List slovenskih delavcev v Ameriki S-terv-_ 53. USTe-w- York:, 28. septembra 1898. Leto "VX [0 položaju na Kubi in na Mak. .Preiskovalci \ o j u e g a š k a n d a I a. Washington, 24. sept. Člani Ijjne preiskovalne komisije so dates imeli v zborovalnej dvorani [abinta z McKinleyem daljno konferenco. Predsednik je rekel, želi temeljito in natančno preiskavo vseh pritožb proti vojnemu oddelku in vsemi njihovimi dlani. Novi člani komisije, kteri do sedaj d« niso bili imeuo\ani so: bivši goveruer Beaver iz Pensvlvanije in dr. Connor iz Cincinnati. Po konferenci se je osnovala komisija v pisarni poveljnega urada vojnega oddelku. General Dodge je bil voljen predsednikom ; major Mills in Richard Weightman pa tajnikom vojne preiskovalne komisije. Ko ao naposled še sklenili vsaki dan zborovati so s** ob eni uri popoludne razšli. Ljudje, ktere btnle komisija imela nalogo „preiskovatiu, se na tihem smejejo v pest, ker tukaj nihče ne Veruje, da mislijo s preiskavo res-j no, marveč bode le, kakor je videti j prava ,,komedija'*. Nekaj krivcev j si bode pa komisija le morala iz-i brati tednih nobenega prostovoljnega polka več. Governor Holcomb iz Nebraske je pisal predsedniku obširno pismo in ga prosil, naj vsa j polovico moštva iz Nebraske odpusti. Bržkone se McKinley na to prošnjo ne bode oziral, ker jednemu prostovoljnemu polku iz Nebraske zapoveduje demokratični kandidat za predsedništvo Win. .T. Bryan. Tega bi radi republikanci odstranili in poslali na kako kolonijo, da bi pri prihodnji volitvi ue mogel nagajati. « Kaj G o m e z zahteva. Havana, 25. sept. Gom^z pošilja komisiji pisma in poslance z prošnjo, naj bi vstaše s živežem preskrbeli iii zahtevali, da se živila coluine prosto uvozujejo. Dalje zahteva Gomez za vsacega vstaša kos zeiulje, oralo, par volov in nekaj denarja; zemljo bi lahko vzeli od španskega posestva v notrajnem del u otoka. Akoravno kubanska vojna lakoto trpi, se vendar vstaši zadržo zelo mirno, ker so generali pod ojstro kaznijo zapretili vojakom svojevoljnojemati. tTstaŠka ..Estrel-la Solitaria" piše, da so vojaki vstaške armade edini in pravi posestniki Kube iu ako jih bodo še dalje pu-tili stradati, si bodo znali z silo živeža pridobiti. Tam kjer zboruje izselevalna komisija je zelo nezdravo, dva kler- brati; jedu<°ga so baje že našli in , . . ... . O , c u , , . ka komisije imata že mrzlico. Admi to je dr. Rush h. Huidekoper, kteri . ^ , , j. v taborih na jugu takojšno Po-| f , " V m"atU' * i se mu pa ni posrečilo. vložil prošnjo za odpust iz vojne, kar se mu je takoj dovoljilo. General Wiley trdi, da je dr. Huidekoper popolnoma nezmožen, bil je živinski zdravnik in se ima le političnem upljivu zahvaliti, daje bil imenovan vojnim zdravnikom; vojni tajnik A Iger se vede to zanika. lstina | a je, da se je Huidekoper na vseučelišču v Pennsvlva-uiji in Evropi zdravništva učil. pozneje pa le kot živinski zdravnik deloval. A Iger je z svojim nepremišljenim govoričenjem čedalje bo!j zagazil v črnilo. Politikarji pravijo, da ako McKinley Algerja nemudoma ne odstavi, bodo v prihodnjem kongresu zadobili večino. Da se je vojakom vojna služba pristudila, je razvidno iz tega. ker vsaki dan po 50 mož od vsacega prostovoljnega polka zahteva odpust in ko bi jim istega ne dovoljili, bi ne bilo v par Chicago. HI., 14. sept. (Konec.) Dne 7. julija zjutraj smo dospeli do Klondike riverja ali v mesto Da*son. Od daleč smo že videli bele šotore in lesene hiše. Dospevši blizu, smo privezali naš čoln in šli iskat pripraven kraj za šotor; izvolili smo ga na bregu, postavili šotor, znosil: tja uaše stvari iz čolna in bili na prostoru, kamor smo se nameuili. Drugi dau smo si ogledali mesto in Klondike. Tu je na Frout Street par lesenih hiš in dve žage, le obenej strani je napravljen hodnik (sidewalk), po sredi ceste so še debele korenine od posekanega drevja in tako blato, da bi človek lahko v njem obtičal. Vse hiše ob jeduej strani ■o salooui in igralnice (Gamble-halls), v kterih igrajo noč in dau; vsaka stvar velja pol dolarja, mali kozarec pive velja pol dolarja kakor tudi Žganje; pol dolarja je najmanjši denar kar ga imajo v prometu. Kupujejo pa se zlatim prahom, vsakdo ima zlat prah in ga računajo unco 16 dolarjev, v v sake] hiši vidiš tehnico zn. zlato. Kmalu smo vse videli kar je v mesta in se potem podali k potokom, kar sla to kopljejo; ti so oddaljeni \V a s h i n g t o n, 25. sept. Kubanski delegatje bo danes prejeli brzojav od komisarjev, ktere je poslal Maximo Gomez iz Kube. Vstaški general pravi naj skrbe, da bode kubauska vojna dobila živeža. Vojna v pokrajini Santa Clara trpi lakoto, ker jej Spauci zabranjujejo se s živežem preskrbeti. Že dva tedna niso ljudje jedli mesa, pa tudi zelenjave in kruha primanjkuje. Da bolnikom preskrbe hrano, so poslednje mule zaklali. Gomez prosi za hitro pomoč, ker je v obupnem položaju. Kolumbovi ostanki. \V a s h i n g t o n, 24. sept. I z H a-vane je došla vest, da general Blanco namerava kosti Krištofa Kolumba, najditelja novega sveta, ktere so v katedrali v Havani pokopane, na Spausko sal »o j vzeti. Temu načrtu se vladna komisija ustavlja, češ* da se je po določbah mirovnega protokola Španska vsemu vladinemu premoženju na Kubi odpovedala, k temu pa spadajo tudi Kolumbovi ostanki, ktere so na stroške španske \ lade v Havano prepeljali. Amerikauska vlada b<*-de odločno zahtevala, da Kolumb v Ameriki ostane, kajii da preje spada za toč ni polovici sveta, nego iztočni, je španska vlada pripo-zuala s tem, ko je truplo preko oceana prepeljala v Havano in mu tam dragocen spomenik postavila. K o 1 u m b o v e ostanke pošljejo u a S p a n a k o. Havana, L'G. sept. Danes ob H. uri zjutraj so vzdignili Kolumbove ostanke iz groba, pob.žili v Krsto in to z velikimi ceremouijami zapečatili. Navzoči so bili višji kapitan Blanco, tajnik Govin, civilni g.-verner, mnogo višjih uradnikov in cerkvenih dostojanstvenikov. Ob s. uri so izgnali občinstvo iz katedrale in postavili straže iz reda ,,Publico", da so zabranja-vale radovednemu ljudstvu vhod. Santiago, 26. sept. Glsvui stan generala Lawtona so premestili v mestu na tiste prostora, ktere je zavzemal španski poveljnik Toral. Na mnogotera vprašanja malih kapitalistov je general Wood v odgovor isdal pojasnilo, v kterem jim svetuje ne pred decembrom priti v Santiago, ker sedaj še ni moč pridobiti si posestva. Po decembru pa bode zadosti prilike porabiti kapital in trgovinsko znanju. Všteti* ukazaTlz"W asfimgIona"X(j3žx proste šole 10. oktobra odprte. Umor v taboru W i k o f f. C a m p \Y i k o f f, Moutauk, 26. sept. Danes zjutraj je v tukajšnem lazaretu umrl vojak James P. Twisby 10, konjiške polka vsled ran, ktere mu je provzročil včeraj večer polkovni kovač. Uzrok umora je bil španski zlat. Kovač je imel zlat in Twisby je trdil, da ga je i>n v Santiagu dobil, potem pa mu je bil ukraden. Včeraj večer je sel Twisby v kovačev -šotor. Kaj eta mota. imela skup ni znano. Videli so kovača teči iz svojega šotora v drucega, kjer je zgrabil revolver in ž njim trikrat ustrelil ua Twisbya. Vse tri krogle so ga zadele in sijer spodnji del hrbta, na stran it v levo lice. Vojaki so slišali strele, prihiteli na pogorišče in kovtča razorožili, kterega bode sodi I o hi;ro vojno sodišče. Španci imajo zopet pogum. Madrid, 27. sept. Razni listi poročajo, da je minister vnanjih zadev brzojavil španskim komisarjem v Paris, da Amerikauci ne-majo pravice si obdržati Filipine, ako so Manilo zasedli, so te le storili, da jih imajo kot neko poroštvo med obravnavami za mir. Manila, 27. sept. Vse angleške, francoske in nemške vojne ladije so ostavile luko Manile. Spauski listi zelo napadajo angleško upravo železnic, ker so te med prenehanjem prometa vstašem dovolile iste uporabiti. Nektere pokrajine so zelo trpele. Sol je veljala petkrat toliko, nego v navadnem času, v druge pokrajine niBo mogli riža dovesti. Aguinaldo je zato zoper št raj k železničarjev, odobrava pa zvišano plačo. Washington, 27. sep. Admiral Dewey je danes brzojavil, da je ameriški paruik „Abby" dne 21. sept. odpljul s tovorom orožja M acao v Batangas in so ga tam izkrcali, on pa zaukazal ga zapleniti. Vlada j« odobrila njegovo postopanje. Armada za Kubo. Washington, 27. sept. Po naredbi generala Milesa naj meseca oktobra odide divizija pod generalom Wade, meseca novembra Skoraj ni potrebno posebej omenjati, da jejraba odprtih luči pri premogokopih postavno prepovedano. Premogarske družbe bi morale po postavi premogarjem oskrbeti varstvene svetilke. Ako so pa premogarji delali pri odprtih lučih, je vendar jasno, da krivda zadene posestnike premogokopov, ktere je vezala postavna dolžnost svojim delavcem oskrbeti varstvene svetilke. Tudi izhoda za silo ni bilo v jami, kjer st je pripetila nesreča, kakor dotični predpisi postave velevajo. 27 delavce\, kteri so se skoz drugi izhod rešili, primoraui so bili tavati po štiri milje dolgem podzemskem rovu, predno so dospeli na beli dan. Da se ta izhod ne more smatrati drugemu izhodu za silo, kterega postava predpisuje, je umevno. V očigled brezdvomne krivde preinogarskih kapitalistov smrti pomorjenih premogarjev pretresa tudi kapitalistična srca nekako človeško čutstvo. Tudi uevvorški ,,Hprald" piše o tej zadevi sledeče: ,,Besedo ,,nesreča" rabimo tu le \ konveiicijonalnem oziru, kajti ako so ljudje primoraui globoko \ tre-bušju zemlje pri odprtih lučih delati v potu svojega obraza, potem je res vpč nego dvomljivo, ako se zamore njihova grozna o»oda imenovati nesreča. Stroga preiskava pa druga divizija pod generalom morala odgovornost za velikan- dovoljeno navesti pisruo, kterega je te dni narodni izvrševala i odbor od „ United Mine Workers" poslal predsedniku Zjed. držav. V tem pismu izraža organizacija rudarjev uajponižnejšo zahvalo McKinley u za čast, ktero jim je skazal s tem, da je njihovega dosedanjega predsednika Ratchforda imenoval članom znane obrtnijske komisije. Vedo li rudarji iu njihovi vodji, da jih tako vedenje proti kapitalističnim straukam iu njihovim zagovornikom, kakor ga znači ravno to pismo ua McKinley a, dela so-krivim umora njih tovarišev tam globoko pod zemljo? Vsa taka klanjanja iu prilozova-nja niso nič vredna, delavec si bode le tedaj opomogel, kadar pride do spoznanja, da si m o r a sam pomagati, vsi drugi le preže na njegove krvave žule; delavci m urajoj stopiti k volilnej omari, zbrati svoje zastopnike iz svojih vrst, le od teh, kteri ž njimi dele svojo CBodo, zamorejo pričakovati, da napravijo postave v njih korist, kdor jih drugače uči, je slepar, potrpljenje je božja mu9t (ni keca) ali siromak kdor se ž njo maže. Dopisi. Lee, vsaka divizija bode imela po 6000 mož obe gresti na Kubo. (Vojni_oddelki ostanejo do tja v -3Y2ji£ ^fosedanjlE taborih. Ee malo polkov bodo v Havano poslali. Vojaki bodo dobili dobre lope za 12 mož z lesenim tlakom in se bode lahko kurilo v njih. Kadar bode vsa armada na Kubi, bode tja otišel general Miles in jo uredil v redne posadke. 15 milj od Dawsona, in ti so: Ba-uanza, Eldorado, Hunker Creek itd. Največ zlata so skopali ob Ba-nanza in Eldorado potoku, ali kmalu smo spoznali, da ni vse tako kakor so časniki pisali. Kea je, da so že mnogo zlata izkopali in gaje tam še dosti, ali kaj vse to pomaga, ker je vsa okolica in vsak potok že razdeljen na „claime", in vse že od špekulantov pokupi jeno. Novim došlecem ne kaže druzega, uego za plačo delati iu še to je težko dobiti, ker je ljudstva preveč skupaj privrelo; po leti se malo dela, ker povsodi voda teče in po leti samo čistijo kar so po zimi nakopali. Kopanje zlata je tu zelo težavno, zemlja je zmrznena po zimi in po leti; po leti se otaja za kakih 14 palcev, druga pa vedno ostane zmrznena do skalnatih tal. Skalnata tU so po vsej AlaBki, ali zemlja je po 20 do 50 čevljev ua visoko. Povsodi kjer za zlatom kopljejo, morajo najpreje kopati do skalnatih tal, ker vse zlato leži na dnu blizo skale in še to raztreseno tu in tam v malih koščekih kakor ga je nekdaj voda nanesla. Ker je zemlja zmrzneua, nemorejo drugače kopati, nego da naredijo velik ogenj, ko se zemlja stopi za kakih 14 palce v to odkopljejo, potem pa zopet zakurijo, in tako gre naprej; ko pridejo že blizo skalnatih tal, zale-nejo ob pesek in zdrobljeno kaue-uje, med tem se p:i nahaja zlaty. to vse znosijo na kupe iu poleti to operejo in odbero zlato od pesia. Nekteri ,claimi' ob Kldorado sota-ko bogati, da sta dva moža v eitm dnevu izkopala zlata za tri do štiri tisoče dolarjev in to je resnca, drugi ,claim4, prav tik tega pa ni nič vreden, ali takih claimov ni sedaj več dobiti, ker vsa okolici je že dobro preiskaua. Kmalu iem sprevidel, da se tu ne da dosti jri-dobiti ter sem se podal uaza v Dawson in si delo poiskal ter ga tudi dobil kot tesar in mizar. Oni kteri smo gradili nove hiše, ano pri deseturnem delu zaslužili p« 15 dolarjev ua dau, ali SI.50 od tre; navadni delavci pa dobijo po 10 dolarjev na dan, ali težko je dooiti delo, ker dela je malo, delavcev pa obilo. Tako jih je muogo, ki sctja prišli, obupalo iu se podali ddje po Yukonu s čolnom še dva tBoč milj dalje do St. Mihaela priBe-riugovem morju in od tam se zv" dosežemo svoj dnevnik? a«pt ob uri zjutraj po krutkej .Josip S—r. bolezni iftiruo v G nap du zaspala (Motite se, pravila so v delu. in -tu«> j *» dant-h »piemi i nujpreje 'jak i se dol.ro zanimajo za vza- v «• -rkev te^a Križa ; tam je h la j**mim podjw.rno društvo. Ured.) •luAhoi božja za pok.jnico, poteui jo pH.pr.Mn.il na tukajšnje pok o- ialumet, Miek., 17. sept. p«JSlovenci m Nemci so se Slavno uredništvo, nemorem si udeležili sprevodu v obilnem šte- drugače, neg., da tudi jaz napišem vilu. Pokoj ni ca je bila doma iz Pripi^jcega na Doltgijskem, stara je ^^biTa Se le 19 let in zapušča u nekaj malega za naš cenjeni list, ker ie že toliko piaarenja na vbo strani. ŽeTeTT bi "bT!o7~da binaši pušča moža in 9 m me i v Starega otroka; zdravilo j roJaki le bo,3 potrebue stvari pisa- jo je »roj.- zdravnikov a niso jej opustili pa sumoičenje, laži in zauiogli nakloniti /dravja. Pokoj- dru£e take nepotrebnosti, s kte-nico priporočam v blag spomin. rim* ne koristijo,' pač pa ško- .Josij) Svete. iu listu jemljejo prostor po nepotrebnem. Izfhieagt, |||.f 25. Sept. Slovenci na Calumetu smo bili (O orga n i zac i ji.) Kaj pa vedno mirni in složni med seboj in p uieiii vse molčanje o organizaciji, sedanje nekoliko nap. te razmere ali je Vfce Slovence tako dirnola ža- (ki so nastale zaradi stvari že znane) so se tudi že polegle. Miro- ljul>en kakor je naš narod tukaj gori take malenkosti nemorajo ovirati, da ne bi med nami vladal \ed- lontna ve»t o umoru avstrijske cesarice, a>i kali? Tukaj je nas več slovenskih delavcev, kteri bi takoj uatnuoviii svoje krajevno društvo pod takimi pogoji kakoršni so bili no najlepši mir in sloga. Naj-čitati v „G las Nart du" v člankih ,,0 ; večja zahvala in čast gre našemu organizaciji". To je kar mi potre- čast. g. župniku Marko Pakižu, bujemo, druga društva pa, kter.i kteri vedno za mir skrbi, sam je imamo Slovenci ustanovljena le najmiroljubnejši človek, da mu v prev*«Č »krbe za smrt, ali mi nemo- tem oziru ni najti para. rem<» takoj umreti, mnogokrat nas Sedaj se spominjam nekega do-»biš« e dolgotrajna bolezen in kaj pisnika, kteri je pisaril v oba lista, |N»tem, ko imamo mnogo takih ni bilo skoraj izdaje, da ue bi našel majhnih društe\ ? Kako lepa je njegovega dopisa. Pisal je mož misel, da bi imela društva svoj re zelo raznotero, priporočal društva, zervni zi.klad in v potrebi člana za banke v starej deželi, kolonijo itd. ; kN5* plačevala mesečniuo in ases-i ko ni bilo druzega pa cerkvene in mem, da ne bi bi! črtan zaradi ne verska stvari, napisal bajke in pre-ureče, ali siromaš< ine, to je v istim g ,Vore, a večinoma vzel iz drugih lemenito iu zeio priporočila vred- knjig. Mislel sem ta ima j h pa ; v Č ankih ,,0 organizaciji" ima pod streho, ali odkrito povem, e res človekoljuben duh, ne pa da bi bilo bolje, da gre v „penzj-jn" r«le i raz«. Zato pa pn-sim kakor bi nas dolgočasil v takimi stvarmi. Vsem cenjenim rojakom pa kličem : n a r o č i t e si „( Jlus Naroda" Razne vesti. Kosevelt poveljnik „Kougli Hiders" ne more postati republikanski kandidat za prihodnjo volitev governs rja države New York. Uprava države New York namreč določa, da nihče ne sme biti voijen gover-uerjem, kdor ui najmanj 5 let bival v tej državi. Naš „Teddy" pa je 21. marca t. 1. v Washingtonu, D. C. prisegel in {>odpUal od notarja potrjeno izjavo, da ui lHWjrfr-ški državljan. Stvar pa je namreč ta: Davčni komisarji mesta New Yorka bo zasebno premoženje gospoda Rose-velta cenili na zares skromno svo-tico S 50.000, od kteri h bi bil moral kot v New Yorku stanujoč tudi davek plačati. Rosevelt pa kot pravi kapitalist novejše dobe, poleg tega pa kot znan iskreni domoljub, i rojake po šjrnej Ameriki, da naj bi ne pozabili, ali v nemar pustili te organi?acije, oglašajte se od vaeh strani, da zvemo različne misli. Ravno danes dopoludne sem bil pri znanem rojaku, kteri tudi dobiva „Adi. SI." in glejte skoro celo atranje našušmaril oni za Jednoto oaodepolni Savs, kteremu hi tudi ona kmalu bila velika smola, ker uivd<»ati manjkalo, da ga niso dele-gatje posadili pod kap v Puehli in prav ae mu je zgodilo saj to je že davno zaslužil. Ta Savsek je kakor vidim glava Jednote, ker tako aolre toči, da naj člani plačajo; blini jim z rojaki in bratje ter roti: dajus. kakor nt Kranjskem cigani. Kadar je treba dati, takrat »o nafti delavci: bratje, prijatelji, pred zborom so bili pa bedaki in oela kopica paovk se je vsula nad nje. Dober mojster ta Savs; lagati pa sna kakor pea teči. Ni dolgo o (•m, ko je širokouatuo piaal v to- ker boljšega slovenskega lista nimamo v Ameriki ; imamo pač jed-nega, 1.1 i kaj ko - v njem ne najdeš druzega nego samo sumničenje, sovraštvo, laži, in zavist, vse to pri-ohčuje list pod imenom ,,Amer. Slov.", ker se boji, da smo že na njega pozabili ; o tem sem se s pazljivim či ta tel jem obeh listov do dobrega prepričal. Ako bi njegovi naročniki vzeli v roke kak drugi časopis, bi s« lahko sami prepričali, ali njim je vsaka stvar takrat nova, kadar jo natisne zakasneli „Am SI." Ravno tako sem se tudi prepričal kaj je glavni uzrok, da se vedno jezi na ,,Glas Naroda"; seveda ako bi ne bilo tega, bi njemu lepše pšenica cvetela, tako se pa grozno srdi nad avojira takmecem, kar sicer ui lepo od urednika ka-korfien je v Tow ru, kteri bi ae tudi potoku truplo nekega moža po imenu Charles H. O'Dell. Obe nogi so bile zlomljene in črepinja razbita. Mislijo, daje moža po noči mimo-gredoči vlak New York Central železnice povozil in pri tem padel v vodo, mogoče je pa tudi, da je mož postal žrtev kakega hudodelstva. Na lovu ponesrečil. M o n t Vernon, 25. sept. Danes bo pripeljali sem truplo Motnega Scott H. Curriera, sina dr. A. F. Curriera. Mladi Currier je v petek v gojzdih ,,Adirondacks" pri lovu ponesrečil. Stari Currier je osuoval lovsko družbo, ktera je v petek napravila gonjo v Adiron-dacks. Mladi Currier je šel ž njimi in se lovcem v goščavi zgubil izpred oči. Psi so se zapodili na eno stran in začeli lajati kot bi podili divjačino, več lovcev je ustrelilo proti tisti strani in kmalu potem seje pokazalo, da je bil mladenič v glavo ustreljen. Oče zagotavlja, da pri tej nesreči nikogar ne zadene krivda. Opustoševalni orkan. Tona wand a, N. Y., 2S. sept. Danes popoludne je obiskal naš kraj tornado, kteri je 200 jardnv na široko in deset milj na daljavo napravil grozovito opustošenje. Pridivjal je k nam preko Grand Islan-da, kjer je baje mnogo osob ubitih ; neko žensko je zgrabil vrtinec in odnesel, njeno telo še niso našli. Vse telegratične žice so potrgane in kakih 100 hiš razdejanih. Nekega 9letnega dečka in njegovo 10-letno sestrico je ubilo, mnogo oBob je močno ranjenih. Od tod je orkan vzel jugoiztočno smer i.....ijl.r- žw še več krajev opustošil. Sled morilca v Bridgeportn. B r i d ge p o r t, Conn., 25. sept Kakor je dosedaj skrivna preiskava pokazala, je policija vendar našla sled morilca Eme Gill, ktera truplo so našli razkosano v Yellow Mill" bajerju. Polici ja ima baje že brezdvomne dokaza, da je babica Guilford, ali „01d Maucy*4 kakor jej pravijo,^mn GTl!TYvoji kopeli razkosala. Tudi njen sin Harrv in hči Eudora sta menda zapletena v zločinstvo, oba so že zaprli. ,,Old Mauc3'" je zginila iz mesta, toda pinkertonci jo pridno zasledujejo, in pravijo, da jim nemore uiti. Policija ima tako zanesljive dokaze, da so biii v bajerju najdeni kosi ženskega trupla Eme Gill, da o tem kar nič dvomiti ni. Ljudstvo, se je hotel davku izogniti in rajše P°seb»o znanci Eme pa trdijo, da prisegel, da ne stanuje v New Yor- najdeDO truplo ne more biti njeno, ku. To mu je bilo tem lažje in brez V te"1 mLlftnJu jih še bolj potrjuje pozornosti storiti, ker je bil ravno okol"ost, da tudi še dve drugi de-tačas imenovan pomožnim tajni- k^ti pogrešajo. kom mornarice in se radi tega preselil v Washington. Blagi Rosevelt pa tudi v Washingtonu ni plačal davka, kar je samoumevno. Poljski izseljenci zadržani. Urad za izseljence v,,Barge Office" v New Yorku je 25. sept, zadržal 125 izseljencev večinoma Polj-cev, kteri so brez izjeme vsi na sumu, da so kontraktni delav- Dobra namera. Pittsburg, 26. sept. Tukajšnji uradniki »United Mine Workers" so v sled poslednje nesreče pri Brownsville, pri kterej je osem premogarjev žrtvovalo svoje življenje, sklenoli uporabiti ves vpliv, da v prihodnjem zasedanju postavo-dajalstva sprejmo postavo v varstvo zaostalih ponesrečenih premoči. Možje so rudarji in namenje- garjev- Zh sedaj so naprosili nabolj ni ; v Calumet, Mich, v Ameriko izvrtsne jurist«, da izdelajo tak po-so *e prepeljali na francoskem par- »tavni načrt. niku ,,La Gascogne". Poslali jih Sedanje državne postave določa-l.odo nazaj od koder so prišli. j°» da imajo premogokopo nadzoro- vati državni uradniki kakor nadzor- Nova poslopja za izseljence. Ako bode delo pri novih poslopjih, za izseljence na Ellis Island, tako napredovalo, kakor do sedaj, potem bodo do prihodnjega poletja nik rova, strrsljalni in rovni „bos", a vsled teh niso podjetniki za nobeno nesrečo odgovorni. Po novem postavnem načrtu pa naj bi imeli podjetniki plačevati letne doneske dogotovljena. Temelj je že postav- v blagajno za podporo ponesrečenih ljen in preduo bode zmrzevalo, bode ozidje do prvega nadstropja dogo-tovljeno, potem pa se lahko delo celo zimo nadaljuje. Do sedaj dela 100 mož pri zidanju, kmalu, pa bode delalo 300 mož. Poslopja bodo zidana tako, da se jih ne bode ogenj uničil. Glavno poslopje bode 395 čevljev dolgo, 166 čevljev široko in 62 čevljev visoko. Poslopje za bolnišnico bode stalo posebej in imelo prostora za 50 oseb, tedaj ne bode več potreba bolnikov v mestne bolnišnice pošiljati kakor dosedaj. Voda bo napeljana iz New Jerseya. Skupni stroški bodo znašali $1,000.000. Truplo našli v potoka. Peek skill, N. Y., 26. w»pt. Danes zjutraj ao naiii v Anniavills gjutraj ob 3. uri se je posrečilo lo- premogarjev in njih zaostalih, kakor je to običajno v Evropi. To namero v obče v državi odobrujejo, ali ne premislijo, da kapitalistično postavodajalstvo že tako napravi Ida ue bodo podjetniki prizadeti pač pa le delavci, ali pa postane mrtva Brka. Ustavno povelje odklonil. C i e v el a u d, 26. sept. Sodnik Taft v Cincinnatu je odklonil pred-og od ,»American Steel Co." iz Dlevelanda, izdati ustavno povelje jroti štrajkarji. Določil pa je, da aodo 11. oktobra v Cleveland u o iej zadevi obravnavali. Bančni roparji uplenili $12,000. Flora, Ind., 27. sept. Danes povom ulomiti v Farmers State Banke in ukradli $5000 v zlatu, $1000 v srebru in $6000 papirnatega denarja. Posestnik banke \V. H. Lenon se je zbudil in zasledoval roparja, toda ti so na i je^a streljali in ga tako hudo ranili, daje obležal. Lopovi so u bežal i na konjih. Roparji na vlaku. Kansas City, Mo., 24. sept. Včeraj ob 10. uri zvečer vstavilo je sedem mož z krinkami na obrazih zatočno vozeči osobni vlak na Missouri Pacific železnici, takozvani .,Little Rock Express" na samotnem kraju med Leeds in Dawson. Roparji so razbili na Belt Line postaji telegratični aparat, uradnika pa seboj vzeli. Vlak so ustavili s znamenji in vzeli strojevodja in kurjača v posebno varstvo. Stre-žaja spalnega voza, so ustrelili, ker se je hotel ustavljati. Roparji so ekspresni voz z dinamitom razstreli da se je voz in vsebina na kosce razletela. Uradnik ekspresue zadruge pravi, da so roparji napravili le neznaten plen. 0 preuiogarskem št raj k n vltlinoisu. Springfield, 111., 26. sept. Mnogobrojna deputacija premogarjev, zastopuikov svojih sodelavcev iz raznih delov države se je danes popoludne predstavila pri go-vernerju Tanuerju, da ta prepove uvoz črnopoltnih premogarjev v državo Illinois. Na čelu deputacije ji? bil predsednik združenih premo-gaiskih delavcev. Governer je prav prijazno sprejel deputacijo in jej obljubil kar mogoče storiti, da ovira uvažanje premogarjev, posebno črnopoltnih. Povedal jim je tudi, da so oblasti dobite uaročiio ne izplačati stroškov za oborožene deputy šerife, kteri so najeti v varstvo importiranih premogarjev. Pet delavcev utonilo. S a u 1 t S t. M a r i e, Mich., 26 sept. Včeraj se je potopila izkla-dalua ladija „ Monitor", pet izkla-dalcev je utonilo, kapitan in šest je tila v sprednjem delu ladije rU-da slabo zatvorena, zdrčala in prebila steno ladije. Blagajnik obstieljen. B 1 i s s f i e 1 d, Mich., 26. sept. Včeraj zjutraj ob polu eni uri je šel blagajnik tukajšnje ,,State Bank" mimo pošte, a tam so ga napadli roparji, kteri so uprav nameravali oropati pošto. Ukazali so mu roke kvišku, možje to Btoril, a pri tem so pri njem videli revolver, jeden lopovov je takoj na njega ustrelil. Rothfuss, tako je ime blagajniku, je odmah padel, a na tleh ležeč še trikrat na roparje ustrelil in nobenega zadel. Roparji so se brzo vaed-li na ukradeni voz in uhežali. Sledili so jih do Toledo, O. Rothfuss je smrtno ranjen. Preteči Indijanci. C as s L a k e, M i n n., 26. sept. Sem došli ljudje so prinesli vest, da Indijanci na Loch Lake prete uničiti poslopja, mostove in drugo imovino Great Northern železnice. Uzrok temu je iskati: deloma ker je železnica grajena skozi indijansko rezervacijo, deloma pa ker so zvezni maršali prijeli nekaj Indijancev, ker so žganje prodajali med svoje plemenske brate in sedaj so upihali njih privrženci nemir med miruželjne Indijance in belo-poltne. Zamorec linčan. K u o x v i 1 1 e, Tenu., 26. sept. V Mouutaiu City je danes po noči kakih 100 mož broječa tolpa vzela zamorca John Williamsa iz ječe in obesila. Zamorec je napadel neko žensko in jeduega moža umoril. Denar ima. Galveston, Tex., 24. sept. Pred štirimi tedni je prišel som mladi VV. R. Davis, čegar oče je baje soposestnik Davis Coal & Coke Co. v New Yorku. V njegovem spremstvu je bil strežaj in neka mlada igralka. Trojica se je nastanila v „Tremont" hotelu in tu-kajšne banke so bile zajedno obve-stene, da so menjice mladega Da-viaa dobre za 7 milijonov dolarjev. Ni čuda tedaj, ako ata Davis in njegova igralna prijateljica vznemirila ves Galvesten. Kočijažil dan niso oddahnili, šal tekel kar v potokih il predstave pretepačev so sj na radodarnemu mladeniči Kogar veselilo brez denarja d^ bro jesti in piti, pridružil se samo repu njegovih priliznjence^ kteri je bil od dne do dne dalj* Koliko je mladi postopač v kra^ kem času zapravil, nihče ne v< Nekega dne je zahteval od klerk] v hotelu $">00 drobiža, ker se je obotavljal, mu je djal mladenič ni le pri Davis banki v Davis, W. Va| popraša ako je za $500 dober. 0< govor se je glasil da, in denar mu je izplačal, imel ga je ravno ti dni in Davis je sedaj zahteval $251 Ko je klerk iz hotela zopet pri Daj vis banki vpr-šal, je dobil odgovoi da je bila banka WeekB, McCarthy £ Co. obvestena. da je mladi L^vii za sedem milijonov dolarjev dol Nekkočijažje zahteval 850 škodovano kočijo; Davisov str«! je plačal in djal da ima njegov spod neizmerno veliko denal Ubogi trpini pa, ktere oče tt mladega postopača ožema, uimi toliko denarja, tla bi utešili gli stradajoči h žen in nedolžnih otr«i čičev. Morski tolovaji so kapitana ubili. Sansalito, Cal., 24. sept.) Kapitan lirooks je bil danes z jutraj na ladiji ,,Ohispa", ktera je bila zasidrana na reki umorjen, njegov mornar pa hudo ranjen. Morski tolovaji so šli v temi na ladijo, ker so mislili, da je nihče ne straži in plenili. Ko so mislili ladijo zapustiti, se je kapitan prebudil in pribite! z mornarjem na krov. Vnel se je boj, v kterem je bil kapitan ustreljen, njegov pomagač pa ranjen. Tolovaji so ušli. Zima ob Vukouu. Seattle, Wash., 27. sept. Ka-pitaui paruikov, kteri vozijo po Yukonu, so danes seui dospeli in izjavili, da se je tam že oglasila zima, ladije brzo iščejo pri I»ežališče V lukah. Na Yukonu je še 60 par-yp-aa afcraaskfli -rekah pa «80.» Letos pričakujejo strogo zimo in mnogo ladij bode uničenih, ako ne dospejo pravočesuo v zavetje. Sedaj zlatoiskalci zelo pogosto ostavljajo Klondike. Skoraj tri četrtine od onih, kteri so letos spomladi tja Sli, se vračajo v Zjed. države. Iščejo Luccliesijovo mater. S a n Francisco, 25. sept. Policija preiskuje že nekaj dni stanovanja Italijanov in Sicilijauov ob severnem zalivu po materi Lucche-Bijevi, morilca cesarice Elizabete. Povpraševanje ni imelo nikakega vspeha, kajti nihče ne vč, da bi bila ta žena kdaj tu živela. Evropejske iu druge vesti W e i h e i w e i, 24. sept. Podad-luiral Edvard H. Seymour, poveljnik britiškega vojnega brodovja v kitajskih vodah je na čelu sedmih ladij odpljul na visoko morje s zapečatenimi ukazi. Mislijo, da je brodovje odjadralo proti Taku, nekem mestu ob ustji reke, ob kteri leži Tientsin pristanišče Pekinga. London, 24. sept. Iz Kanea se ,,Centra I News" brzojavlja, da je rešitev krečanskega vprašanja blizu. Admirali so dali dovoljenje obsodbo proti spoznanim uemirnežem izvršiti. London, 24. septemb. ,,Daily News" pravi danes v uvodnem članku, da so razmere na Samoa otokih od dne do dne nezuosuejši. Priporočalo bi se otočje tako razdeliti, da bi Nemčija vzela otok Upolu z glavnim mestom Apia, Anglija Sawaji, Zjed. države pa ostale otoke. Na ta način bi se vse zapreke o rešitvi tega vprašanja odstranile. Pariz. 25. sept. Danes so zborovali nasprotniki preiskave pod predBedništvom Pavel Derouledeja, kteri je ljuto napadal Brisaona češ,l da je Francosko oškodoval kakorj še noben državnik, ker zahtevanjt preiskave ni takoj zadušil. Po zbo-j rovanjuje skušal Deroulede ljudi stvo na cestah razdražiti; njegovi privrženci ao jeli kmalu vpiti „Pljuvajte na Brissonal" ,,Živeli armada!" Pristaši preiskave pa ai kričali vmes: ,, Živel Zola I" „Po] ginila armada 1" Obe stranki ste resno spoprijele in še le ko jih t Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAgsič, Box :?6<>; Podpredsednik : Gkorg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govžk, Box 105; II. ,, Štefan Baxovec ; Blagaj.: Matija Agmč, Box 2(50. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 286: Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: „GLAS NARODA*4. Društvo sv. Barbare štev. 5. v Towru, Minn., želi pristopiti k Ju-goslov. kat. Jednoti. Idje tega društva so: BogoviČ Jožef, Fina Janez, Habian Valentin. Jak še Štefan, Kampel Alojzij. Mušič Marko, Pucel Franc Strpan Jurij, Švajgar Franc, Slatin Andrej, Težak Jurij, Vainer Jane«. ŽnidaršiČ Jožel. Društvo Šteje 13 udov. V Jugoslov. kat. Jeduoto je bilo sprejeto dne 19. sept. 1S9S Pristopili udje: K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1. v Ely, Minn.: Osterman Janez, Cvar Anton, Mauear Matija, Blažje Franc. Sprejeti v Jugoslov. kat Jednoto dne 19. sept. 1Š9S. Društvo št*-je 269 udov. K društvu Serca Jezusa štev. 2. v Ely, Minn,: Lazar Alojzij, Lov šili Frauc. Sprejeto v Jugoalov. kat. Jeduoto dne 19. sept, 1^9.s. Društ \ o šteje M udov. ^ Gregorie Anton, štev. J9, star 2tJ let, ud društva sv. Cirila in Metoda štev. 1. v Ely, Minn., in ud Jugosiov. kat. Jednoteje umrl due 8. sept. 1m9S. I zrok smrti jwtika. Sorodniki pokojnika dobe £800 od Jugoslov. kat. Jednote. IVAN GOVŽK, I. tajnik. policija do dobrega naklestilu, se je ljudstvo razšlo. _ L on do n, 25. se p tem. Horatio David Davis, londonski „lord-aiBvor" je prejel naslednjo brzojavko od generala Kitchenera, poveljnika angleško-egiptovske vojne. Omduraian, 24. se|>t. lTpam, da bode Vaše gospodstvo izreklo našo prisrčno zahvalo meščanom s to lice za čestitko, k ter o sem danes prejel, ko sem se vrnil po ustanovitvi posadk* v Fashodi in ob Sabat reki. 1'paiuo, da bode odprtje bogatih dežei mestu Londonu in britiške kupčiji in prometu sploh donašalo mnogo dobička. S u a k i u, 25. sept. Polkovnik Parsous, governer v Suakinu tsi je v četrtek osvojil po ljutem boju Gedaref. zadnjo trdnjavo dervišev. Bojevalo se je 1 .'>00 Egipčanov in 3000 Dervišev. Slednjih je bilo 500 usmrtenih. Angleških lastnikov ui bil nihče zadet, t r; je egipčanski častniki so bili raujeni, dalje je bilo 2l) egipčanskih vojakov usmrtenih in 30 ranjenih. Nek arabski bataljon je imel 15 mrtvih in 20 ranjenih. Od bojevalcev na velblo-dih sta bila 2 usmrteua ;ii 3 pogrešajo. Dunaj, 2-~», sept. Poslanec Scho-uerer namerava v prvej seji državnega zbora izreči sožal je vsled smrti kneza Bieinarka in namerava objednem predlagati, da se postavi Bismarkova podoba v poslopju državnega zboru. Dalje namerava Schouerer predlagati, da se dvigne tožba proti miuisterskemu predsedniku grolu Thunu in proti bivšemu miuisterskemu predsedniku grofu Badeuiju. Državni zbor se Buidt? jutri. V Pragi je pogorela Eeksteinova tovarna vsled razstreli*? ; nek otrok je pogorel. Pariz, 2tJ. sept. Tukaj se otiei-jelno zagotavlja, da ni vlada že od aprila prejela nikakega poročila od Marchauda. Duu a j, 26. sept. Nova sesija državnega zbora je bila danes otvor-jena. Vsi ministri so prišli v žalni obleki. Predsednik Fuchs je imel ~ovor, v kterem j« omenil umorjeno cesarico. Vsi so mimo in spoštljivo poslušali, po sklepu govora pa državni zbor sejo odložil. Pariz, 26. s«pt. Vsled poročil od zatočnega obrežja Afrike so Franc- zi ob takozvanem obrežju slonove kosti domačine, kteri so se pod glavarjem Samorvem postavili v bran, premagali. Francozi imajo baje 400 vjetnikov. Kakor pravi poročilo se je 5000 bojnikov podalo in 20.000 domačinov je pripoznalo francosko višjo oblast. Carigrad, 26. sept. Vprašanje, kako ustanoviti zopet redne razmere na Kreti je postalo zelo kritično. Poslaniki velike Britanije, Francije, Rusije in Italije so včeraj zborovali in se posvetovali, na kaki način bi sultana prisilili, da svojo vojno pokliče iz Krete. VBe kaže nato, da so vlasti sklenile hitro napraviti mir na otoku. London, 26. sept. Strelci iz Northumberlanda so dobili povelje nemudoma odriniti na Kreto. Po njih prihodu bode štela angleška posadka na otoku celo brigado. Peking, 27. sept. Danes so izdali cesarski razglas, v kterem pre-k lic u jej o vse reforme dosedanjega cesarja. Yokohama, 27. sept. Markiz I to se bavi sedaj v Pekingu in japonski listi pazno zasledujejo vse dogodke. Nekteri iieti zatrjujejo, da seje odstavljenje kitajskega cesarja zgodilo vsled ruskega vpliva, drugi so pa mnenja, da je bil navadni prevrat, kteremu kaj lahko sledi vstaja. Dunaj, 27. sept. Oticijelno se por..»*a: Velevlasti so sklenole, ako ne dobe do 15. oktobra odgovora od sultana na njih ultimatum, ali bi ide ta neugoden, bodo posamezne krečunske luke blokirale, Kristijane pa preje od veil le na v aren kraj. Pariz, 26. sept. Ministerstvo je danes zjutraj po dolgotrajni seji konečno sklenilo preiskavo Drey-fusove pravde. Pred sejo bo rekli, da bodo vsi ministri, izvzemši Sar-rieua ministra prava, glasovali za preiskavo. Ko so sklep seje naznanili. vršile so se živahne demonstracije, povsod je bilo čuti navdušene klice: „Živela preiskava!" Predsednik Faure se je danes opo-ludne povrnil nazaj v Pariz. London, 26. s^pt. Poročevalec od ,,Central News" v Kairo je izvedel iz dobrega vira, da je general Kitchener v Fashodi našel mali francoski vojni oddelek pod povelj-uištvom Marchanda. Kitchener je zasedel mesto in velel Marchandu aneti francoske zastave, toda ta ni hotel tega storiti pa tudi ne se umakniti. Ker Marchand sploh ni hotel naravnost z Kitchenerom posredovati, je ta dal razobesiti ^gip-'•ausko iu angleško zastavo, svoje vojne čet- pa pomaknil prav tik francoskih. Pustil je vso vojno moč v Fashodi, sam pa seje podal nazaj v Karthoum. „V Ameriko mora/' (Podoba iz življenja.) (Dalje.) Zastonj so bile prošnje uboge matere, ktera celo v takem slučaju i smela pokazati lastne volje, oče je rekel, da mora nje ljubljenec v Ameriko, in tako jej ni preostajalo nič druzega, nego s krvavečim srcem naložita kovčeg. Robert se ni posebno srčno poslovil od svoje rodovine. Komaj šestnajst let star, Še ni prav razumel kake srčne bolečinejim je pro-uzročil, iu kako važen je korak, kterega ima sedaj storiti. Nekako tako mu je bilo pri srcu kakor ko mu, ki grt na vesel pic-uic in se pozno domu vrača. Njegova vroča želja seje vendar spoluila: smel je daleč, daleč po svetu, o kterem je toliko čudnega čul in Čital. Da mater nekoliko potolaži iu sebe ojači, ga je oče skrbno priporočil starejšemu stricu v Ameriko, kteri je bil že pred leti od bolj ubož-□e rodovine tja poBlan. Ker je pa ta, kar se žalibog tako mnogokrat zgodi, vse vsoje razmere v tako lepih slikah barval, so bili mnenja, da bode Robert dobro shranjen. Ali tudi tega dozdevnega Vau-derbilta ni Amerika obistinila; akoravno ni bil slab, vendar je vedno ostal nepraktičen. Namesto, da bi strica našel kot hišnega gospodarja, ga je Robert nadel kot potu- jočega brusilca nožev in škarij, imel je godrnavo ženo in štiri razposajene otroke, stanujoče v uma-zanej stanovalskej kasarni. Niso ga s posebnim veseljem sprejeli ; kako si pa moremo tudi drugače misliti, ko jim je bil vsak grižljej kruha iu jedil tako pičlo odmerjen. Robert je kmalu Bprevidel, da mu tukaj ni ostati, in bil takoj spočetka sam nase navezan. Od doma ni imel kaj pričakovati: predobro je poznal očeta, in ravno tako je vedel, da se njegova mati ne bode upala za njegovim hrbtom delati in bi njemu proti očetovej volji pomagala. Tako je ostal takoimeuo-vani „mladi trgovec" poj oinoma brez pomoči iu sam v mrzlej Ameriki. Da v trgovini ne dobi službe, se je kaj hitro prepričal, h odil, tekal in trudil se je, da bi dobil kako službo, ali zaman. Sprevidel je celo. da niti mornar ne more tako lahko postati kakor si je predstav ljal, ne glede vsem drugim težavam, a glavna težava je bila ne-veščost deželnega jezika. Ko se je njegova mala svota pričela krčiti, si je moral iskati prenočišče v cenili stanov alskih hišah velicega mesta. V teh „bralnih s«>-bah" ga je dohitela osoda kakor že marsikoga pred njim in za njim. Tukaj je takoj našel znance in prijatelje, kteri so mu z svetom in dejanjem pomagali. To se pravi, našel mlade ljudi, kterim seje enako tako zgodilo kakor njemu, dospeli v dvomljivo druščino in so bili prišteti med oni del človeštva, «> kte-r.-m dru^i del ni vedel s čem se preži ve. Svet teh čudnih eksistenc aeveda ni i»i I dober, ali v njeg. .vej stiski gn moral sprejeti. V muogobesed-nem popisovanju m enostranskem razlaganju še ui bil tako slab; najhujše pa je le bilo, da je ie vedno še k slal.ejemu vo lil. Robert je postal agent „umetue-ga zavoda za slike", prodajal je zelo cene ,,crayon" slike (slike z ogljout in kredo), a teh ni dobil nihče, vedno je le ostalo pri zgubi ,,are" naročnika. Ko je na ta način poskusil nepošteno življenje, je kmalu krenol še bol j navzdol, kmalu je prodajal baje „pravo, pristno" zlat-niuo z 1« karatno znamko. Sni je še bolj navzdol in na napačna pota, - ; ter postal ud družbe, ktera je prodajala nevednim konfederirane ničvredne novce za dobre. Robert je postal potujoče skladišče tacega slabega denarja. Tako je šel korak za korakom navzdol, necega dne so ga znanci povabili na dobro preudurjeni vlom in ta mu ni bil nje posebno nevaren. Ali kljubu temu ni bil še popolnoma pokvarjen, vendar se je še bal vsacega osobn. ga nasilstva, ako bi se sedaj kaka rešilna roka proti njemu stegnila, bi bil voljen ravno tako ubogati iu jej slediti kakor je ubogal zapeljivcem. Ali nihče se ni brigal za njega in ko so ga kmalu nato pri večjem vlomu vjeli z njegovimi tovariši vred ter bil obsojen na daljšo kazen, so seveda porotniki svojo dolžnost storili, ali pravi zločinec v trnu slučaju je ostal nekaznovan, ter oBtal kakor je bil preje čislan mož, kteri je strogo pazil na čast družine. Sedaj so nastopila tri dolga leta truda, ponižanja in kesanja, in ko je z de^ka postal skušen mož ter zopet stopil med svet, si trdno naprej vzel, se odseda j nadalje ogihati vsem skušnjavam iu hotel je prav pošteno živeti. Toda pot k peklu je kakor znana tlakovana z dobrimi naklepi. Med vso kazensko dobo ni nikdar domu pisal in tudi z doma ni dobil nikakih poročil. Tembolj gaje sedaj pričel nadlegovati domobol iu želja se povrniti v družinski krog. V družini je bil vedno priljubljen in zato tudi sedaj bil mnenja, da mu oče odpusti vse neumnosti mladih dni iu Be ž njim spravi. Mala svota, ktero je zaslužil, ko je delal čez čas med kaznijo in kakor opravilni red predpisujejo dobil, ko so ga odpustili, je uprav zadostovala, da se vrne v domovino. S temnim pogledom se je poslovil od osodepolne dežele, ktero je pred par leti še z veseljem pozdravil, na-dejajoč se tisočerih sreč. In kakor si je nekdaj z veseljem otresel spouov in podal na tuje, tako vesel je sedaj stopil na domača tla, zopet se je videl združenega z svojimi Ijubiuii. od kterih se je preje tako hladno poslovil. Da za-more kdo domovino popolno in prav čislati, ta je moral kdaj biti na tujem. (Konec prihodnji«'*.) Drobnosti. Iz Metlike se piše ,,S!ov. Nar.": V sredo 7. sept. umri je pri nas vrl narodnjak iu obče priljubljen mož, gospod Hay ne, davkar v pokoju. Pokojnik je bil eden izmed petorice vstanovnikov metliške čitalnice, pri kateri je vztrajal do zadnj«?ga. Bil je tudi odločen pristaš naše stranke. Imel je veličasten pogreb. * * * Nesreče. Mej postajama Rateče in Kranjskagora je vlak pahnil 7lletno Marijo Puci tako nesrečno po nasipu nizdol, da je ženica še tisti dan umrla. — Posestnika sin Alojzij Krt. iz Struževa je padel v pijanosti tako nesrečno s konja, da seje ubil. * * * Aretovan redovnik. Dne 6. sept. je bil v Ljubljani deželnemu sodišču izročen Cistercijanec pater Jean Baptiste K pa I le iz Lyoua. Mož seje 5. sept pripeljal vdružbi nekega moškega baje iz Trsta in je tega sprem Ijev a lea zvabil s seboj v neko gostilno. Aretovan je bil, ker je obdolžeu, da je poskusil hudodelstvo proti nravnosti. Meseca avgusta pater Tet »81 us, sedaj pater Jean Baptiste vedno lepše! ,,S1. N ar." * * * L j u ba v n a nezgoda a r i -stokratičnega grajščaka. Piše se„Sl.Nar." : Na dolenjski iu na štajerski strani Save se govori že večduij o nezgodi nekega znanega, sicer jako simpatičnega aristokrata. Pr« »uzroči la jo je grajščakova sorod-nica. Ta je prišla na obisk, in graj-ščak se je vanjo zaljubil, a ni bil uslišau. Pred kratkim sta se graj-ščak iu njegova so rod ni ca peljala z vozom v bližnje mestice. Na potu je grajščak svoji spremljevalki zopet razodeval težave svojega srca, a zopet brez vspeha. To in pa ljubosumnost, katera menda ni bila neutemeljena, ga je tako razburilo, daje vzel revolver in svoji sorodni-ci grozil, dajo ustreli. Na vozu je nastal boj. Dama se je grajščaka srečno ubranila prav v treuotku, ko se je sprožil revolver. Krogija ui zadela dame, ampak gra jščakovo roko. Zdaj se je menda grajščak tudi zavedel, kako nerodnost je storil. Skočil je z voza in pobegnil, dočim se je dama peljala v bližnje mestece in v prvi razburjenosti vso stvar naznanila na pristojnem mestu. Ko je bila pozneje poklicana na zaslišanje, se je kot sorodnica odrekla izpovedi. O grajščaku še sedaj nihče ne ve, kam je šel. Ljudje ga pomilujejo, ker je ljubezniv gentleman. ,,S1. Nar." * * * O p a s n a i g r a. Iz G radca se javlja, da so se v Wolfsgrube pri Hartbergu igrali otroci ,.razbojnike in žandarje". V igri so »žandarji1' obesili na plot I31etuega„ra/.bojni-ka". Koncem igre so našli obešenega dečka že mrtvega. * * * Umorjena pevka. Pri Rum i na Hrvatske ui so našli na koruznem polju lepo umorjeno dekle, ki je imelo glavo skoro zmečkano. Preiskava je dognala, da je bila umorjeuka srbska pevka Milena Puškarič, stara 25 let. lTbil jo je njen vozuik ter jo oropal. * * * Samomori na D u n a j i meseca avgusta. To I i ko samomorov se ni v jednem mesecu nikdar pripetilo na Dunaju kakor letos v avgustu. Umorilo se je namreč 42 oseb, med temi 7 žensk. 14 se jih je ustrelilo, 12 obesilo, G jih je skočilo v Dunav, 6 «e jih je zastrupilo, 3 so se s skokom s hiš ubili, 1 pa si je prerezal vrat. Meseca julija je bilo 30 samomorov, lani meseca avgusta pa 33. Nesreča pri kopanju. Iz Naglitza, v sodnem okraju Weitra, se poroča, da se je šla 3. septembra 141etna posestnikova hči Marija Janskv s prijateljico v ribnik kopat. Jan sky je zašla predaleč ter se je začela potopljati. Prijateljica je klicala na pomoč in župan Weis-senbock ter 411etna Barba Fischer sta skočila za potapljočo se Jansky. Dekle pa je potegnilo Barbo Fischer seboj pod vodo in obe sta utonili. Tudi župan, ki je hotel obe rešiti, seje potopil, a rešili so ga že nezavestnega. Tekom 14duijso utonile v tistem ribniku že 4 osebe. * * * Top se je sprožil. V Nes-selvvadgu so po vajah postavljali vojaki topove v jedno vrsto in mnogo ljudi je gledalo. Nakrat se sproži top ter rani smrtno 7 gledalcev. Cesar Viljem rožija z sabljico, humbukar slovenskih delavcev Savsek pa s krampom ; ako bi moral, ta Savsek s krampom tudi v potu svojega obraza kruhek služiti, ne bi bil tnko srborit. Otrinki. Savsek ,,fehta" in kako lepe besede se na prvej strani ,,Am. SI." utrinjujo: bratje, prijatelji, dajte, dajte, aežite v žepe, dva meseca nazaj so bih pa bedaki, dašarji itd., zuumen je časa. K. in K. Jednota, koje zavetnik je S j. v s, Ravs in Kavs — je b a u-k e r o t, svo je dolžnosti ne more storiti, za dragocena izleta pa je imela novce. Jednota ima več plačati nege. ima novcev, toraj se utri-nja bankerot. Oglasil ae je preje, neguje bil., pričakovati. Kav su je z glave udarilo v žela-dec, star-, kašco pregreva in Isže, krokodilove solze toči in sh roti ker poginja molzna kravica Jednota. Zakaj je S.jVMek postal duhoven, ali mislite iz gole ljubezni Bogu služiti ' kaj še, da živi ».b lahkem kruhu; v Ameriko se je baš zato priklatil, ker na Kranjskem nebi uikdar to dosegel, zaradi ,.pre-švoh" butiče, tu pa vsak še tako ferdirben študent lahko d-.seže ta namen. Ako Jednota zaropoče, kakor je sklepati iz moledovanja Šavsa, jej bode ta lahko zapel z solzami \ očeh, z ušesi migal kakor osliček in rigal: Sedaj pa zdravi ostani, Podaj mi še en krak mošnjo Name nikdar ne pozabi, Dokler še kaj notri le bo. Listnica ureduištva • Rojakom odpošljemo sedaj z& S40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pr.šiljatev registrirana. Z Savsem se tie bavi m-, v resnem delu listu, pač pa kaj povesta Gobar in Muhar o priliki. U. F. P. v J., 111. Prejeli, a sedaj ne porabimo, pač shranimo za kako priliko, Vi ste tretji v dveh dnevih, ki enako poročajo. Uobnr in Muhar si to zapomnita. O. N. M. v Chicagi. Prejeli, p -rabimo prihodnjič, ali spustimo imena in nekaj OBobnosLi. Lisi pošljemo na navedeni naslov. KJE JE? FRANK STRAŽI SAR, 21 M star, doma iz Preserja na Kranjskem. Tukaj pri nas je bival dve leti, nedavno je popihal in zapustil spomin. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Alojziju Krajšek, Luzerne, Pa. (2—lj Podpirajte CA KXIOL1A CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New York u, ktera kljubu povišanju dav-ka iu podraženju tobaka ».»stane pri p r ej š n j ej ceni. Ne daje sicer več kuponov v *katljo, a \endar kdor kupi 2000 smodk tobi ^katljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Pre vožnje stroške plačam sam Blago se pošilja proti pošiIjatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 32.s E. 70 Str., ali „Glas Narodu" v New Vork. Naše čitatelje opozorujeiuo na objavo Benzinger Bros., posebno pa še" slov. društva gledajauio pan»brodile in železniške listke po najnižjih cenali. Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, kt^re ••rst^ kdo želi. Gleoe knjig, ktepe vrste jih Kdo ž^- i naj mi piše po cenik, pošljem j^a vsakemu poštnine prost". M o 1 i t v e n i k o imam od »JO cent, do S2.25 : posvetne knjižice na od 10 centov naprej; imam različne podučne in šaljive knjig->. MAT. POGORELO, Box 672. Calumet, Mich. (Mil iz -C ^ P r< >Ah vtfin Slu\'«uiCtd*-iu tooll razno izvrutuo a v h ž e i i v >. posebnosl pravo i uiportiruiio p 1 z e n-mi" i1 v o, f i n a v i n a ; i z v r s t n e » m u d k m m " l i| h u a jedila bodem dajal vg^ui goat, .m i»«■ ■ L i /.tiM-rni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče. !'■ sebno priporočam rojakom /u razn« sv^ea-iM.nti, vnselic* . poroke itd., ker storil i»• 1 <-iu kar V llltlji Uiočl. Slovenci obidčete me oliilokratl Svojz k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. \ s« n rojakom priporočam moj SALOON 1335 31AIX STR., LA SALLE. ILL., v kteretn bodem točil BAZNO IZvrstno svež k pivo, FINO Doma napravljeno vino in dobre smodke. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, l:J35 Main Str., La Sal le. 111. navedeni paiobrodi imajo prostora za 5000 do 0000 ton ter vozijo iz UST o \a/ ■ "^cf^oiclfeioj "v i m ZCsToarjpoX „Spartar, Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", »Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Oue: v Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljnbljano $27.75, Karlover $28.50, luSpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO., 61 BROADWAY, -------------YORK. Dnnar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoea svoje 4j Francoska parobrodna dražba CoHMBie Generale JEffi" za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Direktna « rta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INXSBRI K (Avstna). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča stv. 4'J North River, ob Morton Street: La Gasccgne | La Touraine I La Champagne ! La Navarre I La Norroandie ; La Touraine i La Gascogne , 1. oktobra. , 8. oktobra. , 15. oktobra. , 22. oktobra. ,, 29. oktobra, o. novem bra 21. „ Glavna agencija za Zjed. države rodom Čeh. Toči dobro in Ca nad o: .*» BOWLING GREEN, HART in OBER PIVO. NE\\ YORK. Dobro prenočišče za potnike JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in prodaje dobre sinodke. Posestnik je avstrijski Nemec, EBER- Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej o e u i. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepoti Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Ezpresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, aku se mi gotovi uoyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: E. A. DUSCHEK 328 e. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojim S Spretni en tj e se sprejno proti nerodnim pogojem KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjire, in dolžna pisma. Izposluje in izterjnje zapuščine in dolgeve. HEVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik H BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin*"a * katoliška t društva. na 5. ulici v "JLVJIL, Mich JDtMVAN M sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. druga V] NA. ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst SMODKE in pipe i kateri Je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik Slovenske trgovce vabi. da pri »jem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO ; ^iskega je odprl V/ Ml, K. m/ M ## W&iBfi, in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIKKA in ; po NAJNIŽJI CENI. A Posebnosti naše hiše so: rezali je (društvena znamenja). Z ista ve. baud era, prepadu ire iu redovni znaki. Said je. iM»/uiee, relade, /•♦'pire, zavihane rokavice, rokavice itd. Slika predstavlja srebrno uro P" W» to napravimo natanko predpisu raznih društev. Zlate in srebrne k