138
Kraj na  Krajnskim,  kjer  se  letas  med
in mleko cedi.
Skorej smem reči, de se nobeden čebelar spomniti vedil ne bo, de bi bile kdaj čebele tako rojile, ko letaš per nas. Panj, kteri je pomlad 15 funtov (JiberJ tehtal — bil je drujic poprešnjiga leta —je dal deset rojev —l Dalje namreč pervca, drujca, tretca in četertca; in per-vic je dal pervca in drujca; drujie spet pervca in drujca, in zadnjič pa starec se enkrat pervca in drujca. En drugi panj pa je dal 9 rojev. Po sest rojev iz eniga panja pav ni bilo nič posebniga, tudi meni so tako dajale. Andrej Cufer iz D.anj, Sorske fare, gospodar imenvanih 2 panjev, nar bolji čebelar, kar sim jih kdaj poznal, jih ima gotovo res iz 13 panjev 94, in skorej vsi so bili do S. Jakoba, in nar slabji so dosti močni za ajdovo pašo. Gospod Čuden, ki so v 16. listu od tako zgodnih rojev povedali, nam nič ne pišejo, de so lih obljubili?
Sena in detelje je letaš na kupe; živina je za zimo dobro preskerbljena, in tudi v planinah se živinca dobro počuti, ker je gorko; mleka sira in masla je obilno. — Ali kaj to pomaga, ko nas pa vender slaba letina, in morebiti tudi stradež čaka. — Žita bomo malo perdelali; pogoste rose, in nanje vroče sonce ob cvetji so žita zapalile, de so gluhe, in nekteri bodo komaj seme perdelali, zraven pa nam žuga še druga šiba božja; že pretečeno leto smo skusili, kako hudo je brez koriina biti; v senci v globoko gnojne bolj ilovnate njive vsajen, nam je že v jeseni zgnjil, in le na pusti peščeni zemlji proti soncu nam je ostal, letaš pa brez razločka že na njivah gnjije. — Vse kar novice od Cernoverha povedo, tudi nas, Žalil oš ko faro, in kakor so mi Tominski gospodje povedali, celo Tominsko deželo zadene, tam je na veliko njivah popolnama zgnjil in se posušil, in ljudje so po koriinišči ajdo in repo vsejali. Bati se je, de bomo letaš popolnama ob ta dar božji peršli! Kaj bo! kaj bo ! —
Sorica 30. Maliga serpana 1846.              Sorski.