GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ ASNIK ŠTEVILKA 6 LETO XV IMP Glasnik izdaja Delavski svet SOZD IMP — industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.935 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 1 Rij j) KONGRES SAMOE PRA VLJALCEV JUGOSLA VIJE * * - ' ' '* t* ‘ - Nova spodbuda za razvoj samoupravljanja V vseh tozdih in delovnih organizacijah so ocenili doseženo stopnjo samoupravnih odnosov Od 16. do 18. junija bo v Beogradu kongres samoupravljalcev. Tudi v IMP, tako kot v ostalih delovnih organizacijah v vsej Jugoslaviji so se Priprave začele že pred časom. Prav te dni družbenopolitične organi-*ac*je in delavski sveti obravnavajo osnutek kongresne resolucije. Dva člana našega kolektiva se °sta kongresa udeležila kot de-legata. To sta Martin Kosmina in Janez Vodenšek. Z obema smo j* Pogovarjali in ta zapis objav-irJatno na tretji strani. | 'f . O ugotovitvah in sklepih iz S™ Javne obravnave osnutka resolu-?je žal ne moremo pisati v tej številki, ker so razprave ravno v ^eh, ko moramo oddajati gra-divo v tiskarno. Lahko povemo le, da so družbenopolitične orga-nizacije in samoupravni organi v Vseh tozdih pripravili natančne Programe kongresna dejavnosti. Zasnova javne razprave ni povsod enaka, ker so jo različne delovne organizacije in tozdi prilagajali svoji specifiki. Koordinacija predsednikov sindikalnih konferenc v delovnih organizaci- IPKO je prikazal svojo plastično cisterno Lani so v tozd IPKO “odpeč začeli z razvoje® plastične univerzalne 4»00 litrske cisterne, namenjene za prevoz pitne y°de oziroma vode za gašenje požarov. 29. maja letos je bila demonstracija ^menjene cisterne na dvorišču gasilske brigade v Vojkovi ulici v Ljubljani, kjer so navzoče seznanili z “Porabo cisterne. Cisterna je bila od 2. do 5. junija •etos razstavljena v Kranju “a sejmu Sredstev in “Preme, njena uporabnost Pa prikazana na akciji t^NNP v Celju 5. in 6. ju-tt,ja. Na sliki: prikaz ci-, terne na dvorišču gasilske brigade. j ah in tozdov, ki imajo sedež v Ljubljani, bo poskrbela, da bodo akcije usklajene. Tudi v Klimi Celje so naredili natančen program kongresnih razprav. V četrtek, 4. junija so sklicali skupno sejo družbenopolitičnih organizacij v tozdih (izvršni odbor sindikalne organizacije, OO ZK, predsedstvo mladine in predsednik delavskega sveta), kjer je bila prva obravnava resolucije, ki je opredelila smernice za razpravo. Sledila je razprava v samoupravnih delovnih skupinah. Javno razpravo bo strnil delavski svet, ki bo tudi zbral vse pripombe. V Livarju so pri organizaciji javne razprave izhajali iz ugoto- vitve, da je prišel osnutek kongresne resolucije dokaj pozno in bo težko doseči, da ga bodo zares preučili vsi delavci. Zato so pripravili tudi povzetek gradiva, s katerim so bolj plastično opozorili na najpomembnejše točke. Skupaj s povzetkom pa so objavili tudi povzetke sporočila jugoslovanskih livarjev kongresa samoupravljalcev. To sporočilo je pripravilo združenje jugoslovanskih livarjev. Večna 4. strani 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 % 4 % 4 4 4 $ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 *4 4 4 li Proslava Dneva mladosti v domžalskem srednješolskem centru Boljši časi ne bodo prišli sami od sebe Dejavnost naših TOZD in delovnih organizacij je takšna, da jo trenutne razmere v jugoslo- IZ VSEBINE: • IMP bo začel proizvajati sprejemnik sončne energije. Ne samo enega, kar dva različna tipa. Toda ali res potrebujemo oba? stran 3 • Ob koncu šolskega leta smo obiskali domžalski Center srednjih šol. Povedali so nam, da težko najdejo dovolj fantov, ki bi se hoteli šolati za kovinarje, strugarje ali monterje. Zaenkrat še ne kaže, da bodo imeli z začetkom usmerjenega izobraževanja več učencev. stran 6 • V delovni organizaciji IKO se je 25 delavcev s tečaji ob delu usposobilo za delo v kovinski stroki. stran 6. • Planinci ne mirujejo. Glavna dogodka v prihodnosti: tabor ljubljanskih planincev 14. junija in izlet na Triglav, za katerega objavljamo razpis. stran 7 vanskem gospodarstvu še posebej prizadenejo. Podatki o štirimesečni realizaciji (objavljamo jih na drugi strani) kažejo, da nekateri TOZD kar precej zaostajajo za planiranim obsegom proizvodnje. Še slabša je struktura, ki je naša tabela na 2. strani sicer ne prikazuje: pri vseh TOZD in delovnih organizacijah naraščajo stroški hitreje od planiranih, kar pomeni, da nam ostaja manj dohodka in čistega dohodka. Toda številke ne morejo pokazati vse problematike, ki se kaže na tržišču, še manj lahko pokažejo naloge in usmeritve, ki nam lahko odpro pot v boljše čase. Zato smo opravili nekaj programov, da bi lahko vsaj malce osvetlili, s kakšnimi problemi se trenutno srečujejo nekatere IMP-jeve dejavnosti. V. d. pomočnik glavnega direktorja Uroš Korže je najprej opozoril na glavne trende v jugoslovanskem gospodarstvu, ki vplivajo na naše gospodarjenje: • Prvi pomemben trend je bistveno zmanjšanje investicijske dejavnosti v vsej Jugoslaviji. To je delno posledica planskih usmeritev, ki so pri investicijah bolj zadržane, saj je bilo ocenjeno, da je ravno pretirana investicijska poraba eden glavnih virov naših gospodarskih težav — tako inflacije kot zunanjetrgovinskega primanjkljaja. • Druga trenutna gospodarska značilnost pa je, da se je likvidnost gospodarstva — še posebej v Sloveniji — poslabšala. Zaradi težav z likvidnostjo pa investitorji gradnjo nekaterih objektov ustavljajo, pri drugih pa popravljajo projekte (beri: krčijo investicijsko opremo) ali pa podaljšujejo roke. Vse to pa nam povzroča težave. Pri tem se bo vsak seveda vprašal, koliko časa bodo trajale te neprijetnosti. V gospodarstvu je težko biti vedeževalec, toda Uroš Korže opozarja na analize različnih institutov, ki preučujejo gospodarska gibanja in se vsi strinjajo v napovedi, da se bodo ■ za vse tiste delovne organizacije, ki se ukvarjajo z investicijsko izgradnjo, zadrege do konca leta še povečale. To pomeni, da boljši časi ne bodo prišli kar sami od sebe, ampak se bo treba krepko potruditi. Lahko bi rekli, da so nas boljši časi v preteklosti razvadili. Prejšnja leta so bile potrebe po montaži ter proizvodih serijske in individualne opreme tako velike, da se s prodajo res ni bilo treba truditi, ker so kupci kar sami hodili k nam. Pri tem smo zanemarili ravno tiste naloge, ki bi nam omogočile, da bi se v kriznih obdobjih hitro prilagodili potrebam tržišča. Konkretno: — Bistveno premalo smo vlagali v razvojno dejavnost. — Naši programi so se prepočasi prilagajali spremenjeni strukturi povpraševanja. Nadaljevanje na 2. strani ' ■ k S * S s N s % * * s * * k k k k k k k k k k I 4 4 4 4 4 4 4 4 !! 4 4 !! 4 4 E k Letošnji dan mladosti ^ so učenci IMP proslavili k na igrišču tozda Izobraže- ^ valnega centra v Domža- k lah. Proslavo, na kateri je ^ bilo preko 400 učencev k IMP, je pripravila tovari- ^ šica Jelka Kovač z učenci, k ki sodelujejo v kulturni ^ skupini tozda Izobraže- k valni center. V programu ^ proslave so sodelovali še k pevski zbor IMP in h ar- ^ monikarska skupina iz k glasbene šole Domžale. ^ Udeležence proslave je k pozdravil Antun Balent, ^ sekretar OOZSM tozda k Slavnostni govor je imel k pomočnik generalnega di- ^ rektorja za pravno sa- k moupravno področje Aleš ^ Čerin. O pohodu slavne k XIV. divizije, ki jo je vodil ^ komandant Stane, je spre- k govoril predsednik domi- ^ cilnega odbora XIV. divi- k zije Viktor Cvelbar. k Vrsta športnih tekmovanj Mesec maj je bil naporen za naše športnike, saj so se v tem mesecu zvrstila številna športna srečanja. Najprej so se pomerili pingpongaši, nato kegljači. Ob dnevu mladosti so v Domžalah odigrali šahovski turnir v malem nogometu. 30. maja pa je bilo v Celju sozdovsko nogometno prvenstvo. Zgoraj prizor s finalne tekme, spodaj ekipi obeh finalistov: Klima Celje, ki je zmagala (svetlejše majice) in tozd Dvigalo. Poročila objavljamo na 7. in 8. strani. Nadaljevanje s L strani Stroški rastejo, mi pa vse težje prodajamo svoje izdelke in storitve Zanemarjen je bil marketinški pristop v poslovanju. To se kaže v dejstvu, da zelo slabo poznamo tržišče, kar velja tako za sprejemanje obstoječih proizvodov kot za potrebe tržišča po novih proizvodih. Razen tega v IMF nimamo povsem definiranih "stališč, po kakšni poti prodajati naše storitve, oziroma izdelke. »To, da še nimamo strategije, kako bomo razvijali prodajo, je po mojem trenutno ključni problem IMF,« pravi Uroš Korže. Značilno za IMF je, da zaradi razpršenosti ne izkoriščamo prednosti, ki bi jih imeti kot velika organizacija. Če posamezni tozdi ati delovne organizacije vsaka zase nabavljajo strateške materiale (pločevino, cevi) so v podrejenem položaju nasproti velikim proizvajalcem in vsak zase niso sposobni zagotoviti združevanja dela in sredstev s proizvajalci na dohodkovnih osnovah. Dejstvo pa je, da od istih materialov živi mnogo tozdov in bi IMF kot velik kupec lahko dobil določene bonitete, oziroma bi si vsaj zagotovil bolj redno oskrbo. Tudi s kadrovsko situacijo v zadnjem času ne moremo biti zadovoljni. V zadnjem letu in pol število zaposlenih pada, zlasti v montaži. V tem nismo nič drugačni od gradbeništva, ki zaradi manjšega obsega dela tudi zmanjšuje število zaposlenih. Manjka nam visoko-strokovnih kadrov Naložbe v zidove ne morejo dajati pravega učinka pri investiciji, da niso najpomembnejši zidovi, pač pa nova tehnologija, nov izdelek, novo tržišče.« Kar se naročil tiče, kažejo analize, da jih je dovolj — seveda v povprečju. To pa ne pomeni, da smo lahko brez skrbi, kajti naročila so vse manj zanesljiva. Kot smo že rekli, pesti delovne organizacije nelikvidnost, pa zato z deti zavlačujejo, kar za nas pomeni, da se kljub sklenjenim pogodbam realizacija slabša. Upadanje števila zaposlenih samo na sebi ne bi bilo nujno slabo, pravi Uroš Korže, če bi pri tem dosegali strukturne premike — večjo strokovno usposobljenost in angažiranost tako v proizvodnji kot v režiji. Toda IMF v strukturi strokovne usposobljenosti zadnjih pet let ni dosegel nobenih premikov, Najbolj deficitarni smo ravno pri visoko izobraženih delavcih in pri vrhunskih strokovnjakih, ki bi jih potrebovali v razvoju. Teh kadrov je že tako ali tako malo, razen tega pa odhajajo iz gospodarstva v negospodarstvo — v upravne službe, samoupravne interesne skupnosti, na carino. Najbolj kadrovsko deficitarni smo na področju razvoja. Analiza zaposlovanja v raznih službah kaže, da je razvojna dejavnost zadnja leta capljala na mestu, medtem ko so druge službe zaposlovale nove ljudi — nekatere celo več, kot so določale sprejete usmeritve. Trenutna gospodarska situacija seveda terja zlasti skrben premislek o novih naložbah. Ugotavljamo, da povpraševanje po naših izdelkih ni ravno zanesljivo. Ali bomo gradili nove tovarne izdelkov, za katere ne vemo, kako jih bomo prodajali. Uroš Korže pravi, da je v sedanjem položaju bolj pametno investirati v razvoj in v prodajo (pri prodaji sta dve poti: razvoj celovite prodajne dejavnosti od raziskav tržišča do neposredne prodaje; druga vse bolj izražena potreba pa je, da bi našim kupcem zagotavljali kredite.) IMF je doslej večinoma gradil lastnim denarjem. Problem IKO: Prodaja se ustavlja Delovna organizacija IKO je bila pretekla leta vajena povečevati proizvodnjo za 40 do 50 odstotkov letno. Letos pa je drugače — po štirih mesecih pa so zaostali tako za lansko proizvodnjo v istem času kot za planiranim obsegom. Dosegli so le 92 odstotkov načrtovane realizacije. Direktor te delovne organizacije Lado Mazovec je podrobneje opisal probleme, ki se pojavljajo pri posameznih programih in tudi razčlenil vzroke težav. Poglejmo po tozdih: — Trata ima dva proizvodna programa: črpalke in avtomatiko za regulacijo ogrevanja in klima-tiziranja. Ta tovarna je kot najstarejša najbolj pod udarom sprememb na tržišču. Problemi so predvsem pri avtomatiki. — Protitočni aparati in posode za visoke tlake, ki jih izdeluje tozd ITAK, so perspektiven program. Motnje v proizvodnji pa nastajajo predvsem zato, ker je na domačem tržišču težko dobiti kvalitetno pločevino in cevi. — Na uspešnost SKIF proizvodnje rovokopačev in nakladalcev vplivajo cene jugoslovanskih proizvajalcev traktorjev in drugih elementov, ki jih vgrajujejo v te stroje. Naproti tega tozda so usmerjeni predvsem v proizvodnjo za boljšo kakovost, pri čemer, kot pravi Lado Mazovec, ugotavljajo, da jugoslovanske tovarne, s katerimi sodelujejo, relativno hitro sledijo potrebam. — IPKO, Podpeč je najmlajši tozd v tej delovni organizaciji. Ima dva proizvodna programa. Prvi so posode iz armiranega poliestra za procesno, kemično in ostalo industrijo. Program za proizvodnjo hrane, konkretneje oprema za pitališča svinj ima po dveh letih zatišja spet precej interesentov. Vendar pa bi kupci radi blagovne kredite, ki jim jih ne more ponuditi, kar ima preveč denarja vezanega v zalogah. Če torej strnemo, ugotovimo dvoje: Precej manjše povpraševanje po izdelkih, ki jih proizvaja ta delovna organizacija in stalne težave pri oskrbi z repromateria-lom, tako kar se tiče količine in ie bolj kvalitete. IKO sicer za svo$o proizvodnjo relativno malo uvaža (le 5 do 10% repromate-riala je iz tujine) vendar pa so njegovi jugoslovanski dobavitelji močno vezani na uvoz. To velja tako za železarne pri proizvodnji jekel, kot za kemične tovarne, iz katerih dobivajo barve. Zaradi pomanjkanja repro-materiala pa niso le težave v sami proizvodnji, pač pa nedokončani izdelki vežejo tudi ogromno denarja. Celih serij izdelkovne morejo končati in poslati v prodajo, ker jim manjka le kak sestavni del. Vemo torej, kakšne so težave, ki pestijo IKO, zdaj pa poglejmo, zakaj je do njih prišlo. naših investicij pa je, da smo ostajali na pol poti — mnogo denarja smo dali za gradbene objekte, vendar ta denar ni dal pričakovanih rezultatov, ker smo bili bolj zadržani pri sredstvih za~ opremo. Še bolj pa so bila zapostavljena vlaganja v razvoj novih izdelkov in v prodajo. »Dejstvo je, da še vedno nismo povsod uveljavili pravilne miselnosti pri naložbah, namreč prav v tem eden od problemov. Visoka stopnja inflacije namreč požira prihranke ki jih kolektiv daje na stran za razširjeno reprodukcijo. Zaradi tega in ker najemamo le malo kreditov, naše tovarne zaostajajo v razvoju. Še večja nevarnost je, ker ne moremo slediti razvoju strojne opreme, da bi bili lahko konkurenčni na domačem tržišču, da o tem, kako je sodobna oprema pomembna za konkurenčnost v tujini, sploh ne govorim.« Kot že rečeno, je to najbolj čutiti pri programu avtomatike. »Na Trati smo v dvajsetih letih razviti še tri generacije izdelkov, vendar zdaj, ko se intenzivno pripravljamo, da bomo začeti proizvajati četrto, ugotavljamo, da smo še vedno eno do dve generaciji za svetovno tehnologijo in proizvodnjo. Ne, da ne bi vedeti, kaj se dogaja okrog nas, niti ne, ker ne bi znati ati ne bi imeti ambicij ujeti korak s tujimi proizvajalci, ampak ker nimamo denarja. Že leta se vrtimo v relativno ekstenzivni ekonomiki, avtomatika pa ekstenzivnosti ne prenese«, opozarja Lado Mazovec. Inflacija, ki zmanjšuje vrednost privarčevanemu denarju, visoki davki in prispevki, ki požirajo akumulacijo — to so dejstva, na katera kolektiv nima vpliva. Vendar pa niso vse težave samo posledica zunanjih vzrokov. vzponov in padcev, bilo je že več gospodarskih reform, toda sedanje restrikcije so gotovo ene od najhujših. Prav je, da se nekaj naredi, da bi preusmerili gospodarske tokove, vendar pa je vprašanje, če zmoremo, kar smo si zastavili kot cilj in ali ne bo druga skrajnost preveč zavrla razvoj. Prvi opozorilni znaki so: izredne težave z repromateria-lom, padec življenjske ravni in težko privajanje na soodvisnost med delom in nagrajevanjem.« htevalo premestitve delavci) »Pripravljamo načrte, da nekaj delavcev prestavili v o! viru delovne organizacije, nek pa jih bomo usposobili za rodna dela in opravila. Tako čunamo, da bomo stabilizacijsk zahteve s skupnimi napori vsi dejavnikov v tozdih izpeljali btf večjih pretresov,« pravi La* Mazovec. Toliko o preusmeritvi pr* p0| zvodnje. Morda jim bo na 'Jej , Prodajati je vse težje »Jugoslovansko tržišče je zadnja leta sprejelo vsako blago in kolikor ga je bilo. Vzrok sta prevelika investicijska in osebna poraba. Strinjam se, da je nujno spraviti ponudbo v sklad s povpraševanjem,« pravi Lado Mazovec. »Velika zaposlenost ter investicije — to je ljudi posredno odvračalo od dobrega gospodarjenja, varčevanja, prizadevanja za kvaliteto. Zakaj bi se trudili, če je pa bilo vse še vnaprej prodano? Iz tega izvirajoča socialna varnost v širšem in ožjem prostoru ni rodila pričakovanih rezultatov in naše tovarne prepočasi razvijajo novo tehnologijo, reda je premalo in disciplina šepa — vključno s čuvanjem premoženja.« Ko govori o širših družbenih dimenzijah stabilizacijskih prizadevanj, pravi Lado Mazovec: »V preteklosti je bilo že več Seveda pa nisva kramljala le na splošno, pač pa je povedal tudi, kaj ima v načrtu IKO, da bi splaval iz kočljive situacije: »Mislimo, da jej še vedno osnovno vprašanje kakovost. Predvsem se trudimo, darfci naši izdelki po funkcionalnosti in obliki ustrezali standardu in potrebam naših ljudi. Spodbujamo inventivno delo, uvajanje boljših konstrukcij, varčevanje z materialom. V naši delovni organizaciji uvajamo razvojne skupine, v katerih niso samo poklicni razvijalci, pač pa tudi konstruktorji, analitiki, kooperanti in delavci iz neposredne proizvodnje. Delo teh skupin je že obrodilo prve sado- način uspelo doseči načrtoval |e, realizacijo. Slabo pa kaže z oselgan nimi dohodki. Prihodek, kot >eoni rečeno, zaostaja za načrtovani!^ stroški močno prehitevajo, b,-nujno pomeni, da zmanjkuje d* a narja za osebne dohodke. so nekje na povprečju IMF. »F , polletja bomo še zdržali,« Pr*Tst Lado Mazovec, »toda po šesvj3 mesecih grozi nevarnost, “r bodo morati nekateri osebne d^°j hodke znižati.« ve.« Zakaj bi delali to, česar trenutno nihče ne kupu- Tehnološke izboljšave in razvoj novih izdelkov, to je perspektiva, situacija na tržišču pa bo terjala tudi hitro prilagoditev proizvodnih programov. Zakaj bi delali izdelke, ki jih trenutno nihče ne potrebuje? To pa bo za- Vendar bo to znano šele P ti1 polletnem obračunu, ko bodqjL,0 netočnih analizah tržišča in vst .*eč okoliščin, ki vplivajo na prodaj1^0 sprejeli odločitev, če bodo spt^811 menili letošnji plan ali ne. L® ‘ječi, Alchrom — stroški stejo dosti hitreje od pi\k0 hodka poi Velj Cia Tudi Alchrom se ne mote . svojimi poslovnimi rezult;i, 1 ravno pohvaliti. Celotni priliv de k je v treh mesecih res za L1 odstotka večji kot v istem ča*J0 Fakturirana realizacija za april 1981 lani, stroški pa kar za 45 odsth. tl 3l*V| Brez aluminacije ne moremo držati koraka s tehnološkim razvojem »Naše tovarne so se razvile glede na potrebe slovenskega tržišča«, pravi Lado Mazovec. »Mislim, da ie dobro, ker smo se ves čas razvijali z lastnimi sredstvi in lastnimi razvojnimi programi. ‘Toda če updšteVamo še druge okoliščine,’vidimo, da je Realiz. Plan" (v 103din). : < Izvršitev Indeks izvršit* 1981 4 mes. april "april 4 mes. 4 mes.1980 let.pl (5:1) pL 4m. (5:2) pl.aps (4:3) i DO, TOZD 1 2 3 4 5 6 7 8 9 KLIMAT 396.000 119.300 33.000 14.818.120 98.805.817 87.292.541 25 83 45 TIO 300.000 93.300 25.500 17.617.840 81.005.843 78.411.141 27 87 69 i PANONIJI ■765.000 292.000 78.000 72.241.330 255.587.497 167.738.320 33 88 93 i TRATA 580.000 176.400 49.500 29.977.146 150.314.636 198.001.544 26 85 61 _1Q2_ 96 15 j, ITAK 145.350 50.200 13.100 13.960.073 52.328.810 46.156.449 36 .104, SKtP UTO 386.560 "114.180 118.318 19.272 • 39.921 10.000 38.212.703 1.456.339 119.368.866 131.274.725 24 71 IKO 1.226.090 364.190 112.521 83.606.261 333.100.942 375.432.718 27 92 74 ISNL 413.000 134.081 38.287 40.444.305 145.874.239 109.853.183 35 109 106 i HVA 155.000 48.100 15.600 9.685.885 43.382.042 52.573.767 28 90 62 VIPO 48.375 15.958 4.000 3.732.246 15.950.738 . - . 33 100 93 IBK 79.800 26.126 6.676 8.327.096 29.372.546 22.117.262 37 112 125 i LIVAE. 696.175 224.265 64.563 62.189.552 234.579.565 184.544.212 34 105 97 IP 470.949 147.800, 38.300 38.376.544 148.305.246 121.446.600 31 100 100 1 MP - SFRJ 261.297 81.002 21.426 22.987.375 83.699.600 65.332.599 32 103 107 X - inoz. 12.500 - - - 1.056.814 - 8 - KLIMA SFR} 732.246 228.802 59.726 61.363.919 232.004.846 186.779.199 32 101 103 X KLBR - skupaj 744.746 - - 61.363.919 233.061.660 186.779.199 31 - - X INŽ 92.056 30.200 7.600 3.179.519 16.718.255 23.393.245 18 55 42 ra 67.000 22.008 5.716 4.024.669 17.838.581 17.581.568 27 81 70 1 ZAST 165.000 52.808 14.024 9.660.000 46.526.525 56.128.930 28 88 69 AICH 117.558 30.012 5.512 9.881.593 34.463.752 24.167.774 29 115 179 X IC 15.297 5.460 1.365 1.507.766 5.767.124 4.881.822 38 106 110 X JZIP 456.911 140.488 34.217 - 28.253.547 121.314.237 126.153.359 27 87 83 12 - PD 11.140 102.178 716.720 57.275 6 — IMP SFRJ 8.836.889 2.825,792 772.286 653.744.568 2.662.357.186 2.334.392.681 30 94 85 1 JMP skrpaj 9.242.767 — ' — * — 2.694.91». 682 2.337.975.748 29 X 9l!o SITO flUoi 'fe S , Il„ vy.-yy.-v.-K njegovim delovnim pogori"111 ter njegovemu vsestran- tn°gočeno, da se vsestransko veljavi z delom in z rezultati a kot delavec, samoupravljali!^ ln človek. Tako je bilo doslej ihC^liko narejenega, da si preko 17U ,0 učencev IMP, ki se priprav-čaf'9-!0 za različne poklice pridobi jt/trezna znanja in spretnosti za a .' ^stojno delo. ovLvPeliral je na učence, naj se j, 1° 'n dobro pripravljajo za svoj W*c, za samoupravljanje in za , dostojno življenje. Dejal je, n le njihova posebna naloga razvoju, ki je naravnan da je vsakemu delavcu I mladinski organizaciji, v Ustava knjig o Titu Dnevu mladosti ^ tozdu Izobraževalni center °Qižale so za dan mladosti prislinili v učilnici razstavo knjig in .J?11) o Titu in ob njegovi smrti. Ustavljene knjige so last Izo-aievalnega centra in so učen-j_2J'™ na razpolago za njihovo izo- '^aljevanje z 2. strani) jjj ‘ad pa je Alchrom v prvih treh lOtpičcih vložil komaj petino tega je imel v poslovnem skladu v istem času. Ij^uktura Alchromovega prijal"?** se je precej pokvarila, saj 'h °hodek običajno znašal 48 do ^ odstotkov celotnega prihod-il t Pa le 40. Poslabšala pase lWert SO se surov*ne zares ° Podražile. Dvomilime- 1^ C l nerjavečo pločevino so v l^L ,e*n prvem tromesečju pla-C’?1' Povprečno po 67,67 di-l^^ .ldlogram, letos pa 102,84, iZJ fi?“metrska pa se je podražila 'taih 7 na dinarja kilo- ^asa bruto osebnih dohodkov ^ ■1,3 v treh mesecih za odstotek El*?1 manjša. Osnovo so ja-sicer povečali za 15 od-jjJL*°y, vendar jim je obenem zmanjšati nadure za peti-]0jPa so se neto izplačani osebni °dki dvignili le za 4 odstotke. okviru katere lahko uresničujejo svoje cilje in interese. Predsednik domicilnega odbora XIV. divizije Viktor Cvelbar je, kot je povedal v uvodu svojega govora, prišel na proslavo na povabilo predstavnika tozda Izobraževalnega centra in ZZB Domžale ter udeležence proslave seznanil z nekaterimi svojimi spomini z borbene poti in življenja štirinajste divizije, ki je bila ena od prvih partizanskih divizij v NOV Slovenije, ki je bila ustanovljena sredi julija 1943. Na padle borce te divizije, njene boje, akcije in pohode spominjajo številna obeležja na območju Slovenije. Nekatere slovenske krajevne skupnosti so si za svoj praznik vzele pomemben dogodek enot XIV. divizije na njihovem območju. Nekaj šol, muzejev, pevskih zborov, mladinskih pohodnih enot si je nadelo imena te divizije ali njenih enot. Preživeli borci omenjene divizije in njenih enot so še danes zelo aktivni na gospodarskem, političnem in drugih področjih. Z recitacijami so v programu sodelovali učenci Izobraževalnega centra. Sledila je podelitev knjižnih nagrad, ogled razstave o življenju in delu tovariša Tita, pa športni del praznovanja tega dne in po končanih športnih prireditvah še ogled partizanskega filma Most. MARIJA PRIMC Naš program za Interklimo Zagrebška Interklima je razstava, ki ji IMP glede na njeno vsebino že po tradiciji posveča posebno pozornost. Letošnja Interklima bo od 15. do 19. junija. IMP bo na tej razstavi predstavil kar pestro paleto proizvodov in med njimi tudi nekatere novosti. Poseben poudarek bo dan elementom za izkoriščanje sončne energije. Razstavili bomo: posebne regulacijske ojačevalnike, prenosnike toplote v obliki podpostaje (skupek elementov z avtomatiko in črpalko) in sprejemnik sončne energije. Vendar pa to ni vse. Na Interklimi bomo prvič pokazali sodobno grajen radialni ventilator, namenjen za variabilne sisteme v klimatizaciji in tudi za višje pritiske. Nadalje bomo pokazali klimatsko napravo za uporabo v bolnišnicah, kjer imamo opravka s posebnimi predpisi. Imamo tudi povsem nove sisteme regulacijskih naprav za ogrevanje in klimatizacijo. Med strešnimi ventilatorji bomo pokazali specifične izvedbe za višje temperature in obratovanje v eksplozivnih atmosferah. Prvič bo tudi pokazan zaprti sistem hladilnega stolpa, ki je namenjen predvsem industriji. Pokazali bomo tudi nekatere specifične elemente za distribucijo zraka, kot so sistemi vpihovalnih šob. S področja dušenja zvoka pa bomo razstavili visokospo-sobne dušilne elemente — tako zvočne kulise kot dušil-nike zvoka. L. J. Ali potrebujemo dva sončna kolektorja? Samo z velikimi serijami bomo lahko konkurenčni Za mnoge strokovnjake je sončna energija energija prihodnosti. Zato ni nič čudnega, če kar precej jugoslovanskih tovarn dela načrte, da bi proizvajale sprejemnike sončne energije (sončne kolektorje), ali pa jih že proizvaja. Zdaj se v to bitko vključuje tudi IMP in sicer z dvema sprejemnikoma sončne energije in dvema sistemoma za izkoriščanje sončne energije. Gre v bistvu za to, da je idrijski TIO razvil še svoj sončni sprejemnik, čeprav sodeluje tudi pri izdelavi sončnega sprejemnika, ki ga bodo sestavljali v Klima tu. Zdaj se seveda odpirajo vprašanja ali to pomeni medsebojno konkurenco in medsebojno bitko dveh delovnih organizacij znotraj IMP. Vsi prizadeti, ki smo jih vprašali za mnenje, pravijo, da ni tako. Se pa ocene, kaj pomenita ta dvojnost, seveda precej razlikujejo in je ta trenutek težko podati povsem dokončno sodbo. Bodo pa misli, ki sta jih povedala direktor TIO -Idrija Pavle Troha in svetnik generalnega direktorja IMP Stane Završnik najbrž pripomogle, da si bo vsak bralec lahko ustvaril jasnejšo sliko. Direktor TIO Idrija Pavle Troha pravi naslednje: »V Idriji smo že pred letom in pol začeli razvijati naprave za izkoriščanje sončne energije. Ne razvijamo samo sončnih kolektorjev, pač pa je naš cilj razviti popoln sistem, ki bi bil uporaben v individualni gradnji in družbenem sektorju. Smatrali smo, da moramo razviti takšen sistem, ki bo enostaven, oziroma, ki si ga bo lahko stanovalec montiral sam. Zato ga bomo tudi prodajali tako, da ga bo uporabnik lahko naročil pri nas v obliki paketa. Da smo se odločili za tak razvoj je vplivalo tudi dejstvo, da IMP TIO Idrija v okviru obstoječih proizvodnih programov raz- W^ruga plat številk v - 3>/jj0| er>dar številke kažejo slabši 3V °Zaj, "kot je v resnici, pravi 'iwr°mov d*rekt°r Zoran Kos. nifcv em ko se je celoten priho-gC r°s povečal le za 7,1 odstot-7(iL’?!?a Je fakturirana realizacija jjjL 3 odstotkov večja. Toda pre-»jjri Poslov so realizirali konec esečja, pa tudi likvidnost iVi,°v.n'h organizacij se spet tako da vsi računi še niso ' ftVnani- e! je, naročil je manj. Že lani jjt .Scela upadati, letos so se še Zrnanjšala. »Toda zaenkrat n' bati, da bi nam zmanjkalo Trenutno imamo pa skle-Pogodb za šest do osem 7'Dfavecev dela, kar je ravno ffl B v Pravi Zoran Kos. ji i pa se usihanje naročil Jjjta v vse ostrejši konkurenci 96 °u. Omenili smo že, kako Alch P°dražil material, vendar ne more tega povsem 8 *tifaiti'",“uin z navijanjem cen, vse bolj očitno postaja, da janf er*m delovnim organizaci-t^anjkuje dela, v takih siti-z3*1 pa seveda ne gledajo na k, samo da imajo kaj za LOJZE JAVORNIK d«lai Prototip sprejemnika sončne energije SSE-80 so razvojni inženirji pripravili skupaj s strojno fakulteto Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani, s katere je pri tem načrtu sodeloval z nami dr. Peter Novak. Sprejemnike sončne energije bo sestavljal Klimat v svoji tovarni na Vojkovi cesti. Sedanje kapacitete zadostujejo za proizvodnjo 15 do 20.000 sprejemnikov letno, morda tudi za 30.000, če se bo pokazala potreba. Čeprav so sprejemniki sončne energije nedvomno novost, kaže, da graditelji novih objektov kar resno računajo s tem virom energije. Že pred začetkom redne proizvodnje smo namreč prodali 600 sprejemnikov prve serije, po podatkih, ki so nam jih dale razne projektantske organizacije, pa v načrtih, ki jih pripravljajo za nove stavbe računajo že na 5.000 naših sprejemnikov sončne energije, pravi ing. Vinko Kuder. Sprejemnik sončne energije SSE-80 je primeren za: — ogrevanje bazenske vode, — ogrevanje sanitarne vode in — kombinirano ogrevanje sanitarne vode in vode za ogrevanje prostorov. In kakšen je IMP-jev sprejemnik sončne energije SSE-80? Ima aluminijasto ohišje. To ohišje je izolirano s poiiuretanom z aluminijasto folijo. V ohišju je lamelni absorber iz bakrenih cevi premera 12 mm in aluminijastih lamel, ki imajo kar 13 kvadratnih metrov bruto površine. Cevi so povezane z zbiralnikom iz bakrene ali jeklene cevi premera 15 do 25 milimetrov. Nad absorberjem je 4 milimetre debelo steklo. Sprejemnik sončne energije SSE-80 bo stal 12.714 dinarjev. Vendar pa za izkoriščanje sončne energije ni dvolj zgolj sprejemnik, pač pa je treba vgraditi več sprejemnikov in še druge naprave. Konkretno za pripravo sanitarne vode za enodružinsko hišo v Ljubljani bi potrebovali 6 sočnih sprejemnikov. Kompleten sistem za ta namen bi stal okrog 10.000 dinarjev. Z začetkom proizvodnje sprejemnika sončne energije SSE-80 pa se IMP-jevo delo pri izkoriščanju sončne energije nikakor ni končalo. Naša razvojna služba je že razvila protitočni menjalnik toplote PT 80, ki je izpeljanka iz našega že poznanega toplotnega menjalnika in bomo za proizvodnjo uporabljali že obstoječo tehnologijo. Preizkusi menjalnika toplote PT 80 so končani, dali so dobre rezultate, zato lahko pričakujemo, da se bo proizvodnja teh naprav začela v drugi polovici letošnjega leta. Konkurence pri proizvodnji naprav za izkoriščanje sončne energije ne bo manjkalo, saj ima cela vrsta jugoslovanskih proizvajalcev namere, da bi razvijala tovrstne izdelke. Toda svetnik glavnega direktoija sozda IMP Stane Završnik opozarja, da ima IMP pred svojimi domačimi konkurenti nekatere prednosti: — IMP lahko nastopa s kompletno ponudbo za velike in male objekte — začenši s projektom, sam dobavi vse elemente, ki jih lahko tudi vgradi. To je pomembna prednost zlasti pri velikih objektih. — Druga prednost so odlične karakteristike sprejemnika sončne energije IMP-Kiimat. Kot pravi Stane Završnik, je. ta sprejemnik izdelan po najsodobnejši ameriški tehnologiji in po svojih karakteristikah prekaša celo izraelske kolektorje, ki sicer veljajo za najboljše na svetu. polaga praktično z vsemi polizdelki, ki so se sestavni del sistema za izkoriščanje sončne energije. Sistem, ki smo ga razvili, preizkušamo v Idriji že leto dni in lahko rečem, da so rezultati pozitivni in tudi smatramo, da bodo porabniki — tako individualni kot družbeni graditelji zainteresirani za naš sistem. Doslej o razvoju tega sistema še nismo podali širših informacij, ker smo smatrali, da je treba prej pripraviti ustrezno prospektno-teh-nično dokumentacijo. Obenem pa imamo edinstveno priliko za predstavitev tega našega sistema na Interklimi v Zagrebu, ki se bo začela 15. junija. TIO Idrija: sistem za izkoriščanje sončne energije bomo usklajevali z drugimi Res je tudi to, da moramo sistem izkoriščanja sončne energije usklajevati na nivoju sozda. Zato na nivoju sozda deluje skupnost, ki se je za prezentira-nje sončne energije na Interklimi dogovorila, da bo predstavljen tako sistem IMP za izkoriščanje sončne energije, v katerem bo vključenih več temeljnih organizacij sozda IMP, na drugi strani pa predstavljen tudi sistem TIO Idrija kot sistem za individualno vgrajevanje. Smatram, da je prav, da se ta problematika usklajuje na nivoju sozda, posebno še zato, ker je nujno, da sistem izkoriščanja sončne energije predstavlja sistem IMP in ga kot takega pre-zentiramo tudi na tržišču. IMP TIO Idrija s svojim sistemom v nobenem primeru ne odstopa od sistema IMP, čeprav je vzporedno s Klimatom Ljubljana razvijal svoj sončni kolek-tor. V kolikor bo kupec zahteval v okviru sistema IMP TIO Idrija kolektor Klimata Ljubljana, je jasno, da bo Idrija ta kolektor v sodelovanju s Klimatom vključevala v svoj sistem. Že do danes smo dosegli pozitivne premike v sodelovanju s Klimatom Ljubljana, saj določena dela za kolektor Klimata opravlja TIO Idrija. Skratka so dogovori, ki kažejo na dobre medsebojne odnose in skupno sodelovanje pri opremi za izkoriščanje sončne energije,« je končal Pavle Troha. O problemu dveh sprejemnikov sončne energije smo se pogovarjali tudi s svetnikom generalnega direktorja sozda IMP, Stanetom Završnikom. Najprej je utemeljil zakaj so naprave za izkoriščanje sončne energije za nas tako pomembne: Mnoge naše izdelke lahko prenesemo na področje sončne energije »IMP ima v svojem proizvodnem programu vse sestavne dele, ki se koristijo v energetiki. To so: črpalke, avtomatika, armature, toplotni aparati. Ti elementi pridejo z nekaterimi majhnimi spremembami v poštev tudi za izkoriščanje sončne energije. Dodati pa jim je seveda treba še sprejemnik sončne energije. Sprejemnik sončne energije je nov sestavni del, za katerega smo se dogovorili, da ga bosta skupaj proizvajala TIO Idrija in Klimat — Ljubljana. TIO Idrija namreč že ima tehnologijo za izdelavo ohišij, sam toplotni menjalnik pa je izdelek Klimata. Sprejemnik sončne energije naj bi sestavljali v Klimatu — Ljubljana. Za prodajo individualnim kupcem je treba opremo prila- goditi zahtevam tržišča. Za to potrebujemo večvalentne grelnike — akumulatorje sončne energije. Opremo za izkoriščanje sončne energije se individualnim kupcem običajno prodaja kot paket vseh potrebnih sestavnih delov. Na letošnji Interklimi od 15. do 19. junija bomo pred paviljonom razstavili cel sistem za izkoriščanje sončne energije, ki bo tudi deloval. To bo skupen eksponat sozda IMP, v katerem bodo vgrajeni sestavni deli, ki jih bodo izdelali Klimat — Ljubljana, TIO Idrija ter IKO, tozd ITAK. In sicer sodelujeta pri izdelavi sprejemnika in prenosnika sončne energije Klimat in TIO. TIO bo prikazal večva-lentni grelnik — akumulator, ITAK pa bo prispeval avtomatiko in črpalke. Eksponat bo sestavil TIO Idrija. Iz sestavnih delov tega eksponata je tudi približno razvidno, kako naj bi si tozdi delili/delo pri proizvodnji naprav za koriščenje sončne energije. Morali pa bomo še precizirati tudi delitev programa toplotnih aparatov in posod za izkoriščanje sončne energije, ker nam na tem področju še marsikaj manjka, še zlasti, če gledamo široko potrošnjo, ki zahteva specifične izvedbe toplotnih aparatov.« Če hočemo velike serije, se bomo morali odločiti za en kolektor Iz povedanega sledi, da je dogovor glede sprejemnika sončne energije precizen: pri izdelavi IMP-jevega sprejemnika sončne energije sodelujeta Klimat in TIO, končna montaža je v Klimatu. Vendar kot že rečeno, obstaja še en sprejemnik sončne energije, ki ga izdeluje TIO sam. V zvezi s tem je Stane Završnik povedal: »Spreje- mnika sončne energije Klimat in TIO Idrija sta po konstrukciji popolnoma različna, zato so različne tudi njune zmogljivosti in tudi cene. Konkretno: sprejemnik, ki ga sestavlja Klimat, ima precej boljše karakteristike, sprejemnik TIO pa je cenejši. Vsi dosedanji usklajevalni sestanki so izzveneli v noto, da bi moral IMP ponuditi en sam sprejemnik sončne energije, ki bi bil grajen na podlagi sodelovanja idrijskega TIO in ljubljanskega Klimata.« Toda v resnici bo očitno drugače. Vsaj na začetku se bo na tržišču poleg IMP-jevega sistema za izkoriščanje sončne energije pojavil TIO še s svojim sprejemnikom sončne energije. Kot je dejal Stane Završnik, sta oba sistema zelo različna. Očitno ima TIO prav, ko ocenjujejo, da je njihov primernejši za prodajo individualnim kupcem. Verjetno lahko pričakujemo vsaj v začetku dokajšnje povpraševanje po novih izdelkih. Zakaj bi potem tarnali, ker imamo dva sončna kolektorja? Ali ne bi bilo pametneje napeti sile, da bi prodali čimveč obeh in bi si tako ustvarili čim trdnejši položaj na tržišču? »Verjetno bo povpraševanje po sprejenikih sončne energije, zlasti v obmorskih krajih, zares takšno, da bi lahko prodajali sprejemnike dveh tovarn,« pravi Stane Završnik. Toda tržišče se bo kasneje umirilo, pričakujemo lahko dokaj ostro konkurenco, zato bo v perspektivi nujna zahteva po enotnem sprejemniku sončne energije, ki bi ga IMP delal v velikih serijah, saj lahko le velika serija zagotavlja konkurenčno ceno. Da bi reševali takšne probleme, nameravamo v okviru sozda IMP organizirati skupnost, v kateri bodo proizvajalci elementov za izkoriščanje sončne energije. Doslej smo se usklajevali na osnovi sestankov in stikov direktorjev, oziroma vodstev tovarn, ki delajo na teh programih. Teh sestankov je bilo kar precej,« je dejal Stane Završnik. Lojze Javornik Pogovor z delegatom za kongres samoupravljalcev Martinom Kosmino Uspešen boj za gospodarsko stabilnost je pogoj za napredek samoupravljanja Priprave za tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije so v polnem razmahu. Tako kot verjetno vsi drugi delegati, tudi Martinu Kosmini ne manjka dela, saj se udeležuje številnih pripravljalnih sestankov in predkongresnih razprav. Te razprave sicer še niso končane, vendar smo ga prosili, naj za Glasnik odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z bližnjim kongresom. Za začetek — kaj kot samoupravljale in kot delegat pričakujete od kongresa samoupravljalcev? »Vsekakor tretji kongres samoupravljalcev in vsa aktivnost pred njim in po njem predstavljajo priložnost za poglobljeno oceno samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov, ki smo jih vzpostavili v letih po sprejetju Ustave in Zakona o združenem delu. Skozi javne razprave, ki se bodo vršile v vseh delovnih sredinah bodo delavci na podlagi pripravljenih poročil razpravljali o osnutku resolucije. Primerjali bodo stanje, kakršno je v njihovih delovnih sredinah z izhodišči, ki so postavljena v osnutku resolucije. V tem trenutku je težko oceniti kakšna bodo konkretna stališča teh razprav v delovnih organizacijah IMP-ja znano pa je, da se vsi odgovorni na razpravo temeljito pripravljajo, k čemur je vsekakor pripomogla velika predkongresna aktivnost. Ugotoviti moramo, da nam je bilo preverjanje naše samoupravne organiziranosti in družbenoekonomskih odnosov že v Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije Beograd, 16. do 18. junija preteklem obdobju stalna naloga, kateri smo posvečali kar največ pozornosti. Škoda je, ker razgovor vodimo pred razpravami, saj bi bilo mnogo bolj zanimivo govoriti o zaključkih, ki jih bodo delavci sprejemali na svojih sestankih. Nasploh bo treba v teh zadnjih predkongresnih dneh še marsikaj postoriti za to, da bodo razprave kar najbolj kvalitetne. Zavedati se moramo, da časa ni na pretek, čemur je kriv tudi rok v katerem je bil osnutek resolucije objavljen v javnih občilih.« Kot ste sami rekli, kongres obvezuje delavce (obenem pa je tudi posebna priložnost), da ocenijo doseženo stopnjo samoupravnih odnosov. Kaj vi pravite za samoupravne odnose v IMP-ju še posebej glede na to, da je naš sozd tako velik in kompliciran organizem? večjega dohodka in pogoje v katerih bodo delavci ekonomsko bolj motivirani. Na tej osnovi naj bi se povečale možnosti zadovoljevanja delavčevih osebnih in skupnih potreb ter krepila ako-mulativna in reprodukcijska sposobnost organizacij združenega dela.« Večja produktivnost je tudi eno osnovnih sestavin in ciljev razvijanja samoupravnih odnosov. Kako vi gledate na to? » Dviganje produktivnosti dela in učinkovitost poslovanja sta osnova za povečanje dohodka, kar je temeljni motiv. Razširjati bo potrebno samoupravne odnose, v katerih se bo moral kot oblika uveljaviti delež v skupno ustvarjenem dohodku in prihodku reprodukcijsko povezanih organizacij združenega dela. Vemo, da so se v naši sestavljeni organizaciji že močno uveljavili takšni odnosi. V zvezi s skupnim prihodkom naj omenim predvsem samoupravni sporazum, ki so ga temeljne organizacije združenega dela sklenile s temeljno organizacijo posebnega pomena. Ta sporazum se je tudi v praksi že dodobra uveljavil, seveda pa lahko ugotavljamo tudi pomanjkljivosti, ki jih vsebuje (premalo konkretno izdelana merila za udeležbo v skupno ustvarjenem prihodku). Iz tega osnovnega sporazuma izhajajo sporazumi, ki bolj konkretno opredeljujejo razmerje med ve-čimi temeljnimi organizacijami, ki izvajajo dela na istih objektih. Vsekakor so ti sporazumi nadaljnji korak k uresničevanju zamisli o dohodkovnem povezovanju med temeljnimi organizacijami v okviru sestavljene organizacije.« V predkongresnih pripravah ste se še posebej poglobljeno ukvarjali z delitvijo dohodka in merili za delitev osebnih dohodkov. _ Zastavljamo vam dve vprašanji. Najprej nas zanima, kako ocenu-jete sedanje odnose na tem področju. Glede na to, da sami delate v delovni skupnosti skupnih služb, pa nas še posebej zanima, v kolikšni meri je razvita svobodna menjava dela konkretno med vašo službo in tozdi, za katere opravljate določena dela? »Na področju samoupravnih odnosov menim, da je bilo v IMP-ju že marsikaj storjenega. Ustrezni samoupravni odnosi so vsekakor bistveni pogoj za uspešen materialni in družbeni razvoj ter samoupravno reševanje številnih tekočih in razvojnih problemov. V bodoče bomo morali še bolj težiti k samoupravnemu združevanju dela in sredstev na načelih dohodka v reprodukcijskem odvisnih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Zato mislim, da bo v pokongresnem obdobju ena od naših ključnih nalog preverjanje obstoječih organizacijskih oblik ter ugotavljanje pomanjkljivosti na tem področju, ki so se do sedaj pojavljale. Vsekakor pričakujemo od kongresnih dokumentov, da nam bodo dali še konkretnejše usmeritve za naše delo na tem področju. Preveriti bo potrebno mesto in vlogo vsake temeljne organizacije, delovne skupnosti in delovne organizacije v okviru sestavljene organizacije. Pri oblikovanju organizacije moramo težiti k ekonomskih pogojem, v katerih- bodo delavci dejansko obvladovali pogoje in rezultate dela, ustvarjali pogoje sodelovanja med temeljnimi organizacijami, pogoje za pridobivanje organizacij in delavci delovne skupnosti. Čeprav na tem področju lahko ugotavljamo velik napredek, pa bo potrebno tej problematiki posvetiti še več pozornosti. Sredstva za delo delovnih skupnosti že sedaj opredeljujemo preko planskih dokumentov. V teh dokumentih so dokaj precizno določena sredstva, ki so namenjena za delo delovnih skupnosti, prav tako pa tudi dela in naloge, ki naj jih delovne skupnosti opravijo. Na podlagi poročil se se ugotavlja, v kakšni meri se uresničuje plan delovne skupnosti. Kot pomanjkljivost se tu pojavlja dejstvo, da ni konkretnih meril za ugotavljanje uspešnosti dela delovne skupnosti.« Kongres samoupravljalcev bo ocenil tudi uveljavljanje delegatskih odnosov. Kašne so vaše izkušnje na tem področju? »V zvezi z delovanjem delegatskega sistema ugotavljamo, da se je sistem delegatskega odločanja na vseh nivojih dokaj dobro uveljavil s pripombo da bolje deluje v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, kakor pa na nivoju delovnih organizacij in sestavljene organizacije. Pri tem mislim na delegatski sistem v okviru organizacij združenega dela. Istega ne bi mogli trditi za delovanje delegacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih. Na tem po- dročju se čuti precejšnja nezainteresiranost delegatov poleg tega pa se pojavljajo situacije, ko se delegati se srečujejo z že vnaprejšnjimi odločitvami s čimer upade njihov interes za odločanje o zadevah s področja delegacij. Kot največjo pomanjkljivost, je opaziti neko vrsto odtrganosti delegatov od baze. V bodoče bo potrebno z ustreznimi ukrepi zagotoviti vez med delegati in drugimi delavci katerih interese zastopajo in pomoč delegatom pri obravnavi gradiv in odločanju.« tolikimi delovnimi organi^ pQ i K - Povejte še kaj o prizadevanjih za boljše in učinkovitejše gospodarjenje, skratka o izvrševanju stabilizacijske politike, saj je tudi 'to ena od bistvenih kongresnih tem. »Uspešen boj za večjo gospodarsko stabilnost in vsekakor življenjski interes delavcev in poglaviten pogoj za nadaljni uspešen razvoj samoupravljanja in družbenoekonomskega položaja delavcev. Zavedati se moramo, da lahko gospodarsko trdnost in odstranitev vzrokov inflacije dosežemo samo s povečanjem družbene produktivnosti in sodobne organizacije dela. MARTIN KOSMINA — delegat za tretji kongres samoupravljalcev pravi: »Nikar ne pišite, da se veselim, ker sem bil izvoljen za delegata. Zdaj, ko tečejo sklepne priprave, šele vidim kako težka in odgovorna naloga je na kongresu zastopati tako širok krog delavcev.« Martin Kosmina je imel najprej smolo, da je bil mesec dni odsoten zaradi vojaških obveznosti — in to ravno v času, ko je bil izvoljen za delegata. Delo mu je še dodatno oteženo, ker je osnutek resolucije izšel tako pozno, daje zares težko organizirati poglobljeno in vsebinsko obravnavo, še posebej v sozdu s jami in tozdi, kot jih ima 1 Martin Kosmina je v \ od 1. 1. 1980. Zaposlen t pravni službi v okviru kadr## ||||| splošne službe delovne skuj#* skupnih služb v delovni oif |||| zaciji Promont. Leta 1974 je diplomir*! Pravni fakulteti. Njegova j zaposlitev je bila v domžals Toku, kjer je delal tri leta iei Nato je bil leto dni pripravni temeljnem sodišču Ljubljani je položil pravosodni # Potem je prišel k nam. Še nekaj o njegovi družb# « politični aktivnosti. Pos«! ! funkcij nima in jih tudi ni *# To, da je zdaj predsednik v §§§ sije za delovna razmerja v ' montovih skupnih službah ** je bil predsednik sindikalni J gani zarij e v skupnih služba! je delal v Toku, sta pram njegovi najvišji funkciji. J* p§f vključen v delo družbenop<# nih organizacij tako v delov#1 ganizacij kot zunaj nje. Til' sodeloval v eni od komisij zli prav materialov, ki so bili f laga dokumentom za koli samoupravljalcev. To je bil*1 misija, ki je pripravljala ugo# tve o delitvi dohodka in je # vala v okviru sindikata v ob JMoste-Polje. Član ZK je od leta 1974. Kot ena glavnih nalog v sklopu stabilizacijskih prizadevanj je gotovo povečanje izvoza. Danes lahko govorimo, kako pravilna je bila pred leti sprejeta odločitev o naši izvozni usmeritvi. S poveče- vanjem izvoza pa je treba paziti na to, da^se ne odpirajo problemi doma. Pri tem mislim na izogibanje stihijskih oziroma ne dovolj poglobljenih odločitev v zvezi s kadrovanjem delavcev za dela v tujini, kar lahko kaj hitro pripelje do kadrovske osiromašitve posameznih organizacij združenega dela za dela doma, ki so kljub vsemu še vedno naš primarni interes. Zavedati se mo- ramo, da so kadrovske odloč-vedno odločitve na dolgi rol Ob koncu naj povem še to-1 se je v dosedanjih razprava! kazalo, da so določila reso!** vse preveč splošna in, da ji! potrebno v fazi javnih razp# resoluciji bolj konkretiz# Marsikaj lahko k konkretiz*11 resolucije prispevajo tudi * ljučki javnih razprav v naših1 ganizacijah združenega d#1* de na spi Zl na so Pogovor z delegatom za kongres samoupravljalcev Janezom Vodenškom na Če družba hoče, da največ naredimo ne sme dopustiti, da stroji stojijo »Na kongresu samoupravljalcev lahko pričakujemo, da bodo delegati zelo ostro in neposredno spregovorili o dobrih in slabih straneh razvoja samoupravnih odnosov in tudi gospodarskih odnosov,« pravi Janez Vodenšek, vodja proizvodnje v tozdu LSNL (Livarna sive in nodularne litine). To je tozd delovne organizacije Livar. Tudi sam bo delegatu na kongresu predložil sporočilo jugoslovanskih livarjev, ki govori predvsem o gospodarski problematiki. Da, toda cilj gospodarske stabilizacije je tudi boljše go- »Koks in surovo železo. Pravzaprav se draži vse. V letu dni so se podražili vsi reproma-teriali za 30 do 50 odstotkov.« za. Če želimo biti oskrbljeni ^ nenadomestljivo surovino,s*#" re st s\ le či Pi Si morali te zahteve tudi spre J1; Kakšni problemi tarejo livar- Pravite, da ste na delavskem svetu razpravljali o smiselnosti izvoza pod pogoji, ki ste jih opisali. Kaj ste sklenili? kar zopet pomeni še več izv#^ ti. »Sistemu delitve čistega dohodka ter razporejanju osebnih dohodkov bo potrebno v bodoče posvetiti še več pozornosti. Menim, da bi bilo potrebno to področje koordinirati z nivoja sestavljene organizacije ter za področja, kjer je to mogoče postaviti enotne osnove in merila. V nasprotnem primeru se srečujemo z vsemogočimi sistemi — mislim na delitev osebnih dohodkov, ki pa v nobenem primeru niso tako dodelani, kakor bi bilo potrebno. Na enotni podlagi bi bilo potrebno zagotoviti enak položaj delavcev pri delitvi sredstev za osebne dohodke v vseh temeljnih organizacijah. Postaviti moramo kriterije pri katerih bo pridobivanje osebnih dohodkov še bolj vezano na porast dohodka in porast produktivnosti. Ob tem se strinjam z izhodiščem resolucije, po katerem je potrebno proizvodno delo in delo v težkih delovnih pogojih družbeno bolj ceniti in seveda tudi materialno vrednotiti. Za »Glavni problem v letu 1980 je bila oskrba s surovinami in repromaterialom. Livarne nimajo deviz, da bi jih dajale dobaviteljem, in oskrba s koksom ter železom je zelo neredna. Mi smo še kolikor toliko srečno zvozili, da nam proizvodnje nikoli ni bilo treba povsem ustaviti, toda Belt je stal kar trideset dni.« spodarjenje, prodiranje na tuja tržišča. Tisti, ki niso sposobni v konkurenčno bitko na tuje, ne morejo več računati na družbeno podporo. Kakšna je po vašem mnenju rešitev iz teh zadreg? »Livarne in proizvajalci su-• rovi n bomo morali najti skupni jezik, pa tudi širša družbena skupnost bi morala imeti več posluha. Cilj gospodarske politike mora biti, da gospodarstvo čimveč ustvari, ne pa, da se obrati ustavljajo zaradi neredne oskrbe.« »Saj izvažamo. Lahko rečem, da je naša Livarna eden največjih izvoznikov v IMF. Res pa je, da imamo pri izvozu v zadnjem času izgubo. O tem smo govorili tudi na delavskem svetu, kjer je padlo vprašanje, če je sploh dopustno izvažati pod takimi pogoji. Poglejte, kaj se dogaja. Pri nas se surovine dražijo iz dneva v dan. Računi prihajajo celo za nazaj. Mi pa teh podražitev ne moremo prenašati naprej tujemu kupcu, kajti kupec v ZRN tega ni vajen in na to ne pristaja.« Kaj se najbolj draži? vse gornje pričakujemo tudi metodološka izhodišča in strokovne podlage, za kar je po družbenem dogovoru zadolžena Gospodarska zbornica oziroma splošno združenje. Posebno mesto v sklopu pridobivanja in razporejanja dohodka imajo tudi delovne skupnosti. Tu bo potrebno dosledno uresničiti načela svobodne menjave dela med delavci temeljnih Livarna sive in nodularne litine. Sicer je Trboveljčan in v Trbovljah je končal tudi kovinarsko šolo. Njegova prva zaposlitev je bila v Elektrarni Trbovlje, nato v IBT. Opravil je tudi delovodsko šolo. »Izvažati moramo. V livarni imamo zahodnoevropsko tehnološko opremo, razpolagamo z najmodernejšo tehnologijo sploh, to pa pomeni, da moramo za to opremo iz istega tržišča uvažati rezervne dele, ti so dragi in je zanj potrebno imeti vedno zadosti deviznih sredstev. Pa ne samo to, povedali smo, da so nekatere livarne stale, nam to ni bilo potrebno, ker smo imeli devizna sredstva in smo uvažali deficitarne osnovne surovine, kot so surovo železo, koks in druge. To pomeni, da imamo velike težave, ker izgubljamo dohodek zaradi nizkih izvoznih cen, da pa bi v nasprotnem primeru imeli še večje težave, ker bi zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov morali ustavljati proizvodnjo.« Kakšne pa so možnosti, da se z dobavitelji surovin samoupravno povežete in si tako zagotovite rednejšo oskrbo in bolj stabilne cene? Osnova naših težav je. d#; livarstvo v našem gospod, skem sistemu slabše cenje^, primerjavi s kovinsko prede' valno industrijo. To se kaže F, akumulativnosti, pa tudi izvoznih spodbudah, ki so kovinsko-predelovalno i#t**[ stri jo in drugo industrijo ug° nejše, takšna situacija pa , stveno vpliva tudi na rast ^ hodka, vsled česar so vsaj . sedaj za določeni odstotek Z#‘ stajali tudi osebni dohodki- l Ste tudi predsednik si## kalne konference v Livatf zato lahko najbolj neposre## odgovorite na vprašanje, k*# sindikat sodeluje pri rešev*#' prej omenjenih problemov. . ~ ~ oZ# »V vseh Livarjevih toZ' smo sprejeli stabilizacijski gram, ki jih je obravnaval sindikat. Te programe tudi #(‘ sničujemo. Glavne težave JANEZ VODENŠEK je v Livarju zaposlen deveto leto. Dela kot vodja proizvodnje v tozdu Nato je našel v časopisu razpis za delovodjo v livarni v Ivančni gorici. Privabilo ga je predvsem stanovanje, odkrito prizna, kajti imel je že družino, stanovanja pa še ne. Tako se je iz Trbovelj preselil v Ivančno gorico, ni mu bilo žal, pravi, ker se je lepo vživel. V družbenopolitičnih organizacijah je aktiven ves čas. S sedemnajstimi leti, leta 1958 je bil sprejet v ZK. V Trbovljah je bil predsednik občinske konference Zveze mladine Slovenije. Zdaj je predsednik sindikalne konference v Livarju in predsednik delavskega sveta v tozdu LSNL. »Jugoslovanski livarji so že pred časom regulirali svoje odnose z dobavitelji surovin. S proizvajalci surovega železa smo imeli sklenjen samoupravni sporazum za obdobje X1976 do 1980. Zdaj ta spora- stajajo zaradi neurejenih od**\ sov na tržišču, na te pa osne#? organizacija sindikata f#l;i nobenega vpliva. Ker odnos** tržišču niso urejeni, šepa P# skrba, to pa v delovni organ#' ciji povzroča postaje proiz^ nje. Toda nasploh lahko rečf da so naše sindikalne organ#; cije zelo aktivne in rešujejo ; probleme. Vse bolj se med lavci tudi utrjuje zavest, daS*1 sindikat vsi.« zum usklajujemo z zakonom o sistemu in družbeni kontroli Sindikat smo vsi, pravit#' ^ delavskem svetu pa so deleg* cen in ko bo sporazum usklajen, bomo na ta način uredili medsebojne odnose do konca tega srednjeročnega obdobja. Toda že v času sprejemanja teh aktov, so se pojavili proizvajalci nekaterih osnovnih surovin z zahtevo po združevanju deviznih sredstev za uvoz osnovnih surovin, kot so: ruda, za proizvodnjo surovega žele- Ali se tudi res obnašajo gatsko? Ali se pred odloča#jf, guiunu« d v pavu uuiuv- •. \ posvetujejo s sodelavci, ki )\\ delavskem svetu zastopajo-prenašajo na delavski svet hova mnenja, pobude in st## ča? »Da, za člane naših delav$ J svetov lahko rečem, da se.-jj našajo resnično kot delega*. ^ pa problem usposobljenost* (Nadaljevanje na 5. strani) ■■■■■lili $ TOZD Dvigalo bo izdeloval vlečnice Obraz iz kolektiva Še bi se šolal, a družina potrebuje očeta Devetindvajsetletni Anton Boršič, ki je bil rojen v Desniču, je obiskoval osnovno šolo v Desniču in jo končal z odličnim uspehom. Poklicno industrijsko kovinarsko šolo je obiskoval pri TAM v Mariboru in jo zaključil z odliko. Postal je konstrukcijski ključavničar varilec. Naša vlečnica se vrti na Zlatiboru V tozdu Dvigalo so v lanskem oktobru sklenili prvo pogodbo za izdelavo vlečnice s tozdom Zbtibor v Srbiji. 18. februarja letos, sredi Oajhujše zime so vlečnico zmontirali in jo kijub vremenskim težavam spravili v obratovanje ter jo predali uporabniku Ugotursu Sloga tozdu ^latibor v Srbiji. Vrednost vlečnice je bila lam približno 1,500.000 di-narjev. Tozd Dvigalo išče dopolnilni program k svoji osnovni dejavnosti, pa 80 vlečnice eden od možnih proizvodov. V lečnica, kakršno so postavili ha Zlatiboru, sodi med krajše — do 500 metrov dolžine. Material zanje je skoraj v celoti domač. Sedaj delajo na razvoju daljših vlečnic — do 1200 metrov. Tako bodo lahko nudili ponudbe za razne rekreacijske centre. Delajo pa tudi na razvoju male prenosne vlečnice do 250 metrov dolžine. Glede na sedanjo investicijsko politiko na področju turizma menijo v tozdu, da imajo možnosti za prodajo vlečnic kljub dokaj močni konkurenci. Posnetka sta z Zlatibora. M. Primc Prva tri leta po končani učni dobi je bil zaposlen pri Metalni Maribor in .delal predvsem pri hidroopremi. Od tam je odšel k zasebnemu obrtniku Ahčanu v Maribor, kjer si je nabral veliko izkušenj pri obdelavi nerjavečih materialov, ki jih sedaj s pridom uporablja pri delu v tozdu Alc-hrom v Rušah. Tu je sedaj pet let in opravlja delo skupinovodje ključavničarjev. V skupini ima tri ključavničarje. Z njimi je zadovoljen, saj so uspešni delavci. Pri delu seveda ne manjka težav, saj Alchrom tare prostorska stiska, ki vpliva na kvaliteto in kvantiteto dela. Upajo pa, da se bo stanje izboljšalo, ko bodo zgradili novo tovarno. Za njeno gradnjo imajo lokacijsko dovoljenje in jo bodo predvidoma začeli letos graditi, čeprav se ta začetek odmika zaradi nekaterih nepredvidenih težav okoli začetka gradnje. Sedanji neugodni prostorski pogoji neugodno vplivajo na zdravje, počutje in produktivnost delavcev, na njihovo zdravstveno stanje, saj se v majhnem prostoru ne morejo izogniti škodljivim vplivom kot so sevanje, prah, prepih, ropot. Kljub navedenim težavam pa ne namerava zapustiti tozda in oditi drugam, saj je delo z nerjavečim materialom zanj posebno zanimivo in upa, jda se bodo v tozdu kmalu otresl&«ayedenih težav. Svoj prosti čas doma posveča družini in šolanju, saj je sedaj pred maturo na srednji tehnični Anton Boršič šoli strojne smeri. Šolanje bi ad nadaljeval, kar je žal prevelika žrtev za družino, ki je tako prikrajšana za očeta. Na IMF ima najlepše spomine v zvezi z dogodkom, ko so spuščali v pogon hidrocentralo Orlo-vac pri Sinju. To delo, pravi, mu je ostalo v tako lepem spominu zaradi odličnega zaslužka, saj je imel takrat (1. 1972) le malo manjši osebni dohodek kot danes. Tedaj je bil resnično nagrajevan po delu. M. PRIMC p Nadaljevanje s 4. strani reševanje vseh problemov, ki Se Pojavljajo na sejah delavskih svetov. Dobro bi bilo, če bi delegatu, ko je izvoljen, omogočili izobraževanje, da bi spoznal Pravice in dolžnosti delegata v M* samoupravnih organih.« ,sf Kako pa ocenjujete odnos ^ strokovnih služb in vodilnih delavcev do samoupravnih orga-ja ' *ov? Je beseda samoupravljal-,(15 Cev dovolj upoštevana? V del1' »Moje mnenje je, da mote ff rarn<) pri tem ločevati med za-jj Nevami, ° katerih se moramo ,o •' Pogovoriti in med tistimi, o ka-n(jit Jerih se ne moremo. Pri tehno-,gOL' l°ških predpisih, na primer, ne " p ttore biti razprave. Delo v li-t d1' Varni je nevarno, zato se mo-jj S- ramo strogo držati varnostnih z/______________________________ predpisov. Sicer pa masi delavci to vedo, saj je zavest v našem obratu na visoki ravni V livarni nas je 316 delavcev in naredimo 16 do 17 tisoč ton proizvodnje letno ali preko 50 ton na zaposlenega. Povprečje za Jugoslavijo znaša 19 ton. Tako smo največja livarna sive in modularne litine v Sloveniji. Tega ne bi dosegli če ne bi vsak delavec dal celega človeka v proizvodnjo. Res je, tudi pri nas bi lahko pri disciplini še kaj zboljšali, toda bil sem tudi v drugih tovarnah in vem, da je zavest naših delavcev v primerjavi z dragimi visoko. In na tem moramo graditi, kajti vidimo, da je na splošno v našem gospodarstvu vse premalo ditu je bila delovna skupnost ! >ih služb iz DO Klima Celje. , "ed posamezniki je osvojil prvo L Jtosto delavec Branislav Vujin iz v °zda Skip, drogo mesto pa dela-Milorad Erar prav tako iz ll ^da Skip. Po končanem tekmovanju je organizator delovna organizacija Ko povabil ekipe, ki so ostale d° konca tekmovanja, na skro-:n "•no zakusko. iji M. P. Nogometni in šahovski turnir Dneva mladosti Ob prazniku Dneva mladosti so se učenci iz tozdov Elektromon-taža, SKP, TEN, Montaža Koper, Klima proizvodnja, OV, Trata, Klima montaža in Dvigalo pomerili v šahovskem turnirju simultanki in v malem nogometu. Z učenci je igral šahovski mojster Časlav Stankovič. V igri so mojstra premagali Srečko Du-rdevič, učenec iz tozda TEN, Drago Zobič, učenec iz tozda Klima proizvodnja ter Ivica Toplak iz tozda OV. Učenec Drago Majstorovič iz tozda Klima montaža pa je remiziral. V malem nogometu, v katerem so tekmovali učenci vseh tozdov IMP, je zmagala ekipa iz tozda SKIP in prejela pokal Dneva mladosti. (Sliki leV0l) Foto: M. P. Naši upokojenci Zakaj bo hodil v hribe Dominik Velikonja s Tozda Frata, ki se je rodil pred skoraj 56 leti v Orehku pri Cerknem, je upokojen nekaj dni več kot en mesec. Ker sedaj dela v tozdu še po štiri ure, še ne občuti pravega upokojenskega življenja. Osnovno šolo je obiskoval na Reki pri Cerknem in jo celotno opravil v italijanščini, kajti šola na Reki je bila italijanska, ker je Reka tedaj spadala pod Italijo. S sedemnajstimi leti je po sili razmer odšel v italijansko vojsko. Služil je v posebnih enotah v Specii in Livornu. Te enote so bile brez orožja, ker ga jim Italijani niso zaupali. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je vrnil domov in se čez dva dni vključil v partizansko vojsko, v njene-enote v Cerknem. Bil je najprej v brigadi Vojka Premrla, iz katere je šel v podoficirski tečaj v Črni vrh nad Cerknim. Po opravljenem tečaju pa je šel kot podoficir v štab 31. divizije. V okviru te divizije je bil pri minerskem vodu do konca vojne leta 1945. Proti koncu vojne je dobil prvi čin oficirja. Po vrnitvi iz partizanov se je aktiviral kot oficir v Ajdovščini. Od tod je šel v Črni vrh nad Idrijo. Toda tudi tu ni ostal. Leta 1948 je šel v vojaško podoficirsko šolo za veze v Trajekt na Mali Lošinj gre iz Pulja Narobe ste napisali, da vozi trajekt z Reke na Mali Lošinj, nas je opozoril oskrbnik lo-šinjskega doma Lojze Trtnik. Kdor se hoče s trajektom peljati tja do Malega Lošinja, se mora vkrcati v Pulju. Z Reke pa vozi trajek, ravno tako kot iz Brestove, do Porozine, od koder je še dobrih 80 kilometrov do Lošinja. Še ena informacija: Na Reld sprejemajo rezervacije za trajekt. Rezervacija seveda ni zastonj, a to, da ni treba čakati v vrsti, je tudi nekaj vredno. V Brestvi trajekta ni mogoče rezervirati. Zrenjanin ter se proti koncu leta 1949 vrnil v Slovenijo ter opravil v Škofji Loki oficirske izpite. Iz šole je bil razporejen na območje Dominik Velikonja avtonomne pokrajine Kosovo v Prištino, kjer je bil do 1.1954 ter potem prešel v vrste rezervnih oficirjev in se vrnil domov v Orehek. Januarja 1955 se je zaposlil v Elmi v Črnučah, kjer je opravljal delo tehničnega kontrolorja. Po 14 letih zaposlitve v Elmi je prišel v IMP in enajst let oprav- ljal delo vodje tehnične kontrole, to je vse do letos, ko se je upokojil. Sedaj, ko ima več prostega časa, se posveča delu na vrtu in družini. Za prihodnje načrtuje, da bo preživljal velik del upokojenskih dni v naravi, planinaril bo. S športom se ne ukvarja, čeprav je v vojski gojil konjeniški šport. Nadalje ima v načrtu napraviti nekje na deželi manjše bivališče, kamor bi se včasih zatekel pred mestnim hrupom in slabim zrakom. V času redne zaposlitve je bil družbenopolitično aktiven, saj je bil predsednik delavskega sveta ter v raznih komisijah predsednik in v nekaterih član. Sedaj je član rezervnih oficirjev. Z družbenopolitičnim delom bi rad v pokoju izpregel, ker želi uživati mirne upokojenske dni v krogu svoje družine in v naravi. Kar zadeva finančno stran upokojenskega življenja, meni, da bo lahko živel s pokojnino, saj je navajen skromnosti. Kolektivu tozda Trata se zahvaljuje za lepo darilo, ki so mu ga poklonili ob odhodu v pokoj. M. PRIMC SKIP bo predstavljen na filmu Znani slovenski režiser Dušan Povrh pripravlja reklamni film o tozdu SKIP. V filmu bo predstavljen razvoj in ves proizvodni program tega tozda. Eno od glavnih vlog je režiser seveda namenil Skipovemu nakladalniku — rovokopaču, kot značilnemu Skipovemu proizvodu. Na sliki: Režiser pripravlja prizor, v katerem nastopa maketa nakladalnika. (Foto: L. J.) Mnenje Hladen piš s Kosova i i Ni nam vseeno, kaj se dogaja na katerikoli strani naše države. Vsi smo veseli, če se nekje proslavlja nov uspeh, a prav nič manj nismo potrti, če nekje nekaj ni v redu. Primer Kosova je za nas vse veliko presenečenje in velik udarec. Kako je mogoče da študentje, ki naj bi bili napredno usmerjena sila, zapadejo v temačna in proti-državna dejanja? To obsoja vsak pošten človek. Težko je verjeti, da se je to zgodilo v času, ko vsi delovni ljudje širom Jugoslavije glasneje govorimo in izpolnjujemo Titove besede. In ne samo v Jugolsavi-ji. Po vsem naprednem svetu se sliši odobravanje Titove neuvrščene politike in priznavanje velikega napredka pri nas pod njegovim vodstvom. Tito je bil velikan. Krojil je usodo naše države in celega sveta. On nas je združil v enotno državo in tako bomo tudi ostali. To dolgujemo njemu in dolgi vrsti herojev s Kozare in Sutjeske, z Neretve in Pohorja in s slehernega koščka naše zemlje. Zato obsojamo dejanja na Kosovu, kjer so našli prostor nacionalistični ekstremisti in zunanji sovražniki. Med nami ni Prostora za tistega, ki si upa skruniti spomenike narodnih herojev, snemati slike velikana stoletja in izvajati drugo propagando med našim ljudstvom. Poskusi ločenja Kosova od enotne države in podobne ideje so s strani ljudstva že vnaprej obsojene na propad. In vendar so naša sredstva javnega obveščanja ob vsem tem skoraj obnemela. Poročanja s Kosova so neredna, zapoznela in neizčrpna. Novinarji so pred kratkim na svojem shodu trdili ravno nasprotno. Dejali so, da je treba podajati le točne in pravočasne informacije, ker vsake dezinformacije lahko delujejo zelo negativno. Tu je treba pozdraviti pismo novinarjev iz radia in televizije, ki so ga poslali predsedstvu države s pritožbo, da vesti s Kosova niso izčrpne in pravočasne. Vsaka bojazen širjenja kosovskih demonstracij je nesmiselna. Pri nas je dovolj zdravih sil, ki ne morejo nasesti idejam brez kakršnekoli prihodnosti. Naša pot je torej složna in odločna. Z ramo ob rami stopajo vsi naši narodi in narodnosti s Titom v borbi za mir in napredek, za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Pot je jasna. Cilji so jasni. Z dolgo kolono, s kakršno je nekoč prišel prek Romunije, gre z nami naprej kot zmeraj prvi —; Tito. CIRIL HLADNIK PLANINSKE NOVICE • PLANINSKE NOVICE • PLANINSKE NOVICE • Udeležili smo se pohoda ob žici okupirane Ljubljane Deveti maj 1981. Res da ni to naloga planinskega društva organizirati Pohod ob žici okupirane Ljubljane, vendar smo se tudi tega pohoda planinci spomnili in se nas je nabralo kar 38. Vreme lepo, sonce je začelo kar močno pripekati, čeprav je bila ura komaj 5 in nekaj minut. Pridemo na zbirališče, godba Ljudske milice je igrala borbene pesmi, avtobusi so brezplačno vozili na Vrhovce in na Fužine. 23. junija bomo šli na Storžič To je spominski pohod po poteh Kokrškega odreda. Ka-iišče — Storžič v spomin na ustanovitev 2. bataljona Kokrškega odreda, 18. 6. 1942. Plakat bo pravočasno izobešen. Odpravili smo se na štart, prejeli kontrolni kartonček, spominsko značko in v res lepem vremenu prispeli na cilj. Ne mislim poudarjati, da je bil letošnji Pohod ob žici okupirane Ljubljane — mesta heroja še posebno veličasten. Organizatorji so poskrbeli tudi za okrepčilo s sokovi med potjo, kar se je marsikateremu udeležencu pohoda krepko prileglo. Res lepo in veličasno je bilo pogledati, pohodki je kot strnjena kolona od starta do cilja. Tu smo stari, mladi, pionirji tudi dojenčkov se ni manjkalo na hrbtih mamic in očkov. Višek vsega pa je bil Trg revolucije, kjer je govoril Marjan Orožen. Prijetno srečanje na Blegošu . , Naslednji dart, 10. maja smo se odpravili na Blegoš. To je zopet ■ tradicionalni pohod, letos peti po vrsti. Ta naj bi bil v čast dneva zmage 15. 5.1945. Tudi tu se nas je udeležilo 40 planincev. Da je zavest naših planincev res velika je treba poudariti, da smo šli na pot z lastnimi prevozi. Toda to ni važno. Važno je to, da so planinska društva Sovodenj, PD Žiri in PD Gorenja vas, organizirali prvovrstno srečanje raznih planincev iz vse naše domovine. Tudi planinskega plesa ni manjkalo. Zabave je bilo dovolj, nova poznanstva, nova srečanja. ČUDOVIT RAZGLED Z NANOSA 16. maja smo se podali na Nanos. To je bil zopet lep izlet. Udeležilo se ga je 23 članov našega društva. Ob 6. uri in 30 minut smo se odpeljali do Razdrtega ter po dveurni hoji prispeli na vrh. Neverjetnega pogleda, ki se nudi planincu vrh Nanosa ni mogoče opisati. Pogled levo same potonke, pogled desno same lilije. Vidiš morje, ladje kako križarijo po pristaniščih. Seja članov upravnega odbora Planinskega društva IMP bo 1. julija letos ob 14.30 v sobi tovariša Kosija v 4. nadstropju na Titovi cesti 37. 14. junija se dobimo na Šmarni gori, na taboru ljubljanskih planincev 14. junija 1981 se dobimo ob 8. uri na Šmarni gori. To bo srečanje planincev, odnosno planinski tabor. Za to srečanje je pa vsak komentar odveč, kajti Šmarno goro imamo pred nosom. Tabor, oziroma veselje bo trajalo cel dan. Na predvečer bodo Ljubljančani lahko opazovali ognjemet. Torej, v nedeljo 14. junija 1981 ob 8. uri se dobimo na Šmarni gori. Omamne narcise na Golici 31. maj. Golica. To je zopet nekaj posebnega. Ob 6. uri se je zbralo točno 35 članov našega društva. Odpeljali smo se z vlakom do Jesenic in nato krenili do koče pod Golico. Malica, jasno, saj so bile z nami družine z malimi otroki, kar je še posebno vredno pohvaliti. Nekateri so se povzpeli na sam vrh, drugi so šli po Javorniškem rovtu v dolino, tretji zopet po Jeseniškem rovtu nazaj. Toda ko prideš pod kočo, se ti oko odpre na prelepe narcise, ki tako bujno diše, da te kar omami. Če si pa prvič pod Golico, misliš da je sneg po kotanjah. Toda ko prideš bliže, vidiš, da je to naš prelepi planinski cvet. Pripomniti pa moram, da narti je letos vreme res naklonjeno. • ' BORIS ČEBULAR 1 | TRIGLAV KLIČE! | Planinsko društvo bo tudi letos organizi- 1 | ralo tradicionalni izlet na Storžič. Zato vam | | že sedaj podajamo par napotkov, da se bo | | vsakdo ki je zainteresiran lažje pripravil. Zbirališče bo 7. avgusta 1981 pred upravo f | IMP, to je Titova 37. Izlet bo trajal 7. 8. in 9. f | avgusta. Odhod bo ob 6. uri zjutraj kot je že | | navedeno izpred uprave IMP. Samoprispevek, če ga tako imenujem je | | 200.00 din. Rok prijave je 25. junij 1981 pri vašem § | poverjeniku z vplačilom 200.00 din. V tej vsoti je upoštevan prevoz, dve eno- | | lončnici in 3 čaji po osebi. | Vse informacije v zvezi z izletom na Tri- | | glav dobite pri svojih poverjenikih. Pripominjam, da to velja za tozde v Ljub- | | Ijani. Za vse ostale tozde pa velja pravilo: | 1 »Obrnite se na tajnika društva, to je Robert § | Kastelic tozd Trata, telefon št. 061-553-241 1 | int. 35. | Ne zamudite roka, da bomo lahko pravo- | | časno preskrbeli prevoz! , iliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimniiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiim Nogometno prvenstvo IMP Ekipa Klime v finalu premagala Dvigalo Nogometaši celjske Klime, oziroma natančneje: ekipa tozda Industrijska proizvodnja, so letošnji prvaki. Pokal so si priborili z zmago 3:0 nad ekipo Dvigala na sozdovskem prvenstvu, ki ga je letos organizirala Klima v Celju. Lovorika je torej ostala doma. Za zgodovino navržimo še podatek, da je bilo prvenstvo v soboto, 30. maja. Tekmovanja so se začela zjutraj s kvalifikacijami v štirih skupinah. Zmagovalci skupin so nato igrali še polfinalne in finalne tekme. V zaključni krog so se uvrstile ekipe Dvigala, Klimata in Trate. Polfinalni boji niso kazali na poznejšo gladko zmago Klime. Celjani so imeli kar precej sreče, da so v finale sploh prišli. Martin Kroflič je v prvem polčasu polfinalne tekme s Trato s topovskim strelom tik spravil svoje moštvo v vodstvo, vendar je že takoj na začetku drugega polčasa Tratin golgeter Ferdo Konjčevič potisnil žogo, ki jo je Klimin golman na kratko odbil, v mrežo. Obe ekipi sta se sicer trudili na vso moč, lepih priložnosti ni manjkalo, a igralci v svoji vnemi očitno niso bili dovolj zbrani, da bi svoje priložnosti izkoristili. V skladu s pravili so torej odločile enajstmetrovke, pri čemer pa je imela Klimina ekipa več sreče. Vsak golman je en kazenski strel ubranil, ker pa je Trata enega tudi* zastreljala, se je Klima uvrstila naprej. Medtem so Dvigalovi možje Mišjak, Pašič in Šubic kar hitro zabili Klim atu tri gole, nato so šli vsi počivat, tekmo pa so nadaljevali mladi upi. Počitek je bil tekmovalcem tudi potreben, saj je v soboto sonce pošteno pripekalo, igrali pa so na asfaltnih igriščih. (Nekatere ekipe so bile zaradi: tega nezadovoljne, vendar organizatorji pravijo, da v Celju trenutno ni nobenega travnatega ali peščenega igrišča, na katerem bi lahko igrali mali nogomet. Kar se premočnega sonca tiče, pa res ne moremo naslavljati očitkov njim.) V finalu se je potem izkazalo, da so Dvigalove udarne sile še premalo počivale. Srečali sta se moštvi s povsem različnima konceptoma igre: Dvigalovi driblerji in mojstri kratkih podaj proti Kliminim topničarjem, ki pogosto skušajo presenetiti od daleč, ali pošiljajo pred gol visoke predložke. V prvem polčasu je ekipa Dvigala še lovila korak. Jovovič je celo porinil žogo v mrežo, vendar z roko in sodnik gola seveda ni priznal. Toda že takrat je bilo očitno, da je ekipa Klima bolj sveža. Ekipa Dvigala je vse bolj pešala. Preigravanja niso uspelava, podaje so bile vse bolj netočne. Tako ni dolgo trajalo, da je Branko Juraič, imenovan tudi Jura, po lepi kombinaciji zabil prvi gol za Klimo. Kmalu nato je vratnica rešila gol Dvigala. Kapetan domače ekipe s pokalom na podelitvi priznanj Ekipa Dvigala je poskušala z menjavami. Vendar jim tudi to ni pomagalo. Martin Kraflič, imenovan Tina, je dal drugi gol za Klimo in ko je nato Juraič dosegel še en gol, je bilo jasno, da ekipi Dvigala ne preostane nič drugega kot čestitati boljšemu nasprotniku. Prvenstva so se udeležile naslednje ekipe: Elektromontaža, Montaža Koper, Dvigalo, Blisk, Alchrom, ISO, Skip, TEN, Montaža Maribor, EDO Klimat, Prehuda nogometna vročica V počitniških domovih je še prostor V rednem roku za zbiranje prijav za letovanje v okviru počitniške skupnosti SOZD IMP se je prijavilo 897 naših delavcev. Od teh jih je 82 glede na njihove želje in možnosti počitniške skupnosti ostalo nerazporejenih. Do prvega junija se je odjavilo 45 delavcev, 53 pa dodatno prijavilo. Kot že nekaj let nazaj se je tudi letos zgodilo, da je za posamezne izmene izredno zanimanje, medtem ko je v drugih dovolj prostora. Slabše je zasedeno predvsem pred in posezona. Dovolj prostora je tudi še na Vojskem, koči na Veliki Planini pa sta do jeseni zasedeni. Proste kapacitete so še v naslednjih domovih: 2. 7. — 12. 7. 11. 8. — 31. 8. Kali: 22. 6. — Z- 7. 2. 7. — 12. 7. 12. 7. — 22. 7. 12. 7. — 22. 7. 11. 8. — 31. 8. Rab: 22. 6. 2. 7. -11. 8. - 2. 7. 12. 7. -31. 8. Veli Lošinj: 11. 8. — 21. 8. 31. 8. — 10. 9. Vodice: 11. 8. 21. 8. 21. 8. 31. 8. Ankaran: 21. 8.- 31. 8. Verudela: 12. 6. — 22. 6. 22. 6. — 2. 7. 2. 7. — 12. 7. 21. 8. — 31. 8. 31. 8. — 10. 9. Fiesa: 12. 6.-22. 6. 22. 6. — 2. 7. 2. 7. — 12. 7. 11. 8. — 20. 9 Rabac: 22. 6. — 2. 7. Za letovanje v teh terminih se lahko takoj prijavite počitniški skupnosti SOZD IMP, tov. Jožici Hren, Titova 37, Ljubljana (tel. 314-957). Objave prostih rokov velja do zasedbe. Vsem dopustnikom želimo obilo sonca, toplo morje, obilo užitkov, da bi se dobro odpočiti in zdravi vrnili na delo. Počitniška skupnost SOZD IMP Vroče je bilo tisto soboto v Celju, ko se je igralo nogometno prvenstvo IMP-ja. Vroče in soparno. Toda žal le ne vreme. Igrala se je tekma med Montažo Maribor in TEN-om. To je bila ena zadnjih kvalifikacijskih tekem in jasno je že bilo, da ne ena ne druga ekipa nima možnost za nastop v finalu. A kljub temu so igralci vzeli stvar kar preveč zares. Po dobrih sedmih minutah igre se je začelo vsesplošno prepiranje, prerivanje in pretek. »Svinja, prst si mi porinil v rit!« je vpil TEN-ov napadalec in skušal sam obračunati z nasprotnikom, ki je odločno zanikal, da bi naredil kaj takega... Štajerci se pa tudi niso dali in so navalili na TEN-ovce. Sodnik se je pri tem povsem izgubil. Ko je rekel, da bo izključil mariborskega gol-mana in še tri igralce, so mu ti gladko rekli, da niti slučajno ne mislijo iz igre. Potem je odpiskal konec tekme, a prerivanja in pregovarjanja še vedno ni bilo konec. Nazadnje so se dogovorili, da bodo tekmo vendarle danaljevali Izključeni so bili trije mariborski igralci in golman ter en igralec TEN-ove ekipe. Montažina ekipa je, čeprav z manj igralci, dosegla zadetek in dobila to tekmo. Nekateri pa še vedno mislijo, da so sindikalne tekme namenjene predvsem razvedrilu, medsebojnemu spoznavanju in spletanju tovariških vezi med delava različnih delovnih organizacij... SOZD IMP PREJEL ZAHVALO ZA POKROVITELJSTVO MEP 81 Če se vam zdi, da je Glasnik dolgočasen iri da ne piše o tem, kar je zares pomembno, nam pomagajte s svojimi nasveti! Organizacijski komite 9. evropskega mladinskega prvenstva v alpskih disciplinah MEP 81, je kolektivu sozda IMP izrekel zahvalo za veliko materialno in moralno pomoč pri organizaciji in izvedbi 9. evropskega mladinskega prvenstva v alpskih disciplinah MEP 81, ki je bilo letos na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Telefon uredništva: 321-043, interna 321 Najboljši kegljači so iz Celja, kcgljačice pa Iz Murske Sobote ■ T Beo 'b Upo Taj (udi njej Tekmovanje v kegljanju je bilo letos v Ivančni gorici in se je začelo 22. maja ter zaključilo 23. maja. Organizator tekmova-n ja je bila DO Livar Ivančna gorica. Ekipe so bile ženske ih moške. Od moških ekip je osvojila prvo mesto ekipa iz tozda tirej Industrijska proizvodnja iz Celja. Na drugem mestu je bila °cn ekipa iz tozda Panonija iz Murske Sobote in na tretjem mestu ekipa iz tozda OV. L [$am Med ženskimi ekipami je zmagala ekipa iz DO Panonija *’) sl Murska Sobota, drugo mesto je dosegla ekipa iz tozda LSNL T*t< Ivančna gorica in tretje mesto ekipa iz DSSS DO Livar Ivančn3 gorica. Med moškimi posamezniki pa je prvo mesto osvoj*1 Alojz Skrpane sz tozda Trata s 446 lučaji, drugo mesto Avgusl Požvek iz tozda OV s 439 lučaji in tretje mesto Iztok Rinhar >z DO Klima s 435 lučaji. Med ženskami posameznicami je bil3 ^ zmagovalka Lavra Gregorič iz tozda Montaža Koper s 349 lv' čaji. Na drugem mestu je bila Nada Kukovec iz DO Panoniji3 Murska Sobota z 329 lučaji, na tretjem mestu pa Ani Lavrič i3 tozda Elektromontaža s 307 lučaji. Obe zmagovalni ekipi, F sta dosegi I. mesto moška in ženska, sta prejeli pokal. Zmag0* valne ekipe z obeh drugih in z obeh tretjih mest pa priznanj3. Na sliki: Zmagovalna moška ekipa: Foto: M. PriiU6 °po Pra- ved čen ‘udi je t spo zak eijo nje ugo niti