dar
rtn
ske
m
ar
12 haj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr.
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
»
Ljubljani v sredo 15. decembra 1869.
Gospodarske stvari.
Sola kmetijstva v Gorici.
reči, ktere služijo kmetijskemu poduku, na priliko: iz vrstna zbirka m o del o v kmetijskih orodij in strojev zbirka kmetij skega orodja, zbirka kmetijskih knjig itd.
Ker je vstop v to kmetijsko šolo tudi mladenčem Kmetijska šola v Gorici ima namen, pospeševati druzih dežel pripuščen, je želeti, da bi tudi mládenči
kmetijstvo, in sicer s podukom mladenčev v šoli
y
da
iz
druzih slovenskih dežel prišli v to šolo, ki si morejo v
njih postanejo umni kmetovalci, in z izgledi in poskuš-	svesti biti, da jim bode slovenski učitelj gosp. Franjo
njami na vrtu, kjer se kaže umna uravnava pravega	Povšé v vseh zadevah s posebnim veseljem nápomoc
poljedelstva. Jedro vsemu je vendar poduk v šoli, kjer	in za njih blagor skrbel. Naj se tedaj vsak, kdor želi
bodo mladenci na podlagi temeljnih znanstvenih pred-	v goriško kmetijsko šolo se podati, pismeno obrne do
metov dobili poduk v kmetijstvu.	imenovanega rodoljuba ; gotovo rad mu bo povedal
Učili se bodo natoroslovje, kemijo, ktera je glavna česar želi izvedeti.

podlaga umnemu kmetovanju, in vse razdelke kmetijstva. Poglavitni del goriške dežele gotovo je vino-, sadje- in sviloreja; skrbelo se bo tedaj v šoli, da se mladenci posebno v teh predmetih popolnoma izurijo.
Kar praktični del poduka kmetijskega zadeva, spadal bode v vaje djanske na polji, v praktično kazanje in v
pogovore učitelja z učenci v gospodarstvu, o raznih	--------- r
opravilih in šegah, ktere imajo praktičen pomen za poroča gosp. B i kmetijstvo. Da pa poduk ne bode enostransk, bode uči- binem za 1868
Veliki zbor družbe kmetijske kranjske
24. novembra.
(Dalje.)
Namesti po bolehnosti zadržanega gosp. blagajnika
;
leto
tajnikov adjunkt, o
računu druž
7
po kterim so dohodki znašali
telj kmetijstva vedno razlagal, kako more to delo in 12.568 gold. 92 kr., stroški pa 10.268 gold. 32Va kr.,
v
tedaj je v blagajnici ostalo 2300 gold. 59 */
2
kr
djanje v tem okraju prav ugodno in vspešno biti
drugem okraju pa celó škodljivo. Skrbelo se bo toraj, račun za leto 1870. pa je bil potrjen v dohodkih z da se podučijo mládenči vsestransko tudi v praktičnem 4402 gold. 30 kr., v stroških pa z 4060 gold. 51 kr.,
oziru.
Poduk traja dve leti.
Tukaj šnj a kmetijska šola ima dva oddelka
tedaj s 341 gold. 49 kr. presežka
7
to je,
Predsednik zbora dr. Costa potem nasvetuj
se
zdaj
7
ko
3 7 ûaj
veliko družbenikov zbranih, volijo druž-
višega in nižega.
bini predsednik in odbornik
7
višem oddelku je poduk znanstven
7
namen
tega oddelka je, izobraziti mládenče sposobne za oskr-
To
litve
posebej
se
godilo. Ker se je nekoliko družbenikov vo-zdržalo, bilo je za volitev predsednika oddanih 61
bovanje in gospodarstvo tudi večih kmetij (grajščin) sploh izuriti mládenče, da bodo sposobni umno voditi Karola Wurzbacha, deželnega glavarja
volilnih listkov, in med temi je bilo 58 glasov za dr. pl
nem
kmetije, in zmožni tudi v znanstvenem oziru kmetijstvo
pospesiti
škem in slovenskem jeziku se zahvaljuje za zaupanje, ktero se je razodelo v velikem številu glasov,
nižem oddelku je poduk praktičen in lahko da rad prevzame predsedstvo
7
ako
rekši,
Njih Veličanstvo
razumljiv, vendar vedno tak, da morejo mladenci po-
stati popolnoma tudi oskrbniki (vavpeti) grajščin
umni kmetovalci, gospodarji kmetij
;
pa
potrdi volitev prej šnj i gospodje: mansthal, Debi
Za Prégl
dbornike so bili izvolj
7
S eho 1 Imaj
>
vitez Gut
20 let stari
viši oddelek se sprejmejo mladenci od 12 do
Dr
B lei w
ivt oicwi,
dobrim vspehom
kteri so nižo gimnazijo ali nižo realko z
d
poroča zdaj o predlogih
dovršili, ali kteri
imajo sicer dostojno
omiko, vendar se taki morajo podvreči preskušnji o o kterem poroča predsednik
Podružnica vipavska po sklepu svojega odbora
y
Ka včič
7
želi
po
predmetih, ki se
ucijo
v
razredu gimnazije
stave o bendi mi (trgatvi), po kteri naj bi se zabra
V niži oddelek se smejo sprejeti mladenci od 12. nilo prezgodnje trganje, ktero je na škodo vinskemu
do 18. leta starosti
taki
7
kteri so ljudsko šolo dovršili
7
ali
pa taKi, kteri imajo sploh dostojno omiko , al ti se mo-
pridelku
Poročevalec dr. Bleiw
se
čudi
kako
rajo podvreči preskušnji o predmetih ljudskih šol.
Po narodnosti ima kmetijska šola dva oddelka
je, slovenskega in italijanskega.
7
to
Sola
ďa je 1860. leta po c. kr. deželni vladi kranjski okli-cana postava (nogradski red), ktero so, po dopisu vla-dinem od 11. septembra 1860. leta družbi kmetijski, imele c. kr. okrajne gosposke čuvati nad izpeljevanjem
se prične 2. dne januarja 1870. leta. Tudi od te postave, zginila tako
da
ni duha ne sluha o
visokega c. kr. ministerstva za poljedelstvo je šola dobila izdatno pomoč od 5000 gld.; nakupilo se je mnogo
vc j zigiutia baixv , via umjci aj.* u.uum	\
Na to pa se vname živahna razprava. Vit. G U t
nJeJ-	-	. .
mansthal trdi, da take reči se ne dajo ukazovati
?
tu
snore le poduk ljudstva pravo zadeti. — Deželni glavar kajti to je najrajši sam storil, da so drevesa bolj go-pl. Wurzbach o tej zadevi ni teh misii; trgatev v tovo rastla. Vec let sem je Jernej vsako spomlad sebi
neprávem času je gotova škoda gospodarju samemu in	in drugim s pomočjo svojih dveh sinov in zeta svojega
deželi; naposled nasvetuje, naj se glavnemu odboru dá	po 20.000 drevesec požlahnil; to se je godilo po sveto-
nálog, da pregleda postavo od 1860. leta in poroča pri-	duharskih, loških in drugih drevesnicah. Pred kakimi
hodnjemu občnemu zboru: ali naj v veljavo stopi ta	petimi leti spomladi je s svojo roko 10.000 divjakov
Dr. Orel je pocepil, sebi 6000, gosp. Gr'bcu, županu v
Loki
pa
postava ali se kakorkoli predrugači.
za to, da se c. kr. deželna vlada naprosi, da vresniči 4000. Tudi Martanovo drevesnico v Medvodah je on
1860. leta oklicano postavo. ~ ~ " tuje govoru viteza Gutmansthala ter kaže na vinske
kraje ob Renu (Rhein), kjer pridelujejo izvrstna vina, zasluži, da se njegovo imé, čeravno je' bil preprost
Dr. Bl eiweis naspro- vredil, kjer je letošnjo spomlad za žolčno mrzlico zbolel
in žalibog! 19. majnika umrl. Jernej po vsem tem
kjer so vinorejci vrlo umni in vendar imajo sila oštre	kmetič, ohrani zaznamcem našim. Jernej je zmiraj,
postave o trgatvi; kako da bi tedaj pri nas samo poduk	koder je hodil, lepo sadje zapazoval in nikamur mu ni
zadostoval! Dr. H. Costa omenja, da je nekdaj tudi	bilo spomlad predaleč po cepiče. On je precepii sebi
v novomeškem okraji bila navada, da so vinoreji sku-	in drugim veliko starih dreves, ki so bila za nič. Stare
paj odločili dan trgatve. Gosp. Peter Kozler pripo-	veje je požagal, potlej čez leto pa nove mladike z na-
veduje, da na Primorskem so okrajne gosposke sklice-	kladom gosto pocepil. Taka drevesca že tretje leto rodé,
vale župane in ti so po dogovoru z najveljavnišimi vi-	Veliko zanikernih dreves bi si ljudjé tako lahko prav
norejci odločili dan trgatve. C. kr. deželni predsednik	hitro zboljšali! Da-siravno Jernej ni znal ne pisati ne
gosp. pi. Conrad popisuje, kako je na Stajarskem in misli, da opravilstvo, ki jo po vinogradski postavi od 1860. leta imajo gorniki (Bergmeister)
y
brati
naznanile, in jih
vendar je vedel veliko reči
ktere so „Novice"

nai
bi
se ízro-
čilo županom. Wurzbachov.
je rad poskušal. Tudi se je vsake ljubljanske sadne razstave vdeležil; na vsaki se je vi-Pri glasovanji je bil sprejet predlog delo obilo njegovega sadja; imel je dve svetinji.
Vsake razstave je šel gledat in je potem iskal cepičev
Prošnja podružnice v Ložu, da bi se hitrejši odtok lepega sadja daleč okrog. Tudi ta misel ga je zmiraj
vodi pred Golobino po globokejem in širjem jarku na- navdajala
7
da
bo šel spomladi z žlahnimi
cepiči
v
pravi! in škodljive povodnji odvrnile, je bila c. kr. de-	torbi okrog po vsem Slovenskem grajščinam, farovžem
želni vladi priporocena.	in kmetom sadnih dreves cepit. Pa čas mu ni nikdar
Prošnji podružnice Metliške, da bi se jej v zboru	tega dopustil. Morda izpelje kdo drugi to misel? Ko
na ogled postavljeno predivo in dotično orodje na ogled	je izvedel, da misli kmetijska družba popotne uči-
poslalo
se bode zadostilo.
telje sadjerejske okrog pošiljati, ga je to tako veselilo
IU y OU UUUV/ £J Ci» W V/ O UI I \y •	tuiju OCDUJV;!	UUl	y ^ C* J \j tU LCI Ck \J V VjOvlll
Nasvet podružnice Senožeške zarad razdelitve daje rekel: „jaz bi pa šel koj pomagat takim uciteljèm
7
u
ovác je bil dotičnemu odboru v prevdarek izročen.
Potem so prišli
še
nekteri nasvèti posamnih druž-
mu
benikov na vrsto, o kterih govorimo drugi pot
ň	(Dalje prihodnjič.)
Sadjereja pa mu tudi ni bila prazno delo, temuč , posebno zadnji dve leti, lepe denarce nesla.
Je
Kmet Jernej Pintar
*
Leta 1869. je skoraj za 505 gold, drevesec prodal. Ali
ni to za revnega kmeta lep dohodek? Njegovih lepih in žlahnih drevesec se dobi po ceni na tisoč pri njego-
vemu sinu Petru, pri sv. Tomažu blizo Loke.
naj povem, da je z Jernej em tudi umrlo ve-
Se
77
véliki sadjerejec in lep izgled drugim.
Novice" imajo od nekdaj častitljivo navado, da
;
da
zapisujejo v svoje
predalčke rojake naše, ki so umrli,
liko narodnega blagá. On je vedel toliko storij bi jih en teden vseh ne bil povedal ; rad jih je in pre-rad ljudem pripovedoval. Tista „o ribčevem sinu" bila je iz njegovih ust; zapisana je v „Sloveniji". Pripove-
pa so za domovino si pridobili rzasluge na kakošnem dovati pa je znal tako izvrstno in mično, da se ga
polji.
Naj v ta predalček vvrstijo tudi za sadjerej o veli-kozasluženega Jernej a Pinta rj a pri s v. Tomažu v selski fari — brata izvrstnega sadjerej ca fajmoštra L. Pintarja, ter povedó svojim bralcem nektere Črtice iz
ljudjé niso z lepo naveličali poslušati.
Politične stvari.
JU llitwij V* j	\JKJ J.	I VUV k>VV/jJLUH	ui M1VVLU UVlXVWi V
življenja njegovega, ki se je le prehitro končalo letošnjo
Avstrija in poroštva njenega obstanka.
spomlad možú še le 50 let starému.	Pod tem naslovom je v nemškem jeziku (Oester-
Jernej je bil prvi tistih štirih Gorencev, ktere reich und die Bùrgschaften seines Bestandes) na Dunaji
sadjerejske evangeliste" prišla od dr. Adolfa Fis ch h o fa dolgo in željno pri-
so njegovi sosedje šaljivo
imenovali zato, ker so sadjerejo poT deželi učili z besedo	čakovana knjiga na svetio. Kolike važnosti so te bukve
in djanjem. Ko je umrl, zapustil je nad 10.000 sadnih	priča jim je to, da vsi časniki od konca do kraja pre-
dreves, kajti poldrugi grunt je zasadil z drevesi in sadje-	tresajo jih^ obširno in izpisujejo iz njih tehtnejše stvari.
rejo tako širil pri
sv. Tomažu, da ima
zdaj vsaka hiša
Imé Fischhofovo je na glasu že od leta 1848.
svojo drevesnico. Pa tudi po druzih vaséh je mnogim	in že samo to, da je knjiga njegova, obrnilo bi bilo
kmetom on drevesnice vredil in jih o tej reči podučeval.	veliko pozornost vseh politikov na to, kaj on pravi.
Drevesa je daleč okoli prodajal. Celó v lavantinsko do-	Tem veče' pomembe pa je dandanes, ko ravno kljenka
lino na Koroško jih je vozil. Selska dolina, Poljane,	ministerstvu, ki je dve leti na čelu vlade, in pa ustavi
Bohinj, polje med Loko, TržiČem, Kamnikom in Ljubljano ima veliko veliko njegovih žlahnih dreves. Posebno rad je nove sorte iz drevesnice fajmoštra Pintarja
decemberski, ki je po njem se rodila na svet.
Kdo pa je vendar ta Fischhof
7
da
Je
tako
glasu?
bode vprašal marsikter naših bralcev
7
na
kte-
zarejal in razširjal. Ker je sina izredil, kteri je prav remu politikovanje ni ravno vsakdanji kruh. Fischhof
pridno grunt obdeloval
piiUUV/ glUlJU \J kJ\J	\ Ckl y to JG ĚJKs J\ai\lU KJ IO t^ XU	J v-r	*vrv*v* vuavv ^ f v *	J ^ 7 JTW ---——------ ------
skoraj nič druzega delal, kakor samo sadjere ske reči	vilstva, in kot zeló čislan zdravnik je tudi bogat mož.
in z nepopisljivim veseljem. Pozimi je hodil sèm ter	Leta 1848., ko je Avstrija řešena bila verig absolu-tjè in drevesca prodajal, jeseni in spomladi jih je sadil
7
ze kakih 5 let, in Jernej
je po rodu Nemec, po ven
jud
po stanu dohtar zdra-
in
čepil.
Na tisoče je on sam ljudém dreves zasadil
;
ker
Je
državnem zboru
zastavo svobodě visoko nosel, dolžili so ga mno
tizma, bil je državni poslanec v prvem
političnih hudodelstev se ni ničesar ukrivičil.
y
pa
posled so spoznali

da
Tak
mož
kteri
pisal to knjigo, ktera
okoli 16 miiijonov Slovanov; v Cislajtaniji 64/10 milij o-nom Nemcem nasproti stoji 11J/4 miiijonov Slovanov; samo na Tirolskem, Vorarlberském, Salcburškem in
stoji na propadu, in da jo resiti more
y
kritosrčno, temeljito in mirno dokazuje, da Av
strij
fed
li s tie na ustava ca podlagi
Mod
pravnost
h
njem Avstrijskem ni pa so, in sicer jih je v Galiciji
nobenega Slovana, povsod
gor-
drugje
, na Pemškem, Morav
;
Kranjskem, Istri, Goriškem in Gradiški
Da je taka tehtna beseda prav kot bomba padla
skem
škem in v Dalmaciji roda.
Trža
več
kakor vsacega druzega na
In vendar so jih tlačili Nemci in Italijani
ker
jl/ Čl JC latva ICLilUa uuotlua	» v »uv uvluum	ivuw«	4.u. t vhuull k7vj jaaa v1mv11x xi v/uivl ala a tciil | c4» jl a x j
med nemškutarje avstrijske, nenemškim narodom in so raztreseni po cesarstvu in ločeni drug od druzega poštenim Nemcem pa, čeravno celó vsaki besedi ne pri- govoré različna narečja, niso vsi ene vere itd. ~
y
Da
trj aj o
Zato
y
Je
ezda daníca, lahko se razume sabo ob sebi. večina Slovanov zaostala v omiki
.Ie
y
ni
čuda
da nemškutarski časniki in njih pri
tega
večidel niso
oni sami krivi. Zmagani po druzih narodih
so
ženci njegove nasvete imenujejo „sanjarije", časniki pa in možaki, ki so pravega avstrijskega duhá, jo pozdrav-
e. No-
jim
posílili svoje postave, v Šolah in uradih svoj jezik
in ta sila tujega jezika je še huje pritiskala na nje kakor politična stiska, kajti vsiljeno gospodstvo poniža
ljajo kot edino zdravilo na smrt bolne Avstrij
beden pa, bodi-si kakoršne koli stranke, ne upa se do-	narod, vsiljeni jezik ga spači (demoralizira), takniti njegovega poštenja, kajti Fischhof je neod- Po tem splošnem popisu prestopi Fischhot na popis
visen mož in živi brez častilakomnosti samo svojemu	posamesnih slovanskih narodov v Avstriji. O tem drugi
z dušo in telesom in ker nem
nad
vse
a ven-
zdravniškemu pokliču
Ker pa je Nemi
ški narod tudi v tej knjigi povzdiguj dar Nemcpm brez ovinkov v obraz pravi: „vi ste gre
šili, vi
krivi nesreče Avsti
pot.
ste s svojim gospodstvom čez vse druge narode Avstrijo godi sreče Avstrije", — in ker je po veri jud in lajtaniji", al
Kako se delà z Avstrijo!
Ze preveč britkega, žalibog! vidimo
«.11 Vi UCDIC^C ^vouip ,	III «^i J
ker ravno v judovskih rokah je skor
je po veri
jud
;
ako
se ozremo
y
kako
se z
dunajsko me
lajtaniji novani
po
tako imenovani ,,Cis-
še huje napade mora trpeti v tako ime
rodajno časnikarstvo, ktero bi rado v žlici vode poto- Rauch-a
yy y
Translajtaniji
ii
pod
gospodstvom barona
je zdaj ban hrvaški. Vsaka vlada ima pilo vse pravice druzih narodov, prav zato je ta knjiga 8VOje časnike, ki za-njo delajo. Ne more se za zeló
res bomb
y
stvo
škutarji knjigo, srce za
y
k
počila med nemškutarstv
m « m m	x /v v\ 1	111 ri 1 a c c
in
zato krščeni in nekrščeni
na
v y
ces
Dunaj
in zunaj Dunaj
njudj
y
to
hebrej
y
nem
pod
o biraj
njegovo
yy
t
vse nič"! Vsak drug pa, ki ima
y
vzeti banu, da-si tudi on svoje vzdržuje; al da seje njim na vse kriplje dělalo, da so iz Hrvaške zginilivsi časniki, ki so zvesto branili svetinje trojedne kraljevine
ja, ki ima m da je „Jťozor" preganjala vlada njegova še tej knjigi y takrat, ko je zapustil domovino in se preselil v Beč
ker
pravico in za Avstrijo, pa se
aduj
Je
Pozor" preganjala vlada njegova še
vsacemu
ijih
iz srca govori,
in zato se bode od
tudi
mevala v milijonih in milijonih avstrijskih srcih.
Dr. Fischhof,^zdravnik po svojem pokliču v tej knjigi prav po zdravniško preiskuje Avstrij
y
tudi
Pred
vsem obstoj stva
da zdaj preganja „Zatožnik-a", ki se je vselil v Sisku, da bi mir imel pred silo magjaronsko, — to je hudo-delstvo zoper svobodo tiska.
Nasproti pa pod krilom „svobodnega tiska" magja-
y
ogleduje njen organizem, dele (narode), iz kterih ronskega izhajajo časniki na Hrvaškem, kteri dan na
ijihovo stvarbo, zvezo in pomen, potem sred- dan v blato gazijo slovansko narodno stranko in kar koli
morejo črnijo in psujejo poštene narodnjake. Kako se
y
po
kterih živi, vzroke, zarad kterih organizem
kar delà bolezen
y
boleha, in kako se dá odpraviti to da se život iznova okreva, zadobi popolno zdravje in moč.
oso
pri vsem tem godi tudi Avstriji, naj kažejo nekteri po-
t
yy
Uboga Avstrij
pravi
kako hud
dél
d
pomo t
y
jim
v
tvoj
položil krmil pelo nj eg
Dvajset let ni
z
mé in
y
n e
)be bil
kah bil ministe
snetki iz 2. zvezka mesečnega časnika, ki v Zagrebu tedaj pred očmi
Rauchovimi, izhaja
pod naslovom „Hr
9
vatska", in s takim napisom oskrunja čestito ime hr
kod
t
Čujte
y
dragi bralci, kako se v tem snopiću
blagor Avstrij
strij skih
Knjiga Fischhof-
začenja s pregledom vseh av- sodite sami
vaš ko.
zagrebškega mesečnika popisujejo národna stranka c. kr. graničini častniki in Avstrija, in potem
y
d
>
da se potem more soditi, ali se ti
Stran 168
narodi dajo vvrstiti v organizem Avstrij
yy
prvi vrsti navaj
Nem
kterih je 6 milij
nego
se ne krade
y
se delà in drži pravice
osnove, ondi ni Avstrij
y
ondi
mori in pači
y
• v»
ni granicine
a
in 9/10 v Cislajtaniji; F i sch h of jih imenuje jedro, okoli kterega so se vsi drugi narodi Avstrije kristalično vlegli, ktero je odobril celó Marmont
Na isti strani: ,,Uravnava granice od 1807. leta
azdeluje jih pa v 4 vrste
y
to
y
ki so bolj ali
manj Avstrij
ali bolj ali manj
take,
le Nemci, prijatelj
y
bila
y
jbolj
pa
ki
ali
pritožiti, da jih premalo povzdiguje, vendar jim pa tudi odkritosrčno očita, da s svojim jezikom silo delaj drugim narodom. Kar vsak pameten človek trdi
trdi tudi Fischhof, rekoč
lYouijauv/i, «n uuij <*n ujouj í-^ixiui ,	strijtt, zavrgia je tuui iu uicuuu , uli<* xtusija, ft. i jt;j
protniki Prusije. Nemci se nikakor ne morejo lastna vsaka zloba, le vničevanje svojega národa ne.
Ru s i j
gla je tudi to
je prav za prav
manj despotiČna nego Av
uredbo, ona Rusij
ki
JeJ J©
a
3. Na isti strani: „Vsak graničar ima
nad
y
to
tujem jeziku moraš sicer
narod podučevati, a s tujim jezikom omikati ga ne mo
toliko cesarjev, vsak tak cesar nedolžneg poljubi, lahko spravi na vislice."
kolikor je v Granici plačanih ljudi
eboj
graničarja, češ, da
y
se mu
m
Stran 169
Na
vse
reŠ
boli
m
službe
v
Gra
omika cvetè edino le na podlagi maternega jezika, nici Avstrija postavlja svoj gnoj. Ta avstrijska zalega ona se izcveta iz prirojenega genija vsacega naroda; ima v Granici ono opravilo, ktero na provincijalnem
ako mu znanstva njegova povekšate v tujem jeziku, Hrvaškem oskrbuje slavjansko-srbska
vilo
Je
ponižate mu njegov značaj in pokvećite mu njegov na-roden duh; mar mislite, da iz pokvečenih (verkruppelten)
narodov bote stvarili krepko državo? Nikoli! Slovane vico in vso nesrećo
leg
To
opra
vohuniti, ovajati, pijančevati in strupiti družin
ski mir in zakonsko zvestobo, podkupovati, širiti kri
ženete v naročje panslavizma (vseslovanstva)
y t
in begati in
strij
Potem govori o Sl
in razun
o ix jj i., iju x a ij uu Rusije, y liuuciii ui^avi ti
Avstriji. Celo cesarstvo ima med 34 milij
V
V
y
nobeni di
peljevati nevedno
ljudstvo. Kakor s poštenimi ljudmí na provincijalnem kterih je največ v Av- Hrvatskem delajo Slavjano-Srbi (národna stranka^, tako
toliko kot v
in
pol
z boljšimi graničari ravnajo
;
bratj
y
avstrijska zalega
Ljihovi
slavjano - srbski
a
Stran 170: ,,V Granici je barbarski nemški jezik
rece
y
občine imajo pravico, jezik v šoli odločiti. To je uradni jezik v vseh uradnih poslih. S tem jezikom si na videz liberalizem, ker se je tako vedla, kakor da graničarski otroci kvarijo svoje zdravje in božajo svoje bi res hotela štititi pravo občine. Nego vlada dobro po-
hiše".
Stran 172.: „Avstrija in Slavjano-Srbi !
Če
si je
ne
znavajoča občine kraju bode obcinsko starašinstvo tako sestavljeno
mislila, sèm ter tjè v kakem
veste, kaj hočejo graničari, iz Granice poženite črno- se bode kakošen nemškutar vrinil za župana
;
da
se
rumeno zastavo, to tujo zastavo,
to avstrijsko zastavo, zná zgoditi, da bode od konca le vendar
Tako
občin v
ki še nima pravice v Granico pogledati; iz Granice deželi, ktere se bodo odločile za nemški jezik. Dobro
ako se enkrat začne, bode se že potem
, da
Je
misli
si
r
iztirajte avstrijsko pasjo zalego; glasovanje izročite ne-pristranski komisiji; pripustite, da graničarji prosto vo- napredovalo. To je princip, kteri je vladino vodilo
lijo
y
in
videli bodete
j
da si soglasno volijo svoje za-
hoče
stopnike od 1861. 1. Nasproti pa, kteri pametni človek levici in med poslušalci.)
19. v pravem smislu ekskamotirati. (Veselost na
bode glasovanju graničarjev pod despotiško avstrijsko
palico připisoval večo veljavo, nego oni
izdaji
Kar se tiče vladine izjave, to je znamenje, da te
ktero postave ne bode potrdila; al mi smo v tej zadevi svojo
, kar narod zahteva, smo storili, in
dolžnost storili.
To
so lačni avstrijski psi — prodani Slovano-Srbi 1866. storili v hlevu, ki ga imenujejo deželni zbor tro- ako ne bode potrjena postava, bodemo zopet prišli s to
edine kraljevine
a
Stran 175.: „Granica se ne razpusti
y
postavo, in tako dolgo jo ponavljali, dokler svojega
dokler konca ne dosegnemo. (Živa pohvala.j
imajo kaj govoriti Avstrija in Slovano-Srbi. Avstrija in
Slovano Srbi so odkritosrčni
tedaj
Odgovoriti moram še gospodu c. kr. deželnemu
y
kedar delajo kaj predsedniku, ker je predrzno besedo izustil, rekoč
hudega. Koliko so vredne avstrijske najslovesniše be- namreč: ako slovenski jezik vpeljemo v više šole
y
kaj Avstrija misli o postavah, dokler jih more to pedagogična krivica (pàdagogisches Unrecht),
se sporni- namreč da, ako se bodo v slovenskem jeziku na gim-
sede
teptati z nogami, to vedó naši čitatelji njajo,
u uu^aiiii , Lvs v uuu uaoi Diiat^iji , ako ou Djjumi- uauiicu ua, aau og uuuu v oiu v	juaiau ua> gim
kako se je Leopold I. zavezal, razpustiti Granico, nazijah in realkah podučevali dijaki, bodo potem go
kako jo je Ferdinand V. bil razpustil s postavo Granica je še dandanes".
Stran 177.:
m
tovo zaostali za drugimi stvarmi. Al to še ni doka-
zano
y
to je
trdenje
y
tako
sodijo možje, ministri
*
Kj. KjLiau. x.... „---Hrvatje poznajo Avstrijo ki sedé v Beču, kteri pa slovenskega jezika ne poznajo,
in svoje slovano-srbske pse, in graničarji bodo tej Av- možje, ki sodijo o slovenskem jeziku kakor slepec o
n^iii-ii r) n li n win+i^i	n lr A Anf n v^ A v\ n f ai	A^i iC	Un MttnU	/ ^liiAm Ann í^v aI^ythI o	r* s\Y\ \	All 1 A 1 AfTI lr n rv Art A K A
striji dali smrtni sunec, ako ostane na tej potí
In tako gré naprej do konca v tem mesečniku.
barvah. (Gromeča pohvala, smeh.) Ali je jezik sposoben
ali ne, imamo Slovenci odločevati: Slovenci sami bomo
To
so „moralični stebri", na ktere se opira Rauch- za to skrbeli, da ne bomo zadnji ostali, gotovo, ker nam
ovo gospodstvo na Hrvaškem. Quousque tandem !
je pri srcu blagost in omika našega naroda. (Dobro!)
Kar se tiče srednjih šol
;
naj
se
enkrat začne.
Delovanje r
deželnega zbora kranjskega 1869. leta.
u	■ VI. a*eV «sis : rt '
Za Svetcem sta govovorila Dežman in Kro-
Na enkrat, na prvi mah se ne dá vse storiti. Noben narod, vsaj kolikor poznam jaz literature — in mislim^ da jih nekoliko poznam — ni mislil, da je vrhunec kulture dosegel jezik s tem, kedar ga je začel vpelje-
kar
se
vati v šole. Jaz bodem samo nekaj opomnil universitete tiče. Znano bode morebiti nekterim teh mer; kaj sta govorila, razvideli bodo bralci iz slede- gospodov, da je ministerialni svetovalec Scherzer v se-čih govorov
T y	—-------—— ——- ~— ------—* *
verni Ameriki popotoval, da je popisal to potovanje v zvezkih, da popisuje tam socijalne učne in politične
Dr. Zarnik je govoril tako-le: Gospoda moja, najpopred bodem jaz nekoliko odgovoril odgovoru, kte- odnošaje itd., in pride tudi v dalj nem zapadu v mesto
rega nam je dal gospod predsednik naše deželne	Anarbor, kjer so ravno med dvema létoma universiteto
vlade. Kar se tiče kompetencije, gospod Svetec je	odprli. Bilje nazoč pri predavanjih, osvedočil seje
stvar iz juridičnega stala tako dobro razjasnil, da
more
odprli. Bil je nazoč pri predavanjih, osvedočil da so profesorji prav dobri možje, ki zadostujejo prak-samo sofističen protivnik še dvomiti na naši pravici, tičnim potřebám Amerike, kteri bi pa popolnoma pro-Artikel 19. državnih osnovnih postav ima nekako Čudno padli, ako bi šli v Gottiogen na izpit. Odnošaji so pač
zgodovino. Nekteri pravijo, da je bil res iz Krome- tVi , xu b^uaj uiioiiui , v*c. ni ia»iiv «vu» jm ia vuiiav rižke ustave vzet, da bi se narodna eksistencija zago- nemškega ali francoskega stališča motriti, začnimo pri tovila; iz druzih virov sem zopet čul, da so posebno nas pri začetku, pozneje bo gotov napredek.
taki
in tedaj mislim, da ni ravno treba jih iz veliko-
nemški pemski poslanci potrdili ta artikel samo zarad
Na neko stvar bodem pozornost visoke hiše obrnil
>
tega (Kli
y
ici
da ne bode treba več se českega jezika učiti, kar se ravno tega predmeta tiče, namreč na hrvaške Res je! Ni res!) Ali so ene ali druge pripovedke odnošaje. Isto tako je bilo na Hrvaškem od konca
o tem paragrafu prave, to je vse eno, neizmerno. (Pohvala.) Vlada hoče, kar nam je
genira vlado
19.
1861., ko se je v tamošnje šole vpeljal jezik hrvaški. Tam narod ni zaostal, kultura ni zarad tega trpela; al
;
dal
zopet vzeti
kar nam pozitivna postava daje, na vsak način dandanes ima realka posebno dosti šolarjev
y
kajti
mi moramo
nase
vlade, kterega
y
vedeti, da glavni
y
tako
y
da
je germanizacija
1
princip bodo morali skoro, kakor čujem, paralelne razrede sem jaz že tukaj večkrat naznačil, napraviti. (Čujte!) Iz akademije so napravili zdaj uni-
y
To
to je
je princip, za kterim stoji
9
, za versiteto. Ud konca je težko slo, zdaj gre pa prav kterim vlada sedanja dobro! Ravno tako, ponavljam še enkrat, je pri nas
stalo, s
kterega se bojuje
stoji in pade. (Gromeča pohvala na levici in med poslušalci; predsednik zvoni.) Da je to istina, pokazal nam
je gospod dr. Kaisersfeld v Gradcu , ki je nedavno o (Pohvala.)
treba začeti. To je povsod princip, vlada v vseh zadevah našega življenja, to je bazis vsega delovanja
tem govoril pirav odkritosrčno
y
kajti
on
Je
eden
najin-
timnejših prijateljev ministerstva. On je zdaj to govoril
kar je
9
ze
poprej
naše
države mora biti
večkrat povdarjal, namreč: Prva
ideja
y
Gospodu Dežman u moram samo toliko odgovo-da on reče, da je ta postava popolnoma suvišna
da se
nemški narod, germani- „iiberflussig
t
riti
(iiberflussig). Njemu rad verjamem
y
da
je za njega
u
on ima zevsema druge principe
(Ve-
zacija povsod razprostira in razširi. Zarad tega je mi- selost.) Jaz mislim, da bi moral on glasovati, ako bi slila vlada, da bode ta strašno liberalna postala,
ako
hotel odgovoriti svojemu najprvemu principu
vsaj
kakor ga jaz poznam — za to postavo: „Učni jezik na Kranjskem izključljivo je povsod nemški". (Gromeči smeh. Dežman: Jaz protestiram.) Kakor sem rekel, jaz
za svojo osebo mislim, da ima on taka načela po dose-danjem svojem postopanji; ali je istina ali ne, saj bode
on o sebi najbolj soditi vedel. (Veselost. Protestiram še
enkrat !)
Kar se tiče tega, kar je gospod Dežman rekel zastran deželnega šolskega sveta, je stvar istinita; kajti, gospoda moja, nikdar se ne bojim, da bi, ako se zopet na narod apelira, mi večine ne dobili. Lahko je pa mogoče, da mi tako večino dobimo v zboru, ker ne volimo svojega predsednika sami, temuč ga imenuje vlada, da pride v deželni odbor protivna stranka, in da mi tam nimamo vec večine, in ta večina lahko pošlje dva učitelja nemškutarja v deželno šolsko svetovalstvo in potem se tam lahko nemški jezik kakor učni jezik za vse sole proklamira. Recimo, da je drugače, da je že ustanovljeno deželno šolsko svetovalstvo ; recimo, da se pozneje chance obrnejo, da pridemo v položaj, da imamo tu večino in manjino protivno v odboru; potem bi imel ta odbor, iz protivne stranke sestavljen, strašno nezaupanje do deželnega šolskega svetovalstva. Vlada bo potem po pritožbah tacega šolskega odbora to naredila, kakor smo jo v drugih slučajih velikokrat videli, da bode šolsko narodno svetotovalstvo razpustila in bode novo svetovalstvo sestavila, to se vé da nemško. (Veselost.) Zavoljo tega, gospoda moja, je treba, da se mi zarano zavarujemo proti vsem navalom germanizma.
Kar pravi gospod Dežman, da je treba vsakemu Slovencu pustiti na voljo učni jezik, konečno jaz to njemu verjamem, da bi on to rad imel; al naša dolžnost je, kakor poslancem slovenskega naroda, ne smeti te liberalnosti prepuscati občinam, in to zarad tega ne, ker nas je narod izbral, da mi, kakor najveća vlast v deželi za postavodaj stvo, to najdemo, kar bi morebiti ne mogle posamesne občine najti, da bi bilo v prid eksistenciji našega naroda. (Živa pohvala, veselost.) Glavna naloga, ktero naš zbor ima, kakor sem rekel, je, da se vpremo germanizmu; glavni naš princip je ta, da si zagotovimo za zmerom eksistencijo svoje narodnosti.
(Gromovita pohvala.)
Gospod Dežman se bode morebiti še spominjal tiste seje v državnem zboru, ko je z dr. Muhlfeldom skupaj sedel, in takrat pri tej priliki govoril, da se v vsakej koči na Gorenskem že nemška kultura pozná. Pozneje je dr. Muhlfeld govoril tako-le: „Najgotovejša
pot, da se narod uniči in ob življenje spravi, je ta: nastavi sekiro na njegovo ljudsko šolo!" (Čujte, čujte!) To je Miihlfeld govoril in izpeljava teh besed vlada v celem počenjanji naše vlade (oho! na desnici) in gospoda Dežmana. (Dežman: Protestiram zoper to!) Jaz rečem, kar se tiče narodnosti. (Dežman: Jaz protestiram, protestiram
zoper to! Smeh.) Ako je reke Dežman, da on protestira, bode se on pozneje o tem izjavil; al njegovo dosedanje delovanje kaže, da je to njegov princip, njegovo načelo. To je moja osobna, čisto privatna, subjektivna misel.
Kar se tiče Dežmanove šale, da tù v zboru ni slovenski narod kakor pleme, ampak da je samo 37 poslancev, mislim, da ni treba na to odgovarjati. Da pol milijona ljudi ne more tukaj v to sobo, to vsak vé, in da so poslanci zmerom representanti celega naroda, to načelo vlada povsod in je ABC državnopravne
knjige. (Veselost.)
Kar se tiče gospod Kromer-jeve „Zwangsjacke" (posilnega jopiča), morem reči, da je to on jako krivo iz-rekel, kajti v kranjski deželi ni druzega naroda, kakor
slovenskega. Le v Kočevju in v Weissenfels-u, samo tam so Nemci, in ti Nemci imajo svojo pravico, zava-
rovano v tej postavi. Ce se Slovenec v slovenskem jeziku podučuje, vendar ni to ,,Zwangsjacke". Gospod K romer pravi, da se najsvetejše pravo vsakega očeta zaničuje; al mi nobenega ne silimo, naj otroke v slovenske šole pošlje; on si lahko odgaja svoje otroke kakor hoče, on jih lahko učí francoskega, italijanskega in tudi drugih jezikov; ravno tako jih lahko v privatne zavode pošilj a, ako jih hoče slovenŠčine odtezati. — Kar je gospod Kromer govoril od inštrukcije peinske, se moram čuditi, da ni še Rusije pritaknil, da ni povedal, da je tudi nekaj rubljev vmes. Jako hvaležni bi bili, ko bi jih kaj imeli. (Veselost.) Kar se pa tiče inštrukcije češke, moram to reči, da se ćutimo kakor slovanski narod, in da bodemo kolikor bode mogoče, in kolikor korist našega naroda zahteva, zmerom in povsod s češkim narodom postopali. (Živa pohvala.)
Za dr. Z arnik om govori dr. Toman tako-le:
Jaz bodem le malo besedic spregovoril, ker smo
že vsako leto dokaj govorili za pravice našega naroda zastran šol.
Najpoprej obrnem se proti gospodu deželnemu predsedniku, in moram svoje obžalovanje izreči, da gospod deželni predsednik, kakor je danes govoril — ali po svoji volji, ali ne po svoji volji — ni napredka storii zarad tega, da bi se ravnopravnost nam zgodila, temveč šel je rakovo pot nazaj. Jaz se spominjam, da je gospod deželni predsednik lansko leto bil za to postavo, in da je za to postavo celó nekako govoril, da je enemu udu une stranke, ko je rekel, da on ne spozná, da bi ta postava bila na podlagi §. 19., odgovoril to: „jaz moram braniti vladni temelj, vladno stališče; vlada stoji na §. 19., in zoper to postavo iz tega sta-lišča nič nimam. Danes pa je gospod deželni predsednik drugače govoril, in tako vidimo, gospoda moja, kako v Avstriji gré, kako nam slovanskim narodom gré , da postava enkrat veljá, enkrat pa ne, tako, da se postava zmerom manj spozná in nazadnje zgine.
Dobro je meni znano, da, čeravno nas je gospod deželni predsednik lani podpiral tu, poročilo njegovo na Dunaj pa ni se vjemalo z njegovim govorom in da ni bila sankcijonirana postava naša. In kako je šio to? Čudno. Lansko leto smo to postavo tù sklenili, in, kakor sem rekel, se je nekako z nami vjemala deželna vlada; potem se je šolska postava dne 14. majnika leta 1869. na Dunaji sklepala in v njej ustanovilo, kako da ima veljati zastran učnega jezika v ljudskih šolah. Jaz in moji tovarši smo proti tej postavi protestirali, ker je zoper pravice deželnega zbora, sploh nepraktična in se ne dá izpeljati. Drugi so pa trdili, da §. 6. v tišti postavi se ni treba bati, da bi deželna postava potlej ne mogla ustanoviti, kteri učni jezik mora biti v ljudskih šolah. Vendar gledé na poročilo deželne vlade in gledé na ta §. postava ni bila potrjena.
Gospod poslanec Svetec je jasno in dobro v svojem razmotavanju pokazal, da je pravica naša tudi vte-meljena v §. 19. , kterega sem jaz v državnem zboru sicer v drugi obliki nasvetoval, kakor se je potem potrdil v državnem zboru, in to naj gospod dr. Zarnik izvé. Ne samo na §. 19., ampak na vse dotične postave se naslanja sedanja postava, in ko bi jih ne bilo, imamo še eno višo pozitivno postavo, ki je jako tehtna in odločljiva, in to je — narodno pravo, pravo našega naroda, po kterem ima naš narod pravico do svojega jezika v šolah. Ako se v naših šolah slovenski ne uči, bode se narod zatrl, poněmčil, in to je namen vsega današnjega postavodajstva. Ako se pošteno ravná z ljud-skimi šolami, ni treba druzega izreči, naj si bode v deželni ali državni postavi, kakor to: v ljudskih šolah je tišti jezik učni jezik; kteri je materni jezik otrók, ki hodijo v šolo. (Živa pohvala.)
Gospođa moja (proti desnici), ali imate zoper to kaj odgovoriti? Ni mogoce! Nobeden ne more nič vgovarjati, ako hoče, da se pošteno in pravično s slovenskim narodom ravná. Nobenega druzega sredstva za izobra-ženje ne more našemu narodu priporočati, kakor jezik narodov. Ako bi mi drugače ravnali, bi narod propadel; kdor tako ravnati hoče, tišti hoče narod ubiti!
(Živa ^pohvala.)
Če je pa vse to res, ali je mogoče, da bi se pri nas postava drugače glasila, kakor je ťíi §. 1.? Ali imamo drugod kakor na KoČevskem in v Weisenfels-u nekaj Nemcev? In s to malo trohico Nemcev mi Slovenci, ki smo od nekdaj v naši deželi in v taki množini, tako rahlo ravnamo, jim podajamo enakopravnost, kakor bi Nemci ne ravnali z nami, če bi mi Slovenci bili v taki manjšini. (Istina!) In potem, ko mi kočevske in weissenfelske šole izvzemamo , ali ni to ravnanje po principu, da mora materni šolarjev jezik tudi šolski jezik biti? Ali moramo po pravilu ravnopravnosti in pravice več za naše nemške vseljence storiti?
Ali tedaj vidite, na kteri strani je pravica? Mi smo to postavo na naravno in pravično stalo postavili. Vi pa jo podirate, se zoper narodno pravico, Vi, ki ste v taki manjini, horujete, ker Vam gre le za „nemštvo", naj tudi trpi naš narod!
Ce gospod Kromer pravi, da bi naš deželni zbor bolj mirno sklepal, da bi v Avstriji bolj mirno bilo, /ako bi inštrukcij ne dobivali iz Galicije, od Cehov itd., mu nasproti zakličem to, da res se ne vdá Galicija, se ne vdá ne Česka, ne Moravska, ter da se ne vdá Kranjska in ne vdajo se pokrajine slovenske sili germanizacije, in ker se ne bomo vdali, bode vedna vojska v Avstriji, in Avstrija ne pride do miru, Avstrija ne pride do krepkega stala, in tako bode Avstrija — ktero mi za svojo mater spoznamo — sama zamrla, ako se pravica ne zgodi vsem narodom. Se le potem, ako bodemo drug drugemu pravični, bomo mogli srečno in v mira prebivati v obmerju Avstrije. (Gromeča pohvala.)
Iz tega se vidi, kako daleč se pride, če se napačni principi sprejmejo. In tako , žalibog, je zdaj pri nas. Drugače so obetali sedanji ministri, da celó roke so podajali na to, da bodo pravični Slovanom in osobito Slovencem, — ali kako se godi! Vsakdanje skušnje nas uče, da je drugače, da se le „nemštvo" podpira, „slovanstvo" pa podira, da le veljá princip in sistema germanizacije; al s to sistemo mi ne gremo. (Gromeča
pohvala.) —
Ker je dr. Costa nasvetoval konec razprave, poprime še poročevalec dr. Bleiweis besedo in govori tako-le :
Poročevalec danes na mojem mestu ima v poslednji svoji besedi prav lahko stališče. Od ene strani so vsi vgovori nasprotne stranke prav na slabih nogah, od druge straní so se boritelji za pravično reč glasili izvrstno.
Trikrat že smo bili boj za narodne pravice v
šolah in uradnijah, gospoda moja, a malo srečni smo bili do zdaj. Godila se nam je, kakor se v avstrijski državi rado godi Slovanom — padli smo; pravica ni
dobila zmage na lastni, materni zemlji!
Se enkrat tedaj je stopilo isto vprašanje na javni oder; ali bomo srečneji, kakor smo do zdaj bili? — ne vem. Upanja, dokler sedanja sistema vlada, tudi jaz nimam celó nič (dobro, dobro!); — vendar narod-nemu zastopniku je dolžnost, da bije boj tako dolgo, da naposled pravica pride do zmage.
Kar je deželni gospod predsednik govoril o ne-kompetenciji naši, to so že dokazali gospodje pred-govorniki temeljito, da ni tako, kakor je on razlagal. Sam je přiznal, da je sporočilo jako logično osnovano,
da je tako napravljeno, da se člověku přikupuje — al čudo! rekel je vendar, da se stvar drugače dá raz-kladati. Gospodje predgovorniki so že dokazali, da se ne dá drugače obraćati, kajti poročilo se opira na tako jasna načela, da ni mogoče spodbiti jih brez so-íistike.	= v *
Kar je gospod deželni predsednik rekel zastran pedagogične krivice, je gospod dr. Zarnik že za-vrnil; jaz bi le še dodal to, da ne bo, ako nasvetovana postava obvelja, na nobeno stran krivice; ako pa se zgodi, kar mi zahtevamo, bode se še le popravila krivica, bode se še le vpeljala pravica; kajti to je gotovo — in oštro čuti moramo nad tem, da se ne zgodi — da se skozi šolska vrata lahko krade vedno huja germanizacija.
Reklo se je, zakaj bi odločba učnega jezika se ne pripustila šolskemu deželnemu svetoval stvu? Gospoda moja, jaz nimam prevelikega zaupanja do deželnega šolskega sveta. Res je, da se, nam od une strani pravi: „saj imate dva duhovna v njem". Al s tem, da imamo dva duhovna notri, še ni gotovo, da imamo duhovna taka, ki bota priznavala pravice naroda našega. Mi smo imeli prejšnji čas ,,sehuloberaufseher-ja", o kterem se po „okrožnici" njegovi ne more reči, da, če bi bil zdaj v šolskem deželnem svetovalstvu, bi tako varoval pravice naroda našega, kakor je treba.
Dalje pravi gospod Dežman: „saj imate v tem svetovalstvu dva učitelja, ktera bo nasvetoval deželni odbor;" al tudi s tema ni varnost narodnega našega jezika zagotovljena. Gospoda moja, človek se večkrat iz nenade zasukne; — misli se večkrat: „to je mož, trden kakor skala;" al zasukne se, in mahoma je ves drugač! (Klici: Klun.) Tedaj, gospoda moja, ne zana-šajmo se preveč na to, kdo da pride v šolsko deželno svetovalstvo. Postava le je edino trdno stalo, a ne to, da bi pravica odvisna bila od osebe same. Jaz se deželnega šolskega svetovalstva že za tega del bojim,, ker ga sem ter tje lahko inspiriraj o šolski inspektor ji. Naši inspektorji pa — ne vsi, tega ne rečem — al prav malo jih je, ki se mi dopadajo. Bila je zeló oštra kritika o njih v časniku „Vaterland," in, ako se prav spominjana, so jo „Novice" ponovile, — vendar od nobene javne strani ni bilo ugovora zoper njo. Zato se jaz zmirom bojim, da šolski deželni svèt ne bo stal na tistem stališču, kakor ga pravo národno, pravo slovenske narodnosti zahteva.
Kar je gospod Dežman že druzega omenil, to je bilo od vseh strani že tako přetřeseno, da meni že ni treba besedice več opomniti.
Kar je gospod Kromer rekel, ki se skličuje na zadnjo alinejo §. 19., da se ne sme po tem paragrafu sila goditi nobenemu narodu, da bi namreč moral učiti se kakega druzega jezika, mislim, da je na našem mestu pravo — ravno narobe. Po kteri pravici neki hočete slovenske otroke nemški učiti, ako nećete sile rabiti?	\	*
Iz vsega tega, kar sporočilo predlaga, gospoda moja, véje duh uma, kteri pripoznava, da omika naroda našega, kakor vsacega druzega je le mogoča, ako se mladež naša uči v maternem jeziku. O tem govoriti Še več pač je umnim ljudem nepotrebno.
Ako pa hočejo prihodnji učitelji zadostovati svojemu pokliču, morajo tudi popolnoma zmožni biti slovenskega jezika. Zato je zgolj konsekvencija, ako zahtevamo, da je v pripravniški šoli učni jezik slovenski, kajti le potem je v ljudski šoli učitelj sposoben učenja slovenskega jezika. Ako hočeš narodnost za-treti, udari s sekiro na šolo — to je goto\a resnica, zato, gospoda moja, vidimo, da ravno germanizatorji najbolj delajo na šole, da bi se spolnilo, kar je uzor
Velikonemcev ; čemur je, kakor je že dr. Zarnik omenil gospod Kaiserfeld izraz dal s svojimi besedami
y
ko
Ie
rekel
da nemško gospodstvo je naravska postava v Avstriji, „ž njim stoji Avstrija in ž njim pade Avstrija.
Gospôda moja, te besede od možá, ki je najbolji prijatelj ministru Giskri in ministru Hasnerju — moža. ki
je predsednik državnemu zboru, te besede imajo velik pomen, in mi mu moramo res hvaležni biti za odkrito
srenost njegovo. Prav zato pa tudi mi moramo toliko boljjunaški stati za pravice naroda našega v šolah, ker iz vsega vidimo, kakošni viharji še žugajo nenem-škim narodom v mnogojezični Avstriji.
Jaz bi bil mislil, da, kakor je šolska postava zdaj osnovana, jo morejo tudi gospodje na tej strani (na desnico kazaje) radostno sprejeti. Tako strogo smo se držali ravnopravnosti, da še maj hne pescice Weisen-felserjev nismo pozabili. Ljudski njihovi šoli smo dali pravico nemškega jezika, in ne je vzeli mestu ljubljan-skemu. Tudi gimnaziji ljubljanski nismo nikakor pra-
ostali dve
vice odrekli paralelnih nemških razredov gimnaziji naj bote samo slovenski.
7
naš
Ce pomislimo, koliko Nemcev imamo na gimna-
predlog. Koliko
poslednem šol-
" " 84
zijah naših, je res velikodušen neki imamo Nemcev v gimnazijah? skem letopisu vidimo v Ljubljani zaznamvanih
Nemcev, Slovencev pa 473 (čujtei čujte!
dr. Toman
pa kaki so ti Nemci!) — v Novem mestu je 153 Slovencev, a samo 2 Nemca (veselost), na Kranjski
gimnaziji je 69 Slovencev in 3 Nemci. (Čujte! dr. Toman:
kakošni so ti Nemci?) -
Zato gospodje na tej strani (na desnico kazaje) ! še enkrat se do vas obraćam z besedo : bodite pravični

Spomnite se besedi, ki jih je — ravno zdaj je 20 let
mož
govoril, kterega vi za svojega prvaka imate
Anastazij Grun
ko
Je
izdal
svoje
??
Volkslieder aus
Krain,"
pripoznavši s tem, da so narodne pesmi naše vredne, da jih izvrstni nemški pesnik sam prestavi. In, gospoda moja, kaj jeta vaš prvak rekel? Rekel je: ,,da se velika vprašanja, ki danes svet gibljejo, ne dajo za stanovitno razrešiti brez sodelovanja mogočne slovanské rodbine ; to kaže daleč slišni šum mnogovejnate
> a
slovanské lipe.
Gospoda moja, ne bodite gluhi ! saj slišiti že slav-jansko šumenje in vršenje, — naj Vam bode Anastazij Griin prerok, da brez Slovanstva ne
bodo se rešila važna vprašanja v Avstriji!
Ako hočete, da. mir se povrne v
našo
deželo, da nehaj o
razpori, odstopite od poti krivice, ktero ste do zdaj zagovarjali, ko ste narodu našemu kratili pravico v šolah ;
predlogu
podajte nam roko s tem, da pritrdite našemu
7
da sprejmete postavo, ktero vam danes
nasvctujemo! (Ziva pohvala.)
Ko je bila s tem splošna razprava končana, po tej pa tudi specijalna, se je glasovalo o postavi, v po-
slednjem listu navedeni, in sprej eta je bila z veliko
majhna množica na desni strani je glaso-
ve c i n o
vala nasproti
7)
ad majorem Germaniae gloriam.
Smešno je bilo slišati ugovore od nasprotne strani, da nimamo slovenskih knjig in učiteljev za slovenske sole, kakor da bi kje na svetu bili pisali knjige^ predno so imeli šole, in kakor da bi naši rojaki ne bi bili učitelji po vnanjih šolah! Kader zahtevamo slovenski
nauk v šolah, odbijajo nas s tem
7
da
pravijo
7
da
ni-
mamo šolskih knjig, in kader zahtevamo, naj se raz-
lagajo nauki v domaćem jeziku , za vračaj o nas učiteljev !
7
da
ni
lobarji bomo,
Tako se sucemo v eno mer v tistem ko-, v kterem Slovenec ne najde pravice. Videli kako bode vprihodnje.	•

Vrtec lepoznanski
Visoka pesem.
Zložil Jovan Vesel-Koseski.
(Konec.)
X.
Tvoje vse na vekomaj.
Tvoje je, kar zemlja v Ionu krije, Tebi gre, kar slavniga rodi, Ti si vir, ko sonca lesk zašije Vsim naslon, kar v oblu se verti. Tvoji so neskoncnosti prostori Krog
>
7
višav
7
skrivnosti globočin
7
Ticka čivk, in serafinski kori Lune svit, ko mrak ponoćnih tmin.
7
Tvoje je vse vidno in nevidno
7
7
Kar nebó, zvezdiše kar imá Dolzih dob, al hipoma izidno, Malih cen, al čisla večniga. Clovek čuj ! Ne zabi ! V roki vsako Suce on, kar bilo je, kar bo,
Volja mu je tekla ravno tako Kakor je na zemlji za-te šio.
7
7
Kaj treptaš, ko grom podnožje strese Piš divjá, neviht grozi vihar, Vražtvo vrè, končane snage zdé se
Ter pravíc nikomur več ni mar? Kaj derhtiš, hudobe ker zarotno Krog in krog pogin al kvar grozé ? Bog bedi, med nami ni samotno On za nas. in naše stiske vé.
7
7
7
Strah čemu ? ak pusto je življenje
Pot posut z bodečim ternjem cio,
Svet čertí pobožno tvoje mnenje, Ko de bič grozitve bi biló. Groza kaj ? ko s once dneva zgine Kaca tmin nasprot moli ti ost?
to v krasnim cvetj u mine in on le je krepost.
Kaj bahaš, ko ktera gladko steče
7
7
Upaj, sin ! Bog živi,
y
y
Slave vene ovije celo ti? Zvezdam ki vertenja pot nareče, Ti za mig razjasnul je oči. Bodi glup, al bodi svitla glava, Prah si le, ničesar le propast,
Ves njegov, — in njemu grede slava, Dvignul ak te hip je v motno čast.
Kaj groziš, ko serd napne ti kite,
V sercu ti zavrè minljiv pogum, Duh nakrat pokaže sredstva skrite, Kih do tam opazil ni razum?
S čim protiš? Kar žarno te navdaja ,
Te je le zadelo mem gredoč,
On je
vir
7
od njega ti prihaja,
Samo Bog, le on je pristna moč.
Vanj tedaj obérai, duša tužna,
Up
ni gled, ko vse te zapusti,
Spred ko zad posvetna pretba kužna S kvaram ti, s poginam cio grozi. Vanj zaup, ko vse bo spodletelo, Teh naslomb vihar ti ne podrè, V upu tem bo boljšati se jelo, Tudi zdaj on čudov Bog je še.
7
Upajmo v njegovo obraćanje On razvil bo gladko klone osod
Vredimo prilično svoje djanje,
Vari vsak pregrešnih se pomot. Tako bo življenje polno slada, Vernul nam nekrivde bo se raj Tekla zmir pravedno sveta vlada Bogu v čast in slavo vekomaj.
7
7
Iz i d.
?
Očetu Bogu čast! doveršeno je vse Zaúp je v njega bil, podpiral mi je delo Gotovo, tu al tam, zibavno, slabo je,
7
Početje v sebi pak je krepko dno imelo
In Bogu sinu čast! njegov je blagor bil. De perhli roki tej obneslo se je djanje, On upanja me je, on stalnosti ucil, Pokazal jasno mi slabosti zemskih stanje.
Ter Duhu svetim čast! on krepil mi je moc Mi dal spoznanja je potrebno šibko mero
p
7
Pobožnosti lesket v osereja motno noc, Podpihal vedno scer mi v jedru žarno vero.
Dopisi.
Iz Koroškega. / (Šolske reci; požari.) V zadnjem
dopisu sem omenil, kaj je naš deželni zbor v materijalni prid naših šol storil; naj tudi še vsled poziva Novic" povem, na kakošni stopinji je njih duševni stan. Mnogi učitelji se zeló trudijo národni duh in ljubezen do svoje domovine v srcih mladih učencev izbu-diti ~
7)
7
kaj vse to pomaga, ker se drugi sovražni elementi v to reč vtikajo, posebno pa občine na to vle-čejo, da se le tujščini boljše godi, jezik materni pa zanemari. Osupnil nas je že 1867. leta ukaz deželne vlade, kteri nemški jezik v vse naše šole vpeljuje ; raz-
jasnilo
se je
se
pozneje, naj se nemški jezik
na
naravni poti na podlagi maternega uči. Naši okrajni šolski inšpektorji to tudi spoznavajo in do zdaj
še v
tej je
reči ni
še
bilo nič napačnega slišati.
Žalibog
veliko občin, ktere zoper to delajo.
pa
9
da
*
naši
deželi bilo je letos več požarov
beljaški okolici je
nedavno neko selo pogorelo; veliko škode je napravil ogenj tudi v mestu Frizah.
Iz Maribora. — Občespoštovani rodoljub gospod kanonik dr. V o grin je po kratki bolezni umri 11. dne tega meseca.
Iz Celja 13. dec.
Radosten Vam naznanjam, da
je bil danes vrednik „Slov. Nar." gosp. Tomšič po po-
za
rotnikih, kterim je bil prof. Orešek prvomestnik nekrivega spoznan. Temeljito ga je zagovarjal dr. Razlag.
Iz Ipavske doline. 4. dec. (Cement namesti mar-
Matij a
melja; letina.) Preteklo poletje je postavil Ožbič, podobar iz Kamnika v Podkrajski cerkvi nad
Nemškutarski poslanci v vseh deželnih zborih na to delajo, da bi odločba učnega jezika v ljudskih šolah prepustila se občinam,
v
se
cem nasi
ljudjé
„brihtni", „praktični", ki vedó
kaj jim je treba!
nov véliki oltar iz angleškega cementa. Izdelan
je prav okusno v románském
log
Na Slovenskem
je menda Ožbič do zdaj edini podobar, kteri pri svo iih izdelkih cement rabi. Taki izdelki iz cementa
odi
I a m	HH^B a	m>
si za cerkveno ali drugo rabo, se na videz čisto nič ne razločijo od marmeljnastih, in so tudi v ozir trdnosti veliko boljši, nego vse druge take in enake reči iz lesa, mavca in ktere koli tvarine ali zmesi. Ce-
ment ni pobar
?
melj
ampak barve so po različnosti mar
umetno vmešane in vgnetene
v cement, ki se
7
da
po
se
7
rekel
tem z mnogimi kameni tako z brusi in olika sveti kot najčistejši marmelj. Posebno dobro bi izvrstno, je posneman pri o m en jenem oltarju marmelj kararski pri tabernakeljnu in pri podobah ob stranéh tabernakeljna; tu se ti kažejo raznotero z vite temno sivkaste žilice tako živo in naravno, kakor se le pri
so
pravem marmelju nahajajo. Tudi oblika podob , ki izdelane po nalaš in prav umetno napravljenih kalupih
je dobra
Sicer
se
vidij
kor, v vrhnjem delu oltarj
še razni drugi marmelj
po večem nabrežinski
7
ka
7
V
spodnjem pa domači rdeči, veroneški, franeoski in dr Prilegala pa bi se ocem barv, na kar bi se
imelo to šnj i
še omenim
da
Naj tu
umetniški razstavi v Ljubij
še veča različnost v sestavi pri drugem takem delu lehko ozir
Je
bil
na
Ožbič pri
gled postavil
77
madono" iz kararskega marmelj a, ki je bil tako dobro
posneman, da so se obiskovalci čudili, in je
bila
doba tudi po časnikih hvalj
po
Sploh se mora reči
da si veliko prizadeva izvrstni podobar Ožb
7
likor
je mogoče pri svojem
delu
ko-
predovati ; je pa
tudi pošten možak, ki svojim izdelkom previsoke cene
bo
za naprej
izdelkov ali za cer-
ne stavlja. Ker je marmelj silno drag, lés pa, še tako živo pomalan, in bogato pozlacen, vendar le lés ostane,
% *	m	1	m mm	m ^	m	«v*
si	m
kev ali sicer potřebuje, lehko s cementom pomagal. Naj dodam še par vrstic druzega zapopadka. Letošnj zima tudi Ipavcem ne prizanaša, te dni nam je burj
slednji, kdor tacih
spet nametala snega da j
tako silen
7
da
kaj
posebno okoli Ajdo
Vihar je bil v četrtek
hraste lomil
in je več z vinom obloženih voz ustavil ali pa prevr
7
gel
sta snegu
Al gorka tla m južno vreme,
hitro slovo dala, in spet pot odprla vinskim
ki je
topilo, bo
m mu
kupcem, ki nas letos od vseh strani obiskujejo sko vino je pa letos tudi dobro in stanovitno, j.xj. uiu do zdaj tudi cena ni previsoka. Letina je bila sicer srednj
po
nekterih krajih slaba, ker so
veliko škode
pravili vetrovi, ki so to zimo divjal
Slap pri Ipavi 12. dec.
Pri nas se hoje tre-
sejo na Nanosu, kajti bojijo se, zdaj pa zdaj pridejo sekire čez-nje, da jih posekajo. Vi ljubi bralci boste morebiti prašali, kaj je neki to? Odgovor je prav
kratek. Pri nas se nabirajo
podpisi, da
bi
se
gozd
na
Nanosu razdelil, da bi vsak posestnik svoj del imel. Nekoliko se jih je že podpisalo; občinskih mož se pa še ni nobeden podpisal. Vsi gledajo na župana, kedaj se
on podpiše, in takrat
mislimo
da hitro primejo
za crnilo vsi in se podpišejo. Že zdaj se pa veselijo
, da bi se gozd razdelil
oni možaki, kteri so svét dali
že pijejo po krČmah na dobro zdravje hoji ; pijmo ga pravijo — saj bo vse hoja plačala. Al žalibog! kaj boš
imel za kurjavo, kadar boš vse prodal?
e
zdaj
ker so si v svesti, da potem ostanejo med belimi ljudmí Slovenci zmiraj „zamurci", to je, da noČejo naravne poti do omike nastopiti,
kakor vsi drugi narodi, ampak se Semiti s par nemškimi besedami, strani ! vse druge potrebne vednosti pa v nemar puščati. Ta neumnost je sad dozdanje nemškutarije, in to bi nemškutarski poslanci še radi naprej vlekli; zato kliČejo: „pustite občinam, da same odločijo učni jezik". Kjer gré za zdržanje nemškutarije, ondi so tem poslan-
manjka drv in stelje , ker nimamo nič gmajne in tudi
ne lastnih borštev! Pogledimo 48. list „Novic" na 390.
Eden namestu vseh nepodpisanih. *)
Vzeli smo ta dopis v „Novice", ker je stvar važna; vendar je želeti, da se oglase se drugi in pretresejo to zadevo. „Novice1'
v druzih rečéh pa jih imajo za nevedne, neomikane, zaostale! Kdor niso zoper to, ako občine v to privolijo, da se gozdi razdelijo med
teh zvijac ne sprevidi, milovanja je vreden*
Vred.
take svoje lastnike, od kterih se za gotovo pričakuje, da bodo svoj

Iz Idrije.
9,4
Poleg
19. čitalničinih pravil na- stavljala
sceno
pravi idrijska čitalnica prihodnjo nedeljo 19. decembra se spet
zvečer ob 7. uri občni zbor, v kterega vabi uljudno stavljala gospodičina Gorjupova
ko je Judit umorila Holoferna; tu so oči prijemale junaske Judite, ki jo je pred
vse domače in vnanje družnike
čitalnični odbor.
monovo razsodbo Klerr
bila
Tretj
je po gospé Odij^vi, 6 in gospodu Filapiču izvrstno predstavlj
grupa „Salo
gospé
Novomesto 13. dec. — Pri volitvah mestnega od- ravno tako tudi 4. grupa „Krst pri Savici
i
v
kteri j
bora 10. in 11. dan t. m. so popoinoma zmagali do- Črtomir (gosp. Drenik) se odlikoval v krasni opravi;
„kazini" svoj národně melodije so spremljale to predstavo. Konečni
mači. nemškutarska stranka
centrum, je vlovila
ki
ima v
zastopnike, čeravno je vse žile
napenjala, da bi bila zmôgla. Ker že o kazini govo-
tabló
dom
;
spremljan s cesarsko pesmijo, pa je bil „za vero,
nm
y
naj povém, da je v veliki stiski, ker nima mladih
in cesarja"; vrlo
v sredi duhovnik z
lep
m
neki
je bila sestavljena ta grupa masnimi knjigami, na desni
gerichtsrath" z vso silo pritiska na vojak s cesarsko zastavo, na levi pa Sl
v
plesalcev
gospode avskultante, da bi hodili v kazinsko plešišče narodni obleki z narodno zastavo, s cesarsko navskriž
ti ako delat. Mar stoji kaj tacega v „gerichtsordnung-i ali gospoda „gerichtsratha" minister Herbst inspirira, da za kazino propagando delà? Zeló čudno je to, da možje pravice, ki bi morali nad vsemi strankami stati, vle-čejo s protinarodno kazinsko stranko! V Ljubljani smo
držano. Vsaka skúp
y
z umetnim ognjem
»u
morala se je po dvakrat in prva celó trikrat představ
y
ljati, tako živahna je bila vsem pohvala. Velika zasluga o teh predstavah gré pa tudi gosp. prof. Globočniku
ki
J*
razun prve skúp
vse druge predmetu jako
Brolicha in g. Kromerja zmiraj videli med nemško primerno in vrh tega lično osnoval. Dobro vemo
stranko v deželnem zboru, in v družbenih zadevah vi- pravo zadenemo, ako izrečemo želj
dimo druge le v kazinah. Mar to pomeni „verfassungs- krat predstavljale treu"? To vse so res dosti očitna znamenja, da v Av- dišču v kat. dobrodelni namen
y
da
9
te „žive podobe" in to
da
se se en-javnem gle-
striji še nismo do konca ustavnih kriz!
(Dramatično društvo) napravi svojo tretj o le-
Iz Ljubljane. t- Trgovska in obrtnijska zbornica tošnjo predstavo na javnem gledališči vnedeljov19. dan
napravila 10. t. m. redno sejo
tej seji se je po- t. m. in se bodete igrale veseloigra „Gospod Capek'
(
ročalo o proračunu stroškov za prihodnje leto. Sklenilo po poljskem grofa Aleksandra Fredra in že znana in
se je c. k. deželni vladi priporočati, naj dovoli srenji priljubljena opereta Ipavčeva „Tičnik".
Prva
igra je
Vrh v idrijskem okraju ustanovo 3 semnjev za blago prav dobra veseloigra, ki ima mnogo drastičnih polo-
ín živino.
Sprejeli so se predlogi
naj
zbornica skrbi; da
A. Hartmana:
se zniža vožnina. na železnici za
žajev 1866.
9
češpije, da
opereta pa je v dobrem spominu od představ Za nalogo Ljuboslave pridobilo je dramatično
se prenaredi poštni tarif društvo nadepolno mlado pevko gospodičino
N.
da
Po vsem se nam je nadejati zopet prav veselega ve-
čera, dramatičinemu društvu pa sijaj nega vspeha
kakor
kislo zelje, repo in
za denarne pisma in za pošiljanje robe, na izgled,
se prenaredi plačevanje na colnih uradih. Izrekla je	v»*«**»«	^«rwi
tudi zbornica na vprašanje c. kr. ministerstva kupčije, ga je imelo pri prvih dveh svojih predstavah. Zarad naj se še 5 let brezcolno vpeljujejo mehanične statve v aboniranih sedežev veljá to, kar je bilo že naznanjeno naše cesarstvo. Izvolita se za izvedenca v pravdah za- pri poslednji predstavi, rad tvoril in modelov gospoda Dobner iz Dvora in Pire iz Kranja. Konečno si je izvolila zbornica eno-
glasno za dopisovalne ude gospode: dr. J. Bleiweisa dr. E. H. Cos to, Leop. Jugovica v Kranji, Janeza Kapele v Metliki in Jožefa Zelena v Senožečah.
Gosp. M. Lipoid, poslanec mesta idrijskega
Novičar iz domaćih in ptujib dežel.
Presvitli cesar je v pondeljek z navadno sloves-
nostjo odprl državni zbor dunajski. V ogovoru svojem pozdravlja Njegovo Veličanstvo zastopnike obéh zbornic
se je odpovedal poslanstvu obžalujemo izstop možá,
9
zakaj ?
o LV v C« j	U	# 1/ W	1
Kakor ter Ju °Pominja velikih nalog, ki se imajo še rešiti
na-
ki
Je
našemu, tako pa se tudi zanašamo na domoljubje Idrij-čanov, da v prihodnji volitvi si volijo narodu našemu
slovenskemu pravičnega rojaka za poslanca.
(Veselica v pripomoč obleki revnih Šolskih otrók), ki jo je v nedeljo napravila katoliška družba v čitalnični dvorani, je lepo dosegla svoj dvojni namen: nabralo se je namreč 298 gld. za zimsko obleko 102 otrók, kterim se bode v nedeljo ob 10y2 ure dopoldne dělila v čitalnici, in iz vseh stanov obilo obilo zbrano občinstvo bilo je prav zeló zadovoljno s tem, kar je ta večer slišalo in videlo. Mlada gospodičina Žužekova je z ginljivim slovenskim
odprla „besedo", pri kteri so s tremi pesmami
čitalniški možki zbor z dvema
aj r ne vemo. ivakor J v^ . J ^"««u	^ iiuaju oc
bil delalna moč zboru poveduje jima, da bode ministerstvo poročalo o homa-
Mil uuiaiua LLIUO ijVJKJl U	• • 111	A •	t • i •	1*1	1	Iv	• t
tíjan dalmatinskih in o volilnem redu državnih poslancev. Cesar priznava potrebo, da se predrugači
K v	^	f W	w W V A.	1 4U JUL W v	V V& V t/ V/ J	\A V	U W	m W v^ JL vi ^ ^ w •
sedanja ustava, al pot te prenaredbe mora ustavna biti.
On želí, da bi
se porazumele nasprotne misli, ker nje-
govo srce ojema vse narode z enako odkritosrčno lju-beznijo. Konečno povdarja gorko sočutje, ki gaje na-
šel na potovanji svojem
duje, je bil cesar z navdušenimi slava klici pozdravljan
9
Kakor „Presse" pnpove-
9
govor njegov bil je le mlačno sprejet
9
ogovorom
gospá Ana Pesjakova zboroma in muzična kapela c. k. grof Huynovega polka z veliko hvalo pomagali. Glavni del veselega večera
vse iz-
pa so bile predstave vživih podobah vrstno osnovane in izvrstno izpeljane. Prvi tabló pred-
stavlja! je „vero, upanje in ljubezen
a
prekrasna skú-
na kakih
mestih se je čula pohvala; ministri obojne stranke so spisali prestolni govor tako diplomatično, da ni vstre-gel poslancem, ki se strogo držé decemberske ustave, a tudi nasprotnikom njenim ne. Govor cesarjev pa na-poveduje zbornicama ta predloga ministerská, ktera bosta, ako ministerstvo že pred ne odstopi, razrušila njegov obstanek, in to je upor dalmatinski in pa novi volilni red državnih poslancev. Sicer že „Presse" današnja pripoveduje, da je odstopil minister vojaštva
pina po grofinjah Wurmbrandovih osnovana in po njih samih in dveh otročičih (Schollmajerjevih) izvrstno izpeljana; res rajski je bil pogled! Druga grupa je pred-
)
delež
1
g
krb
ra v
1
i in
ej
k posp
že v ali. Če pa ima les kmalu ,,po grlu" steČi, potem pa bi nikakor ne priporočali razdelitev gozdov. Taki gospodarji nimajo kmalu nič, in cela dežela trpi ákodo.	:	Vred.
Kuhn in da vsi drugi ministri so v poslednjem mini sterskem zboru sklenili odpovedati se ministerstvu vendar misli, da to še ni prav gotovo, da pa vendar so dnevi ministrov šteti. Se vé da če bi svet plesal po godbi predsednika zbornice, kneza Karlosa Auersperga,
vojvode kočevskega, in pa nemške kazine pražke
cemberska ustava sodnému dnevu;
da
de-trobila
9
ostala tako dolgo,
časi so přetekli ko je merodajen
*
bil glas Schmerlingovega „prvega kavalirja avstrijskega". — Vsaki dan bode po vsem tem vážen za nas vse. Tega pa smo si tudi gotovi, da bojo naši slovenski poslanci zvesto svojo dolžnost storili, da se spolnijo besede cesarjeve v prestolnem govoru, ki pravijo, da se avtonomiji dežel ne razširijo meje tako, da bi država v nevarnost prišla, a tudi ne skrčijo tako, da bi upravi-čene zahteve posamesnih kraljestev in dežel škodo tr-pele kakor dozdaj. — V Dalmaciji miruje boj, al — kakor „Zukunft" piše — gré naši armadi, preslabo oblečeni in s živežem slabo preskrbljeni, prav hudo; iz-prva je griža nadlegovala strudene vojake, zdaj jih prijema mačúh (tifus) tako, da so že vse bolnišnice polně tacih bolnikov. Pravijo, da po boji in bolezni je gotovo že kakih 2000 vojakov konec vzelo. Radovedni smo, kako bode ministerstvo zagovarjalo tako zgubo, — kako bo odgovarjalo vprašanju: kako je to prišlo, da zraven
Magente, Solferina in Sadové smo dobili še Kotor? Wagner pa je še zmiraj deželni glavar, Auersperg vojskovodja in Franc paša okrajni! — „Vaterland" hoče za gotovo vedeti, da presvitli cesar potuje svečana
meseca v Rim, — in „Pešt. Ved." pišejo, da je ukazal Fischhofovo knjigo mu prinesti, brž ko je izvedel, da je prišla na svitlo.
Lisfnica vredništva. Gosp. Fr. P. v G.: Poslano oddali;
obljubljeno nam bo jako drago; prosimo tedaj!
Žitna cena
v Kranji 13. decembra 1869.
Vagán pšenice 5 fl. 71. — rží 3 fl. 30. — ječmena — fl. —. — ovsa 2 fl. 20. — soraice 3 fl. 80. — ajde 3 fl. 10. — prosa 3 fl. 20. — krompirj a 1 fl. 50. — fižola 4 fl. 48.
Zitna cena
v Ljubljani 11. decembra 1869.
Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. — — banaske 5 fl. 50. — tursice 3 fl. —. — sorsice 3 fl. 26. — rží 2 fl. 90. — ječmena 2 fl. 60. — prosa 2 fl. 60. — ajde 2 fl. 90. — ovsa 1 fl. 90 — Krompir 1 fl. 60.
Vabilo na naročbo „Movic" za 1870. leto.
Ker se letošnje leto bliža svojemu koncu in je nastopil zopet čas naročevanja časnikov, vabijo tudi „Novice" prijatelje svoje k naročilu za leto 1870.
Prihodnje leto nastopi nas list svoj 28. tečaj. To je „Novicam" najsijajniše spričalo, da delajo na korist narodu našemu. Zaupanje slovenskega naroda — o kterem dobivajo vsaki dan veselih dokazov — jim je trdna skala, s ktere se bojujejo za materijalni, v sedanjih časih toliko potrebni, pa tudi duševni blagor njegov. Y kmetijskem in obrtnijskem oziru še posebno moremo svojim bralcem prihodnje leto obljubiti mnogo novih važnih reči. V zvestem
delovanji na to dvojno stran jih ne moti niti krič nemškutarski niti krič peščice druzih, kteri najbolj živé od škandalov.
Prihodnje leto bode, kakor vsa znamenja kažejo, v političnem oziru zeló važno za Avstrijo, tedaj tudi za domovino našo. Šio bo za to, da zmaga v Avstriji federalistična sistema. Ker pa je večina deželnega zbora kranjskega, glavne zastopnice slovenskega naroda, v svoji resoluciji odločno zahtevala federalistično ustavo, tedaj se bodo ,,Noviceu, ki so vseskozi zagovarjale tako uravnavo Avstrije, tem lože borile za obveljavo njeno, ker so si v svesti, da imajo večino deželnega zástopa za seboj. Pod to zastavo jim ostane zedinjena „Slovenija" skoz
in skoz veliki vzor, kterega dozdaj večina kranjskega zbora ni hotela in ni smela oskruniti dati s tem, da bi bili štajarski, koroški, tržaški, istrijski in goriški deželni zbori soglasno in srdit o planili čez predlog kranjskega zbora o „zedinjeni Sloveniji" in kot ustavni organi jo s protestom pokopali. Ker tega z dobrim prevdarkom ni storil deželni zbor kranjski, tedaj niti vlada niti nihče drug ne more kazati na to, da „Slovenije" noče 5 deželnih zastopov. „Slovenija" tedaj, za ktero zo „Novice" že leta 1848. prve svoj glas povzdignile, še živí, in živi ne o s krunjena po protestih ustavnoveljavnih deželnih zastopov. „Novice" se tega radujejo in bodo tem lože pripravljale pot, da se ob pravem času vresniči, česar je živa želja vsacega rodoljuba. Zato se pa tudi z onimi, ki na vrat na nos hočejo prekucniti, kar je do zdaj bilo, in to še prekucniti hočejo celó po „ustavni poti" , ne spuščamo ♦ v noben prepir, ker nam niso še nikoli dokazali: kako naj bi se na poti ustave sedanje zgodilo to, v česar oni dandanes tiščé? ^
S temi vodili nastopijo „Novice" novi tečaj in vabijo narod slovenski k novi naročbi, zahvalivši se iskreno rodoljubom, ki so jih s peresom svojim podpirali preteklo leto, in prosé jih podpore tudi v prihodnje.
„Novice" z „oglasnikom" vred veljajo
po pošti za celo leto 4 gold. 20 kr. — v tiskarnici za celo leto 3 gold. 60 kr.
po pošti za pol leta 2 gold. 20 kr. — v tiskarnici za pol leta 1 gold. 80 kr.
po pošti za četrt leta 1 gold. 15 kr. — v tiskarnici za četrt leta — gold. 90 kr.
Za pošiljanje na dom v Ljubljani se za celo leto plača 36 kr. , za prenarejeni napis med letom 10 kr. Naročnina se pošilja tiskarnici Blaznikovi v Ljubljano.
Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.