluge za šolo neprecenl.jive, zato naj ostane v svojem poslanstvu ncmotena.