Politiški pregled. * Državni proračun za 1. 1908. še vedao ni dogotovljen, ker zahteva finančuo ministrstvo skoraj v vseh oddelkih črtanje večjih zneskov. Vsega skupaj bi iinančni minister rad izčrtal okrog 100 milijonov kron. Finančni miuister je v polnem obsegu pritrdil edino proračunu trgovskega ministrstva. * V dalmatinskem dežclncm zboru je predlagal poslanec Biankini, naj se povodom cesarjevega jubileja pomiloste vsi emigranti, ki so iz kakršnegakoli vzroka prišli v konflikt z vojaškimi zakoni. Isti poslanec je predlagal naj se prizna veljava na zagrebškem vseučilišču napravljenim študijant. Predlog je bil sprejet. Zanj so glasovali tudi Italijani. * V moraTskem deželnem zboru pozivljejo Nemci vlado, naj nastopi proti Cehom, da ne bodo vplivali na starše, naj ne vpisujejo svojih otrok v nemške šole. Posl. B e r a u je dokazoval, da dežehii šolski svet nemško strankarski. Kritikoval je tudi ined Oehi in Nemci sklenjeno spravo. * V štajerskem deželnem zboru je bil predložen proračun splošnega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1908., ki znaša 420.000 K, dočim je znašal 1. 1906. še 286.552 K, .1. 1905. pa samo 145 500 K. * Koroški deželni zbor je razpravljal o računskih zaključkih za leti 1905. in 1906. L. 1905. je znašal preostanek 217.07757 K, 1. 1906 je pa zmanjkalo 20.987-62 K. Deželaje dolžna 6,898.211 K, * V nižjeaTstrlJ8kem deželnem zboru so sprejeli volilno reformo. Posl. Seitz je očital krščansko-socialni stranki, da ni izpolnila obljube glede splošue ia enake volilne pravice. V splošni kuriji voli Dunaj še 10 poslancev več. Za Dunaj v tej kuriji zadostuje triletno bivanje in starost 24 let. Tudi volilna dolžnost je sprejeta. * Solnograški deželnl zbor je izvolil jubilejski obbor, ki naj pripravi vse potrebno za cesarjev jubilej. Med predlogi sta bila načrt za nov lovski zakon in zakon za ustanovitev kmetijske šole v Solnogradu. * 0 jugoslovanskem mlnistru. Predsedaik dalmatinskega deželnega zbora dr. I v č e v i c , katerega ime se je tudi imenovalo med kandidati za jugoslovanskega rainistra, izjavlja, da mu ni znano, kako so mogle nastati vesti o jugoslovanskem ministru in kako je prišlo pri tem njegovo ime v kombinaeijo. Ako bi se sploh kdaj lotila vlada tega vprašanja, bi naletela na velike ovire že zaraditega, ker sede jugoslovanski poslanci v dveh klubih ter bi se oba kluba težko zedinila za ministrskega kandidata. * Volitve t rusko dumo. Dne 14. septembra so se pričele volitve v tretjo dumo. Zaradi novega volilnega zakona pri teh volitvah ne bo nikjer prodrla ljudska volja. Radikalai elementi so popolnoma potisnjeni v kot, pa tudi kmetje ne pridejo do veljave. Volilna agitacija je skrajno ovirana. Volilni oklici, seznamki kandidatov in govori niso dovoljeni. Posebno hud udarec je nova volilna instrukcija za kadete, ki niso legitimirami, a mestnim upravam je naročeno, da smejo glasovnice dajati le legaliziranim strankam. Glasovnice, ki jih niso izdale mestne uprave, niso veljavne. Vkljub vsemu temu terorizmu imajo opozicijske stranke trdno upanje na zmago. * Zopet miroTiia konferenca. Pri mehikanski vladi so zborovali konzuli vseh srednjeameriških republik ter so sklenili, da se skliče kmalu v "VVashington mirovna konferenca. * Ogrsko. Eumunska poslanca Vajda in dr. Popovies sta se mudila na Dunaju, da bi pridobila posredovanje Avstrije, da bi ogrski Saksi izstopili iz koalicije ter se vsi neraadjarski elementi združili pod vodstvom poslanca Vajde. Ta je tudi že posredoval pri hrvaško-srbski koaliciji, naj bi se hrvaška delegacija v ogrskem parlamentu pridružila narodnostni stranki. — Minister notraDJih del, grof Andrassy, je opustil prvotno namero, da bi svoj načrt o splošni volilni pravici p'redložil najprej iau-' nicipijem in posebni enketi, temveč predloži načrt direktno državnemu zboru, in sicer najpozneje meseca novembra. Nažrt, ki je že popolnoma izgotovljen, temelji na prineipu, da ima volilno pravico vsak 24 let star moški, ki zna brati in pisati. Volilci, ki so absolvirali srednjo šolo, se uvrste v poseben razred. Druga kategorija obsega take samostojne obrtnike, ki delajo s pomočniki. Ves načrt pa je izdelan tako, da zagotovi nadvlado mad- jarskemu elementu. — Grof Apponyi je povedal klubu neodvisne stranke, da ogrska vlada kot nadomestilo za zvišanje kvote zahteva ustanovitev užitniuske črte, in železniško zvezo z Nemčijo pri Anabergu, toda avstrijska vlada odločno zavrača te zahteve. Bančno vprašanje se je iz pogajanj sploh izločilo. Na vprašanje poslanca Molnarja. kako stališče zavzema napram bančnemu vprašaDJu, je odgovoril grof Apponji: »Finančm položaj Ogrske je sedaj tako slab, da bi bila neumnost in blaznost, sedaj le misliti na ustanovitev samostojne banke. Ako se bo finančni položaj izboljšal, potem se tudi temu vprašanju približamo." Končno je izrekel Apponyi prepričanje, da se nagodba gotovo dožeDe, ker je sploh za obe državni polovici boljša kakorjebila Szella-Korberjeva. * Slladočeški poraz t Pragi. Novi poraz Mladočehov pri državnozborskih volitvah v Kraljevih Vinogradih je stranko jako potrl. V tem volilnera okraju je mnogo uradništva, državnega in zasebnega, ki je prej složno volilo ministra dr Fofta. Ko je ta odložil svoj raandat, se je pa v nekaj mesecib. tako izpreobrnilo mnenje volilcev, da je proti Mladoeehu inženerju Karbusu zmagal radikalec Ohoc, dasi šele pri ožjih volitvah, a je vendar za 300 glasov nadkrilil Mladočehe. Mladočehi zvračajo krivdo na pomanjkljivo strankarsko organizacijo in na izdajstvo uradništva. Agrarci pa prav iz srca privošeijo ta poraz Mladočehom ter pravijo, da je to plačilo za njihovo oholnost in neznačajnost. Tako se je število mladočeških poslancev zopet za enega skrčilo. * Papežera cnciklika. Papeževa ravnokar izišla enciklika proti modernizmu naglaša, da je postal modernizem za cerkev resna nevarnost, zato je papeževa glavna dolžnost, da nastopi proti modernizmu. Potem ukazuje: 1. Pouk v šolastični filozofili in teologiji se mora v zvezi o pozitivni teologiji in drugih predpisanih študijah podajati v vseh seminarjih in katoliških vseučiliščih v pristnem katoliškem #hu. 2. Moderaisti ue smejo pouSevati v seminarjih in katoliških vseučiliščih. 3. SkoTje morajo kot zastopniki sv. stolice skrbeti, da duhovniki in yerniki ne pridejo v dotiko z modernim tiskom. 4. V vsaki škofiji se mora ustanoviti cenzurski kolegij, ki mora nadzorovati katoliške tiskovine, brez škofovega dovoljenja ne srae duhovnik voditi časopisja, a nadzorovati je treba tudi duhovščino. ki sodeluje pri časopisju. 5. Duhovniški kongresi so prepovedani; v vsaki škofiji mora biti nadzorovalni svet proti modernim zmotam in škof mora o tem poročati papežu. * Justična reforma t Macedoniji. Turška vlada se je zaupno poučila o programu mactdouske justične reforme, kakršno so predložila poslaništva prizadetih velesil ostalim evropskim velesilam. Turžka vlada hoče glavne to6ke programa že vnaprej izvesti, da vzame veljavo tujitn reformam. Seveda bodo Djene reforme le polovičarske, a odklanjala bo vsako tuje umešavanje. * Deloranje rusklli reTolucijonarjeT. Od leta 1005. do razpusta druge dume leta 1907. je padlo kot žrtve ruskega terorja nič manje nego 44.020 oseb. Statistika o teh žrtvah govori dalje sledeče; od strelov iz revolverjev in bomb je bilo ubitih 19.144 oseb, od noža iu drugega orožja 2381 oseb, samomorov je bilo 1350, a ostalih 20.704 oseb je bilo težko in lahko ranjenih, od teh je 441 oseb podleglo za ranami. Največ je padlo žrtev v osrednji Rusiji, potem pa na Kavkazu, potem v Finski in Poljski, a najmanje pa v Sibiriji, to je samo — 2268 oseb. Po poklicu je bilo ubitih največ vojakov in redarjev (12.953), potem židov (7969), članov nerne čete", raornarjev uraduikov itd. Razen tuh so bili 4 ministri, 13 generalnih guvernerjev podguvernerjev ter generalov.