Obdelovanje sončnic.
(Odgovor na vprašanje poslednjiga lista).
Akoravno je že dve sto let preteklo, kar je bila sončnica ali sončna cvetlica (Sonnenblu-me, helianthus annuus) iz Amerike v naš del sveta zanesena, in akoravno se je po vertih vsajena dobro sponašala, seje kmetova v civender niso kaj poprijeli, posebno zato ker je pre-težavno seme lušiti, kar se pa zgoditi mora, predin se olje iz nje preša, sicer lušine veliko olja na-se potegnejo. Luši se z zobmi ali persti, kadar je seme na soncu ali na zraku dobro posušeno bilo, pa nikdar ne v peči, de olje žaltovo ne postane. Na Nemškim lušijo seme tudi na malnu (Dinkelgerbmiihle), pa ta naprava je predraga in sitna.
Dva vagana semena dasta le en vagan izlu-š eni ga, ki 60 funtov tehta in 30 funtov nar žlahnejšiga olja za jed da. Za jed se seme merzlo preša; za svečavo pa naj se razmučkano seme nekoliko z vodo poškropi in pogreje. Ne-izlušeniga semena vagan vaga 45 do 50 funtov, ki da 10 do 15 funtov olja.
Sončnici se nar bolj prileze močna, vlažna in ilovnata zemlja. Seme se kot turšica v verste sadi, precej delječ saksebi; čas sejanja je okoli sv. Jurja, nar pozneje pa o trijacih. Po dve zerni se položite v eno jamo. Kadar nekoliko odraste, se okoplje in osipa. Na prahi se tudi dobro ponaša. Popolnama posušene sončnice se omlatijo, zernje se potem sčisti in preveja — in potem (kakor je gori rečeno bilo) izlušeno preša, kakor druge oljnate semena.             Vredništvo.
152