L. Habdtov :  Pozdravi ljubici.
401
naključje ali zla usoda, da so tisti slovenski otroci, ki so vzrasli v veselji in bogastvu, kaj radi zatajili materin svoj jezik in svoje koleno. Tudi pozneje je bila našemu narodu »krušna mati« največ kmetska hiša, katero nam je nekdaj tako nepozabno opeval naš Simon Gregorčič. Torej, kar brez skrbi na  Triglav! —
Slovogoj zopet zapiska na piščalko. Osem orlov sede tik njega na kamenito ploščo. Starček prinese iz rova stol-naslanjač, na katerem so navezane vrvi in verižice, ujarmi po štiri orle na desno in levo stran, vzame v roko dolgo šibo, sčde na stol in glasno za-brlizgne.
Orli dvignejo stol in ga odneso po zraku, kakor kaže starček s šibo zmer svojemu vzletu. Sumotno vofotaje ga spremlja na desni in levi strani nad sto velikih brkastih serov. Naglo se nes6 proti severovzhodu. Globoko v dolini se vidi temno bohinjsko jezero, okrog in okrog obrobljeno z visokim mecesnovjem, in še vedno grmi kakor nekdaj slap Savice v navpičnih stenah visokoskladnega Ogradnika. Izprevod beži dalje nad okroglimi planinskimi jezerci, kjer se v mirni črni vodi zrcalijo ogromne bele pečine, razmetane in nakopičene po grobotihi skalni puščavi med gorskimi velikani. Skoro se ustavijo na temeni  »snežnikov kranjskih siv'ga  poglavarja«.
Šopi in orli se razsedejo ob prepadih. Samorad in Plahtalič si izbereta vsak svojo skalo izmed groblje, v kateri je cesto cepila in krušila strela. Slovogoj pa stopi na najvišji rob, obrne se proti vzhodu, krepko si vzravna telo, katero je bilo prej videti sloko in šibko, in na slovesno resnih potezah razvnetega obličja mu ni več sledu suhoparnega jezikoslovstva in matore  starosti.
Molče se zamaknejo vsi trije v divni razgled.
(Dalje prihodnjič.)
Pozdravi ljubici.
aročil ribi sem pozdrave,                                     Naročil sem pozdrave ptici,
Naj  nese Zorki jih v daljave:                            Oj,  lahkokrili golobici:
Med  pdtem ribič sla ujel.                                    Med  potem jastreb jo je vzel.
Sedaj  pa pojdem sam v dolino, Ko najdem miljenko jedino,   ¦ V pozdrav  poljubim jo vesel.
Wff^
26