Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LVn. — Izdan in razposlan dne 25. novembra 1873. LLS Ukaz pravosodnega ministra od 19. novembra 1873, 8 katerim se po dogovoru z ministrom notranjih reči izdaje propis v zvršitev kazenskopravdnega reda od 23. maja 1873, Drž. zak. št. 119. Po dogovoru z ministrom notranjih reci ukazujem na podlogi člena fX. postave od 23. maja 1 873, Drž. zak. št. 119, o vveilbi kazenskopravdnega reda (ako : Člen I. Naslednji propis o zvršitvi kazenskopravdnega reda od 23. maja 1873 pride ob enem s tem redom, torej — po dotični domembi s. c. kr. vrhovnim sodnim in kasacijskim dvorom ' dne I. meseca januvarja 1874 v moč. Člen II. Ob enem izgube svojo moč vsa tista določila z ukazom pravosodnega ministerstva od 16. junija 1854, Drž. zak. st. 165, izdanega navodila (instrukcije) o notranjem uradovanji in opravilnem redu sodnih oblastev in pa ukaza pravosodnega ministerstva od 3. avgusta 1854, Drž. zak. št. 201, o notranji uredbi in opravilnem redu državnih pravdništev, katera Se tičejo predmetov, uravnanih z novim kazenskopravdnim redom ali naslednjim zvršitvenim Prepisom, in tako tudi vsa tista mesta, kjer se navedena ukaza vzklicujeta na kazenskopravdni >''> od 29. julija 1853. Člen III. Vsi drugi v cesarskih ukazih, ministerskih naredbah in razpisih obseženi ukazi in pouki, kateri so doslej poleg navodila kazenskim sodiscem in propisa državnim pravdnistvom bila "verodavna za uradna dejanja organov v kazenskem postopku delo imajocih, ostanejo v toliko neizpremenjeni, kolikor jim ni j izpodmaknena podloga, na katerej so bili osnovani, in kolikor niso predrugačeni po določilih novega kazenskopravdnega reda in ukazov, izdanih v njega zvršitev. Glaser s. r. Propis v zvršitev kazenskopravnega reda od 23. maja 1873. Prvi del. Določila o uradnih dejanjih sodišč v kazenskih rečeh. I. Kar se tiče uredbe sodnih ohlastev. §• 1. Dokler stoji zdanja uredba sodnih ohlastev, razumeti je v zmislu kazenskopravdnega reda pod imenom „sodni dvor prve stopinje“ deželna in okrožna sodišča, a pod imenom „sodni dvor druge stopinje“ višja deželna sodišča. Pri tistih sodnih dvorih, ki z odobrenjem pravosodnega ministra za kazenskosolne reči ime vajo ločene (posebne) oddelke, ki jih vodijo posebni načelniki, zvani so ti načelniki zastran vseh uradnih dejanj, katera po kazenskopravdnem redu pnstojé načelniku (prezi-dentu) sodnega dvora prve stopinje. §• 2. Stalne oddelke ali senate (§. 18 k. p. r.) naj načelnik sodnega dvora vsako leto sestavi tako, da ti oddelki precej o začetku leta lahko delovati začno. Načelniku nij zabranjeno iste sodnike določati za ude in nastopnike v več oddelkih. Postavitev v §. 12 in 13 k. p. r. omenjenih oddelkov, imena udov posameznih oddelkov, nastopnikov in vrsto, po kateri ti nastopajo, razglasiti je z oglasom na sodnem poslopji nabitim ter naznanilo o sestavi višjemu deželnemu sodišču v dvojnem odpravku predložili. Prezident višj- ga deželnega sodišča položi' po en odpravek teh naznanil in pa naznanilo o oddelkih, katere po §. 15 k. p. r. on sestavlja, pred kasacijski dvor. Takisto je tudi brez odloga naznanjati, a ko se med letom kaka premena naključi. § 3. Kadar sc primeri, da je po postavi od 23. maja 1873, Drž. zak. št. 120, začasno porotam delalnost ustavljena, to je v tistih slučajih, kjer po §. 3 te postave treba sodeči zbor pomnožiti, oddelkom po §. I 3, št. 1 k. p. r. postavljenim pridodati po dva stalna uda in nastopnika. tz- 4. Okrajni sodnik je v prvi vrsti zvan, da opravi tista uradna dejanja, katera ka-zenskopravdni red okrajnim sodiščem odkazuje. Sme pa taka uradna dela pri okrajnem sodišči postavljenim sodniškim pomočnim uradnikom izročiti, da jih samostalno opravijo, ako so postavno sposobni za to. Sklepe o zaporu in izpuščenji iz zapora, poročila in zaprosila do drugih ohlastev, naj se, če nij nevarnosti v odlogu, vsegdar pred okrajnega sodnika v odobrenje polagajo. Zastran vvodnega poz vedo vanja in vvodnih preiskav utegne okrajni sodnik sodniškemu polnočnemu uradniku dati določna naročila ter naložiti mu dolžnost, da išče njegovega odohrenja pri važnejših delih, katera dopuščajo odlog. II. 0 poslovanji pri svetovalstveni zbornici. §.5. Poslovne kose, ki dohajajo na svetovalstveno zbornico, sme nje prvosednik zborničnim udom kot poročevalcem v obdelovanje odkazovati. V svetovalstveni zbornici sme se tudi zunaj slučaja omenjenega v §. 113 k. p. r., kadar treba kaj ukreniti o naredbi uda sodnega dvora, poslušati ta ud, predno se sklep stori. Pismeno občenje med svetovalstveno zbornico in sodnim dvorom kakor tudi posameznimi udi njegovimi godi se s podajanjem poročilne pole. §6. Kadar načelnik svetovalstvene zbornice uradujoč vidi potrebo narediti, kar presega njegovo področje, naj to takoj priobči načelniku sodnega dvora. Načelnik sodnega dvora sme vsak čas v seji svetovalstvene zbornice zahtevati pojasnilo ° tem, kako teko poslovi. §•7. Svetovalstvena zbornica naj čuje nad tem, kako teko vvodne pozvede in preiskave, Po §. 12, odst. 2 k. p. r. okrajnim sodiščem izročene. §. 8. Svetovalstvena zbornica sme okrajnim sodiščem, katerim je izročena vvodna pozveda nli preiskava, ukazati, da predložč spise, zlasti tudi v ta namen, da jih zastopnika obtožitljev M obteženčev lajše pregledata, kjer in kadar imata to pravico. III. R posameznim uradnim dejanjem v kazenskih rečeh. 1. Ovade (naznanila.). §• 9. Kadar se preiskovalnemu sodniku ustno poda ovada, narediti je o tem zapisnik ter ovadnika zaslišati tako, da se daljemu uradovanju dohode podloga. Uradna dela, katera ne dopuščajo odloga, smejo se opraviti celo tudi predno se naredi zapisnik. §- io. Preiskovalni sodnik je dolžan, kadar uradujoč zve okolnosti, ki pokazujejo na državnemu pravdniku še ne znano kaznjivo dejanje ali pa na še neznanega mu storitelja, nemudoma to priznaniti mu. 2. Obtožiteljevi predlogi. Kjer koli je preiskovalni sodnik dolžan iskati razsodka svetovalstvene zbornice, ker se pomišlja pristati na obtožiteljev predlog, naj brez odloga povod da razsodku te zbornice. §- 12. Okrajno sodišče je dolžno, državnemu pravdniku, kadar zahteva, naznaniti kako stoji kazenski postopek zaradi hudodelstev in pregreškov, odgovoriti mu na dotična vprašanja îor poslati spise, da vanje pogleda. 3. Dnevnik. §. 13. Kakor začne pri sodišči vvodna pozveda ali preiskava teči zaradi hudodelstva ah pre-tfreška, naj preiskovalni sodnik nasnuje dnevnik. Zastran prestopkov je dnevnik narejati samo tedaj, kadar se nabero se drugi spisi razen ovade, razpravnega zapisnika in sodbe. Kadar se katera kazenska reč odločuje (§§. 37, 38 k. p. r.), naj se ob odločeni stvari napravi poseben dnevnik ter naj se oba dnevnika vzklicujeta drug na drugega. Da so se spisi odločili, to naj se zabeleži v dnevniku tiste kazenske reči, katera prva teče. Ako se isti spisi potrebujejo v obeh kazenskih rečeh, smejo se, kjer nij izvirnikov, prepisi spisov prilagati. 4. Znpadni roki. §• 14. V vseh tistih slučajih, v katerih sodna naredba visi ob izteku roka, treba ta rok na tanko v zapisu imeli. Kadar ima zamujeni rok ta nasledek, daje jetnika izpustiti, inče je dvomno, kako ta rok računiti, treba nemudoma obrniti se na svetovalstveno zbornico, da ona razsodi. Kadar je državno pravdništvo zamudilo rok ter je vsled tega delati po §. 27 k. p. r., naj serrez odloga reč naznani načelniku sodnega dvora. f 15- Ako se kaka kazenska stvar od ločuje od drugih ter se obtožitelj zazove, naj odda izrecilo v §. 57, odstavek in 3 in 4 k. p. r. omenjeno, naj mu se to določi kar je moči kratek rok. 5. Zapisniki. §• 16. V zapisnikih je poočititi, katero sodišče uraduje, kaj je povod dalo uradovanju in o kateri uri se je začelo. Ako se obdolženec dalj časa zaslišava, naj se omeni tudi čas, kdaj je dokončano zasliševanje. §. 17. Ako na zapisnik zasliševanj svoje ročno znamenje pristavi (§. 1 05 k. p. r.), naj zapisovalec njegovo ime ročnemu znamenju pristavi. §. 18. Ako se k zasliševanju privzame tolmač, naj se najpred na eni strani zapisnika zapiše vprašanje v sodnem jeziku in pod-nj dotični prevod od besede do besede, a na drugi strani odgovor v jeziku zasliševanega in pod-nj njega pobesedni prevod. (i. Sodne priče. §• 19. Da se sodne priče na sodiškein sedeži sploh postavijo, to naj sodišča načelnik o pravem času poskrbi domenivši se, kjer bi bilo treba, z županom o izboru pripravnih oseb. 7. Imenik zagovornikov. §. 20. Ako se osebam, v imenik zagovornikov vpisanim med letom odtegne pravica, kakor zagovorniki v kazenskih rečeh prihajati pred sodišče, naj višje deželno sodišče le to vedeti da kazenskim sodiščem svojega okoliša in kasacijskemu dvoru. Ako se kdo pri sodišči oglasi za zastopnika v kazenskih rečeh, sklicujoč se na to, da je vpisan v imenik zagovornikov drugega višjega deželnega sodišča, tedaj sme sodišče zahtevati, naj izkaže, da je res vpisan. 8. Pozivi. § 21. Poziv na obdolženca namerjen je poočititi v spisih. Pozivnico pa vročajo praviloma uradni služabniki ali pa župani. 9. Zasliševanje obdolženca. §• 22. Zaslišujoč obdolženca naj preiskovalni sodnik tudi pozve, kako bi se ok va rje n eu dalo pomoči, da dobode povračilo svoje škode. Ako zaslisevani obdolženec začne pripovedovati ali priznavati taka kaznjiva dejanja, katera sodišču niso znana, mora se obdolženčevo izustilo tudi o teh dejanjih zapisati. 10. Zaprti. a) Pri gon ali izročitev obdolžencev. §. 23. Sodni načelniki naj naredé, da se jim brez odloga naznani, kadar koli koga primejo In v zapor priženo, in da se jetnik začasno pod stražo vzame. Da je jetnik priveden, treba nemudoma na znanje dati sodniku, kateri tisto kazensko reč vodi, da mu bode moči, kar treba, o pravem času napraviti in kadar postava kakemu uradnemu delu določuje rok, — to v tem postavnem roku opraviti. ^ Kadar koli koga prevzamejo v zapor, — ako ne ide za zasebne ali subsidiarne obtožbe, — treba to naznaniti državnemu pravdniku. Kadar se vjame več oseb po §. 181 k. p. r., uporabljati je določilo §. 17 navodila za kazenska sodišča od 16. junija 185A. b) Obdolženčev zapor. §. 24. Kadar koli se kdo sprejemi j e v zapor, treba 1. zapisati natančen popis njegove osebe in obleke ; 2. zaprtega in njegovo obleko na tanko raziskati ; 3. vse, kar se pri jetniku najde, naj bodo pisma, denarji, orožje ali druge reči, s katerem! bi se utegnil osvoboditi, sebe ali druge poškodovati, ali kar se najde od predmetov ali znamenj kaznjivega dejanja, odvzeti mu je, na tanko spisati v kazalo in v sodno hrambo dejati. Pri uporabi ukazov danih v §. 58 navodila kazenskim sodiščem od 16. junija 1854 o določevanji ječe, v katero je obdolženca sprejeti, naj se izpolnjujejo propisi §. 184 k. p. r. §• 25. Ako se proti obdolžencu ukrene preiskovalni zapor ter se obdolženec poučuje o tem, katerega pravnega leka mu je moči zoper to poprijeti se, naj se v zapisniku poociti, da se je to zgodilo. §. 26. Preiskovalni sodnik naj si drži posebno zapisnico o osebah v koluzijnem zaporu držanih ter vsak slučaj, kadar komu takšen zapor ukrene in kadar ga zopet izpusti, sodisca načelniku naznani. * y „ Sodni načelnik naj skrbno pazi na to, da se v §. 190 k. p. r. določeni najdaljši cas koluzijnega zapora ne prestopi. §. 27. Okrajno sodišče naj tedaj, kadar se kaka naredba o zaporu ne stori' o pravem casu, to naznani v slučaji §. 89, odst. 3 k. p. r. višjemu državnemu pravdniku ali svetovalstveni zbornici, a — kjer ide za prestopek, — državnemu pravdniku. c) Zapisnik o zaprtih. § 28. O vseh zaprtih je pisati (držati) zapisnik. Predelki tega zapisnika so : 1. Zaporedoma tekoče število, pod katerim se jetnik vpiše. To število teče nepr.-trgama od začetka do konca vsacega leta. Konci leta je tiste, ki ostanejo v zaporu, prepisati v za- pisnik prihodnjega leta po redu, kakor so stali v prejšnjem, in začeti je številno vrsto zopet od kraja ; 2. dan, katerega je kdo v zapor prevzet; 3. ime oblastva ali javnega organa, po katerem je oddan v zapor ; 4. zaprtega ime in priimek ; 3. število ječe (voze) in posebne previdnosti ali opreznosti, katerih seje morebiti držati; 6. kako se jetnik v zaporu vede ; 7. kateri dan in kako je zapor minil. d) Previdnosti pri jetnikih. §• 29. Gotovine se jetniku ne sme pustiti ali dati. Sodni načelnik določi, ali in pod katerimi previdnostmi se sploh smejo jetniku odzunaj prinašati oblačila, posteljina, živež in druge stvari. Ako se take reči donašajo, treba jih na tanko pregledati, pred n o se denejo v rabo. Jetniku, obdolženemu hudodelstva, na katero je postavljena smrtna kazen, ali najmanj petletna ječa, smejo se vsegdar dajati samo take jedi, katere so bile v jetnišnici pripravljene. §. 30. V §§. 186 in 187 k. p. r. preiskovalnemu sodniku dana določila naj v tistih slučajih, v katerih ne deluje preiskovalni sodnik, izpolnjuje tist sodnik, kateremu je tista kazenska stvar izročena. Določila teh paragrafov merodovua so tudi za uporabo zaukazov, ki jih §§. 76 in 78 navodila kazenskim sodiščem od 16. junija 1834 dajeta o občenji jetnikov z duhovnikom in druzimi ljudmi. e) O b i s k o v a n j e ječ. §• 31. O obisku ali ogledu ječ, opravljenem po sodnem načelniku, kakor veleva §. 189 k. p. r., narediti je zapisnik. 11. Hranjene stvari. §. 32. Ako se kaj v sodno hrambo sprejme, mora dotično oznamenilo, na ovitku ali listkih s sodnim pečatom pritrjeno, določno poočitit! kazensko stvar in zapisnik, h kateremu spadajo tiste reči, napominjaje na število vpoložilnega zapisnika in dnevnično številko. V božjo službo posvečene reči, ako so v sodno hrambo prišle, ter jih nij nazaj dati tistim, katerim idejo, treba izročiti bližnjemu duhovniku dotične vere, zvišujočemu dušno pastirstvo. 12. Razkaznicu. §. 33. Razkaznico (ovčdnico) v §. 30 navodila kazenskim sodiščem od 16. junija 1854 propisano naj po obrazcu 1 sestavi preiskovalni sodnik, a če nij bilo vvodne preiskave, prvo-sednik glavne razprave ; v prvem slučaji naj prvosednik s svojim podpisom potrdi resničnost vsega, kar je vpisanega. Oddelek 2. predelka 7. naj ostane prazen ter naj ga o svojem času napolni oblastvo, pri katerem se kazen zvršuje. 13. Priznanilo o nastop« kazni pošiljano državnemu pravdniku. §. 34. Nastop vsake po sodnem dvoru ukrenene komu kazni na prostosti je priznani ti državnemu pravdniku; pri tistih obsojencih, katere je oddati v kako kaznovalnico, mora mu se vrhi tega vročiti razkaznica in pa prepis sodbe in njenih nagibov. Ako se kazen na prostosti odsedeva pri drugem sodnem dvoru, kateri nij izrekel do-tiene obsodbe, treba je nastop kazni vedeti dati državnemu pravdniku sodečega sodišča. 14. Priznanilo obsodeb. §. 35. Priobčila o izrečenih obsodbah, katera sodišče daje po H. 402 k. p. r., naznanjati je državnemu pravdniku. 15. Priznanilo varnostnemu oblastvu. §. 36. Tudi zunaj slučajev, naštetih v §. 7 ukaza od 5. marcija 1853, Drž. zak št. 44, naj se izrečena odsodba varnostnemu oblastvu priznanja tedaj, kadar se izrek stori' na podlogi postave od 10. maja 1873, Drž. zak. št. 108, o policijsko-kazenskih določilih proti lenuhom in potepuhom. Iti. Subsidiarna obtožba. §• 37. Kar je v §. 48, štev. 2 in 3 k. p. r. ukazano, da treba zasebnemu udeležencu priznanih odstop državnega pravdnika od daljega preganjanja, to naj mu sodišče priznanja. §. 38. Med spise, katere je p > §. 154 navodila kazenskim sodiščem od 16. junija 1854 vpisavati v vpoložilni zapisnik, spadajo tudi predlogi zasebnih udeležencev o začelji vvodne preiskave (H. 4S, št. 1 k. p. r.), njihova izrecila, da vzdržujejo ohtožbo (§. 48, št. 2, 3 k. p. r.) in obtožnice, ki jih podajo. §. 39. Sodišče naj s priobčilo»! dotičnega spisa priznani državnemu pravdniku vsako pognano subsidiarno obtožbo, dan glavne razprave o njej in končno rešitev kazenske stvari. 17. Hranjenje spisov v registraturi. §. 40. Med registraturne glavne razdelke, ki jih je po §. 167 navodila kazenskim sodiščem od 16. junija 1854 nasnovati, naj se spisi po sledečih ločilih porazdeljujejo. A. Spisi o kazenskih rečeh, ki so se odstopile drugim oblastvom ; B. spisi o kazenskih rečeh, ki so bile dokončane brez glavne razprave ; C. spisi o kazenskih rečeh, v katerih je bila glavna razprava ; D. priobčila in dopisi drugih oblastev v kazenskih rečeh, ki se ne tičejo kazenskih slučajev tekočih pri tistem sodišči ; E. spisi, ki se tičejo jetništva; F. spisi sodnega dvora kakor vzklicnega sodisča (§. 13, št. 2 k. p. r.) . 18. Troski in globe. a) Potnine porotnikov. §• 41. Vsak porotnik, komur po §. 25 postave od 23. maja 1873, Drž. zak. št. 121, 0 sestavljanji porotniških imenikov, pristoji' odškodnina (odmena), dobiva po 1 gold, avstr, velj. za vsako uro poti tj e in nazaj. Daljave se racunijo takisto kakor pri službenih potih sodnih uradnikov. Plačujejo se naprej iz sodne zaloge kazenskosodnih troškov. 6) broški kazenske zvršitve pri kaznih na prostosti. §. 42. Troške od zvršila kazni na prostosti, kolikor po §§. 387 in 388 k. p. r. obsegajo razhodke za hrano, ležišče, kurjavo, svečavo, nabavo in čiščenje prtenine in obleke, po tem delež troškov za stražo in upravo kaznilišča, prihajajoč na posameznega kaznjenca, je za vse kaznjence določnega okoliša na glavo in dan enakomerno številkoma zaračunjati, vendar posebej za vsako vrsto kaznilišč, namreč za samostalne kaznovalnice, za jetnišnice sodnih dvorov prve stopinje in zapornice okrajnih sodišč. Troški bolezenski in porodni nasproti naj se racunijo samo za posameznega kaznjenca, pri katerem jih je bilo, in vsegdar le v vsoti, kolikor se jih je res nabralo. §. 43. Troške od kazenskega zvršila, katere je na glavo in dan enakomerno zaračunjati, ustanavlja slednji samostalni kaznovalnim od treh do treh let pravosodni minister, a jetnišnicam sodnih dvorov prve stopinje v vsakem okoliši višjega deželnega sodišča in zapornicam okrajnih sodišč v okoliši vsakega sodnega dvora prve stopinje jih ustanavlja vsako leto prezident višjega deželnega sodišča. a a) Troški od kazenskega zvršila za kaznovalnice. §• 44. Pri samostalnik kaznovainicah naj se v ta namen tako postopa: Zračuniti je troške, kateri so se v treh zadnjih popolnem doteklih koledarskih letih nabrali za preskrbo kaznjencev (hrano, ležišče, kurjavo, svečavo, nabavo ter čiščenje prtenine in obleke), za nagrado nadzornemu in uradniškemu osebju, za vzdrževanje poslopij in opravnih predmetov, po tem za priskrbo hišnih, pisarničnih in vseh družili potrebščin, kar jih zahteva čuvanje in upravljanje kaznovalnice in dela kaznjencem nalaganega. Od tega se odbije vsa denarja vrednost, kat' ro je v teh treh letih delo kaznjencev dalo, in vsoto, katera se po tem poda, deliti je s številom preskrbnih dni, kar jih je vso tisto dobo bilo. Tako najdeni znesek predstavlja delež kazensko-zvršilnih troškov za prihodnja tri leta, kateri prihaja na vsacega posameznega kaznjenca na dan. Vendar je drobce enega krajcarja, kar jih bode čez pol krajcarja, šteti za pol kraj- carja, a če so manjši, puščati jih je do dobrega iz računa. bb) Kazensko-zvršilni troški za jetnišnice in zapornice pri sodiščih. §. 45. Pri jetnišnicah sodnih dvorov prve stopinje in pri zaporih okrajnih sodišč naj se kazensko-zvršilni troški, kar jih prihaja na enega kaznjenca na dan, za vsako leto izra- cunja tako, da se vsota troskov, kar se jih je v popolnoma doteklem predposlednjem koledarskem letu pri vseh sodnih dvorih v okoliši dotičnega višjega deželnega sodišča, oziroma pri vseh okrajnih sodiščih v okoliši dotičnega sodnega dvora prve stopinje nabralo za plačo nadzornemu in jetnišnice uradniškemu osebju, za vzdrževanje prostorin v ječo namenjenih in opravilih predmetov, po tem za nabavo hišnih, pisarničnih in vseh drugih potrebščin, ki jih zahteva čuvanje in upravljanje jetnišnice (zapornice) razen tistih za delo kaznjencem nalagano, deli s številom vseh preskrbnih dni', kar jih je bilo v tistem letu, in tako najdeni znesek došteje vsakokratni-po §. 387 k. p. r. za enega jetnika in en dan ustanovljeni preskrbiuni. Z drobci enega krajcarja je tu ravnati po propisu §. 44. Ako se je kateri kaznjenec za časa kazni rabil za dela v kaznilišči (jetnišnici, zaporu) vvedena, odbiti je od vsote kazensko-zvršilnih troškov zadevajočih ga po prvem odstavku tega paragrafa, v založno blagajnico oddani čisti dohodek njegovega dela, ki se računi po številu njegovih delovnih dni in po dnini v tistem kaznilišči navadni. Ta odbitek pa ne sme nikdar prestopati kaznjencu v enakem razdobji odkazane trdno ustanovljene mezde (višek od zaslužka). cc) Razglas kazenskozvršilnih troškov pri kaznih na prostosti. §. 46. Znesek troškov po številki, kateri je za vsako samostalno kaznovalnico vsakokratno ustanovljen za enega kaznjenca na en dan, treba po državnem zakoniku razglašati. Zneske nadnevnih kazenskozvršilnih troškov za sodne kaznjence je razglašati po deželnem časniku ter dotičnim sodiščem pismeno priznanjati. dd) Izmera kazenskozvršilnih troškov pri kaznih na prostosti po prejšnjem k. p. r. §. 47. Po zgornjih paragrafih določene troške je potirjevati samo od tacih kaznjencev, kateri so bili v kazen na prostosti obsojeni z sodbo po kazenskopravdnem redu od 23. maja 1873, Drž. zak. št. 1 1 9, izdano. Od tistih oseb, katerim je kazen na prostosti naložena s sodbo po prejšnjem kazensko-pravdnem redu storjeno, naj se potirjavajo preskrbnine po dozdanjih propisih za leto 1873 Ustanovljene, ako se sploh povračujejo. c) Pobira troškov kazenskega postopka in kazenskega zvrši 1 a. S- 48. Troške kazenskega postopka in zvršila naj dotle, dokler se drugače ne ukaže, sodišča po veljavnih propisih potirjavajo. §. 49. Pridržba svojine obdolžencev, katera je ob kazenskem pristopku prišla sodišču v roke, vime založbe troškov tega postopka (§. 138 navodila kazenskim sodiščem od 16. junija 1854) zavisi od uvetov v §. 391 k. p. r. omenjenih. d) Globe. §. 80. Globe potirjavajo sodišča kakor doslej. Da sc je globa s sodbo ukrenena izplačala, to 8e priznanja državnemu pravilnik» s priobeilom dotičnega spisa na vpogled. (Sloveniscli.) 118 §• 51. Globe, katere sodni dvori na prvi ali višji stopinji po §. 7 k. p. r. prisojajo, okrajna sodišča pa iztirjujejo, oddajati je za vsak slučaj posebej sodnemu dvoru prve stopinje, katef' da prejemno potrdilo. §• 52. O teli prejetih globah in izdanih zneskih je konci januvarja vsacega leta dajati višjem« deželnemu sodišču po obrazcu II. sestavljen in. s potrebnimi prilogami opravljen račun. Kadar se nij nič prejelo ali izdalo, tedaj je naznaniti, da nij bilo nič. §. 83. Uprava prejetih glob in v §. 7 k. p. r. omenjena vporaba v podpiranje iz zapora izpuščenih je pri sodnih dvorih izročena komisiji, katera sestoji iz sodnodvornega načelnika, sodnika, komur je nadzor nad jetništvom izročen, in državnega pravilnika. Komisija ukrepi,j« po večini glasov. Pri okrajnih sodiščih naj te naredbe daje okrajni sodnik, poslušavši državnopravdniški organ. Denarje hraniti je vsakakor delo sodnega načelnika. §- 54. Podporščino je naklanjati pred vsemi takim osebam, katere so brez pomoči, in od katerih se je nadejati, da hi se rade pošteno preživile. V enakih okolnostih je iz preiskovalnega zapora izpuščenim dajati predstvo pred izstopajočimi kaznjenci. e) Smrtna kazen. §. 58. Za zvršilo smrtne kazni pristoji rabeljnu 28 gl. in vsakemu k temu potrebovanih pomočnikov njegovih po 8 gl. Vrhi tega pristoji mu, če se kazen z vrši v kraji, kjer ne stanuje, povračilo voza, katerega mu se je poslužiti, in po 8 gl. na dan za živež njemu in pomočnikom skup. IV. Razvidnost, prigled in nadzor. 1. Zapiski in kazala. a) Okrajna sodišča. §. 56. Okrajna sodišča naj pišejo kazalo po obrazci III o ovadah zastran hudodelstev in pre-greškov, katere jim dohajajo. §. 87. O tekočih slučajih prestopkov naj se pri okrajnem sodišči piše kazalo po obrazci IV. b) Sodni dvor p r v e stopi n j e. §. 58. Na mesto obrazca glavnega kazala ukazanega v H. 6 navodila kazenskim sodiščem oil 16 junija 1854 naj pride obrazec V. Vrhi tega je pisati posebno kazalo o vseh vpolozenih obtožnicah po obrazci VI. c) Svetovalstvena (sovetna) zbornica. §. 59. 1‘rvosednik svetovalstvene zbornice naj piše po obrazci VII kazalo poslovnih kosov ali s|>isov, o katerih se v zbornici poročuje. Vpisovanje v predelke naj se opravlja med sejo. d) Prvosednik. §. 60. Prvosednik glavne razprave pri sodnem dvoru prve stopinje in prvosednik porotnega sodnega dvora naj piše po obrazci VIII. kazalo o kazenskih slučajih, s katerimi je imel opraviti. Kadar prvosednik porotnega sodnega dvora nij ud tistega sodnega dvora, to naj načelnik sodnega dvora po dokončani sesiji izroči kazalo udu sodnega dvora, da izvede s tem vezana uradna dejanja. e) Sodni dvor kot v z klicno sodišče. §. 61. Pritožbe in vzklice, ki proti okrajnim sodiščem dohajajo na sodni dvor kakor vzklicno sodišče, zapisavati je po obrazci IX. 2. Poslovni (opravilni) izkazi. o) Okrajna sodišča. §. 62. Okrajna sodišča so dolžna poslovne izkaze o svojem kazenskosodnem delovanji sestavine po obrazci X. vsako leto in to v osmih dnevih po izteku leta pošiljati sodnemu dvoru Prve stopinje, kateri jih polaga pred višje deželno sodisce. §. 63. V §. 95 k. p. r. omenjeno mesečno poročilo o stanji vseh tekočih vvodnih preiskav Qaj okrajno sodišče daje s tem, da predloži izkaz po obrazci XI. V ta izkaz je sprejemati tudi tiste vvodne pozvede, ki mu jih svetovalstvena zbornica P° §• 12 k. p. r. izroča. Svetovalstvena zbornica naj prejeti izkaz precej pregleda, kar je potrebno, zaukaze, izkaz najdalje v osmih dnevih vrne okrajnemu sodiscu, katero ga sme vnovič za poročilo Porabiti, dopolnivši vpise gredoče k slučajem že vpisanim in vpisavši kazenske slučaje, ki "a novo leči začno. b) Sodni dvor prve stopinje. §. 64. Letne poslovne izkaze, katere so sodni dvorovi prve stopinje po §. 42 navodila kazen- s*'.). 119 (Slo vonisch.) P r i z n an i 1 o zasebnemu udeležencu. §• 102. Ako državnopravdniški organi preganjanje odreko, naj to zasebnemu udeležencu pismeno priznan ijo (§. 449 k. p. r.). Kako postopati, kadar se privede jetniki. §■ 103. Brž ko se državnopravdniškim organom priobči, da je prestopka sumen človek ujet in priveden, naj nemudoma oddado svoje predloge o pregonu ali pa izrecilo, da pregona ne predlagajo. Kazenski nalog. §. I 04. Kadar nastopijo uveti v §. 460 k. p. r. omenjeni, naj se predloži izdanje kazenskega naloga brez predhodnega postopka. Odstop od pregona. §. 105. Državni pravdnik sme državnopravdniškim organom naložiti dolžnost, da od svojih po §. 451 k. p. r. postavljenih predlogov pregona bo, i v določno označenih sluča jih ali tudi v vseh slučajih samo tedaj odstopijo, če on privoli. O b č e n j e s sodišči. §. 106. S sodiščem naj kolikor je mogoče ustno občujejo. Predloge je pismeno vpolagati, ako jih ne posvedočava sodišče. Občujoč s sodiščem naj mu državnopravdniški organi vsegdar dolžno spoštovanje izkazujejo. Pri ukazanih glavnih razpravah bodi jim sedež sodniku na desno a kadar sodišču kaj govore, naj vstanejo. Dopisovanje. §. 107. V pismenem o been ji pošiljajo državnopravdniški organi svojim višjim oblastvom poročila, drugim oblastvom pa pisma. V odpravkih na stranke naj se drže oblik, kakoršne so pri javnih oblastvih v navadi. Vpogled v spise. §. 108. Državnopravdniški organi imajo pravico, vpogledovati v spise, kateri so pri okrajnem sodišči in se tičejo prestopkov. Registratur a. §. 109. Državnopravdniški organi so dolžni, spise, kateri pri njih ostajajo, zaznamenjati z zaporednimi števili in po teh v red dejane, po letnikih v p o vez k e zložene in pregledno popisane skrbno hraniti. Kadar jim se uradno delovanje ustavi, morajo spise nasledniku izročiti. Registratur ni spisi. §• no. Državni pravdni k ima dolžnost, dati si v določnih dobah od državnopravdniških organov predložiti registraturne spise. On ukaže neporabne spise odločiti in uničiti a druge spise, katerih državnopravdniški organi več ne potrebujejo, v svojo registraturo spraviti. Komisij on alna uradna dela. §• 111. Državni pravdniki bodo državnopravdniškim organom pri okrajnih sodiščih dajali primerita naročila, če in v katerih slučajih se bodo osebno deležih uradnih dejanj, katera Se zaradi prestopkov opravljajo zunaj kraja, kjer ima okrajno sodišče svoj uradovni sedež. Kadar so se državnopravdniški organi vsled teh naročil udeležili uradnih del zunaj sodnega uradovišča, pristoji jim povračilo potrebnih potnih troškov in primerna odmena za živež in prebivanje. Povračilo odmerja državni pravdni k, izplačuje pa se iz zaloge troškov kazenskega sodbovanja, katero ima okrajno sodišče. Pri uradnikih političnih, policijskih in pravosodnih ohlastev, katerim se državnega pravdništva opravki pri okrajnih sodiščih izročajo, ravnajo se v takih slučajih pristojbine po propisih za-nje danih. Mesečni izkaz. §. 112. Državnopravdniški organi pri okrajnih sodiščih dolžni so konci vsacega meseca po obrazci XXI. poslati državnemu pravdniku izkaz o kazenskih slučajih, ki so začeli teči, in o tem, kar so oni zastran njih naredili. Državni pravdnih naj izkaz pretehta in naj jim ga s svojimi opomnjami in naročili, če bi katera imel, brez odloga nazaj pošlje. §. 113. Vrhi tega je državnemu pravdniku še posebej naznaniti vsak prestopek tiskovne postave, postave o pravici, društva napravljati in zbore imeti, kakor tudi sploh vsak važen dogodek gledé prestopkov, ter naj se, kjer ne ide za silne (nujne) naredbe, njegovih naročil čaka. Poročila o poslovanji državnopravdniških organov. §. U4. Državni pravdnih je dolžan, konci vsacega leta višjemu državnemu pravdniku o poslovanji državnopravdniških organov pri okrajnih sodiščih poročiti, a važnejše reči, ki se z ozirom na te organe pripetijo, o vsakem slučaji posebej naznaniti. Obrazec I k §. 33 zvršitvenega prepisa. C. kr. sodišče Razkaz- Ime, priimek, pridevek doba, vera, stan, posel, imenje, osebni popis 2. a) rojstveni kraj, b) stanovališče ali prebivališče c) občina, v katero je pristojen 3. Prejšnje življenje Zadnje storjeno kaznjivo dejanje po §§. k. p. sokrivec ali deležnik Kmetijstvo Trgovina in obrt Ime, priimek in pridevek : Leta dobe : Vera: Stan : z zakonskimi otroci : Posel: *) Javni uradnik in učitelj „ , j katolišk : Duhovnik < , j druge vere : Zemljiški posestnik in zakupnik: Služabnik višje stopinje : drugi služabniki, delnici: Podjetnik: služabnik višje stopinje : pomočniki, delnici: Hišni lastnik in živeč ob prihodkih : Oficir: Zdravnik : Učenjak, pisatelj, umeteljnik Družinče (posel) Drugega zvanja : brez določnega zaslužka: precej bogat: Imenje *) ^ nekoliko imovit: ubog: Osebni popis. Velikost: Usta: Telo: Zobje : Obraz : Brada: Barva lic: Podbradek: Lasje : Posebna zna- Obrvi : menja : Oči: Jeziki, kar jih zna Nos : Obleka : a) Rojstveni kraj : Dober glas ') b) Zadnjo stanovališče ali prebivališče: Dvomljiv glas zaradi neznano ali (nestanovitno): na vnanjem: v domači državi : in to: na kmetih: v mestu izpod ali čez 10.000 stanovalcev štej oč. Zemljcdelski okra j : Obrtni „ Meševiti „ izpod čez a) b) razuzdanosti pijanstva lenobe nagnjenja k posilstvu Do 14. leta odgojen *) pri roditeljih drugej Prejšnje obsodbe v kazen c) Občina, v katero je pristojen : •) Te pridelke je napolniti z „da“, ali pa prazne pustiti, kakor stvar nanese. Število glavnega kazala Število sodbe -18 niča. Izpisek iz zadnje sodbe 6. Dan začete kazni na prostosti vvkup- nem zaporu 7. Konec kazni prestane v samotnem zaporu Kakega telesa in kakšnih nravov je, koliko omike ima (koliko je bil v verstvu, začetnih in drugih znanostih poučevan) 9. O p o m nj a 10. Kako se je vedel v kazni S sodbo dne sodišča 187 St. zaradi hudodelstva: Troski kazenskega postopka se dado potirjaii Zna pisati in brati dne V z vršilo kazni 18 Obrazec II k §. 58 zvršitvenega propisa. Račun o porabi glob po §. 7 k. p. r. prisojenih. P rej e m k i Izdavki 4> 1 = Naznamba pravne podloge Vsota c 4) Prejemnikovo ime Vsota Opomnja 8-s Si gl. kr. S-p N g’- kr. - ' Opomnj a. Prejemna potrdila tistih, ki kaj prejmejo, naj dobodo dotično zapored tekoče število izdavkov ter se pridenejo računu. Kos LVII. — 182. Ukaz pravosodnega ministra od 19. novembra 1873. Obrazec III k §. 56 zvršitvenega propisa. Kazalo okrajnega sodišča o ovadah hudodelstev in pregreškov. Dan ovade Vpol. št. Kaznjivo dejanje Obdolženčevo ime Čas zapora od do Dan, katerega so spisi državnemu pravd niku oddani O p o mn j a O p o m n j a. Kadar storitelj nij znan, povedati je v 4. predelku poškodovanega ime. Zapored. Obrazec IV k §• 51 zvrsitvenega prepisa. Kazalo okrajnega sodišča Dan na- stanka Vpolož st. Kaznjivo dejanje Obtožitelj Obdol- ženec čas zapora od do Ako je bilo vvodnih pozvéd Rešilo brez razprave ali kazenskega naloga po odstopu Kazenski nalog po §. 460 k. p. r. Če je podan vgovor proti kaz. nalogu o tekočih prestopkih* Zaočna sodba Vgovor proti zaočni sodbi Ob- Odbit • a. .c Raz- pravni dan Bistve- na vsebina sodbe Vzklic poprijet po Raz- sodilo na drugi stopinji Ponova razprave in nje končni izhod Zvršilo kazni zapora Globa Računsko st Na- stop Ko- nec Druge naved- be (Slovenisch.) 120 O p o m n j a Obrazec V k §. 58 zvršitvenega prepisa. (ilili no kazalo sodnega dvora prve stopinje o vvodnem postopku zaradi hudodelstev in pregreškov. Zaporedno število j Število vpolož zapisnika Han nastanka Poroče- valec Obto- žitelj Kaznjivo dejanje Obdol žcnec Čas zapora Dan podane obtož- nice Dovršba brez obtožnice Število, pod katerim je stvar vpisana vkazalo obto-žeb Opomnj a od do pinji sto- pinji - i Opomnja. 1. V to glavno kazalo je vplsavati tudi vse neposredstveno dohajajoče obtožnice (§. 208 k. p. r.) 2. Ovad, sodnemu dvoru neposredstveno podajanih, o katerih še nij obtožiteljevega predloga, nij vpisavati v glavno kazalo. Obrazec VI k §. 58 zvršilvenega prepisa. Kazalo sodnega dvora prve stopinje o podanih obtožnicah. 60 « do bc eu eu g bpg gž O ^ ftD ° g -c -a g 3 5 E-= O CU 5 o *3 d, p u ey o I-1 *■* 2 °"?! P-> ” . . g v/3^ erpusid •BZ "Z0[0dA 0|IAa)^ ) V ta predelek je vpisavati tudi tiste slučaje, v katerih je obtožbi samo nekoliko (deloma) prostor dan. Kazalo o poslovnih kosili, o katerih se poroeuje v sveto-valstveni zbornici. Zapored tekoče število Dan poročevanja Število vpolož. zapisnika Poročevalčevo ime {azenska stvar Predmet poročila Sklep svetoval- stvene zbornice 0 p om n j a Kazalo prvosednikovo o glavnih razpravah. Dan, katerega ji prevzel spis o d. fc£ £ S ” 1 N 86 « „n CZ O 3 < « ° -- CC L. -kč > 0) Ä i« Z § O — > « —, —, ^ « O c Čas zapora od do Dan glavne raz- prave Raz- Raz- sodilo sodilo na na poslcd- prvi njj . stopinji stopinji Nastop kazni na prostosti Plačilo globe v. z ® Druge nared- be c _r « C -c o Cm o Kazalo sodnega dvora A) 0 v z k licih. Zapo- red tekoče število l)an dohoda Število vpolož. zapis- nika Ime „krajnega sodišča Poroče- valčevo ime Kazenska stvar Vzklice- valec Janporo-čevanja v seji (§. 469 k. p.r.) Sklep vzklice- valnega sodišča Dan razprave po §. 471 k. p. r. Razso- dilo vzklic- nega sodišča 0 p o m n j a kakor vzklicnega sodišča. B) 0 pritožbah. Zapo- red tekoče število Dan dohoda Število vpolož. zapis- nika Ime okrajnega sodišča Poroče- valčevo ime Kazenska stvar Pritožitelj Kateri dan je izdano in kakšno je rešilo 0 p o m n j a Poslovni izkaz o kazensko- Odstopi pred Sodbe vsi e d Ime Zastali poslovni o -d a . —. ce « !- ',C « .51 _ Brez glavne razprave in irez kazenskega naloga je bilo dognanih Število kazen- skih glavno razpravo glavne razprave okrajnega sodišča kosi iz prejšnjega leta -e '> c £ o c L K «zenske reci prestopkov, konci prejšr ostalo tekoči JS S nalogov §. 460 k. p. r. sodnemu Ivoru I. stopinje dru- gim so- liscem po oprav- ljenih vvod- nih lozved. brez vvod- nih )0zved. » Med temi zaočne sodbe sodnem delovanji okrajnega sodišča. Izključba javnosti vsled edinomisel-nosti strank Glavna razprava za prestopek v tiskovnih rečeh ®) Opro- stilo Ob- sodba Število razsodil slovo-čih, da se kdo dene pod policijski nadzor in oddâ v po-silno delal-nico O, °- .£ Ô. Od teh je na obdolženčevo željo doslo nazaj na sodni dvor Število po §. 89 k. p. r. opravljenih vvodnih pozvčd o hudodelstvih in pregreških •5.3 E^ o? ^-s > o o "Z a. c > «■ L § >02 Komisijonalne razprave zunaj uradovišča zaradi hudo- zaradi delstev pre- in pre- stop- greš - kov kov •) Razprave v tiskovnih reččh je tudi sprejemati v predelke 12 in 13 (Sodbe vsled glavne razprave.) 121 (•Ureneeh.) Obrazec XI k §. 63 zvršitvenega propisa. Mesečni izkaz okrajnega sodišča o izročenih mu Dan, katerega je stvar dosla Število vpolož. zapisnika Kazenska stvar Obdolženčevo ime PO ß. 12 k. p. r. v vodnih preiskavah ia pozvedbah. Čas zapora Stan preiskave Kateri dan in kako je dokončana in kdaj oddana 0 p om nj a od do sodnemu dvoru Obrazec XII k § 6'4 xvrsitvenegà prepisa. Poslovni izkaz Ime sodnega dvora Zastali poslovni kosi iz prejšnjega leta Število iz Pribitek kazenskih slučajev po pregonu Število Pribilo novih Rešeno prejšnjega leta prevzetih kazenskih slučajev držav- nega pravd- nika zasebnega obtožitelja subsidiarnega obtožitelja rešenih kazenskih slučajev 1 - Število obtožencev, katere je preganjal Število obsojencev po pregonu S--g Glavne razprave v tiskovnih rečeh na obtožbo državnega pravdnika pred sodnim dvorom 0.-S pred porotniki eL-3 tseebnegi obtožitelja Cu O sodnega dvora prve stopinje. Število še tekočih kazenskih slučajev Število sodišču poda- nih ovad Kazenski slučaji, ki so bili rešeni brez glavne razprave Število glavnih razprav e) Odstopljeni kazenski slučaji Število zaprtih Konci leta jih je ostalo v zaporu, da še nij bilo končne sodbe na prvi stopinji pred porotniki pred sodnim dvorom Sklepi svolovalstvene zbornice vsled pritožbe ~ « *9 93 -C »V bc 93 9 « O Obnova po §. 382 k. p. r. Odsodba državljanskih pravic (§. 428 k. p. r. Izročitve (§■ 39 k. P- r) eu . -c o rd eu e o 5 »r >n u »c o ’S O > 'O ° Prošnje za znižbo kazni po §. 4 10 k. p. r. Pro$nje ia milost §.4i 1 k. p. r. S 9 M V la predelek je vpisovati ludi razprave v tiskovnih rečeh. Poslovni izkaz sodnega dvora prve stopinje o delovanji, Število vzklicev poprijetih po Ime sodnega dvora Vzldic meri Uspeli v z k 1 i c a O 05 e. to n = Obveljava vzklica -5 M *) V ta predelek se vpisujejo vzklici, mereči zoper odmerjeno kazen in tudi zoper izrek o krivn j i. Ovržba sodbe, ker je v obstanku dejanja hudodelstvo ali prcgrešek ki ga je imel kakor vzklicno sodišče zastran prestopkov. Število razprav o vzklieih Število slučajev, v katerih so se priče ali zvodenel k vzklicni razpravi pozvali Razsodila po §. 477 k. p. r. Pritožbe proti temu, da se je vgovor zoper zaočne sodbe zavrgel Število vpoloženih drugih pritožeb Obveljava <3 -Q *cö NJ z uspehom brez uspeha • Poslovili izkaz Število po §. 48 štev. 2 k. p . r. predloženih Predlogi o podaljšanji kolu- = subsidiarnih obtožb, zijncga zapora -Ul > katerim je dano mesto • -L E > C deželnega sodisca «D š «6 « -c — vo. 1 1 J g 26 c E g 1 --O .M c £ 1 1 ° S « C '5 c 5? C 2. ÖC «y ‘č £ § e = =■ e- c c -o « co « K -K o N Vzklici, katerih seje poprijel državni pravdnik zasebni obtožitelj obtoženec e L- O. u Os o c -O .C £ C «ti 05 o- N f//î a« oa d Pritožbe proti sklepom sveto-valstveoe zbornice pognane po Os S 4- C 9 > E o> c -c 4) Os višjega deželnega sodisea. Vgovor proti obtožbi, Vgovor proti zaočnim sodbam, kadar obtožuje kadar obtožuje državni pravd ni k zasebni obtožitelj subsidiarni obtožitelj državni pravdnik zasebni obtožitelj subsidiarni obtožitelj V/a V/a Ô š- v/a O L V/l L V/3 O — 2 V/a s- V/3 22 V/a O N 3* 22 îq V/3 p-- * o S -u-22 V/a o P- cc 7*1 V/3 L v/a Z N 3* i5 î rt 3 1 fC Gh 3 s S f3 Pritožbe Pritožbe proti sklepom sodnega dvora, subsidiarnega Prito/ be po obtožitel ja H. 4!» t k. p. r. Prošnje za zmzbo proti ustavil- proti azsod- za milost pognane po nim sklepom kom v tiskov- po § 410 k. p. r. §. 411 kpr svctovalstvene , zbornice >N ■s -C 33 p" £ Oh <3 o s ca c ca o Oh -3 O. ,2 Oh -O V) O) C 33 3 e ca »s C >o a. 3 Oh 3 K 3 S* s 33 O C C O. 3 S E § 'o s 'S 3 JË N 32 N -a N 33 O S N 32 K n3 Oh N Oh (Sloveuisch.) Obrazec XV k §. 09 zvršitvenega prepisa. Poslovni izkaz vrhovnega Tabela A. Deželno Število predloženih ničnostnih priložeb pognanih po u c > « ” a. •o S S -S L Zavracba po §. 286 k. p. r. pri pritožbah 56 tjj'c et If 1 's v J3 1 Ničnostne pritožbe proti Na podlogi §. 288 odst. 1 k. p. r. izrečena zavracba ničnostne pritožbe et CZ -ti! fcD*~ C6 O •-C 'N o S -Q O Ovržba dokončna razsodba v stvari vsled pritožbe C6 J* .I dano mesto Razprave zaradi prestopkov v tiskovnih rečeh. Obtoženec je bil Število sodnih sej, katerih se je udeležilo državno pravd-ništvo Število zunaj urado-višča opravljenih preiskovalnih del, katerih se je udeležilo državno pravd-ništvo Število vzklicnih razprav pri prestopkih (§- 471 k. p. r.) Stan osebja Obrazce XVIII k§. §5 zvršitvenega prepisa. a o o 5S ‘n? H» •S = '■e sS L- & « èC ti cS - s cS -JS s • ■I e c» • mm « cs Es N rs L> 63 C3 LL) O 3 ce H tu N .® — Q* b£> Gs iaS ‘u U « D-O-rj cn N -O O y O rt > > G- £ > > N C 2 ° » 2 g G. -= o.5>l ' •- -C '55 « CÖ C •)izo)qo •p|sqns •)izo)qo luqdSBZ •upABJd lUABZJp l'|9)izo>qo iiUBipisqiis f[o;izo;(|o luqosBz spupABJd lUABZjp j[9)izo;qo îuJBipisqns f[d;izo)qo itiqosBZ 5|IUpABjd lUABZjp ('[o;|zo)qo luqoswz î|IUp AB.ld lUABZjp josjpos uiau[9zap Ul 9 J SI A lojuaoqz IU0A)S|BA0)9AS n>pupos UI9U|BA0^Sl9jd br _o -a o bo « °*n C! 2 i «5.-Ï -O .1 66 J3 97 •5^5 « £ O ^ SE" 1!§ -Aiqiad uio)9| paui B}9[ bSo(u ■sfojd 21 q;)ozA9jd Čas zapora od podane obtožnice do pravo-krepnosti sodbe čez mesec dni do meseca dni do 14 dni 2 do 8 dni Čas, od kar je trpel zapor do podane obtožnice « L «N « e E do 2 mesecev do meseca dni do 14 dni 1-8 dni Slučaji, v katerih seje vvodni postopek (do podajanja obtožnice) sploh dokončal potem ko je trpel è čez leto dni čez 6 mesecev do leta čez 3 mesece do 6 mesecev • čez en mesec do 3 mesec. t ne čez mesec dni Število dognanih glavnih razprav vsled obtožbe subsid. obtoži- telja » zaseb- nega obtoži- telja držav- nega pravdni- ka Število kazenskih reči, ki so se odstopile drugim sodiščem ali oblastveni » Statistični izkaz Tabela B, o osebah, proti Število oseb, proti katerim se je podala obtožnica Obtožbo je pognal kar jih je ostalo iz prejšnjega leta kar jih je med letom pribilo (novih došlo) državni pravdnih 1 zasebni obtožitelj 1 subsidiarni obtožitelj • • i » ' ' ♦ V • 4 - ■ . • • » l • ' drž avnega pravdništva. katerim se je podala obtožnica. Število obtožencev, kateri proti obtožnici so vgovarjali Število oseb, proti katerim konci niso vgovarjali Uspeh vgovora leta obtožba ostane viseča glavna razprava je bila stvar se je dokončala brez glavne razprave stvar se je odstopila drugemu sodisču > • Obrazec XVIII. Statistični izkaz Tabella C. [Razsodilni postopek Število opr ošcenih oseb Število obtoženih oseb Število obtožencev, kateri so edino zaradi zveznosti prišli pred poroto po odstop U jrez oddanega porotniškega izreka §. 317 porotniški izrek krivde porotniški izrek kriv nje d- Število obsojencev vsled obtožbe obtozitelja k p. r. z. dd-t k. p r. 667 k. p . r. c<> cc or tin « cd bo El ed CB bD ed 11 rs ° 0 b t c ž b e O o cu 68 »5 6 a. 1 -O p o s„ » ?. S*.« « 5) «, e- f8 cd « ^ tx §0 -r is « .2 bf- ec cs L-,-doL bJD es £ ° Ct cd —-b£ « ge « If 'O 1 | bo i i ü.- tl O -c D ° Es ti 'i‘S Is li 3*8 2 .2 > è» 'N U -C O o x o *o o *2 S & ec P. -2 O ° Jc "O c ■§ C -e E o ° 2 ° 3* E ï i w i z -Z -o °" ■5 “ -c * "O O - N • • državnega pravdnistva. porot. Pripetki ob porotnih razpravah Pravni pouk po §. 327 k. p. r. Predlog o prodrugaebi vprašanj po § 327 k. p. r. z uspehom brez uspeha Slučaji ponavljanega posveta §. 330 k. p. r. Ukaz novega posvetovanja po §. 331 k. p. r vsled brez predrugačbe vprašanj Število porotnih sej, kolikor jih je bilo Koliko dni je trpela razprava Število porotnikov, po-kaznjenih zaradi nepri-lioda Število oseb. zastran katerih je porotniški izrek bil (Sleveuieeh.^ Statistični izkaz Tabella D. Razsodilni postopek Število obtoženih oseb Število oproščenih oseb po odstopu obtožitelja po sodnem dvoru Število obsojencev vsi e d obtožbe Obtožbe držav- nega pravdnika zasebnega obtožitelja subsi- diarnega obtoži- telja držav- nega pravdnika zasebnega obtožitelja subsi- diarnega obtoži- telja držav- nega pravdnika zasebnega obtožitelja subsi- diarnega obtoži- telja « Sc‘č državnega pravdništva. sodnih dvorov prve stopinje. Izrecilo nepristojnosti po §. 261 k. p. r. vsled obtožbe Zaočne sodbe Število zgolj zaradi prestopka obsojenih Koliko dni je razprava trpela državnega pravdn ika zasebnega obtožitelja subsidiar- nega obtožitelja Število obsojenih Število oproščenih Obrazec XVIII. Statistični izkaz Tabela E. O hudodelstvih in pregveških Število obtožencev, obsojenih na smrt v ječo na Hudodelstva Število obtožencev Število obtožencev, ki so bili oproščeni pomiloščenih ne pomiloščenih na vse žive dni o C'l §D 0i »L> JV in o "3 O C tl JV SM O -3 tl Č « o §■ o £ O ro cc c tl v več nego 1 do 3 mesecev ispod enega meseca Skupno število obsojencev j Obsojenih zaradi več kaznjivih dejanj 1 2 3 4 5 <» 7 8 9 10 11 12 18 14 15 16 17 18 Velika izdaja Razžalitev veličanstva Razžalitev udov cesarskega rodu .... Motenje javnega pokoja Vstaja in punt Javno posilstvo : 1 1. s silovitim ravnanjem zoper zbor po vladi sklican, sodišče ali javno ob-lastvo 2. s silovitim ravnanjem zoper postavno priznana občestva in zbore 3. s silovitim polotom ali nevarnim pre-tenjem proti gosposkinim osebam v tirad nih rečeh 4. s silovitim napadom na tujo nepremičnino 5. a) s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine b) s poškodbo železnic, ladij parnic i. t. d 6. s poškodovanjem in motenjem državnega telegrafa 7. z drugimi hudobnimi dejanji ali opuščanji v posebno nevarnih okolnostih . 8. z 1 judograbstvom i). z brczoblastnim utesnjevanjem osebne svobode (prostosti) kacega človeka . državnega pravdnistva. ter o prisojenih dotičnih kaznih. Število obtožencev, obsojenih c v kazen zapora trpečega Pregrešiti Število obtožencev Število obtožencev, ki so bili o p ros c čez 3 mesece čez 1 mesec do 3 mesecev si E c oc c GO V globo ali drugo kazen na imovini v izgubo pravic in dopustil skupno število obsojencev 19 20 21 22 23 24 2!> 26 27 28 Vreva, §. 279 do všt. 284. k. p Vdeležba skrivnih drttžeb (skrivnih društev), §. 285 do všt. 297, k. p Podšunlovanje, §. 300, k. p Podpihovanje k sovražnostim proti narodnostim, verskim družbam, občestvom i.l. §. 302, k. p Razžalitev postavno priznane cerkve ali verske družbe, §. 303, k. p Prizadeva za sekto, kije država ne dopušča, §. 304, k. p Javno v ničdevanje zavodov zakona , rodovine, lasti ali pohvala nepostavnih ali nenravnih dejanj, §. 305, k. p Poškodba pokopališč, odpiranje grobov , odjemanje mrličev ali grdo ravnanje z njimi, §. 306, k. p Itazširjanje lažnjivih vznemirujočib govoric ali prerokovanj po tisku, §. 308, k- P Postavam nasprotno razglaševanje: a) po §. 309, k. p h) po členu VII, VIII, IX postave od 17. decembra 1862, Drž. zak. št. 8 od leta 1863 Naprava postavam nasprotnih ber (skladov) po tisku, §. 310, k. p Statistični izkaz Tabela E. O hudodelstvih in pregreških Hudodelstva Število obtožencev, obsojenih na smrt v jeco na 4 5 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10. po ravnanji nikom . . . s človekom kakor suž- 11. z unesenjem ....................... 12. z izsilovanjem .................... 13. z nevarnim pretenjem................ Zla raba uradne oblasti in jemanje darila v uradnih rečeh........................ Zavedenje k zli rabi uradne oblasti . . . Popačba javnih kreditnih listov . . . . Popačba kovanih denarjev (novcev) . . . Motenje vere............................. Posiljenje ženske, oskrumba in druge velike nesramnosti.......................... Umor..................................... Detomorstvo.............................. Uboj..................................... Odgnanje telesnega sadu.................. Odpoloženje otroka....................... Teška telesna poškodba ...... Dvoboj................................... Zažig.................................... Tatvina.................................. Nezvestoba............................... Razboj (rop)............................. Prevara (goljufija) .................... Dvojni zakon............................. Obrekovanje.............................. Hudodelnikom dana podporno« .... Vsota V prejšnjem letu 18 . . . Torej v letu 18.... j VCC manj . državnega pravdništva. ter o prisojenih dotičnih kaznih. Pregrešit Število obtožencev, obsojenih v kazen zapora trpečega bo s u Oh 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsmrtitev človeka iz nemarnosti v slučajih §§. 335, 336, 341. 343, 356, 357, 358, 363, 369, 370, 371, 372, 373, 376, 377, 378. 380. 382, 384, 387, 422, 423, 424, 425, 426 k. p................................ Usmrtitev iz nemarnosti ali teška telesna poškodba v slučajih §. 337, k. p. . . . Pregrešek proti naredbam zaradi kuge, §■ 593, k. p................................. Pregrešek proti spisateljski in umeteljniški lasti, §. 467, k. p.......................... Krivnja na kant dejanih dolžnikov, §. 486, k p.............'...................... - - V §§ 487—492, k. p. našteti slučaji razžalitve na postenji, kadar je dejanje po tiskovini storjeno........................... Žalitev nravnosti ali sramežljivosti po tiskovinah, §. 516, k. p.......................... Pregreški proti §§. 9, 11, odst. 2, 24, 25 tiskovne postave od 17. decembra 1862, Drž. zak. od leta 1863, št. 6................ Kupovanje in prodajanje volilnih glasov in pačenje volitvenega izhoda, člen VI postave od 17. decembra 1862, Drž. zak. od 1. 1863, št. 8.......................... Vsota . V prejšnjem letu 18........................... Torej v letu 18.. I ve< ..................... { manj.................. Statistični izkaz državnega pravdništva. i» * y y N a u A e 9^b^ aSnjp a!1® auofuipazau 93|SjS 9^siso;«^ o CO O — 00 o o o cu CZ) 0 — 01 o 00 A9DU9j'osqO 0||A9)S 0lldll)|§ « « w > 3 JS « L CQ co 00 oijdoisajd i|B aijsaaSdJd bi ijiq jbjjjdsa IJB }Bjqnd SI os BljdO)S -oad ijB eqs0J.9s.id ‘BA)S[Spopnq ipBJBZ !l05!la !I!^ osia 38 9U0J5J 9qSJ3Ž0 |8Z3p z; lUB]3Z3p n.ioqz ui3U.iez.ip a ipuedoisez [3Z3p z; mejazap uisfu.mi! ui|i|i[oi|3u z oo «o «f eqzn[sez eSouoojop z3Jq aqasfl e lue .iz eâsaeq eSsân.ip sqaso e» upujaum ui if(3}es;ds ‘ptBluapfl oo iq;uz3[3q ui îqiupApo |f[3)|3ll Ul lipupejn lUAUf iooIbaizii oqpoqud ui iqiu)se| insi |3[B|3p ui iqmpouioj njsaiu mafeiA eu jqiuqezujg ITflll -lafpod |u[e)soiueg opzaui ez i3| e[ap ui iqiuqeziqs |SnAQ eis iqiudnqez i[e iqiuisosod |>|sj([iuoy Slovcnisch.) Statistični izkaz državnega pravd iiistva. Tabela ti. o razsodilih okrajnih sodišč v slučajih prestopkov. Število prestopkov Obtožba pognana po i! cž 5e S L « ■a £ S -o £ __ cS — "2 -a o Število kazenskih nalogov po §. 460 k. p. r. Slučaji, v katerih nij bilo vgovora Slučaji, v katerih se je vzdignil vgovor uspeh obsodba oprostitev Število drugače rešenih prestopkov dokončanih brez glavne razprave dokončanih na glavni razpravi -r'-a « 2 a/® > o ? g o S. o. izhod sodne razprave Opomnja. To in sledečo tabelo 11 morajo po zdaj veljajočih prepisih okrajna sodišča sestavljati in pred državno pravdništvo polagati. Statistični izkaz državnega pravdništva o prestopkih pred okrajnimi sodišči razpravljanih in o prisojenih dotičnih kaznih. Tabela H. Prestopki — L. > ° »os Število obdolžencev, ki so bili obsojeni v kazen zapora trpečega 10 I. Hudodelstva nedoraslih, kaznovana za prestopke §§. 237, 209 a in 270-272 k. p.......................................... II. Proti javnemu pokoju in redu a) Vabljenje k brezpodstavnim pritožbam, §. 301 k. p................................... b) Potuha glede prestopkov sodiščem v odso-janje odkazanih §. 307 k. p.................... c) Razširjanje lažnih vznemirujočih govoric ali prerokovanj §. 308 k. p................... d) Protipostavne razglasitve § 309 k. p. . . e) Nabira ali podpisovanje za tega delj, da bi se postavni nasledki kaznjivih dejanj ovrli §. 310 k. p................................... Vsota . III. I roti i Zavcdba v zlo rabo uradne oblasti §. 311 javnim napra- I k. p vam in nared- 1 |,) Razžalitev uradnikov ali straž §. 312 in 313 bani za občno < k. p. . varnost I c) Vtikovanje v zvršbo javnih služeb §. 314 (VI. poglavje II. dela kaz. p. k. p. d) Drugi prestopki Vsota . IV. Proti dolžnostim javnega urada (VII. poglavje) Prestopk > g-« o ■X, >cn Število obdolžencev, ki so bili obsojeni v kazen zapora trpečega c o- 10 Z V. Proti varnosti življenja. (Vlil.'poglavje.) VI. Proti zdravju. a) Težka telesna poškodba iz nemarnosti §§. 335 in 336 k. p............................. b) Zatajeni porod §§. 339 in 340 k. p. ... c) Težka telesna poškodba po nagli vožnji ali ježi §§. 341 in 342 v zvezi s §. 333 k. p. d) Težka telesna poškodba po brezoblastni trgovini s strupovinami ali nemarnosti v shrambi in odločevanji strupa §§, 361 —371 v zvezi s §. 335 k. p...................... e) Težka telesna poškodba vsled krivnje pri nadziranji otrok i. t. d. §§. 376—378 v zvezi s §. 335 k. p........................... f) Težka telesna poškodba vsled nemarnosti pri slavljenji (zidanji) §§. 380—385 v zvezi s §. 335 k. p............................. g) Drugi prestopki.............................. Vsota . a) Prestopek propisov danih oh goveji kugi §§. 400—402 k. p................................ h) Pačenje pijač, zdravju škodljivo pripravljanje ali hranjenje živeža §§. 403, 405, 407 in 408 k. p ........................ Vsota . f a) Samokvarstvo §§. 409 in 410.................... I b) Premišljena poškodba telesna in kakoršnese VIL Proti \ primerjajo pri tepežnjah §§. 411 in 412 k. p. telesni var- j c) Grdo (budo)ravnanje s kom po §§. 413— nosti. \ 420 k. p...................................... (X. poglavje.) J d) Težka telesna poškodba po §§. 425 in 426 k- P............-............................. e) Drugi prestopki............................. Vsota . um ( n) Zanemara propisov v odvračanj d ognja Vlil. Proti l sr 434—159 k. p.............................. varnosti last- ) °J 1 nine. J b) Tatvine §§ 460, 463, 464 Ir. p. , (XI. poglavje.) ( c) NclV(>stol)tt 4fi|, 463, 464 k. p. . . I* r e s t zahtevi se Tuje države, katere so Belgija Haitija 1 Nemško cesarstvo 1 tej zaprosbi (zahtevi) u g o j e n o 2 3 4 j 5 I 6 7 [ 8 ! 9 10 | 11 1 12 j 13 114 | 15 j 16 | 17 Napad na tujo nepremičnino................... Hudobno poškodovanje tuje lastnine . . . Poškodba železnic............................ Poškodba in motenje državnih telegrafov . Brezoblastno utesnjavanje osebne svobode Unesenje..................................... Izsilovanje ...»............................. Nevarno pretenje............................. Zla raba uradne oblasti...................- - Jemanje daril v uradnih rečeh................ Popačba javnih kreditnih papirjev .... Popačba kovanih denarjev..................... Motenje vere................................. Posiljenje ženske, oskrumba in nesram nosti ...................................... Umor......................................... Detomorstvo.................................- Uboj...................................... Odgon telesnega sadii........................ Odloženje otroka............................. Težka telesna poškodba....................... Zažig ...................................... Tatvina...................................... Nezvestoba................................... Razboj (rop)................................. Prevara (popačba, kriva prisega in krivo pr čevanje) Dvojni zakon................... Obrekovanje ................... Združba zaradi hudodelstev Baraterija (podkradanje s strani ladijnega lastnika).......................... Metež ali spor na ladiji .... Kursarstvo (morsko razbojništvo) državnega pravdništva. o izročitvah. za izročitev bile zaprošene (1) ali prosile (Î). Francija Grško Velika Britanija Italija Moldava in Vlahi j a Črna gora Nizozemsko 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 1 L 1 2 tej zaprosbi (zahtevi) je bilo LS 'c je bilo nij bilo je bilo nij bilo je bilo 'c je bilo nij bilo je bilo _© L5 je bilo nij bilo je bilo nij bilo je bilo nij hilo je bilo nij bilo je bilo nij hilo 1 nij bilo je bilo nij bilo *-5 nij bilo u g oj eno - 18 19 20 21 22 23 24 1 25 26 27 28 j 29, 30 31 32 33 34 35 36 37 1 38 1 39 40 41 1 421 431 441 45 Hudodelstva Tuje države, katere so Severna Amerika Portugal Rusija Švedija in Norvegija tej zaprosbi (zahtevi) n g o j e n o 46 j 47 [ 48 ; 49 I 50 j 51 [ 52 I 53 I 54 55 [ 56 | 57 | 58 [ 59 | 60 ] 51 Napad na tujo nepremičnino................... Hudobno poškodovanje tuje lastnine . . . Poškodba železnic............................ Poškodba in motenje državnih telegrafov . krezoblastno utesnjevanje osebne svebode Unesenje..................................... Izsilovanje............................. Nevarno pretenje............................. Zla raba uradne oblasti...................... Jemanje daril v uradnih rečeh................ Popačba javnih kreditnih papirjev .... Popačba kovanih denarjev..................... Motenje vere................................. Pošiljanje ženske, oskrumba in nesramnosti Umor......................................... Detojnorstvo................................. Uboj......................................... Odgon telesnega sadu......................... Odloženje otroka............................. Težka telesna poškodba.................. Zažig........................................ Tatvina ..................................... Nezvestoba................................... Razboj (rop)................................ Prevara (popačba, kriva prisega in krivo pričevanje) ................................... Dvojni zakon................................ Obrekovanje................................. Združba zaradi hudodelstev ...... Varate ri ja (podkradanje s strani ladij »ega lastnika ................................... Metež ali spor na ladij!.................... Kursarslvo (morsko razbojništvo) . . . za izročitev bile zaprošene (1) ali prosile (3) Skupno število izročitev 0 p o m n j e Švica Srbija Španija Turčija Druge države 2 1 1 2 2 1 2 1 2 1 t e j zaprosbi (z a h t e v i] je bilo nij bilo je bilo nij bilo je bilo nij bilo je bilo nij bilo je bilo nij bilo je bilo nij bilo je bilo o L5 je bilo nij bilo je bilo nij bilo je bilo nij bilo iz do Avstrije u go i e n o 62 1 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 1 (Slovenisch.) Iz prejš- njega časa zastale vloge Pribilo Rešeno • Zastalo Število vzkli- cev Število pritožeb proti razsodkom svetovalstvene zbornive Število vgovorov v obtožnem postopku Število ničnostnih pritožeb v vgovornem postopku Število vgovora proti zaočnim sodbam Druge razprave pri višjem deželnem sodišči Vdeležba pri glavnih razpravah na I. stopinji Predlogi in mnenja na pravosodno ministerstvo glede zako-nodavstva • Stan osebja *0 o tz! e“ p s p? - N < 'ft* 3? P px ts«- I « Cf? P "S 1-1 % a* p MX. sv« e*- P . Obrazec XIX U §. 8tt zvreitvenega prepisa. Prisega za državnopravdniške organe. * • I Prisegujem pri Bogu vsemogočem in obljubujem na svoje poštenje in vero, da bodem Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu presvetlemu knezu in gospodu Frančišku Jožefu Prvemu, po Božji milosti cesarju avstrijskemu in kralju ogerskemu, kralju češkemu, dalmatinskemu, hrvaškemu, slavonskemu, gališkemu, vladimirskemu in ilirskemu, nadvojvodu avstrijskemu i. t. d. in po Njem dednikom iz Njegove rodovine in krvi sledečim brezuvetno zvest in pokoren in da se bodem državnih osnovnih postav neprelomno držal ; prisegujem, da hočem svojega urada dolžnosti vestno izpolnjevati : Tako mi Bog pomagaj! Zapored tekoče število Izkaz državnopravdniških organov pri okrajnih sodiščih. Dan ovade Dan oddaje na sodišče Kaz- njivo dejanje Okvar- jenec Stavna Če je št- Obdol- obdol- kazala okraj- ženec ženec v nega zaporu sodišča obr. IV Državnemu pravilniku z ozirom na obstanek hudodelstva ali pregreska predloženo po ?s Rešeno s sodbo okrajnega sodišča Dru- gačna rešitev Pravo- krepno dokon- čano Opomnja Opomnje držav- nega pravdnika *) V to rubriko je vpisovati poslovno število okrajnega sodišča.