Poštnina plačana o gotovini.
februar ANGELČEK 1933/34-št.6
Alojzij KoŠmerlj:
Dragi Marijini otroci!
Dobra, pobožna žena je zelo rada molila. Nekoč je šla k sveti spovedi, pa jo je spovednik vprašal, katere molitve navadno moli. Odgovorila je: Najrajša molim očenaš; to je Gospodova molitev, sam dobri Jezus jo je zložil in jo moliti učil.« Spovednik je vprašal: Koliko očenašev zmolite v enem dnevu?« Dobra žena je rekla: Kadar mi gre dobro, da sem srečna in vesela, tedaj grem k s reti maši, pa zmolim med sveto mašo pol očenaša, včasih tudi samo eno četrtino, včasih celega: kadar ini je pa hudo. da sem od težav vsa raz-mišljena, takrat pa jih zmolim mnogo.«. Spovednik se je čudil in je rekel: »Kako je to mogoče? Če vam je dobro in ste srečni, takrat zmolite samo polovico ali celo samo četrt očenaša; če pa ste žalostni in potrti, jih pa zmolite veliko? Saj to ne more biti.« Žena pa je razložila: »Gospod spovednik, res delam tako. Kadar je v moji dusi vse svetlo, takrat molim počasi. Na vsako besedo pazim, pri vsaki besedi se ustavim in jo premišljujem. Ko začnem moliti, rečem najprej: Oče naš. Potem pa mislim na to, da je sam večni Bog moj dobri oče. jaz'pa sem njegov otrok, ki ga on ljubi, ki mislim, kako zelo me .ima Bog rad. Ustvaril me je za nebesa, vedno skrbi zame, svojega edinega Sina je dal, da je prišel na svet in je človek postal in za nas trpel in umrl. Ko to premišljujem, pride tako veselje v mojo dušo, da včasih ined celo sveto mašo nič drugega ne
molim kot samo ti dve besedi: Oče naš. Pa čutim in vem: Kako je Bog dober, kako neizmerno je dober! Če molim naprej: kateri si v nebesih — tedaj mislim na nebesa. O, kako mora biti tam lepo. Kako srečni so angeli in svetniki, ki gledajo dobrega Boga iz obraza v obraz. Kako srečna bom tudi jaz, ko bom enkrat doma pri ljubem Bogu. Nebesa, nebesa! — tako odmeva ob teh besedah v moji duši in moje srce je polno sladkega hrepenenja. Tako molim očenaš, pa ga zmo-lim med sveto mašo res komaj četrtino ali polovico. Pa sem zadovoljna in srečna in čutim, da je tudi Bog zadovoljen z menoj. Če pa v moji duši nič pobožnosti ni, tedaj molim očenaš kar naprej, pa nič ne vem, kaj molim, in jih zmolim med eno sveto mašo celo petdeset, srce pa ni zadovoljno in nič ne vem, ali je Bog take molitve kaj vesel.« — Tako je dobra mamica razložila gospodu svojo molitev. Prav je mislila: Pobožna. zbrana molitev je zlata vredna: raztresena, razmiš) jena molitev pa bolj malo zaleže.
Pravimo, da je molitev pogovor z ljubim Bogom. Pri molitvi poleti naša duša kakor bel golobček proti nebesom, prav pred božji prestol hiti in gleda dobrega Boga in z njim po otroško govori.
Seveda bi ne bilo prav, ako bi pri molitvi nič ne mislili na Boga. Ako bi niti ne vedeli, kaj govorimo. Ako bi se pri molitvi pečali s čisto drugimi mislimi in stvarmi. Taka molitev ne bi bila pobožna. To je raztresena molitev, ker so naše misli raztresene na vse strani. Raztresene molitve Bog ni vesel.
Včasih pa bi, radi lepo in pobožno molili, pa nas vedno motijo druge misli. Odganjamo jih, trudimo se, da bi bili lepo zbrani, pa ne gre in ne gre. Naša molitev je raztresena, toda ne prostovoljno. Takrat pa Bog vidi našo dobro voljo. Vidi, da bi ga radi z dobro molitvijo razveselili, pa nam težko gre. Bog nas je vesel ,in nas bo za našo dobro voljo bogato poplačal.
Sveto pismo nas opominja: »Pred molitvijo pripravi svojo dušo!« Preden začnemo moliti, se kratko zberimo: Molil boni. Z Bogom se bom pogovarjal. Angeli zakrivajo pred njim svoj obraz. Tudi
jaz bom govoril z njim z velikim spoštovanjem. Potem molimo počasi, s premislekom. Tedaj bo naša molitev zbrana in pobožna. S pobožno molitvijo pa bomo od dobrega Boga vse izprosili.
Otroci! Predstavite si Marijo pri molitvi. Proti nebu gledajo njene čiste oči. Roke so sklenjene. Ust-nicè govore svete besede. Duša je pri Bogu. Čez obraz se ji razliva nebeška luč pobožnosti. Tako je videla Marijo mala Bernardka v Lurdu. Pri Mariji se js učila pobožno moliti. Zdaj je Bernardka svetnica.
Blagor tistim, ki radi in pobožno molijo. Božji m Marijini otroci so. V božjem in Marijinem varstvu bodo Šli skozi življenje; večna sreča jih čaka v nebesih.
Otroci Marijini! Radi molite! Pa molite pobožno!
Mirko Kunčič:
Kaj že Majdica zna.
Prvi je BOG: ustvaril me je; drugi je SIN: odrešil me je; tretji je DUH: posvetil me je; četrta MARIJA — najlepša gospa; peti je ANGEL — me k zvezdam pel ja.
Potlej pa pride koj MAMICA zlata. OČKA in SOLNCE in pisana TRATA.
Mamica ujčka me, preden zaspim, sladko kramljava, ko se zbudim. Očka me s prstom širokim žgečka, ko gre od doma, poljubček mi da. Solnce vsak dan skozi okno pokuka, z žarkom me toplim za nosek pocuka: ■t Majdica. vstani! Do osem že znaš šteti, nauči se še očenašl«
H o je j, ti solnček, me slabo poznaš: Majdica zna tudi že OČENAŠ.
Janez Pucelj:
Otroški brevir.
Februur — svečan.
1. Sv. 1 g n a e i -j a, škofa, je obsodil poganski sodnik, naj ga raztrgajo zveri. Ko zasliši sveti m učenec že rjoveti tigre in leve, reče poln hrepenenja, da bi že bil pri Kristusu: Kristusova pšenica sem: naj me zmeljejo zobje zverin, da postanem čist kruh Kristusov!«
Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu. Jan. 12; 25.
2. S v e č n i c a. Ko so se dopolnili dnevi Mari jinega očiščevanja, so prinesli Jezusa v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda in da bi dali daritev, kakor je rečeno v postavi Gospodovi. In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon: bil je pravičen in bogaboječ in Sveti l)uh je bil z njim. Razodel mu je bil Sv. Duh, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Maziijenca Gospodovega. In prišel je po navdih-njenju v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel: Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru: zakaj videle so moje oči tvoje z veličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«
Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja. Jan. 8; 12.
4.	Sv. Andrej K o r z i li i je živel v mladih letih kaj razuzdano. Mater, ki ga je bila izprosila od Boga in ga zaobljubila Materi božji, je zelo bolelo sinovo življenje. Nekega dne se mladi Andrej spet kaj nespodobno obregne nad materjo. \ sa užaljena stopi mati predenj, rekoč: »Še preden sem te rodila, se mi je sanjalo, da sem rodila volka, ki je pa šel v cerkev in se ondi spremenil v jagnje. Saj, volk si; kje pa je jagnje?« Sina zbodejo te besede. Pohiti v bližnjo cerkev ter se razjoka nad dosedanjim življenjem. Pozneje stopi v samostan, postane škof in svetnik.
Iz vsega srca spoštuj svojega očeta in bolečin svoje matere ne pozabi. Pomni, da bi se brez njih ne bil rodil in povračaj jim, kar so ti storili. Sir. 7: 29, 30.
5.	Sv. Agato, devico in muče-nico, je vprašal rimski sodnik: »Kaj te ni sram: plemenitega rodu si, pa živiš ponižno in uslužno življenje kristjanov?!« Agata mu odvrne: »Neprimerno vzvišenejša je krščanska ponižnost in uslužnost kakor bogastvo in ošabnost kraljev in cesarjev.«
Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in našli boste mir svojim dušam. Jan.
10. Sv. S h o 1 a s t i k a se je slednje leto sestajalassvojim bratom sv. Benediktom, da sta se za nekaj ur potopila v razgovore o ljubezni božji. Zadnje leto življenja se ob takem sestanku hitro nagiblje dan in Benedikt se hoče že dvigniti, da se vrne vsaj z nočjo domov v samostan. Sholastika ga milo prosi, naj še ostane, da bi se do jutra pogovarjala o nebeški sreči, S'Saj je nemara zadnjič«. "Kaj misliš, sestra! Kako bi mogel ostajati

iz srca ponižen, in 11: 29.
zunaj samostana!« hoče Benedikt na vsak način domov. Tedaj svetnica nagne glavo, položi roke na mizo, milo proseč Boga, naj ji usliši prošnjo. In glej, prej vse jasno nebo se mahoma pooblači, blisk in grom, ploha se ulije: svetnik se mora vdati rad ali nerad sestrini prošnji.
Kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.
11. Marijina prikazovanja v Lurdu. Štiri leta potem, ko je papež Pij IX. slovesno proglasil, da je razodeta verska resnica, da je bila Marija spočeta brez madeža izvirnega greha, se je Marija sama večkrat prikazala ubogi pastarici Bernardki v skalnati votlini pri mestecu Lurdu na Francoskem. Prikazovala se ji je kot lepa gospa, v belo oblečena, z modrim pasom prepasana, z zlato rožo na nogah. Učila jo je prav delati znamenje sv. križa, jo spodbujala, naj ima rada sv. rožni venec, naj dela pokoro in moli za grešnike, ter ji ukazala, naj poskrbi, da ji postavijo kapelo na tem kraju. — Zdaj stoji tam najslavnejša Marijina božja pot, kjer se gode tudi čudeži. — Ko je deklica slednjič vprašala lepo gospo, kdo je, tedaj je ta sklenila roke na prsi, povzdignila oči k nebu ter rekla: »Brezmadežno spočetje sem.«
Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Mat. 11; 25.
22. Sv. Marjeta K o r t o n s k a je živela celih devet let v grehih. Nekoč gre tovariš' njenih grehov zdoma in se več ne vrne. Samo psiček, ki ga je spremljal, se vrne in se Marjeti miluje, cvili okrog nje in jo vleče za obleko, naj gre z njim. Vsa osupla in v strahu gre za njim v hosto. Tam začne psiček razkopavati neko grmado. Marjeta mu pomaga, razkopava d račje in, o groze: iz dračja se pokaže mrtvo obličje bogatega mladeniča, ki je Marjeta z njim grešno živela. Umorili so ga roparji in ga tam zakrili. Groza obide Marjeto in vsa preplašena zakliče: »O nesrečnež, kje je zdaj tvoja duša!« — Sama se vrne z grešnih potov, se pokori ne-
dopovedljivo in umrje blažene smrti, venomer ponavljajoč besede: »Otroci, ljubite Gospoda Jezusa!«
Kaj bo človeku pomagalo, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj naj da človek v zameno za svojo dušo? Mark. 8; 36, 37.
23. Sv. Peter Damijanov se tako imenuje, ker ga je še otroka vse zapustilo — starši so mu bili umrli — in se ga je usmilil njegov brat Damijan, duhovnik, ga vzgojil in dal v šole. da je postal pozneje škof in cerkveni učenik. Ko je deček Peterček tako ves zapuščen pasel svinje, najde zlat denar. Lastnika ne more najti. Kaj naj si kupi? Kaj si kupi? K mašuiku gre in ga prosi, naj bi daroval za cekin sveto mašo za rajnega očeta in rajno mater.
Kolikokrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate smrt Gospodovo. I. Kor. 11; 26.
24. Sv. Matija, apostol. V tistih dneh je Peter med apostoli vstal in spregovoril: »Bratje! Moralo se je spolniti pismo, kakor je Sv. Duh po Davidovih ustih napovedal o Judu, ki je vodil tiste, ki so prijeli Jezusa. Treba je torej, da kdo izmed teh mož, ki so hodili z nami ves čas, dokler je bival Gospod Jezus med nami. od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njegovega vstajenja.« Postavili so dva: Jožefa in Matija. In molili so in žrebali so zanja. Žreb je zadel Matija in prišteli so ga enajsterim apostolom.
Jezus jih je postavil dvanajstero, da bi bili z njim in bi jih pošiljal prepovedovat in bi imeli oblast ozdravljati bolezni ter izganjati zle duhove. Mark. 3: 14.
»Sv. Matija led razbija,« je rekel Tone Grahut, ko je prebral februarjev brevir.
Kratek brevir je za ta mesec; kjer je mesec kratek je pa še brevir,« omeni Čeferinova Marjančka.
Tone Grahut Čeferinovi Marjančki tako rad ugovarja! Vendar se mu zdi, da skoraj ne more trditi, da bi bil februar najdaljši mesec leta, zato samo reče: »Suh mesec — suh brevir.«
Veider loan:
Vaš novi prijateljček — Ceglarjev Jožko.
5. Molitveni otrok.
Danes vam hočem, dragi Angelčkarji, povedati, kako rud in kako lepo je Ceglarjev Jožko molil. Komaj se je začel prav zavedati, že ni nikdar opustil jutranje in večerne molitve. Prav tako ne drugih vsakdanjih molitev. Pri molitvi je pač največjo pažnjo polagal na zbranost, a tudi na lepo zunanjost je pazil. Pri tem ni bil zadovoljen, da je sam lepo molil, temveč je pazil, da so lepo moiiii tudi drugi domači. Vsakega je posvaril, če se je pri molitvi kaj pregrešil. Prizanesel v tem oziru celo očetu ni. Nekoč ga je jako trdo prijel in mu rekel: • Ata, ti pa ne moLiš prav! Samo malo nerazločno po-godrnjaš. To ni prava molitev. Moliti moraš glasno in razločno— Atek se je seveda poboljšal in zauaprej lepše molil, da je ustregel svojemu ljubljenčku. Še večkrat je pobožni Jožko k lepi molitvi vzpodbujal svoja mlajša bratca. — Tudi svoje součence je navajal k pobožnosti, kakor mi piše Kavčič Janko z Rakeka, ki pristavlja: »Jožko je bil res zelo pobožen deček.«
Če je bila Jožku molitev že v zdravih dneh tako ljuba, mu je postala v bolezni naravnost njegovo edino zdravilo. Ko so mu ponujali zdravila za olajšanje, jih je odklanjal. Navadno je rekel: »Zdravila mi ne morejo več pomagati. Pomaga mi le Bog po molitvi.« Zato je v bolezni tako rekoč neprestano molil. Če je sam ležal v sobi. si ga vedno našel, da ima ročici sklenjeni in da moli. Kadar zaradi prehudega trpljenja ni mogel moliti sam, je prosil, naj molijo drugi. Kadar je bil napad
posebnohud. je vselej zaklical: »Mama, moli, hitro moli!« In molila sta, pa mu je odleglo. Nihče ne more prešteti vseh molitev: rožne vence, križeve pote. litanije in druge, ki sta jih z mamo premolila v tihih nočeh, polnih nepopisnega trpljenja. Vsako jutro sta najprej šepetaje opravila jutranjo molitev. Nato sta brala masne molitve. Zvečer sta spet zmolila lepo večerno molitev. Mnogokrat je zvečer prosil mamico: »Mamica, zapojva angelčku varuhu!« In zapela sta tisto ljubeznivo narodno pesmico:
Angelček moj, pridi nocoj! Jaz bom lepo zaspal, ti boš pri meni stal, var val me boš hudega.
Pri tej pesmici je navadno Jožku odleglo, da je zaspal vsaj za nekaj časa. — Čudovito natančno je Jožko vedel, kdo zanj moli, in mu je bil zato prisrčno hvaležen. Prav zato mu je bila teta Marjauica tako ljuba, da, za starši najljubša. Nihče namreč ni znal toliko in tako lepih molitev kot ona. In vse te molitve sta skupno premolila ob bolniški postelji sto in stokrat. Teta,« je večkrat dejal, »vi sedaj zame molite, v nebesih bom pa jaz za vas.« Kako se je veselil vsak večer mojega obiska, posebno zato, ker je vselej prejel bolniški blagoslov. In s kakšno pobožnostjo ga je sprejemal. Ko zadnje tedne ni mogel več dvigniti desnice, je prosil mamico, da ga je pokrižala ona.
Omenil sem že, da sta z mamico pela. Sploh je Jožko rad pel in poslušal svete pesmice. Njegove smrti smo že pričakovali, ko smo šli mimo njegovega doma s staro-(oškim deškim Marijinim vrtcem na izlet k Sv. V alentinu. Čeprav je bil zelo slab, je vendar želel, da so prišli vsi dečki k njegovi postelji, ko so šli zjutraj tja in ko so se popoldne vračali. Obakrat so morali zapeti prav vse cerkvene pesmi, ki smo se jih naučili, da jih
pojemo pri shodih Mar. vrtca ali ob drugih prilikah v cerkvi. Teh ni malo, a vse je poslušal z največjim zanimanjem. Ko so dečki odšli, je rekel: »Škoda, da tudi nas na Rakeku niso naučili toliko lepih pesmic, kot jih znajo v Stari Loki.«
Jožkova pobožnost se je kazala tudi v tem, da je izredno rad imel podobice in gledal verske slike. Prav tako rad je prebiral bogoljubne knjige. V najlepšem redu jih je imel zložene pri svoji postelji. Ko jih ni mogel čitati sam, so mu jih čitali drugi. (Dalje.)
Potem bi prišla v nebesa,« reče Blažek in dostavi: »V nebesih bom imel avto. Po oblakih se bom vozil, sveti Peter mi bo pa vrata odprl.«
3 M hm,« pravi Marjanca, »saj ima ključe.« »Zlate,« reče Blažek.
Zlate. — Lej, račke se ven kobacajo!« vzklikne Marjanca.
»Pojdiva jih gledat!« zaploska Blažek. »Pojdiva!«
Primeta se za roke in stečeta po strmini k reki. Račke s krikom zagagajo, da se Blažek kar prestraši. »Joj, kakšna lepa mlivka,« vzklikne Marjanca.
Marija Kmetova:
»Saj res,« pritrdi Blažek.
Igraj va se,« pravi Marjanca.
Globoko se jima uderejo noge, ko po-čeneta v mlivko in napravita vsak svoj hribček.
>Jaz bom delala potice,« reče Marjanca. Lej. kako je lepa! Zdaj jo bom pa spekla. žžž, je že. Na, kupite, gospod?«
»Koliko je?«
»Sto dinarčkov,« pravi Marjanca.
Blažek vzame kamenček in ji ga da.
»Jaz imam pa vlak. Lej, kako so tračnice okoli! In tule je predor. Š—š—š—s, u—u!« vpije Blažek in se «pelje bogve kam.
Čakaj, da mi ne potacaš potic!« krik ne Marjanca. Blažek pa nalašč — čof! — in stopi prav na potico.
»Sem pa huda, veš!« zavpije Marjanca.
Blažek se zasmeje in pohodi še eno potico.
»Jaz bom pa tvoj vlak podrla!« se razjezi Marjanca in sune z nogo v hribček.
»Ti, čakaj!« Blažek stisne pesti in hoče udariti Marjanco. A Marjanca zbeži po bregu navzgor. Blažek steče za njo.
»Ne boš me, ne!« je huda Marjanca. »Kar domov grem. Sram te bodi! Skregana sem.«
»Ho-ho!« zavpije Blažek.
»Ho-ho!« zavpije še Marjanca iin odhiti proti domu.
Blažek obstane in zakliče:
»Kar pojdi, veš, kar pojdi!«
Blažek stoji sam sredi ceste. Nato steče tudi on. .Na vogalu ceste ne ve, ali je prava pot domov na desni ali na levi. Pa zavije na desno in misLi, da gre pravilno proti domu. Gleda, gleda, kje je domača hiša. Pa je čudno, da je ni in ni. Obstane pri teh vratih, obstane pri onih: stopi kam na vrt, a nobena hiša ni prava. Gre in gre naprej, a te hiše niti vrtov nimajo več. Zavije nekam navzgor; cesta je ožja in drugačni otroci so tu, ki jih Blažek nič ne pozna. Sredi ceste jih je velika gruča in brcajo žogo. Blažek se ustavi.
»Čigav pa si ti?« ga nahruli neki fant.
»Eno figol« se odreže Blažek.
»Ho-ho, ta je pa od fige!« se zagrohoče fant in vsi drugi se zasmeje jo in obstopijo Blažka.
Blažku je malo tesno pri srcu. Pa je tudi hud. Ves zardel stisne pesti in hoče dalje.
»Zaprta pot!« zavpije fant in še razkoraoi pred njim.
»Pusti me!« vzklikne Blažek in hoče suniti fanta.
(Dalje.)
Mirko Kunčič:
Dedek na smučarski tekmi.
Dedek k peči sedel je, truden se udal zaspancu. In zdaj sanja: z mladimi smuča se po strmem klancu.
Hej, kako droi navzdol! To ni tekma: d io ji boj je; še celo prvaka Jožka pustil daleč za seboj je.
A nenadoma mu tal zmanjka pod nogami — hopla! Hrabrega je smučarja spreletela misel topla.
V Črn prepad drvi, drvi ... Smrti več ne more u teči. Še en krik — in dedek naš znajde se na tleh pri peči...
Mirko Kunčič:
Mraz.
Mraz se je priklaliI o izbo: »O j. Marička, dober dan! Veš, prišel sem li povedat: solnček je hudo bolan. Zdaj bom jaz, Marička moja, hodil k tebi vasovat. Rož ledenih ti bom nosil.
I iš, kako imam te rad.U jVič Marička ni dejala; očka je sežu gal hlod, ded zakuril peč ...
in mraz je zbežal hitro spet otdod.
Marijin vrtec.
Maribor. Nas Marijin vrteči Pred enim letom sem se s starši (preselil v Maribor. V prejšnjem kraju ni bilo Marijinega vrtca. Na povabilo g. kateheta sem pristopil k Magd atenskemu Marijinemu vrtcu, kjer nas je že lepo število otrok, okoli 350. Imamo vsako tretjo nedeljo skupni nauk, kjer nam g. katehet razlaga lepe in poučne zgodbe. Tudi h Gospodovi mizi pristopimo pogosto. Naš Marijin vrtec ima tudi lepo zbirko knjig, ki si jih izposojamo in i/, njih marsikaj koristnega izvemo i/n naučimo. (.Naročite stare -Vrtce« in -Angelčke«.) Sem prav srečen, da sem laliiko član tega lej>ega mladinskega društva, ki nas uči, kako lahko dosežemo nebeško kraljestvo in zemeljsko srečo: po Mariji k Jezusu. Vabim tudi druge, ki še niso člani, da pristopijo k Marijinemu vrtcu, da bo pod našo zastavo korakala še močnejša četa mladih vernikov. Pozdrav vsem znanim in nepoznanim čitateljem »Angelčka«. Ivan Gradišnik. — (>Za prmej« sem rekel in sJclenil, da Vas enkrat obiščeni. Veš, v Mariboru sem bil samo enkrat. Imel sem takrat rdečo srajco. — Urednik.)
Celje. — Velecenjeni gosipod urednik! Dovolite mi, prosim, da se Vam tudi jaz malo oglasim. Zahvaljujem se Vam prav lepo, da tako izvrstno urejujete list »Angelček«, ki ga vedno z zanimanjem prebiram. Naročen sem na • Angelčka« že četrto leto pri Č. g. katehetu Ivanu Granfoli, ki je tudi voditelj Mar. vrtca. V Mar. vrtcu je prav prijetno. Sestanke imamo enkrat mesečno. Ob teh prilikah ima č. g. voditelj lep kratek nagovor, navadno kak /gled iz življenja svetnikov, potem pa molimo Lavretanske litanije. Sestankov se prav pridno udeležujemo. Ob sklepni svojega pisma Vam želim, da Vam sv. Miklavž zelo veliko daril prinese ter Vas iskreno pozdravljam! Vaš vdani Frane Pfeifer. — (Pismo je prišlo prepozno za Miklavža, ki mi rii prav nič prinesel, pa sem l>il nastavil pehar in škorenj. Že ve, kakšen sem. — Urednik.)
Marijin vrtec v Sv. Rupert u u. Laškem.
Marijin vrtec v Sv. Rupertu n. L. šteje: 103+97=200 otrok; imajo vsak mesec skupno pobožnost: sv. obhajilo in inalo prireditev. 70 je naročenih na »Angelčka«, ki ga z velikim veseljem prebirajo. (O, ko bi bilo v vsaki fari toliko naročnikov! Sliko morem priobčiti samo eno. — Ur.)
Metlika, če dobim v kratkem sekiro, plenikačo in škarje za plot, neusmiljeno okrajšam, okrajšam in prikrajšam predolgi dopis. Sliko priobčim. — Urednik.
Uganke.
t. Pastir.
(Zdravko Reven, Vrhnika.)
2. Pregovor.
(Zdravko Reven, Vrhnika.) I 9V6T I OM t T 1 Oj t 1 3E5 Rt Z >1 1 I A N t R 6 D t 0
3. Tablica.
(Peter Golobič.)
NAGLLJČEK
K-am bi ga da)?
94
Rešitev iz 4. številke: I. Slomšek: Tudi beseda ubije človeka, A. M. S. 2. črkovnica: mak, Ivo, kol, lan, Ana, vas, žir — Miklavž. 2. Odbi-ralnica: Vsak je svoje sreče kovač.
Prav so rešili vse tri uganke: Dolenc N., Resman A., Cedilnik H., Adamič Al.. Baric F.. Ham D.. Podreberšek M.. Trotovšek D.. Vihtelič A., Drnovšek B.. Cedilnik B„ Jurkovič V.. Gcrmek K.. Vizjak Al., Est Ml., Zubalič Dr., Semenič Mar. iz Ljubljane. — Videč Ven.. Stengel M., Dobrot-nišek D.. Gologranc L. Kokošinek M.. Kos J.. Pelicon El., Strojnik Mar.. Drame Ur., šorn A., Kužnik Leo. Kumer V.. Počej Lj.. Pfeifer Kr.. Rüper Z., Pojavnik E., Kalif- J., Golob Ol., Knez Min.. Gabrilovič Jcl.. šlosar Mar.. Roic R.. Skale L. Vodop.vc Mil.. Povh M., Frölich L. Lettig SI.. Trobec M., Puncer L. Lednik Lj.. Sadar Br.. Cocej P.. Jug I.. Vivot Er.. Malus Her., ćernelč J., Dečman št., Podržaj Boi., Sardoner A., Košutnik V., Kožuh N., Glinšek V.. Vipotnik Anast.. Oevirk P.. Ropaš Ev., Pod-iovoršek Ang., Maček Mar., Gorjanc Mat., Kožuh A. iz Celja (Oj. t eljanke bele. dolgo sle molčale!}. — Peterneli J.. Lebinger H. iz St. Vida nad Ljubljano. — Iršič H.. Makovšek M.. Pirh M., Potočnik M.. Slemenšek A.. Pernjuk A., štruc K.. Pesjak L. iz Vitanj. — šifrer A. iz Kranj«. — Pavliček Tat j.. Nadišar M.. Zazvonil O. iz Tržiča. — Steineker Rez. iz žeta L — Prinčič Val.. Cigiič H. iz Kranja. — Mnrjanovič Bar. s Gvena.
—	Arh Jak., Sodja Min. iz Boli. Bistrice. — Šolarji iz Holi. bele. — Juvnnčič Ivanko iz Loža. — Tomažin Jos. iz Borovnice. — Zrimšek J. iz Selščka. — Erhatič P.. Žmauc Ter.. Kranic Mar.. CuŠ Ft., Erhatič Fr., Matjašič Jul., Meznarič J. in Fr.. Toplak Jan. Hole Fr.. Janžekovič Jož., Neudauer SI. od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. — Ravnik Ant. s Primsko-vega. — Debevec Ant. z Rakeka. — Ciril j A, z Moravč. — Kunstelj A. z Vrhnike. — Megla V.. Fekonja M.. Cajnko Vikt.. Kupčič L. Roiht F., Pondrh L.. Marin T.. ZagorSek J., Grašič M., Meško Ang.. Marin Kr. od Sv. Toma/a pri Ormožu. — Zupan I., Rošker Iv.. Podgoršek SL, Plevnik Kar., Richtar E., Urek Mar., Kostrevc Ter.. Slovene P., Podvinski A., Medved Kr„ Jagodič J. in P.. Trost Fr. iz Pišec. — Furlan Pet. iz Ljutomera. — Jeniec Min. iz Krope. — Meglič Fr., Kozar Iv., Karnet Kur. od Sv. Jurija ob ščavnici. — Ogrin Mar. iz Kamnika. — Černelič Si. iz Krškega. — Strouhal Ed. od Sv. Jurija ob Taboru. — Verdeij M. iz šuleka. — Svoljšak Mur. iz Doba. — Kirn A., Povše Fr. (ali sii France ali Francka, povem «imo to. da sem nagrado poslal, kakor ini je bilo pisano).
—	Vrščaj O.. Gorenc B.. Debevc A.. Trpin Al. iz škocijana pri Mokronogu. — Atolič Fr. i7, Moškanjcev. — židan Mar. iz Vevč. — Wutte Bogd., Vezjak Mar. iz Poljčan. — Jue ZI. iz Studencev pri Mariboru. — Krevel R. iz Novegu mestu., Reich Mat. in Zdr., Canč Mar., Hrustev Mie. iz St. II ja pri Velenju (to le je morala glava zaboleti, ko Ii je ponoči Lina Maric vanjo palu. Kuj bi bilo »To vse spimo«, ne pregrunlu nihče. Ce pa kdo. naj piše. Seveda midva ne sineva.)
Izžrebana je bila Juvančič Ivanka iz Loža.
Rešitev iz 5. številke: 1. Posetnica: Mlinarica. 2. Kura: Tudi slepa kura zrno najde. 3. Mesta: Maribor, Vrhnika, Jesenice.
Prav so rešili vse tri uganke*. Lepša J.. Podobnikar I. iz Ljubljane.
—	Videe Ven. iz Celja, — Langerholc Vin. iz Markočice. — Erzar Mar. s Pš. Police. — štrukelj M. iz Borovnice. — Svoljšak Mar. iz Doba. — Kunej SI. iz Vidma. — Kamel K.. Fras Ant. od Sv. Jurija ob ščavnici.
—	Dobrovoljc A. z Verda. — Kunstelj A. z Vrhnike. — Petek Al.. Barle Iv. iz Doberniča. — Kavšek Mih.. Vovk Al. iz Gotne vasi (kar še prihodnjič obe na eno dopisnico pišito). - Kurent Val. iz Belgrado. — Naghč Ton.. Langus VI. in Mor. iz Šoštanja. — Žagar H. iz Kočevja. — Ogrin Mor. iz Kamnika. — Reich Mal. in /.dr. od St. Il ja pri Velenju. — Hode I.. Volčanjšek Mar.. Jagodič P,. Pclrančič P.. Kostrevc Ter., 1'od-\inski A., Vrslovšek T. in Jos., Urek Mar. Slovene P., Žniderič M., Medved Kr., Richter E., Zupan Iv., Plevnik Kar., Roškar Iv. iz Pišec (lani >kura< ni bila kura. ampak iarčka, premajhna za sliko). — Tavčar Ant. iz Sp. Zadobrove. — Baloh J. z Breznice. — Mrak Ludv. iz Vinkarjev.
—	Potočnik F. iz Rog. Slatine.
Izžrebana je Langus Vladka iz Šoštanja.
Kratko obleganje.
»Angelček« stane za vse leto Din 5.—
Lastnik »Pripravniški dom« v Ljubljani. — Urednik Vinko Lavrič v Ljubljani, Resljeva cesta 11. — Uprava »Angelčka« v Ljubljaui, Miklošičeva cesta 7. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč).