GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK m j* i vi i m v Kamniški občan LETO XX. KAMNIK, 23. MARCA 1981 5 DIN 3 o Pred referendumom o samoprispevku Odločitev za boljšo prihodnost Dan, ko se bomo podali na slovesno okrašena volišča, da bi se znova, tokrat že petič, izrekli o samoprispevku, je vse bližji. V nedeljo, 12. aprila, bomo torej z glasovanjem zaključili vse široke in bogate razprave o tem, ali smo delovni ljudje in občani pripravljeni tudi iz svojega osebnega dohodka prispevati za hitrejši razvoj naše občine v tem srednjeročnem obdobju, za pridobitve, ki bodo dolgoročno obogatile naše vsakdanje življenje. V občini smo v zadnjem obdobju marsikaj pridobili in lahko trdimo, da je bil dosedanji razvoj uspešen, vendar vseh potreb še zdaleč nismo uresničili. Čeprav gospodarstvo občine zagotavlja precej denarja za splošni razvoj, pa vseeno ne more ustvariti toliko dohodka, da bi lahko brez težav zadovoljili vsem potrebam. V zaostrenih pogojih gospodarjenja se je bilo treba pri oblikovanju družbenega plana za to srednjeročno obdobje odpovedati marsikateri naložbi, pa če bi jo še tako potrebovali. Ker pa smo v občini z dosedanjimi samoprispevki pridobili nič koliko dragocenih pridobitev, od vodovodov, asfaltiranih in urejenih cest, elektrifikacije, do srednješolskega centra in nekaterih Wcev, sn.o se že pri snovanju družbenega plana zavestno opredelili, naj bi tudi v prihodnje s samoprispevkom pripomogli k nitrejšemu razvoju, izgradnji tistih objektov, ki jih resnično nujno potrebujemo. Zato je v občinskem družbenem planu tudi zapisano, naj bi za hitrejši razvoj kra-Jevn/h skupnosti prispevali en °dstotek zbranega denarja iz no-vega samoprispevka, saj, zlasti v °dročnejših krajevnih skupnostih, še vedno nimajo osnovnih komunalnih dobrin, ki bi jih vsaj Po tej strani izenačile z razvitejšimi krajevnimi skupnostmi. Poleg tega je v družbenem pla-"u zapfsano, naj bi tudi razvoj družbenih dejavnosti pospešili z enoodstotnim prispevkom občanov in delovnih ljudi. Čeprav je bil dosedanji samoprispevek namenjen gradnji vzgojnoizobraže-valnjh objektov, šolska mreža še 1,1 dohitela naraščajočega števila Ptebivalcev in s tem novih potreb P° učilnicah. Zato naj bi del samoprispevka namenili obnavlja- nju in dograditvi osnovnih šol. Nekoliko več pa bi namenili zdravstvu oziroma gradnji novega zdravstvenega doma, saj sedanje zdravstvene storitve niti ne pokrivajo potreb, niti ne morejo biti zaradi prostorske utesnjenosti in kadrovski vrzeli take, kot bi jih želeli. Čeprav je v vseh dosedanjih razpravah odločitev o novem samoprispevku že dobila vso podporo, pa je morda med nami le še kdo, ki dvomi, pomišlja, ali bo njegov denar res tako uporabljen, da bo koristil njemu in drugim. Nihče ne zanika, da je gospodarski položaj resnično težak in da ga še kako občutijo tudi delavci, saj osebni dohodki rastejo počasneje od cen nujnih živ-Ijenskih dobrin. Toda, pri odlo- čanju o novem samoprispevku ne bi smeli videti le svojega žepa, svojega standarda. Prevevati nas mora zavest, da bomo z denarjem, namenjenim za hitrejši razvoj krajevnih skupnosti, za boljše zdravstvo in šolstvo, še kako pripomogli tudi k hitrejšemu razvoju našega gospodarstva. Če bodo namreč naši delavci živeli v urejenem življenjskem okolju, če bomo z uspešnim preventivnim zdravstvenim varstvom zmanjšali boleznine in z urejeno šolsko mrežo bodočim delavcem omogočili čim boljše izobraževanje, bomo s tem hote pripomogli k boljšim, trdnim gospodarskim rezultatom, ki bodo zagotovili tudi boljši osebni standard vsakega od nas. JANA TAŠKAR • S seje predsedstva OK SZDL Vrednote kadrovske politike še zamegljene Kadrovska politika je ena najpomembnejših sestavin celotne politike in izgradnje socialističnega samoupravljanja, družbenoekonomskega in kulturnega razvoja in obenem tudi sredstvo razvojne politike, česar pa se v posameznih okoljih še premalo zavedamo, je ena od poglavitnih ugotovitev, ki izhaja iz analize uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v naši občini. Zato bo omenjena analiza ena od osrednjih točk dnevnega reda seje občinske konference SZDL. Predsedstvo OK SZDL je na svoji zadnji seji obravnavalo tudi akcijske programe dela organov občinske konference. V letošnjem letu nas čaka nekaj pomembnih nalog, v katerih bo potrebno angažirati vse sile. Prva od teh je samoprispevek, ki je tik pred nami. Poleg tega v tem času v vseh temeljnih sredinah analizirajo delovanje delegatskega si- stema v okviru priprav na III. kongres samoupravljalcev, začenjajo se priprave na skupščinske volitve v letu 1982. Analiza dela delegatskega sistema bo osnova in izhodišče za začetek evidentiranja, ki bo predvidoma zaključeno v prvi polovici leta. Na seji predsedstva so ocenili tudi priprave na prehod na usmerjeno izobraževanje. Kljub prizadevanjem se pojavljajo težave, saj posamezne posebne izobraževalne skupnosti še niso opredelile programov proizvodnega dela, kar onemogoča samoupravno dogovarjanje med vzgojno izobraževalnimi organizacijami in združenim delom za organiziranje te oblike usmerjenega izobraževanja. Iz tega razloga so tudi roki za izvršitev posameznih nalog nekoliko podaljšani. Vendar to ne bi smelo povzročiti tega, da bi usmerjeno izobraževanje v naslednjem letu začeli slabo pripravljeni. J. Z. Po dolgi zimi, ki je bila po svojem trajanju rekorder zadnjega desetletja, ušesa s slastjo zaznavajo prvo ptičjo pesem in oči se kar ne morejo nasititi lepote prvega pomladnega cvetja. Tudi koledarska pomlad je že nastopila - z njo pa se iz zimskega spanja prebuja tudi z<"ulja, ki jo bodo pridne roke kmetovalcev in vrtičkarjev tja do pozne jeseni obdelovale z vso prizadevnostjo, da bo pridelek čim boljši in obilen. Kmetijstvu v naši občini že nekaj časa namenjamo prav posebno pozornost, z različnimi ukrepi poskušamo kmetovalcem olajšati delo in ublažiti skrbi. Tudi letos in v prihodnjih letih bo kmetijstvo deležno osrednje pozornosti. K njegovemu razvoju lahko pripomoremo tudi z novim samoprispevkom, saj bi en odstotek namenili razvoju krajevnih skupnosti. Če so na vasi ali v zaselkih urejene ceste, vodovodi, električna energija in podobno, to ne pomeni le boljšega standarda, ampak so te dobrine pomemben pomočnik kmetovalcem pri njihovih vsakdanjih opravilih. S konference ZKS Kamnik Ocene ne smejo ostati splošne Tako kot smo premalo konkretni pri zadolžitvah in zato navadno vse naloge padajo na ramena sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov, tako smo presplošni pri ocenjevanju opravljenega dela in nedelavnosti komunistov, je izzvenela razprava na zadnji konferenci kamniških komunistov, na keteri so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi treh novih osnovnih organizacij ZK in sicer v Titanovih tozdih 2 in 3 ter Kemijski industriji - tehnični obrati. Poskus vojaškega udara v Španiji je bil, če ne zaradi drugega, verjetno eden izmed najbolj verodostojno prikazanih dogodkov, ki bo prav po zaslugi sodobnih možnosti sredstev javnega obveščanja nedvomno postal zanimiv del španske zgodovine. Na prvi pogled je bilo dogajanje v španskem parlamentu ob vdoru podpolkovnika Moline nekoliko komično. Toda za to navidezno burko se pravzaprav skriva dokaj globoka kriza Španije, ki si jo španska vojska pač predstavlja po svoje. Toda zakulisje dogajanja še zdaleč ni razgrnjeno, kajti prav poskus vojaškega prevrata še poglablja krizo španske demokracije. \ vojakom prav . uradi tega poskusa udara pojejo pravo slovo. Nihče ne d\omi, da je Španija po smrti generala Franca naredila velik , orak naprej v svojem demokratičnem razvoju. Toda po nekaj relativno mirnih letih se je Španija začela soočati s težavami, ki jim posebno težo dajejo prav baskovski ekstremi-sti s stalnimi teorističnimi napadi. Neugoden ekonomski položaj (okoli 1,6 milijona nezaposlenih) je dodatna utež španske demokracije, ki si v teh nekaj letih po generalu Francu še ni mogla otresti monarhistično buržuazne naravnanosti pomembnega dela družbe. Frankizem je navkljub dokaj razvejenemu političnemu Senca frankizma v španski demokraciji Sedanje ugotovitve in preiskave kažejo, da je bil poskus vojaškega udara vendarle samo »dogodek«. Res je sicer, da se aretacije visokih vojaških oficirjev kar vrste in da je sedanji premier Sotelo dejal, da je 99 odstotkov vojske ostalo zveste kralju in vladi. Zaporniške kljuke si podajajo tudi generali in med njimi je tudi takorekoč zloglasni Milans Del Bosch, človek, ki je vse od Franca sem vedno povzročal nekaj težav. Toda če je to res bil samo dogodek, potem jc težko reči, da si bo španska vojska kaj bistveno poslabšala svoj položaj, čeravno je glavni igralec v drami. Preiskava vendarle ostaja zgolj na površini, kar Pomeni, da ne bo bistveno prizadela frankističnih struktur, ki življenju, znotraj katerega sta svoj prostor našli tudi socialistična stranka in komunistična partija, ostal takorekoč nedotaknjen in vsaj za zdaj nihče ne misli, da bo umrl drugače kot naravne smrti. Vojska si je vse dogajanje razlagala po svoje in zato bi bil korak do uvedbe trde roke pravzaprav zelo lahek. Zgledov, tudi evropskih, niti ni manjkalo, le da ves naoljeni mehanizem ni bil najbolje utečen. Poskus vojaškega prevrata je sicer spodletel, toda to še ne pomeni, da razmere za ponovno avanturo vojske niso ugodne. In drugič se španski vojaki verjetno ne bodo obotavljali. J. KOVAČIČ Živahna razprava s te konference bo svoj zaključek dobila šele prihodnji mesec, saj naj bi osnovne organizacije o sklepih te seje razpravljale najkasneje do 15. aprila. Pri tem pa se jim ponuja priložnost, da storijo to, česar na konferenci niso mogli. Da namreč v svojem okolju, v svoji osnovni organizaciji zveze komunistov, ugotovijo, kdo od njih kot komunist opravlja svoje naloge, in hkrati pokažejo rta nedelavne posameznike, zaradi katerih, kot je bilo rečeno v razpravi, pade slaba luč na vso osnovno organizacijo oziroma na vse komuniste posameznih okolij. Da take ugotovitve ne bodo odveč, je pojasnila tudi uvodna razprava predsednika konference Kazimirja Keržiča, ki je med drugim dejal, da pogosto niti demokratičnih, soglasno sprejetih sklepov ne uresničujemo, ker tudi komunisti neredko delajo vsak po svoje, nepovezano. Sliko delavnosti komunistov po svoje ponazarja udeležba v družbenopolitičnem zboru, kjer je vse preveč neopravičenih izostankov, pa ne nazadnje tudi konferenca - zadnja je bila komaj sklepčna. Povsem jasno je, da udeležba na seji ne more biti edino merilo za delo posameznih komunistov, izpričuje pa njihov odnos in vestnost. Na prste bi lahko prešteli komuniste, ki so se v svojih krajevnih skupnosti udeležili zborov, na katerih so razpravljali o uvedbi novega samoprispevka. Imamo osnovne organizacije, ki sploh nimajo sestankov zaradi nesklepčnosti. V predsedstvih osnovnih organizacij sindikata je 62 komunistov, v občinskem sindikalnem svetu jih je 63. Po tem bi lahko rekli, da sindikat odlično dela, je v razpravi dejal predsednik občinskega sindikata Janez Brlogar. Vendar povsod ne gre najbolje. Ko vse dobro teče, vsi dobro de-lamo.koje kaj narobe,slišimo, da predvsem sindikat slabo dela, ker je množična organizacija. Prav to opozarja, da bi se morali bolje organizirati. Sekretar komiteja ZK Milan Marinčič je s posameznimi primeri še dodatno osvetlil razmere. V osnovni organizaciji ZK tozda Hoteli in žičnice so na primer sprejeli stabilizacijski program in se dogovorili o njegovem uresničevanju. Vendar pa so na naslednjem sestanku lahko ugotovili, da je delo ostalo na pol poti. Tudi v Stolu vse osnovne organizacije ne delajo, kot bi morale, v šolstvu je vrsta problemov, ne nazadnje tudi ta, da se posamezne šole ne morejo dogovoriti o racionalizaciji dela, čeprav je bila usmeritev dogovorjena in sprejeta. Del krivde za razmere, o katerih so komunisti na konferenci spregovorili predvsem z njihove temne strani, pa so ugotovili tudi nedorečenosti pri izobraževanju in usposabljanju komunistov. Zato naj bi to področje poslej opredelili z letnim planom. JANA TAŠKAR a Od vsepovsod • Razlike v povečevanju osebnih dohodkov LJUBLJANA - Po zadnjih statističnih podatkih so se v lanskih enajstih mesecih osebni dohodki v primerjavi z istim obdobjem v letu 1979 v Črni gori povečali za 24,6 odstotka, na Kosovu za 22,6, v BiH za 21,1, v Makedoniji za 20,7, na Hrvaškem za 20,5, v Vojvodini za 20,5, v Sloveniji za 18,5 in v ožji Srbiji za 17,9 odstotka. Povprečni osebni dohodek v enajstih lanskih mesecih je bil v Sloveniji 8636 dinarjev (v družbenem sektorju), medtem ko je osebni dohodek na Kosovem znašal 5826 dinarjev. Industrijska izdelava se je lani najbolj povečela v Črni gori, BiH, Srbiji in Vojvodini, hkrati pa se je število zaposlenih najbolj povečalo na Kosovem in sicer za 6,5 odstotka v primerjavi z novembrom 1979. V Sloveniji se je v primerjavi s tem obdobjem število zaposlenih povečalo samo za 0,9 odstotka. • Podpisan dogovor o politiki cen v letu 1981 BEOGRAD - V dogovoru o izvajanju politike cen v letu 1981, ki so ga podpisali predstavniki izvršnih svetov republik in pokrajin, ZIS ter skupnosti za cene, je predvideno, da bodo cene rasle počasneje kot lani. Proizvodne cene naj bi bile nižje za četrtino, maloprodajne cene in življenjski stroški za petino, cene storitev pa naj bi bile manjše za desetino. Ob tako načrtovani rasti cen bi letos zabeležili približno 32 odstotno inflacijo. • Izreden skok cen zelenjave in kurjave IJUBIJANA - Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so se cene na drobno v februarju povečale za 2,4 odstotka. V primerjavi z lanskim februarjem pa so sc cene povečale kar za 45,3 odstotka. Če primerjamo lanske in letošnje cene zelenjave, sc je ta podražila kar za 112 odstotkov, kurjava jc bila dražja 72,5 in tekoča goriva za 65,8 odstotka, če naštejemo samo rekorderje. 9 Gospodarstvo mora bolj vplivati na cene in njihovo rast BEOGRAD - Gospodarstvo je v zadnjem obdobju premalo vplivalo na politiko cen, ki se med drugim uresničuje tudi v skupnostih za cene, so ugotovili na tiskovni konferenci v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Prav zato se Gospodarska zbornica zavzema, da je treba proučiti vse podražitve, saj so ponekod povečali cene brez predhodnega usklajevanja. V teh primerih se morajo cene vrniti na raven iz 31. decembra lani. Hkrati pa je treba preveriti tudi delovanje in postopke republiških skupnosti za cene, saj so tudi te pogosto pripomogle k čezmernemu povečanju cen. • Mladi naj imajo enako možnosti za vključevanje v družbo LJUBLJANA - Mladim in njihovim družinam je treba zagotoviti primerne možnosti za delo in življenje, zato se število solidarnostnih stanovanj ne sme zmanjšati, hkrati pa je nujno zagotoviti denar za planirano število novih stanovanj. Spremeniti je treba tudi stanovanjske pravilnike in odpraviti pogoje, ki onemogočajo pridobitev stanovanja zaradi prekratke delovne dobe, osnovni kriterij pa bi moral biti socialnoekonomski položaj prosilca. Ustrezno pa se morajo povečati tudi štipendije, so med drugim zapisali v stališčih mladi na problemski konferenci ZSMS, kjer so največ časa odmerili prav družbenoekonomskemu položaju mladih. Motniški pionirji so kurirčkovo torbo z zaupno vsebino na Kozjaku predali svojim vrstnikom iz Zgornjega Tuhinja. Kurirčkova pošta -ohranjanje tradicij NOB Na predlog sveta Zveze pionirjev pri, Zvezi prijateljev mladine Slovenije je občina Kamnik letos spet izhodiščna postojanka za pohod pionirjev-kurirjev za Gorenjsko. Ta odločitev ima svojo utemeljitev v zgodovini našega kraja in njegove okolice. Tovariš Tito je Še v svojih fantovskih letih delal v tovarni Titan in živel nekaj let v Kamniku. Vstaja proti okupatorju je bila na Kamniškem med prvimi v Sloveniji. Naši pionirji so seveda ponosni na našo preteklost. Zavezali so se, da bodo sporočilo o svojih željah in opredelitvi ponesli iz naše občine v kurirski torbi preko ostalih gorenjskih občin najvišjemu kolektivnemu vodstvu -predsedstvu socialistične federativne republike Jugoslavije. Poslanica kuriričkove pošte je kre- nila v soboto, 21. marca, iz Mot-nika. Torbo so ponesli pionirji tega kraja preko Kozjaka in jo predali pionirjem Tuhinjske doline. Komisija za delo s pionirji pri občinski zvezi prijateljev mladine Kamnik se je prav odločila, ko je med pionirske postojanke Kurirčkove pošte vključila pionirske odrede tudi iz teh krajev. Menila je, da to zaslužijo zaradi pomembne zgodovinske preteklosti iz časov NOB. Svojo pomoč pri organizaciji Kurirčkove pošte so obljubile družbeno politične organizacije naše občine. Kot se je izkazalo vsa leta doslej, - letos je na pohodu že 19. Kurirčkova pošta -so bili ob priložnostnih kulturnih slovesnostih, kurirskih mitingih, pionirji najbolj veseli obiskov starejših, še posebej pa predstav- nikov ZZB NOV, ki so jim znali v zanimivih besedah iz svojega življenja med NOB prikazati veliki pomen takratnih pionirjev-kurirjev. Tudi letos so jih naprosili, naj se spet udeleže njihovih mitingov. Iz rok v roke gre letos, kot vsako leto, kurirčkova pošta po strmih pobočjih in globačah, po ravninah in dolinah, po nekdaj skrivnih partizanskih poteh po naši občini in vsej Sloveniji. Med vojno bi bila to tajnost, ob obujanju spominov na odgovorno in dragoceno delo takratnih pionirjev-kurirjev pa le zaupamo, da se bo Kurirčkova pošta v petek, 27. marca, ustavila tudi v Kamniku, kjer bo ob 15.30 pri spomeniku NOB na dvorišču tovarne Titan osrednja prireditev. Spored bodo napolnili s svojimi točkami pio- nirji - pevci, recitatorji osnovnih šol Frana Albrehta, Toma Brejca, harmonikarji glasbene šole in pihalna godba. Pionirjem bo spregovoril tudi predstavnik ZZB NOV in delavec tovarne Titan. S tega mitinga bodo Kurirčkovo pošto ponesli v kranjsko občino. Pionirji pravijo: »Mi smo in ostajamo Titovi pionirji. Čeprav ga ni več med nami, stopamo združeni v neštetih pionirskih odredih po njegovi poti. Ko sledimo vzorom neustrašnih partizanskih kurirjev, zagotavljamo, da more domovina računati na nas. V lepih in težkih dneh bomo z domovino jugoslovanskih narodov in narodnosti, s samoupravno socialistično in neuvrščeno Jugoslavijo!« V. D. Brez oznak ne gre V lanskem letu so v Mostah postavili prometne znake; najprej ob obeh republi- ških, pozneje pa tudi ob občinskih cestah. Pred šolo je postavljen tudi semafor, pločnik ima ograjo, urejeno je avtobusno postajališče. Lahko rečemo, da se je investicija v te naprave že izplačala, saj v tem času še ni bilo na tem kraju prometne nesreče, pred tem pa so se vrstile iz meseca v mesec, da o človeških žrtvah ne govorimo. Na rešitev pa še čakajo posamezne »luknje«, kot take na sliki: drog, na katerem je bil nekdaj pritrjen prometni znak za omejitev hitrosti že nekaj let sameva. Nekaj deset metrov pred njim manjka tudi krajevni napis. Letos bodo postavljeni tudi še manjkajoči prometni znaki in krajevni napisi za vse tri vasi. V. O. Priprave na3. kongres samoupravljalcev O pripravah na tretji kongres samoupravljalcev v našem glasilu še nismo pisali, vendar to ne pomeni, da se tudi v naši občini nismo lotili osrednjih tem letošnjega kongresa. Pri tem je bilo v dosedanjih pripravah poudarjeno, da moramo dani trenutek izkoristiti za oceno razmer v posameznih delovnih okoljih, za ugotavljanje dobrih in slabih stvari pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter osebnih dohodkov in pri samoupravnem združevanju dela in sredstev. Težišče aktivnosti pa naj bi bilo v naši občini namenjeno preverjanju uresničevanja delegatskih razmerij v vseh samoupravnih okoljih. Zato je koordinacijski odbor za pripravo na kongres samoupravljalcev že v začetku leta sprejel akcijski program in hkrati s tem tudi navodila za izvolitev delegatov. Našo občino bosta na kongresu zastopala dva delegata - iz zdravstva in kovinarske industrije. Koordinacijski odbor bo seveda le usmerjal in vodil aktivnosti, jedro priprav pa naj bi se odvijalo v posameznih temeljnih okoljih, zato so v vseh tozdih ustanovili akcijske odbore, ki bodo nosilci akcije. Na dosedanjih posvetovanjih se je izoblikovalo stališče, naj priprave na tretji kongres samoupravljalcev ne tečejo na posebnih zborih delavcev, ampak naj bi se o temah, ki bodo svoj zaključek dobile na tem kongresu, pogovarjali v okviru obstoječih oblik skupovh delav cev ter postale stalna oblika kro jenja in razvoja delavske samou prave. Razprve v občini bodo dosegi« svoj vrh aprila in maja, ko bo pripravljen tudi osnutek sporočila in ko bodo delavski sveti sku paj z družbenopolitičnimi orga-nizacijami sprejeli oceno razmef in program aktivnosti in ukrepo* za dograjevanje socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskega razvoja. MIRA JANČAF Pred popisom prebivalstva Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj bo opravljen po stanju na dan 31. marca 1981 ob 24. uri, čas popisa pa je določen od 1. do 15. aprila. Organizator popisa v občini je občinska popisna komisija, neposredni izvajalci popisa pa so popisovalci, inštruktorji in kontrolorji. Ker je popis prebivalstva zelo zahtevna in široka družbena akcija, ga je možno uspešno opraviti le ob dobrem sodelovanju popisovalcev in občanov. Občani morajo dati popisovalcem vse zahtevne podatke in jim omogočiti kvalitetno in hitro delo. Za svoje delo imajo popisovalci ustrezna pismena pooblastila, vse zbrane podatke pa morajo varovati kot uradno tajnost. Da bomo lahko učinkovito sodelovali s popisovalci in jim pomagali, je nujno potrebno, da bomo pripravljeni dati točne odgovore na zastavljena vprašanja. Torej se moramo na odgovore tudi pripraviti. Popisovalec vas bo obiskal med 1. in 10. aprilom. Če vas pri prvem obisku ne bo našel doma, vam bo pustil OBVESTILO o času ponovnega obiska. Prosimo, da ga takrat počakate doma in mu omogočite izvedbo popisa. Če v času popisa niso doma vsi člani gospodinjstva, naj imajo prisotni zbrane podatke tudi za ostale. Poleg osnovnih podatkov, kot so ime in priimek, rojstni kraj in datum rojstva, stalno bivališče (za tiste, ki so se preselili tudi leto priselitve), zakonski stan, število otrok, šolska izobrazba, poklic in podobno, bodo potrebni podatki, ki jih brez ustrezne priprave ne bomo mogli točne navesti. Popisovalcem bomo ne samo olajšali delo, temveč tudi zagotovili točnost podatkov, če bomo v času do popisa te podatke tudi pripravili. Za popis je nujno potrebno pripraviti naslednje podatke: 1. Obrazec DEMŠO 4, s katerim nam je bila določena enotna matična številka. Obrazec nam je posredovala matična služba s pošto. 2. Vsi zaposleni v družbenem sektorju bodo najpozneje do 27. marca v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih prejeli poseben pomožni obrazec z oznako P-l/B, ki bo vseboval podatke o organizaciji, kjer je delavec zaposlen, o šolski izobrazbi, poklicu in stopnji strokovne usposobljenosti. 3. Za hitrejši potek popisa stanovanj naj vsi imetniki stanovanjske pravice pripravijo podatke o velikosti stanovanjskih prostorov in sicer: - skupno površino stanovanja - število sob s 6 m2 in več, ter - površino kuhinj 4. Lastniki počitniških hiš, vikendov, zidanic, lovskih in ribiških koč ter občasno naseljenih stanovanjskih hiš in stanovanj morajo obrazce, ki so jih prejeli, izpolnjene vrniti občinski popisni komisiji. 5. Popisovalci bodo popisovali tudi občane, ki so na začasnem delu v tujini in njihove družinske člane. Podatke o osebah, ki živijo v tujini, bodo popisovalcem posredovali njihovi družinski člani doma ali sosedje. Občinska popisna komisija zato prosi vse obča- ne, ki imajo svoje sorodnike al1 znance V tujini, da o njih posre dujejo podatke popisovalcem. 6. Kmetovalci bodo, poleg it omenjenih, pripravili še podatke o skupnih površinah zemljišč i lasti članov gospodinjstva, loče no za obdelovalna zemljišča i" pašnike, o površinah zemljišč, K jih ima kmetija v najemu ali ji' oddaja v najem, o številu govedi konj, prašičev, ovac, perutnin* veh vrst čebeljih družin, o števil« in moči traktorjev in kombajnov To je bilo nekaj osnovnih podatkov, s katerimi boste omogo čili hitro in učinkovito delo popi sovalcev. Za razumevanje in so delovanje se vam občinska popi sna komisija vnaprej zahvaljuje-OBČINSKA POPISNA KOMISIJ-* Odgovori na vprašanja in pripombe v zvezi z razpisom novega samoprispevka 1. Kdo zagotavlja boljše zdravstveno varstvo v novih prostorih?' Funkcionalni prostori novega zdravstvenega doma bodo zagotavljali primerno kadrovsko za-' sedbo in s tem tudi ustreznejši organizacijski proces dela, kar bo dejansko omogočilo boljše zdravstveno varstvo občanov. 2. Kako je s stanovanji za nove delavce v zdravstvenem domu? Ze s sedanjo štipendijsko politiko skušamo reševati stanovanjske probleme tako, da štipendiramo občane Kamnika, kateri imajo rešena stanovanjska vprašanja. V novih prostorih bo možno zaposliti več medicinskega kadra, ki je sedaj zaposlen izven občine, stanovanja pa imajo v občini Kamnik. Sicer pa se vsako leto rešujejo stanovanjska vprašanja tudi s sredstvi lastnega sta- novanjskega sklada, druga možnost pa so tudi kadrovska stanovanja v občini. 3. Zakaj se stari zdravstveni dom ne uporablja bolj racionalno? Vsi prostori sedanjega doma, ki merijo 2049 m2, so polno zasedeni v dveh izmenah, poleg tega pa je organizirana stalna nočna dežurna služba. Neprimerna porazdelitev prostorov v sedanji stavbi onemogoča bolj racionalno organiziranost dela posameznih služb. 4. Občani imajo pripombe na storitve zdravstvenega doma in njihov odnos do pacientov. V novih prostorih zdravstvenega doma bodo posamezne službe organizirane tako, da bodo vse storitve opravljene na čim višji strokovni ravni. Z boljšimi pogoji dela bodo lahko in morali biti boljši tudi odnosi izvajalcev do uporabnikov, kot tudi uporabnikov do medicinskega osebja. 5. Kako je z lokacijo oz. zemljiščem in projekti za novi zdravstveni dom? Po sprejetem urbanističnem zazidalnem načrtu je lokacija zdravstvenega doma predvidena v Novem trgu. Idejni projekti so v izdelavi, izbrani projekt bo objavljen v Kamniškem občanu. ti. Kako je z vključitvijo Lekarne v novi zdravstveni dom? Zaradi finančnih qmejitev je bilo nujno zmanjšati predvideni idejni projekt od 6500 m2 na 4500 m2 površine. Lekarna pa potrebuje 500 m2 površine, zaradi tega je ni bilo mogoče vključiti v sedanjo gradnjo, pač pa je predvidena možnost dozidave tega objekta k novemu zdravstvene- mu domu. 7. Ali so proučeni vsi programi stabilizacijskih prizadevanj? Stabilizacija naj ne bi pomenila stagnacije, še manj zaviranja normalnega razvoja tako važne panoge, kot je zdravstvo. Urejeno zdravstveno varstvo pomeni boljše zdravje občanov. Zdrav občan pa je sposoben za produktivnejše delo. Vsi projekti so in bodo usklajeni in uokvirjeni v splošna stabilizacijska prizadevanja. 8. Ali je izdelana natančnejša analiza specialističnih ambulant? V novem zdravstvenem domu bodo organizirane naslednje specialistične ambulante: - internistična - specialist za notranje bolezni - okulistična - specialist za bolezni oči - otorinolaringološka - spe- cialist za uho, grlo, nos - ortopedska - specialist za obolenja okostja - psihiatrična ambulanta -specialist za duševne bolnike. To so specialistične ambulante, ki jih splošni zdravnik pri svojem delu najpogosteje potrebuje. 9. Zakaj dolge čakalne dobe, predvsem v zobozdravstvu? Vzrok za dolge čakalne dobe v zobozdravstvu je predvsem pomanjkanje zobozdravstvenih kadrov in pomanjkanje prostora v sedanjem zdravstvenem domu. V novem zdravstvenem domu bo več ordinacij, to bo omogočilo zaposlitev novih kadrov. Občinska zdravstvena skupnost pa v svojem petletnem programu predvideva v zobozdravstvu tudi večjo rast sredstev, kot dosedaj/ 10. O poteku gradnje zdravstvenega doma bi morali tekoče obveščati občane. Za tekoče obveščanje občanov o gradnji zdravstvenega doma bo ustanovljena posebna komisija, v kateri bodo delegati delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Ta bo tekoče obveščala občane o poteku gradnje novega zdravstvenega doma. 11. Kaj bo z zgradbo sedanjega Zdravstvenega doma? Nekatere potrebe po sedanjih prostorih Zdravstvenega doma so že evidentirane, nekatere se bodo še pokazale med gradnjo novega oziroma do izselitve zdravstva iz sedanjega objekta. Ob dodeljevanju izpraznjenih prostorov bo treba upoštevati tiste primere, katerih prostorska stiska je največja in kjer ne bodo potrebne velike naložbe za preureditev prostorov novi namembnosti. KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK glasovalno mesto št. 1: bo v pisarni Krajevnega urada Motnik za glasovalce, naselij: Motnik, Zg. Motnik, Zajasovnik in del Bele (h. št. 10, 11, 13, 14, 15, 16, 18, 28, 29, 30 in 31) KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ glasovalno mesto št. 2: bo v dvorani zadružnega doma Špltallč za glasovalce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku in Bela (razen hišnih številk, ki so priključene h krajevni skupnosti Motnik) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ glasovalno mesto št. 3: bo v Osnovni šoli Zg. Tuhinjza glasovalce naselij: Zg. Tuhinj in Stara Sela glasovalno mesto št. 4: bo v Češnji-cah št. 13 pri Ani Jeglič za glasovalce naselja Češnjice glasovalno mesto št. 5: bo v Golicah št. 2 pri Janezu Drolcu za glasovalce naselij: Golice, Liplje, Črni vrh in Cirkuse glasovalno mesto št. 6: bo na Malem Hribu št. 5 pri Jožetu Bajdetu za glasovalce naselij: Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU glasovalno mesto št. 7: bo v Osnovni šoli Šmartno za glasovalce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj in Gradišče glasovalno mesto št. 8. bo v Hruševki št. 1 pri Jerneju Korošcu za glasovalce naselij: Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJ NOVICA glasovalno mesto št. 9: bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Filipu Žibertu za glasovalce naselij: Pšajnovica, Gabrov-nica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS glasovalno mesto št. 10: bo v Osnov-I ni šoli Lokeza glasovalce naselij: Loke j v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJENA SKUPNOST SELA glasovalno mesto št. 11: bo v kulturnem domu Selaza glasovalce naselij: Sela, Znojile, Zubejevo, Bela peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca in Markovo ter Sovinja peč Krajevna skupnost nevlje 9lasovalo mesto št. 12: bo v Osnovni šoli za glasovalce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Tučna in del Vrhpolja od H. št. 1 do 59 glasovalno mesto št. 13: bo v gostilni -lata Kaplja Vrhpolje za glasovalce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber in del Vrhpolja od h. št. 60 dalje krajevna skupnost godič glasovalno mesto št. 14: bo v prostorih bifeja pri Hribarju za glasovalce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič krajevna skupnost črna glasovalno mesto št. 15. bo na Gozdu v gasilskem domuza glasovalce naselja Gozd glasovalr d mesto št. 16: bo v Osnovni šoli Gozd, Krivčevo št. 2 za glasovalce naselij: Podstudenec, Žaga Krivčevo, Smrečje v Črni, Podlom, Zavrh nad Črnivcem in Kališe ..... .4» pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva cesta, Krekova ul., Čebuljeva ul., Urhova ul., Jezerškova ul., Zadružna ul., Sadarjeva ul. krajevna skupnost križ glasovalno mesto št. 26: bo v gasilskem domu Križ za glasovalce naselja Križ krajevna skupnost moste glasovalno mesto št. 27: bo v Osnovni šoli Moste za glasovalce naselij: Moste in Žeje pri Komendi glasovalno mesto št. 28: bo v Suha-dolah št. 22 pri Ivanu Selanu za glasovalce naselja Suhadole Kje bomo glasovali V nedeljo, 12. aprila, se bomo občani in delovni ljudje odločali o novem samoprispevku, zato objavljamo seznam glasovalnih mest za vse krajevne skupnosti v občini. glasovalno mesto št. 17: bo v zgradbi Rudnika kaolina Črna za glasovalce naselij: Črna pri Kamniku, Potok v Črni krajevna skupnost kamniška bistrica glasovalno mesto št. 18: bo v Bistriči-ci št. 5 pri Francu Pančurju za glasovalce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemen-čevo in Zakal glasovalno mesto št. 19: bo v pisarni obrata Kalcit Stahovica za glasovalce naselij: Stahovica, Županje njive in Kamniška Bistrica glasovalno mesto št. 20: bo v Osnovni šoli Stranjeza glasovalce naselij: Sp. Stranje, Zg. Stranje, Stotnik, Zagorica in Kregarjevo krajevna skupnost tunjice glasovalno mesto št. 21: bo v Osnovni šoli Tunjice za glasovalce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše in del Kosiš h. št. 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 krajevna skupnost komenda glasovalno mesto št. 22: bo v pisarni Lončarske zadruge na Mlaki za glasovalce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi in Komendska Dobrava glasovalno mesto št. 23: bo na Bregu, št. 3 pri Mariji Petrič za glasovalce naselij: Breg pri Komendi, Potok pri Komendi in Nasovče glasovalno mesto št. 24: bo na Klancu št. 45 pri Cirilu Svetku za glasovalce naselja Klanec glasovalno mesto št. 25: bo v Zadružnem domu v Komendi, Glavarjeva 63, za glasovalce: Kranjska pot, Remicova KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE glasovalno mesto št. 29: bo v dvorani prosvetnega društva Podgorje za glasovalce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA glasovalno mesto št. 30: bo v kulturnem domu Šmarca za glasovalce naselja Šmarca KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK glasovalno mesto št. 31; bo v Volčjem potoku v »Tisa hramu« v Arboretu- mu za glasovalce naselij: Volčji potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ glasovalno mesto št. 32: bo v Osnovni šoli Vranja peč za glasovalce naselij: Zg. Palovče, Sp. Palovče, Velika Lasna, Trebelno in Vranja peč KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA glasovalno mesto št. 33: bo v Kulturnem domu Duplica za glasovalce: Do-bojeva ul., Groharjeva ul., Jakopičeva ul., Jamova ul., Jelovškova ul., Domžalska cesta, Ljubljanska cesta od številke 15 do 86, ul. Matije Blejca v celoti glasovalno mesto št. 34: bo v Otroškem vrtcu na Bakovniku za glasovalce ulic: Prvomajska, Bakovniška, Mengeška, Bazoviška, Črnivška, Rudniška, Slantarjeva, Šipkova in Meninska, Klav-čičeva ulica ter za Bakovnik KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK glasovalno mesto št. 35: bo v osnovni šoli Mekinje za glasovalce ulic in nase- lij: Polčeva pot, razen h. št. 2 in 4, Antona Kotarja Martina, Dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Cankarjeva cesta od h. št. 39 do 59, Jeranovo, Podjelše, Zdu-ša, Molkova pot od h. št. 10 do 22, Pot na Jeranovo glasovalno mesto št. 36: bo v domu Partizan Mekinje, Cankarjeva cesta za glasovalce: Cankarjeva cesta od h. št. 1 do 39, Molkova pot od 1 do 9, Drnovškova pot, Neveljska pot in Polčeva pot h. št. 2 in 4 glasovalno mesto št. 37: bo v prostorih LB Kamnik, Tomšičeva 1 za glasovalce: Trg talcev* Medvedova ulica, Žebljarska ulica, Fužine ter Tunjiška cesta od h. št. 1 do 5 glasovalno mesto št. 38: bo v prostorih Gozdnega gospodarstva za glasovalce: Levstikova, Kettejeva ul., Pot na Poljane, razen h. št. 1, Košiše h. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 7 A, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 22, 23, Žale, Tunjiška c. od št, 5 dalje glasovalno mesto št. 39: bo v prostorih Skupščine občine Kamnik, soba št. 9 (pritličje) za glasovalce: Šlandrova ul., Titov trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva ul. in Pot na Poljane št. 1 ter Trg prijateljstva glasovalno mesto št. 40: bo v Klubu upokojencev za glasovalce: Ul. Borisa Kidriča, Sadnikarjeva, Petruškova pot, Kolodvorska ul., Zaprice, Usnjarska c, Šutna, Streliška, Parmova, Muzejska pot. glasovalno mesto št. 41. bo v avli Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra za glasovalce: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška c. glasovalno mesto št. 42: bo v Osnovni šoli Frana Albrehta za glasovalce: Kajuhova pot, Kovinarska c. od 1 do 12 glasovalno mesto št. 43: bo v menzi tovarne Titan za glasovalce: Kovinarska c. od št. 12 dalje, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Perovo, Steletova ulica, Ul. Zikova glasovalno mesto št. 44: bo v Osnovni šoli Toma Brejca za glasovalce: Mi-klavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Zupančičeva, Ul. Kamniškoza-savskega odreda, Vavpotičeva ul. in Ljubljanska cesta h. št. 1, 1a, 1b, 1c, 1č, 2, 3, 3a, 3b, 3c, 4, 5, 6, Vremšakova glasovalno mesto št. 45: bo v prostorih spodnje železniške postaje za glasovalce: Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva ulica, Ulica J. Aleševca, Pot Marije Vere, Koželjeva ul., Parapatova ul., F. M. Paglovca in Kranjska cesta ter Ekslerjeva glasovalno mesto št. 46: bo v prostorih Tekstilnega inštituta za glasovalce: Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Ke-betova ul., Čopova pot, Trdinova, Jurčičeva ul. ter Ljubljanska c. h. št. 7 in 8. glasovalno mesto št. 47: bo v prostorih gostilne Bevc za glasovalce: Ul. L. Stiasyja, F. Albrehta, F. Berganta, F. Pirca, A. Smolnikarja, J. Zupana, Vegova, T. Brejca, Vilka Rožiča ter Ljubljanska c. h. št. 9, 10, 11, 12 in 13 Letošnjo pomlad se končuje obdobje četrtega izglasovanega krajevnega samoprispevka v občini Kamnik. Z zbranimi sredstvi samoprispevka je bilo v petnajstih letih, ko je bil izglasovan prvi, opravljenih mnogo zastavljenih nalog, od izgradnje vodovodov, kanalizacije, športnih igrišč do izgradnje in asfaltiranja cest ter izgradnje šol in vrtcev. Kot je za krajane določene krajevne skupnosti pomembno, da imajo vodovod, elektriko, urejene ceste, tako je novi Izobraževalni center pomemben za celotno območje občine Kamnik, posebej za nas mlade, saj bo marsikdo imel možnost, da se bo nadalje izobraževal v Kamniku, namesto da se vozi v Ljubljano ali drugam. Čeprav bomo mladi verjetno šele v kasnejših letih znali dovolj ceniti vse dosežke, ki so sad odločitve in samozavesti delovnih ljudi in občanov - naših staršev in deds?v, pa sc tega v veliki meri zavedamo že danes. Modernizacija ceste v Tuhinjsko dolino, ki je K!j financirana 7 zbranim« sredstvi drugega samoprispevka, izglasovanega v letu I »68, je ed* kov, saj je le-tH zvci te čudovite j ned največjih diwez-itf<<¿>( vsestranski ra- Najmlajši pišejo ... Samoprispevek v našem kraju Morda bi se dalo ob tej sprehajalni poti postaviti majhno »trim stezo«. Kmetje se bodo gotovo navdušili za servis kmetijskih strojev, ki jih morajo sedaj voziti v Komendo, kar pa je zelo neprikla-dno. Res je težko dva kilometra z vozmi ali kako drugače prevažati pokvarjeno mehanizacijo. Ker pa so v naši sosednji krajevni skupnosti popravljalne zmogljivosti majhne, je potrebno še nekaj časa, navadno nekaj dni počakati, da ti stroj popravijo. Šolarji, pa tudi drugi, bi se prav gotovo razveselili, če že ne nove, pa vsaj razširjene telovadnice, z malo več pripomočki za dekv T«fcSna, kot je^edaj, ne more ostati, saj j« v njej težko delati vsem, ki to kakorkoli že vezani nanjo. Vsak otrok želi, da bi čimveč znal in koristil naši skupnosti. Seveda se vsi učenci učimo rajši v novejših in bolj urejenih šolah, kakor pa v tesni, stari šoli, kot je naša v Mostah. Telovadnica je le velika, skoraj prazna dvorana z odrom, namenjena bolj kulturnim prireditvam, kot pa pouku telesne vzgoje. Povrh tega je skoraj življenjsKb nevarna zaradi povešenega stropa, ki se nam lahko vsak čas podre na glavo. Tudi parket ima polno lukenj, učilnic in drugih prostorov je premalo. Knjižnico imamo kar v učilnici slovenskega jezika. Kiparski krožek dela v vlažni kletii Kuhinja je nesodobna in veliko pretnaj*' hna. Na hodniku imamo sicer že opremo za novo, pa kaj nam koristi, če ni prostora, da bi ga_opremili z njo. Socialna delavka >je pisarne iiti z m:^ ROI OST '.JAK, K. C ca Kamnik I O VRAČ ROMAM 8. O. Š, Korn'erid» - Mos Sern macal uresnič ' razume- vaš Šmarca se zelo hitro širi. S tem' nastajajo vedno novi problemi in težave, ki jih rešuje KS na zboru krajanov. Tu lahko na primer izglasujejo nov samoprispevek, se odločijo za delovne akcije, ali pa kako drugače pridejo do rešitve. Pri nas je bil nekajkrat že izglasovan samoprispevek, s katerim sta bila zgrajena košarkarsko igrišče in park. Asfaltiranih je bilo tudi nekaj vaških cest. Lepo urejen park s spomenikom je zdaj v ponos vsem Šmarča-nom. O košarkarskem igrišču mi ni treba posebej govoriti, saj si lahko predstavljate, kaj pomeni nam mladim. Sicer pa so krajani tudi drugače zelo aktivni. Organiziranih je bilo že več očiščevalnih akcij, kjer so otroci in mladinci očistili in polepšali Šmarco. Imamo tudi knjižnico, dramsko sekcijo in pevski zbor. Ob državnih in kulturnih praznikih prirejamo proslave v starem kulturnem domu. Svet KS na sejah posveča največ pozornosti izgradnji infrastrukturnih objektov v vasi. Na primer: asfaltiranje vaških poti, cest, izgradnji pločnikov, avtobusnih postaj, železniških postaj, mrliške vežice in dom* KS Šmarca. Ta naj M služil v več namenov. Uporabljali naj bi gaza kulturni dom, dom družbenih organizacij, za potrebe ljudske obrambe (SLO). dinci KS •»ali snto i »marca smo zeli [f i-gradnji koli Uredili smo si . On -i-jtnri i/iiai aktivni. )/.hu, 6. a S samoprispevki, ki smo jih izvedli do sedaj, smo marsikaj naredili. Noben dinar ni šel v nič. Naš prispevek se še najbolj pdzna na cestah, katere bi z novim prispevkom še izboljšali in modernizirali. Ob tem ne velja pozabiti in omeniti udarniško delo. Veliko cest smo zgradili z našimi rokami in ni nam žal žuljev in potu. Lep primer delovne akcije je »Komenda 80«, ko smo kopali jarke za telefonske priključke. Vendar pa je za vsako delo potrebno veliko sredstev, katerih nimamo na pretek. Zamislil sem se, kako bi govoril krajanom o ponovnem samoprispevku. Moje prepričanje, je, da imamo za naslednje petletno obdobje sila obetavne in koristne načrte, ki pa jih lahko izvedemo le s pomočjo krajanov. Za Suhadole bo gotovo velika pridobitev kanalizacija. Poskrbeti pa bi bilo potrebno tudi za odpadno jamo ob cesti Ljubljana-Kranj. Jama leži tik ob glavni cesti, na robu naše krajevne skupnosti in je nekakšen neljub spomenik, ki marsikomu vzbudi pomisleke. Pozimi, ko jo pokrije sneg, bi še šlo, spomladi in poleti pa se smrad širi daleč naokoli in kadar zapiha veter, so bližnja polja in travniki okrašeni z raznimi vrečkami, papirji in ostalo nesnago. Koristna in pomembna bi bila tudi regulacija Tunjščice in Pšate. Tega bi bili najbolj veseli kmetje, saj jim ob nalivih kar dobro preplah travnike in vrtove. Lepo bi se ob kamnitih bregovih podala pešpot, ki jo prav tako načrtujejo. Vendar, dokler ne bi očistili vse nesnage s potoka, gotovo to sprehajališče ne bi dočakalo preveč ljubiteljev svežega zraka. • Samoprispevek je eden od načinov zbiranja sredstev za izgradnjo objektov in cest, ki so splošnega družbenega pomena za krajevno skupnost. Sredstva se zbirajo vsak mesec od vseh delovnih ljudi in občanov, ki so zaposleni v neki občini oz. krajevni skupnosti. Višina teh sredstev je odvisna sicer od višine dohodka posameznikov, vendar je procentualno samoprispevek za vse enak. Za procent oz. višino samoprispevka se odločijo delovni ljudje in občani na referendumu z glasovnicami, katere dobijo in oddajo na okrašenih voliščih po posameznih krajevnih skupnostih na območju občine. Samoprispevek se plačujejo za določen čas. Tudi pri nas v Kamniku je bilo s samoprispevkom veliko zgrajenega. Zgrajene so bile šole, izobraževalni center, oddelki otroškega vrtca, ceste, vodovod ipd. Iz navedenega je razvidno, da je tako zbiranje sredstev veliko pripomoglo k razvoju občine, pa tudi posameznika. Vsak delovni človek, ki plačuje samoprispevek za določen namen, ima tako tudi občutek, da je del nečesa zgrajenega ali dograjenega pravzaprav njegov del, ne v smislu lastnine, ampak v uporabnosti bodisi cest, šol ali vrtcev. Verjetno bo samoprispevek za določene namene najboljši, če ne celo edini vir sredstev, ker gre predvsem za objekte splošnega družbenega pomena - temu se pa seveda ne smemo odreči. JERIN DUŠAN 7. a O. Š. Frana Albrehta KAMNIK Samoprispevek je oblika zbiranja denarja, za katero se ljudje odločajo na referendumu, ki se ga udeležijo vsi polnoletni občani. Samoprispevek je izglasovan, če se zanj odloči več kot polovica volilcev. Plačujejo ga vsi občani, tudi upokojenci in kmetje. Naši občani že petnajst let plačujejo samoprispevek in prav ta je omogočil, da smo pridobili veliko potrebnih objektov. Samoprispevek je običajno namenjen za gradnjo šol, vrtcev, zdravstvenih domov, električnega omrežja, za asfaltiranje cest, gradnjo vodovodov ... Brez samoprispevka bi bil napredek občine in posameznih krajevnih skupnosti veliko počasnejši. V naši občini je bilo iz zadnjega samoprispevka en odstotek denarja namenjenega za gradnjo šol, en odstotek so ga .dobile krajevne skupnosti za svoje potrebe. Tudi novi šolski center Rudolfa Maistra sd pomagali zgraditi s samoprispevkom občani. "V Samoprispevek, za katerega se bomo odločali aprila letos, bo namenjen za gradnjo novega zdravstvenega doma v Kamniku. Ta je res potreben, saj je sedanji veliko pretesen in preslabo opremljen za veliko število pacientov. Tudi zdravniki delajo v preslabih razmerah, pacienti pa dolgo čakajo, da pridejo na vrsto. Če bo samoprispevek izglasovan, bomo čez nekaj let hodili po zdravniško pomoč v nov, sodobno opremljen zdravstveni dom, kar je gotovo želja večine občanov. KATJA BALANTIČ, 7. b. OŠ KAMNIŠKEGA BATALJONA, STRANJE Zobobol, ta nadloga, se je pričela v nedeljo zvečer. Seveda smo prebedeli vso noč. Svetovali so mi vse mogoče, od toplih, hladnih in podobnih obkladkov, do aspirina. A vse zaman. Ob sedmih v ponedeljek sem se odpravila k zobozdravniku. Pošiljali so me od vrat do vrat in nikjer ni bilo prostora zame. Odpravili so me s tem, da naj pač pridem popoldne, ko dela zobozdravnica za šolarje mojih let. Ne vem, kaj je bilo v tistem trenutku huje, zobobol ali jeza!. Moj zob je prišel na vrsto ob 18.30, po dveh urah popoldanskega čakanja. Lep del tega sem prestala, saj ti ob treh stolih drugega ne preostane. Uživala sem lep razgled na nabito polno ginekološko čakalnico, natlačen hodnik, na koncu katerega sta sedela dva nesrečnika z oteklimi lici ob infi^ lučki. Verjetno si vrli zdravniki mislijo, da pač čakajočim teh nekaj žarkov ne škoduje, saj je do zobozdravniškega stola še daleč. Končno se je na vratih ordinacije pojavil »angel« v podobi sestre. Prerinila sem se do vhoda, prestopila nekaj žic in sedla na stol. Ordinacija je v slogu stabilizacije, saj jo je gotovo' lahko ogrevati, ker se razteza na borih nekaj metrih. Tudi marsikak kos opreme je dosti starejši od mene! Ob zobobolu sem dobila možnost, da si ogledam še prostor za slikanje zob. Drugi dan ob sedmih sem že stala v vrsti. Najti to miniaturno delavnico - da, to bi bil najboljši naziv za zanikrn prostor - je prava umetnost! Prebrodila sem tudi to in po treh dneh se je moja šestica ločila od čeljusti, meni pa se je odvalil kamen od srca in bila sem srečna, da nekaj časa ne bom potrebovala tovrstnih uslug. Menim, da je skrajni čas, da razmišljamo o novem zdravstvenem domu. Če bodo zdravstveni delavci delali v lepših, predvsem pa večjih prostorih, se bodo vrste skrajšale, našel se bo tudi kak stol in morda tudi nasmeh. DARKA MATJAN, l.c. ICRM ' fo++*4>*4+44++4+4+++++*#444+»+4^*4444444+ OBVESTILO 0 OBVEZNEM CEPLJENJU PROTI STEKLINI Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Ur. I. SRS št. 33/80) in Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. I. SRS št. 18/77), morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik privesti svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini. Vsi lastniki med letom poginulih ali pobitih psov so dolžni te pse odjaviti na mestih cepljenja ali v pisarni VZ Kamnik - Domžale, Kamnik, Titov trg 9. V nasprotnem primeru bo proti njim uveden kazenski postopek, kot da njihovi psi niso bili cepljeni. -Cena cepljenja in taksa za leto 1981 pri rednem cepljenju znaša 150,00 din, za zamudnike pa 210,00 din. Razpored cepljenja Dan Mesto cepljenja Ura cepljenja Ponedeljek Motnik (Flegar) 8. uri 30. 3. 1981 Špitalič (trgovina) 9. uri Z. Tuhinj (Kavsar) 10. uri Laze (pošta) 11. uri Šmartno (Hvale) 11.30 Pšajnovica (Pestotnik) 12.30 Torek Sela (Spruk) 8. uri 31. 3. 1981 Srednja vas (Ustank) 8.30 Vel. Lasna (Zalaznik) 10. uri Vranja peč (šola) 10.15 Sp. Palovče (Kladnik) 10.30 Zg. Palovče (Rems) 11. uri Sreda Nevlje (Novak) 8. uri 1. 4. 1981 Kamnik (na sejmišču) 9.30 - 11. ure 15. - 16. ure Četrtek Komenda (Kramar) 8. uri 2. 4. 1981 Moste (Resnik) 9. uri Križ (Čuber) 10. uri Podgorje (Rozman) 11. uri Petek Sp. Stranje (Perne) 8. uri 3. 4. 1981 Kregarjevo (Prodnik) 8.30 Krivčevo (Jurček) 10. uri Črnivec (Jernej) 11. uri Ponedeljek Šmarca (Jeran) 8. uri 6. 4. 1981 Volčji potok (Arboretum) 9. uri Tunjice (Jamove) 10. uri Godič (Hribar) 11.30 Zamudniki Sreda Motnik 8. uri 15. 4. 1981 Laze 9. uri Srednja vas 10. uri Četrtek Komenda 8. uri 16. 4. 1981 šmarca 9. uri Kregarjevo 10. uri Petek Kamnik 8. - 9. ure 17. 4. 1981 15. - 16. ure Veterinarski inšpektor l- Jani.z Poie. dml. vet. Dragemu sinu Bogdanu Poljanski! iz Mekinj pri Kamniku čestitajo za uspešno opravljeno diplomo na Elek-trofakulteti. Mama Ljuba, sestra Irena in stara mama. Strojepisna dela opravljam po naročilu. Informacije po telefonu številka 841-136. i ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK takoj zaposli tri skladiščne delavce Osebni dohodek od 7.500 do 8.000 din Ponudbe sprejema kadrovska služba v roku 15 dni od objave. TOZD PTT DOMŽALE, n. sol. o., Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge dostavljača ptt pošiljk na pošti Kamnik. Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov TOZD PTT Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale. : • Pogovor z zamejskimi Slovenci v Rožu in Podjuni Kultura je veriga slovenstva Slovensko prosvetno društvo Vinko Poljanec iz Škocjana v roški dolini onkraj meje je tudi številnim Kamničanom prav dobro poznano. Prijateljska srečanja njihovih pevcev in obeh kamniških zborov Solidarnost ter izmenjava pevskih koncertov je stkala še posebno iskrene in trdne vezi med njimi. To je bilo slednjič potrjeno tudi z otvoritvijo slovenske knjižnice v Škocjanju, za katero so kamniški občani zbrali okrog 1600 slovenskih leposlovnih in drugih knjig. Otvoritve knjižnice se je med drugim udeležila tudi delegacija kamniških »So-lldarcev«. Pot me je ponovno zanesla k prijateljem, k najbolj zavednim Slovencem v dolini Roža in Po-djune. V želji, da bi se naše vezi še naprej utrjevale in da bi se širil krog prijateljstva med Slovenci iz matične dežele ter zamejstva, naj delček našega kramljanja o njihovem življenju in delu najde prostor tudi v našem glasilu. Pogovor je tokrat stekel z Mihom Kapom, predsednikom Slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec«, Mileno Groblacher, predsednico Zveze slovenskih žena na Koroškem, Francem Picejem, občinskim odbornikom iz vrst slovenske manjšine in Danico Kežar, članico Slovenskega kulturnega društva »Danica« iz Št. Primoža v Podjuni. MIHA KAP: »Fizičnega dela kmetu ne zmanjka, pa vseeno najdem čas za kulturno udejstvovanje. Poleg duševne Miha Kap sprostitve mi pomeni kulturno življenje narodnostno krepitev, kar je za nas, koroške Slovence izredno pomembno. Zato je tudi slovenska knjižnica v okviru našega društva pomemben nov člen v verigi uveljavljanja in utrjevanja materinega jezika in spoznavanja bogate slovenske literature.« - Ste trden slovenski kmet na Koroškem. Ali morda vidite v svojih treh otrocih vsaj-enega naslednika? »Zaenkrat ga'ne vidim, sicer so pa še majhni. Ne bi mi bilo lahko, če bi propadlo, kar sva z očetom z žulji prigarala. Živimo od mleka, mesa in poletnega turizma. Čeprav od tega slovenski kmet ne more obogateti, dobro živimo, ker smo navajeni trdo delati. Turizem mi ne pomeni toliko z materialne plati, kot se mi zdi pomemben spodbujevalec narodnostne zavesti. Predvsem Holandci, ki se vsako leto radi vračajo k nam, so slovenskim Korošcem zelo blizu. Morda jim je prav zaradi podobne nacionalne usode naš problem tako blizu. Zelo radi se udeležujejo naših kulturnih prireditev.« MILENA GROBLACHER: »Na našem območju imamo že tri slovenske vrtce, ki pomenijo veliko pridobitev v boju za na- Milena Groblacher rodnostne pravice Slovencev. Nazadnje smo odprli vrtec za 30 otrok v Št. Primožu. Za predšolske otroke je vzgoja in izobraževanje v slovenskem jeziku še posebej pomembno, ker so najbolj dovzetni in se ob pravem vodstvu lahko nauče uporabljati in ljubiti pravilno materinščino. Med slovenskimi družinami je vedno večje zanimanje za slovenske vrtce.« - Kaj Zveza slovenskih žena na Koroškem, katere predsednica ste že vrsto let, načrtuje v prihodnje? »Če smo doslej začrtane naloge smelo uresničevale, upam, da jih bomo tudi poslej. Naša največja prihodnja naloga v okviru Slovenskega šolskega društva je gradnja slovenskega mladinskega centra za vse dejavnosti, od športnih do kreativnih. Morda bo že čez dve, tri leta postal resnica.« FRANC PICEJ: »Župan škocjanske občine sklicuje občinski svet, katerega odbornik sem, po potrebi. Med odborniki različnih strank pride včasih tudi do navzkrižij, precej pa je poudarjeno nerazumevanje od teženj slovenske manjšine. Manjšinskih vprašanj občinski svet ne obravnava, ker menijo, da je za to zadolžen poseben organ. Tudi k sodelovanju na Koroških večerih-kulturnih prireditev, nas ne vabijo, čeprav imamo zelo močne skupine. Kljub temu bomo prirejali Franc Picej svoje kulturne večere - zanje je tudi med turisti veliko zanimanja, pa če tudi jih bomo morali sami financirati.« - Kakšni vplivi lahko ogrozijo enotnost Slovencev na Koroškem? »Slovenska politična emigracija, ki živi na Koroškem, skuša večkrat pod krinko slovenstva izrabiti verska čustva koroških Slovencev v svoje politične namene.« DANICA KEŽAR: »Pri nas vsa družina poje in igra. Tudi jaz prepevam že 9 let pri Slovenskem prosvetnem društvu Danica Kežar »Danica«, oče pa vodi kar tri skupine, mešani zbor, oktet in trio Korotan. Sama že pet let vodim mešani zbor mlajših mladincev. Rada delam z otroki, ker so tako navdušeni nad slovenskim petjem. Nerodno je le, da hitro zrasejo in gredo drugam. A zopet pridejo novi.« - Imate morda še kakšnega konjička poleg petja? »Za vse ostalo, razen za delo pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, kjer sem zaposlena, zmanjka časa. Obiskujem pa 2. letnik solo petja. Večkrat se kdo začudi, zakaj pri štiriindvajsetih letih še ne mislim na poroko? Mislim, da že sama verjamem pripombam, da sem se omožila s kulturo.« Besedilo in slike: MIRA JANČAR « —i' Z zbora občanov v Mostah Problemi šole so povezali krajane Na letošnjem zboru občanov Moste so spregovorili o samoprispevku, o osnovnem šol-s'vu in zaključnem računu za mililo leto ter planu za letošnje 'eto. Zbora se je udeležilo 127 '"ajanov, kar je nekaj več kot 'ftnsko leto, ko so imeli v Mostah "ajliolj obiskan zbor v občini. Na ScJi, ki je trajala pet ur, je več kot Polovica prisotnih sodelovala v '»spravi. Od vabljenih so se seje Udeležili tovariši Doplihar, Mari-Logar, Tajč, Pucelj, Novak !l» Sitar. Dr. Doplihar, .direktor zdrav-stvenega doma Kamnik je podal Uvodno obrazložitev koriščenja ^■78% krajevnega samoprispevka. V razpravi je krajane zanihala usoda starega zdravstvene- ga doma, in kadrovska problematika, večji stroški delovanja novega zdravstvenega doma in priključitev lekarne k novemu zdravstvenemu domu. V sklepu so krajani sprejeli zahtevo, da se lekarna vključi v novi zdravstveni dom. O koriščenju 0,22% krajevnega samoprispevka je spregovoril tovariš Logar, predsednik IO izobraževalne skupnosti. Povedal je kaj bo zgrajenega v obdobju 1981-1985 in kot prvo navedel adaptacijo šole v Mostah. Spregovorili so še o koriščenju 1% samoprispevka za KS in sprejeli sklep, da se podpre razpis referenduma za 2% krajevnega samoprispevka, ki bo 12. aprila 1981. Sledila je informacija o prizadevanjih delegacij sveta KS in KO SZDL na področju osnovnega šolstva. Krajanom so bile predstavljene številne akcije v zvezi z osnovnim šolstvom v Mostah, ki so se uvrstile skozi vse leto in s katerimi so dosegli: - adaptacijo šolske zgradbe z ureditvijo kuhinje, knjižnice in sanitarij - spremembo novolacije urbanističnega načrta iz leta 1977 (po katerem naj bi šolo v Mostah opustili) v nadaljnji obstoj popolne osemletne šole - rezervacijo zemljišča v okolici šole za razširitev šolske zgradbe in zemljišča zahodno od Pšate za ureditev športnih igrišč. Nadalje rezervacijo zemljišča za manj- šo blagovno trgovino, nad katero bi bila. stanovanja za prosvetne delavce. Občinski izobraževalni skupnosti so predlagali izdelavo dolgoročnih smernic razvoja šolstva za celotni šolski okoliš, poimenovanje šole in izdelava idejnega projekta o možnostih razširitve šolske zgradbe. V zadnjem času si KS prizadeva za novogradnjo telovadnice, saj bo adaptacija obstoječe draga in ekonomsko neupravičljiva, ker telovadnica po površini meri manj kot znaša normativ šolske telovadnice. Poleg tega je obstoječa dvorana prezasedena, saj služi tudi športnemu in kulturnemu društvu. Zemljišče za novogradnjo je že odkupljeno, obsto- ječa peč pa ima še dovolj rezerve za ogrevanje dodatnih prostorov. KS je že predlagala projekt telovadnice (montažno iz betonskih elementov), ki je najcenejši možen način gradnje. O novogradnji bodo odločali, ko bodo znani dokončni stroški adaptacije in ko bo KS dobila uradne ponudbe od gradbenih podjetij. V primeru novogradnje bi obstoječa dvorana služila KS kot kulturni dom, zato bo v tem primeru adaptacijo dvorane prevzela KS. Sledila je razprava, ki je pokazala veliko zanimanje in navezanost krajanov na šolo. Izrečenih je bilo precej kritičnih besed o dosedanjem razvoju in pogojih dela v šoli. Zato so krajani pripravljeni pomagati za boljše po- goje dela v šoli. Svojo pomoč pri izgradnji nove telovadnice so ponudili tudi obrtniki, kmetje in delavci. V razpravi so tudi ugotovili, da bo sčasoma potrebno poskrbeti za kabinetni pouk za malo šolo ter postopoma preiti na podaljšano bivanje. Ob koncu so spregovorili še o zaključnem računu, v razpravi o programu pa so bile izpostavljene predvsem naslednje naloge: - problem odpadnih voda od Križa proti Mostam - ureditev kanalizacije v Suha-dolah - TP in elektrifikacija Suhadol - ureditev bregov Tunjščice in Pšate. V. O. UMSKA KNJIŽNICA KAMNIK • Dragi rekordi Hitrost, hitrost... V naslovu omenjeni rekordi in hitrost se ne nanašajo na tekmovalne dosežke cestno hitrostnih dirk, pač pa na posledice »dirkanja« nekaterih voznikov motornih vozih po kamniških cestah. Niti številke, niti posledice nas ne izučijo. Hitrost, seveda neprimerna, je že dolgo časa na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč. Sneg je zginil s cest in travnikov, bliža se spomladansko obdobje in z njim se približuje čas večjega števila motoristov in kolesarjev na naših cestah. Kot niso vsi vozniki avtomobilov divjaki, tako tudi vsi motoristi niso »ka-mikazc« na naših cestah. Pričujoči zapis pa jc namenjen prav tistim, ki radi premočno pritiskajo na plin in s tem spravljajo v nevarnost sebe, sopotnike in druge udeležence v cestnem prometu. Nič koliko opozoril jc bilo žc napisanih, o posledicah nespo-štovanja cestno prometnih predpisov /govorno pričajo podatki, fotografije itd. Vse to pa le bore malo zaleže. Pa vendarle so opozorila namenjena IJUDHM-ČLOVEKU. Zimsko obdobje jc »pobralo« talne obeležbe, ki so posebno pomembne na prehodu za pešce. Na cestah bo vse več otrok-kolc-sarjev, tistih s kolesarskimi izpiti in verjetno še več tistih brez kolesarskih izpitov. OPOZORILA - komu in zakaj? ČLOVEKU ZA ČLOVEKA!! To je samo nekaj primerov tega meseca. Ali je zares samo kazen tista, ki nas spametuje?!!! MAJ Držimo pesti za Anico 4. 3. sta ob 10. uri na cesti za Kemično industrijo trčila dva osebna avtomobila. Vzrok - neprimerna hitrost enega izmed voznikov. Posledica - hude telesne poškodbe in znatna materialna škoda. ■ ^^^^^^^^^^^^ 4. 3. ob 18.20 v Komendi, Glavarjeva ulica - trčenje dveh osebnih avtomobilov. Vzrok - izsiljevanje prednosti. Posledica - znatna materialna škoda. TENIŠKI KLUB KAMNIK razpisuje dela in naloge oskrbnika teniških igrišč v sezoni 1981 za čas od maja do oktobra. Informacije dobijo kandidati na SITKS Kamnik, Kidričeva 15, telefon 831-564. Rok za prijavo je do 15. 4. 1981. 9. 3. je ob 17.35 v blagem ovinku na Bakovniku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s cestišča motorista. Posledica - sopotnik huje, voznik pa lažje poškodovan. Kaj bi šele bilo, če se ne bi ognila obcestnega kamna?! V IJtoku si prizadevamo doseči čim boljše rezultate, se vključiti v splošna prizadevanja za dosego .boljših ciljev, kar ima za posledico uresničevanja gospodarske stabilizacije, skrbimo pa tudi za svoje bivše, sedanje in bodoče delavce. Skrbi za delavca se je UTOK posvečal tudi v zaostrenih pogojih poslovanja v letih 1975-1978. Zavedali smo se, da je skrb za delovnega človeka v-naši DO bila in bo ena temeljnih nalog. Tako se tesno povezujemo z našimi nekdanjimi delavci. Z njimi se srečamo dvakrat letno. Navadno jih popeljemo v kraj s spominskim obeležjem iz naše bližnje preteklosti. Naše drugo srečanje je ob usnjarskem prazniku oziroma prazniku republike 29. novembru, na skupni proslavi. To srečanje je namenjeno obujanju spominov na prehojeno pot. Istočasno pa smo veseli vsakega njihovega napotka za graditev trdnejše bodočnosti. Vez med nami in upokojenci, 140 jih je, gotovo vnaša ugodno vzdušje med sedanje in bodoče delavce. Omeniti velja naš patronat nad osnovno šolo v Tuhinjski dolini. Naša delovna organizacija se je že pred leti odločila za pokroviteljstvo, sodelovanje s šolo, ki je sicer odmaknjena od mestnega središča in dogajanja, je danes lahko vzor marsikateremu drugemu kolektivu oziroma šoli. Delavci, še posebej pa sindikat delovne organizacije, čvrsto sodelujejo s šolarji. Porajajo se prijateljske vezi, tak odnos pa je lahko v doglednem času tudi ekonomski za tovarno kot za učence. Marsikateri šolar se bo morda po končai em šolanju odločil za zaposlitev v naši delovni organizaciji, kar je gotovo naš skupni cilj. Kljub težavna mu gospodarskemu položaju v preteklem obdobju, se je vedno našlo toliko denarja, da so učenci čutili naš patronat. Kupili smo jim skromno knjižnico, šivalni stroj, magnetofon, orodno telovadnico itd... Učenci so se nam s pomoč- jo svojih vestnih pedagogov znali na poseben način oddolžiti ob raznih priložnostih, kot so 1. maj, 29. november, novo leto itd... Radi bi povedali še nekaj o veliki skupni akciji članov kolektiva. Gre za reševanje življenja mlade matere samohranilke, ki je po težki prometni nesreči ostala tetraplegik. Mariborski Večer je v petek poročal, da je sovjetski nevrokirurg prof. dr. Georgij Jumašev operiral Anico Korošec. Iz vesti je razbrati, da se je operacija posrečila in da bodo čez poldrugi mesec Anico ponovno operirali in skušali s presaditvijo živcev znova vzpostaviti prevodnost njenega hrbteničnega mozga. Isti časopis pa je v soboto objavil novico, da je v 67. moskovski klinični bolnišnici v petek zjutraj Anica Korošec umrla. V jeseni se je v prometni nesreči ponesrečila naša 23-letna delavka Anica Korošec, zaposlena v TOZD Konfekcija kot skladiščna delavka. Koroščeva je samohranilka, mati 4-letne deklice in živi pri starših. Kmalu po nesreči so zdravpiki Kliničnega centra povedali, da bo Anica ostala povsem hroma (tetraple-gik). Delavce naše delovne organizacije je ta novica težko prizade- la. Takoj so se pričele številne akcije za ublažitev tragedije. Najprej je sindikalna organizacija sklenila, da bo dve leti skrbela za njeno hčer. To pa ni bilo vse. V dnevnem časopisju so delavci zasledili, da je v Moskvi kirurg, 'ki opravlja tovrstne operacije. To je našim delavcem dalo optimizma. Začeli smo iskati zvezo z zdravnikom. Pri tem so nam precej pomagali predstavniki poslovnega partnerja Centrotextila v Moskvi, dopisnik Tanjuga v Moskvi, dr. Turk iz Ljubljane in direktor Zdravstvenega doma v Kamniku, dr. Doplihar. Od številnih prijav za operativni poseg, ki prispejo iz vsega sveta, omenjeni kirurg večino odkloni. Na naše posredovanje pa se je 25. februarja odločil, da sprejme na operacijo pacientko Koroščevo. Po tej novici so se začele številne priprave za Ani-čin odhod v Moskvo. Treba je bilo zbrati denar za plačilo stroškov, ki ne bodo majhni. Delavci so bili takoj pripravljeni delati tudi solidarnostne sobote, če bo potrebno, ker vedo, da gre za reševanje življenja mlade matere, ki ima vso prihodnost pred seboj. To je gotovo spoštovanja vredna poteza delavcev, ki imajo globoko moralno zavest in občutek za humanost. Anica Koroščeva je že v Moskvi, mi pa z vročimi željami pričakujemo dobro informacijo. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE UTOKA Želimo razveseliti krajane Kulturna dejavnost in uprizarjanje iger je v Srednji vasi že kar tradicija. Vsako leto se mladi predstavijo svojim krajanom s kakšnim delom. Tako smo tudi letos mladi iz OO ZSMS Srednja vas v soboto 28. in nedeljo 29. februarja uprizorili v kulturnem domu v Sred- Zelena hiša v Cankarjevi ulici 29, hiša, v kateri živi Frančiška Devetak - Šparta Prijazno nas je povabila v kuhinjo. Ko smo ji čestitali ob dnevu žena in ji podarili šopek rož, je v njenih očeh zasijala sreča. Na obrazu, prepreženem s stotero gubicami, se je prikazal prikupen nasmešek. Za hip je utihnila, da je zbrala misli, nato pa začela pripovedovati o svojem življenju: »V prvi svetovni vojni sem bila begunka na Koroškem. Ko sem se poročila, sem se preselila v Doberdob. Tam smo živeli pod Italijo in fašizmom 25 let. Nismo smeli govoriti slovensko. Zvečer so fašisti hodili po vasi in prisluškovali pod okni, kako in kaj se pogovarjamo. Sin je bil pogostokrat tepen, ker je govoril slovensko. No, tudi nas so grdo gledali, ker nismo govorili italijansko; 25 let sem živela med Italijani, pa ne znam niti besedice tega jezika. Tako mi je odvraten in tuj.« Zastrmela se je v konico svinčnika, ki je neutrudno hitel po listu in zaznamoval vsako njeno besedo. Ko je svinčnik obmiro-val, je nadaljevala: »Prišla je 2. svetovna vojna, še mnogo straš-nejša od prve. Ker je bila naša družina že od nekdaj slovenska in tega nismo nikoli skrivali, me je okupator odpeljal najprej v Trst, nato pa v znano italijansko taborišče Franchete pri Rimu. V tem taborišču smo morali težko delati. Bili smo lačni, a pretepali nas niso. Vsak večer pa je stala množica zapornikov pred krema-torijem. Drugo jutro so bili mrtvi. Po kapitulaciji Italije sem zbežala iz taborišča domov, kjer sem pustila dva majhna otroka. Ves čas me je skrbelo, kaj je z njima. Ko sem prišla domov, je bilo stanovanje do kraja izropa-no in'krvavo, kajti v hiši so se nekaj časa zadrževali ranjeni vojaki. Takoj po prihodu sem se vklu-čila v ilegalno delo. Bila sem članica odbora KNOO, AFŽ in RK. Moje ilegalno ime je bilo Šparta. Skrbela sem za povezavo med terenci, karavlami in enotami na Krasu. - Pa niste imeli strahu, da bi vas kdo izdal? »Ne, nisem. V naši vasi in sploh na Krasu nismo poznali izdajalcev. No, eden je bil. A ne Slovenec. Bil je italijanski vojak. Priključil se je partizanom in pet mesecev je bil med njimi. Ko je vse dodobra spoznal, je izginil. Čez nekaj dni je pripeljal s seboj fašiste. Ujeli so sedem partizanov. Zaprli so jih v neko dvorišče in jih zverinsko pretepali. Njihovi kriki so odmevali po vasi.« - Kako se sprejeli odhod vaših otrok v partizane? »Sin Edvard je dobil poziv, naj se naslednji dan zglasi v Trstu, kjer naj bi bil v fašistični vojski. Ni mu preostalo drugega, kot da jo še isti večer mahne za sestro v partizane. Ko sva se na karavli poslavljala, mi je rekel: »Mama! Če pridemo z rdečo zastavo, se bomo še videli, če rdeče zastave ne bo, ne bo tudi nas.« In nikoli več ga nisem videla... Menda je padel nekje pri Postojni, a zagotovo nihče ne ve. Tudi drugi sin je izginil brez sledu. Kot reden vojak italijanske vojske se je po kaputulaciji Italije hotel skupaj s tovariši priključiti zaveznikom, a Nemci so pri Siciliji potopili njihovo ladjo »Roma« in mnogo mladih življenj je končalo v morju. Rešilo se jih je okoli 250, a med njimi žal ni bilo sina.« Glas se ji je pretrgal, tudi nam je bilo tesno. Pred seboj smo gledali občudovanja vredno žensko. Zbrala je moč in nadaljevala: »Nisem poznala strahu, ne smrti, čeprav mi je bila pogostokrat zelo blizu. Mislila sem: Če sta dala sinova življenje za svobodo, ga lahko dam tudi jaz. Seveda pa sem v vojni doživela tudi lepe trenutke. Nekoč so pripeljali angleške letalce, katerih letalo so sestrelili. Morala sem jih pripeljati po najvarnejših poteh do karavle. Ravno ko smo hoteli prečkati Tržaško cesto, je zapokalo. Nekaj časa smo čepeli v grmovju, nato pa planili proti vinogradu. Ko smo srečno prispeli do najbližje gošče, se je angleški general ustavil, me objel in poljubil. Ni mogel verjeti, da smo srečno prišli mimo bitke. Dal mi je naslov, a pozneje sem ga zaradi varnosti strgala. Še sanja se vam ne, koliko papirja sem pojedla!« Začudeno smo se spogledali. Brez zadrega se je zasmejala in nadaljevala: »Če sem imela pri sebi kakšen listič s sporočilom in mi je pretila nevarnost, sem ga preprosto - pojedla.« - Kako se spominjate konca vojne? »Vsako jutro smo morali kmetje oddati mleko, da so ga odpeljali v Monfalcone. To jutro - 1. maja 1945, pa je prišel ukaz, naj mleko ostane v vasi, ker pridejo partizani. Nemški komandant je po ku-rirki sporočil, naj pride partizanski odposlanec k njemu. Ko je ta prišel v mesto je najprej potonil v množici, hip za tem pa ga je ta že dvignila in ga na rokah prinesla do kasarne. Tam mu je nemški komandant predal orožje. Leta 1947 smo vložili prošnjo za jugoslovansko državljanstvo. Doberdob je namreč ostal pod Italijo, a naša družina si je želela nazaj v Jugoslavijo. Leta 1949 smo se preselili v Mekinje, ker živimo še sedaj.« To je življenjska zgodba partizanske matere in pogumne žene Frančiške Devetak. Odkrivala nam je zgodovino, ki smo jo doživljali s srcem. SUZANA BIBER DAMJANA KLANČAR MAJA ŠTEFULA OŠ TOMA BREJCA KAMNIK Novinarski krožek nji vasi veseloigro z naslovom »GLAVNI DOBITEK«. Trode-janka je prikazovala nekdanjo malomeščansko družbo z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Mladi smo se potrudili vsak po svojih močeh in lahko rečemo, da je predstava uspela. Tudi udeležba gledalcev je bila kar nekoliko presenetljiva, če upoštevamo, da je bila uprizoritev na pustno soboto in pustno nedeljo; dvorana je bila kljub temu oba dneva polno zasedena. Predstavo si je ogledalo veliko domačinov, poleg tega pa je bilo veliko gledalcev tudi iz drugih KS. Brez dvoma smo občinstvo z igro navdušili, o tem je pričal aplavz, s j katerim so nas ob koncu nagradili. Dvorano so ljudje zapuščali s prijetnimi vtisi in prepričani smo, da so bili zadvoljni. In če so bili zadovoljni, gledalci,' smo bili zadovoljni tudi mi, saj je bil naš cilj razveseliti krajane in popestriti kulturno življenje v naši KS. Mladi smo se odločili, da se z igro predstavimo tudi izven naše KS. Gostovali bomo v Motniku, Ihanu in še kje. BERNARDA Š. DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN XE2 C PRILOGA ZA DELEGATE J seja občinske skupščine v marcu Delegati občinske skupščine se bodo sestali: na seji družbenopolitičnega zbora v sredo, 25. marca, na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v četrtek, 26. marca. Predlog dnevnega reda: - Poročilo o delu sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in upravnega organa za ljudsko obrambo v letu 1980 - Predlog družbenega dogovora o skupnih osno'vah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in. drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev - Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - Predlog odloka o davku na promet nepremičnin poročilo 0 delu sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in upravnega organa za ljudsko obrambo v letu 1980 Organi, ki v naši občini skrbijo za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, so v letu 1980 uspešno opravili načrtovane naloge. Velik del nalog teh organov v preteklem letu je bil namenjen organizacijsko kadrovskim spremembam na področju ljudske obrambe, izdelavi-novih obrambnih načrtov ter njihovemu utrjevanju in preizkušanju v Praksi skladno z zahtevami zakona o.LO. Odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so bili ustanovljeni v vseh krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnostih, so uresničili svojo vlogo pri podružbljanju obrambnih in samozaščitnih nalog. Veliko pozornost so posvetili podružbljanju varnostne funkcije države, namreč razvoju narodne zaščite. Izreden pomen, ki ga ima organiziranost 'n dejavnost civilne zaščite v miru in morebitni vojni, je narekoval širše vključevanje in usposabljanje občanov za to dejavnost. Poskrbeti pa je bilo treba tudi za opremljenost teh enot, zato so velika finančna sredstva "»menili nakupu opreme za enote in štabe civilne zaščite. Služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter center zvez sta kadrovsko in materialno napredovala. V organiziranosti teritorialne obrambe v občini smo dosegli stopnjo razvoja, ki zagotavlja izvajale bojnih nalog v izrednih razmerah in v primeru agresije. Za njihov Nadaljnji uspešen razvoj bo potrebno zagotoviti denar za dodatna sodobna materialno tehnična sredstva. Usposabljanje prebivalstva za splošni ljudski odpor je organiziral "Pravni organ za ljudsko obrambo preko krajevnih skupnosti. V preteklem enoletnem obdobju se je vseh aktivnosti v zvezi z obr; inbnim usposabljanjem prebivalstva udeležilo več kot 7000 občanov. Posebno veliko delo na tem področju je seveda opravil upravni organ za 'judsko obrambo občine - naloge v zvezi z mobilizacijo pripadnikov oboroženih sil in družbeno gospodarskega sistema, naborom ter načrtovanja obrambnih priprav in njihovo usklajevanje v občini. Upravni organ za 'judsko obrambo je veliko pozornost posvečal tudi oblikovanju občinskih rezerv. Bil je iniciator oblikovanja rezerv mesa v živi teži in oblikovanja rezerv naftnih derivatov za potrebe kmetijstva v baznem območju. Svojo z zakonom opredeljeno vlogo pri vodenju, usmerjanju in usklajeva-nju obrambnih priprav pa je uresničil tudi svet za ljudsko obrambo, yarnost in družbeno samozaščito. Poročilo o delu sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in upravnega organa za ljudsko obrambo v letu 1980 sta obravnavala ¡1 sprejela svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in Jzvršni svet ter predlagala zborom občinske skupščine v sprejem poročilo "i 13 sklepov, ki bodo ena od osnov za nadaljnjo rast naše obrambne Pripravljenosti. Družbeni dogovor o skupnih osnovah *a usklajeno urejanje odnosov pri Pridobivanju in razporejanju Dohodka delovnih skupnosti Upravnih in drugih organov Družbenopolitičnih skupnosti ter pri Delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev Izvršni svet je omenjeni družbeni dogovor obravnaval in ugotovil, da je družbeni dogovor rezultat izvrševanja določb zveznega in republiškega *akona o sistemu državne uprave ter zakona o svobodni menjavi dela ter da kot tak smiselno zagotavlja enoten pristop k urejanju odnosov pri Pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti in predlaga, da občinska skupščina predloženi družbeni dogovor sprejme v predloženem besedilu. Dogovor o usklajevanju Davčne politike v letu 1981 Predlog odloka o spremembah »n dopolnitvah odloka o davkih Občanov fredlog odloka o spremembah jn dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve predlog odloka o davku na promet nepremičnin .Zbori Občinske skupščine so na zadnji seji obravnavali osnutke vseh I "ih dokumentov. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v 'hi 1981 so na predlog izvršnega sveta zavrnili, preostale tri odloke z ^včnega področja, pa sprejeli in dali v javno razpravo. Vse dokumente "k) objavili v prilogi za delegate 5. številke Kamniškega občana. Izvršni svet občinske skupščine je na seji 10. marca obravnaval predloge dlokov in informacijo o sprejemanju dogovora. Do tega dne izvršni svet ni prejel nobene pripombe k dokumentom, razen pripombe Obrtnega združenja na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki pa je pri oblikovanju predloga ni mogel upoštevati. Pripombe, ki jih bo še prejel do seje skupščine, bi izvršni svet obravnaval in svoja stališča posredoval delegatom na seji skupščine. Ker je bil predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 povsem enak osnutku, ki so ga delegati zavrnili, izvršni svet predlaga zborom, da to točko umaknejo z dnevnega reda seje skupščine. Ne glede na to, da dogovora v naši občini ne bomo sprejeli, izvršni svet meni, da je potrebno določbe dogovora, ki niso sporne, upoštevati pri oblikovanju občinskih odlokov. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV NA SEJI SKUPŠČINE OBČINE 25. FEBRUARJA kamniški občani se še premalo vozijo z vlakom Delegacija krajevne skupnosti Kamnik je predlagala, naj bi dopolnili vozni red potniškega vlaka Kamnik -Ljubljana tako, da bi vlak ob delavnikih odpeljal iz Kamnika v Ljubljano tudi ob 15. uri, v obratni smeri pa ob 19.30. Zaradi varčevanja s pogonskim gorivom vse več občanov potuje z javnimi prevoznimi sredstvi. Zato so avtobusi ob teh urah preobremenjeni. Železniška transportna organizacija Ljubljana meni, da predloga delegacije ne more upoštevati. Zahteva delegacije po dveh dodatnih vlakih v času, ko v kratkem časovnem odmiku že obstoja zveza z Ljubljano (ob 15.20), pa je vlak zaseden le 3%, oziroma ob 19.30 iz Ljubljane, ni upravičena; možna pa bi bila sprememba voznega reda že obstoječih vlakov. Ker se potniki še premalo odločajo za prevoz z vlakom, bo treba poiskati možnosti za povečanje zasedenosti vlakov ali pa zagotoviti delno pokrivanje stroškov. Če to ne bo mogoče, bo železniška transportna organizacija Ljubljana prisiljena ukiniti nekatere vlake na kamniški progi. Problematiko bo obravnavala tudi temeljna SIS za železniški in luški promet Ljubljana. Da bi se občani Kamnika laže odločali za potovanje z vlakom, objavljamo čas odhodkov vlakov iz Kamnika v Ljubljano in iz Ljubljane v Kamnik. Odhodi vlakov iz Kamnika (mesto): 4.39, 5.08, 6.19, 12.24, 14.04, 15.20, 16.53, 19.34. Odhodi vlakov iz Ljubljane: 5.30, 11.35, 13.15, 14.26, 15.00, 18.36. premalo parkirnih prostorov v mestu Konferenca delegacij Borovo, Emona, Delo in drugi je že večkrat predlagala, naj bi na Šutni uredili parkirni prostor. Menijo, da trgovina in gostinstvo tega dela me<-ta zaradi pomanjkanja parkirišč zgubljata morebitne kupce. Prometna komisija občinske skupščine ugotavlja, da je pomanjkanje parkirnih prostorov resnično velik problem, saj v mestu ni dodatnih površin za parkiranje. Pomoč pričakuje od krajevne skupnosti Kamnik in-pristojnih organov. Predlaga, da se parkiranje na Kidričevi cesti časovno omeji. Parkiranje samo pa ureja tretje poglavje občinskega odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik. Delegatsko vprašanje bo obravnavala tudi prometna komisija krajevne skupnosti Kamnik, ki se bo sestala v najkrajšem času in odgovorila tudi na vprašanja s področja prometne ureditve mesta, ki so jih občani posredovali na zborih občanov. Odgovore na preostala delegatska vprašanja s skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti, ki je bilo 25. februarja, bomo objavili, ko nam jih bodo pristojne organizacije združenega dela posredovale. zakaj tolikšna razlika v ceni umetnih gnojil Delegaciji skupnosti kmetov in krajevne skupnosti Špitalič zanima, zakaj so poslovalnice Emone, ki naj bi oskrbovale kmete v Tuhinjski dolini z reprodukcijskim materialom, slabo založene. Njihove cene so tudi znatno višje od cen v drugih Emoninih poslovalnicah oziroma trgovini Hmezad - na Vranskem. Odgovor na delegatski vprašanji nam je posredovala Emona-Kmetijska kooperacija. Le-ta pravi, da je promet v poslovalnicah v Tuhinjski dolini premajhen, da bi bilo ekonomsko upravičeno redno zaposliti prodajalca. Ta dela zato opravljajo delavci pogodbeno; enkrat tedensko pa prihaja njihov delavec Drolc Franc prodajat v Laze in v Motnik. Kmetijski repromaterial običajno hitro zastari, zato se bojijo nabaviti prevelike količine blaga. Cene reprodukcijskega materiala pa so različne zaradi različnih prevoznih in manipulativnih stroškov. Orientacijska cena umetnega gnojila je 7,00 dinarjev. Če se bodo na zvezni ravni dogovorili za nižje cene, bo Emona kmetom razliko v ceni vrnila. Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. I. SRS, št. 35/79) in 17. člena statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik, je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik, na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 19. 2. 1981 sprejela PRAVILNIK O DRUŽBENIH MATERIALNIH POMOČEH V SOCIALNEM SKRBSTVU V OBČINI KAMNIK I. UVODNE DOLOČBE 1. člen V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Kamnik (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa statut občinske skupnosti in ta pravilnik. S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Kamnik, pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči in druga vprašanja v tej zvezi. Organe, ki so pristojni za določanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti. Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. II. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČI 2. člen Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanje oziroma jim pomagati na drug ustrezen način. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne- pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi. V izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Kamnik, če pridejo na območju te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna. Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna. 3. člen Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti. Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo ne-sposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na način kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Ur. I. SRS, št. 19/1980). V primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika - posameznika. Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega I H. leta starosti pa le. če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo. Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Če otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu. 4. člen Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki hi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri. Pri ocenjevanju stopnje smotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati. 5. člen Če ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih viro ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic. Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči. Če pravic Iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom. 6. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastanik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti. Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrnil glede na okoliščine posameznega primera. 7. člen Če občan iz 6. člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera. Če se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin oziroma ukrepa v skladu z 55. in 56. členom tega pravilnika. ' 8. člen Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah, zlasti: - če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov; - če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti, in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati. Nadaljnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči v tem primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka; - če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni: - v drugih nujnih primerih. Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v težjih primerih -začasna. 9. člen Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potreben. i . j .10. člen ■ si - ■ rtv >-■- 81 ■' — • Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik. Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno. Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči, v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika. ( "priloga za delegate ] Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti, najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči). III. OBLIKE MATERIALNIH POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOČI 11. člen Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so 1. Denarne pomoči: - stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje; - dodatek za pomoč in postrežbo; - denarna pomoč družini; - začasna denarna pomoč; - enkratna denarna pomoč; 2. Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih; 3. Dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini, oziroma ki se jim plača celotna oskrba na njihovem domu; 4. Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini; 5. Plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu; 6. Plačilo rejnine in plačilo oz. doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane. 12. člen Skupščina skupnosti s sklepom določi: 1. višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje (1°. člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Sklup. soc. skrbstva Slovenije; 2. višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. Člen); 3. najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči (34. člen) 4. najvišjo in najnižjo možno višino zimske pomoči (36. člen) 5. najvišjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin (37. člen); 6. višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnina), ki pripada občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) in drugim upravičencem (42. člen); 7. najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen), celotne oskrbe občana na njegovem domu (43. člen), in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen) A. DENARNA POMOČ ' Splošne določb« 13. člen Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom, in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki. 14. člen Stalna ali začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (n. pr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil, ipd), ne izhaja kaj drugega. Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v primerih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji. Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in v primerih ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči. Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oz. na kakšen način se zagotovi namenska poraba sredstev denarne pomoči, odloči pristojni organ (svetu) z odločbo. 16. člen Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica. V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še ne izplačani zneski v pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino. Stalna denarna pomoč 17. člen Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebnš. Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas. Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi. Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam. Če občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. do 30. člena tega pravilnika. 19. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati, in ki živi sam, je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena). Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena na živi sam temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripadajjraviloma za do 15% nižja denarna pomoč kot če bi živel sam. 20. člen V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni ogan (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. 21. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje, in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje. Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam), oziroma poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oziroma če za predšolske otroke ne dosega 50% tega zneska. Če je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke. 22. člen Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, in jih je občan, o katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživljati. 23. člen V dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni durgi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči. V dohodek po predprejšnjem odstavku se ne šteje dodatek pomoč in postrežbo. 24. člen Če je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katasterski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v dohodku zajet samo takšen katasterski dohodek, se le-ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokpjencev (in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka). Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. 25. člen V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana, in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oz. na zemljišču mogoče ustvariti. Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati: - bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva; - večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva; - posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča. Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne problematike in ki tudi scer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči. Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje, in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika. Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika. Dodatek za pomoč in postrežbo 27. člen Invalidnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, in če živijo v domači oskrbi. Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postreže se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oziroma zakonce in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo. Denarna pomoč družini Če živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika), in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini. Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika). Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki. 29. člen Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku. Če pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini - zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno, - nakazuje drugi fizični ali pravni osebni, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebni, izda posebna odločba. 30. člen Višina denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroka plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu, ipd.), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika. Če je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločba o dodelitvi denarne pomoči družini, oziroma se izda posebna odložba, če se dodatek dodeli naknadno. Začasna denarna pomoč 31. člen Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogročenim občanom, ki so začasno nesposobni za delo, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomot praviloma ne bo več potrebna. Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do 6 mesecec izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev. Čas (obdobje od - do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo. 32. člen Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstov za preživljanje. Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika. 33. člen Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oz. doplačila k stroškom oskrbe * socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč. Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oz. o drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek. Enkratna denarna pomoč 34. člen Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena, in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom. Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine. 35. člen Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika, in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarno pomoč. Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje. 36. člen Enkratna denarna pomoč v obliki tako imenovane »zimske pomoči«, ki je namenjena za nabavo ozimnice in kurjave, pripada vsako leto občanom -j prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev zal preživljanje. Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kriti stroškov za \ nabavo ozimnice in kurjave. Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost, itd.). 37. člen Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščinpripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni otroci). % Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oz. rejnika. Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini. Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok - šolar živi. B. PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASLIH OBČANOV V SOCIALNIH ZAVODIH 38. člen Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. Pravico do materialnih pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena in prvega odstavka 20. člena. Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo.pogoje iz prvega odstavka 21. člena. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; k razliki je treba prišteti še pripadajoči znesek dodatka za drobne osebne izdatke (žepnina) po 41. členu tega Pravilnika, ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov. 39. člen Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 38. členu tega pravilnika. Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu, kjer je v oskrbi. 40. člen Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oz. starš! v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občana iz 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih alt kakega drugega posamičnega akta, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe-(preživninski zavezanec) in občinska skupnost, v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbene materialne pomoči; kriterije določi skupščina občinske skupnosti. Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj mesečni prispe- 15. člen 26. člen 18. člen 28. člen C PRILOGA ZA DELEGATE vek neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen, če ni izredno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu. Če zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku tega člena, oziroma če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti ali jih ne izpolnjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 55. ali 56. členu tega pravilnika. C. DODATEK ZA DROBNE OSEBNE IZDATKE (ŽEPNINA) 41. člen Vsem odraslim občanov, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina). Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika. Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega organa (sveta) izrecno drugače določeno. * 42. člen Dodatek za drobne nsehne potrebe (žepnina), pripada tudi občanom, ki so v i^Oiktbi v drugi družini, rasen v primerih iz 45. č!enz tega pravilnika ter W<čanom. ki -Ji upravičeni do plačil* ali doplačila k stroškom celotne oskrbe na M*"ojem domu (47 člen). , - " t. O* KRKA OORAWJMOSČA"V t DKUZINJ '■ ■ÍN-.^'Ti. ., '* -v. i '-v .. ' : |i • 4,'ty-í'-:'. V i!. razlog-v nt Morejo živeti pri sw.-o6 v ob ji H.!- ci-Jvtnea» *!i étrufga piafara sirots ov tafahe v dragi Si'V nujnih primerih se iahisa odobri >uateriam* pomoč po prvem jitstavku tudi v P: -incrih iz 7. čtena.iee« pmvtlnska, ¡B Pri ugotavljanju vine pro . ta oskrbo v druji draftni *c smisîtm! wporab-»*> določbe tretjega, četne« in pcirgi aá*Mu> J»-:Oea» toga pravilnika. • .. - ■ "■ ¡>*f>.¿ÍA>. ki jo-skltrieta J*'-'-' .••>. se .... ■.: .s,, i .c<) m nf.n, t., sprejme občini :v.>jo < SfWgcátw»»-. <.'.*>•;"j» .' {.tavius in dolžnosti oskrbovalca, pravice oskr-Kwrnü, oóveznosii in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznost in višina Plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe. Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna zlasti od oisega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške, ipd. 45. člen Če s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 44. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki (neposredno na svoje ime) v kolikor ni izrecno drugače odločeno (tretji odstavek 15. člena). 46. člen Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za Preživljanje občana-oskrbovanca v drugi družini, ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabljajo določbe 1. in 3. "dstavka 40. člena tega pravilnika. "*» Zbor delavcev Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra - Kamnik razpisuje prosta dela in naloge GLAVNEGA KUHARJA Pogoji za zasedbo razpisanih del in nalog: - zahteva se strokovna izobrazba: VK kuharske smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj - poskusno delo: 60 dni. Kandidati naj pisne vloge z dokazili dostavijo v tajništvo Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra - Kamnik, Novi trg. Razpis velja do zasedbe. Industrija pohištva »STOL« KAMNIK n. sol. o. Odbor za kadre TOZD Delavska restavracija - Duplica objavlja dela in naloge za: KUHARICO ZA PRIPRAVO PREHRANE V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE KUHARICO ZA PRIPRAVO DIETIČNE PREHRANE V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE K sodelovanju vabimo kandidatke, ki so usposobljene za enega izmed navedenih del in nalog. Kandidatke naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh po objavi na naslov »STOL« KAMNIK, kadrovska služba, Ljubljanska 45, 61240 KAMNIK. Ustrezne informacije dobite osebno v kadrovski službi tel. 831-121 interno 223. Kandidatke bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku roka prijav. D. PLAČEVANJE POSTREŽBE IN POMOČI OZIROMA CELOTNE OSKRBE NA DOMU UPRAVIČENCA 47. člen Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na svojem domu. so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri. 48. člen V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44. člena ter določbe 40. in 45. člena, če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca, pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in 42. člena tega pravilnika. E. PLAČEVANJE REJNINE IN ZAVODSKE OSKRBE ZA MLADOLETNE OBČANE 49. člen Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (sveta) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače. Občinska skupnost ima pravica do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka. Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k. rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi doižne prispe, ali k prežiš tjanjii. prispevajo v vrtini in t» način. Iti «• Avlocena v aktu. ki jih rsvezuje k prispevk . >.■ ',. « VHina prispevka s**r4ev k rejnin odstavka tega &nv„ « dotnči s ap strupno«« v skladu s) jifc^ji za dof oz. k ttto&oat tutvutisk* odliv « StUpBOttt ., S Zavetimi nakazujejo prtspf.sfti C« stsr*i r;<«eio lkten .; ■ si:. vkrhnini struikom za otroke iz prvega nom. ki ga sklenejo starši in občinska ■ mtwí prispevka staršev k n-jnim U) sprejme skupščin* Hniuake uredbo m nMt\ občinske slanosti. ■ .i .tîiUvkâ Mg* eieoa aü is ne >. ■ - . ae občirnk* ski.rtnrit v ■ m Jnraisskih razmerjih t tal bo ..k h s» asehe i£ prvegu odstavka višine r^jmur sr i'.>';H',3 v tidadu s samoupravnim .»razumom o skupnih osnovati in merilih za jjntučinje vfttnc rejejft Jruiben« iMtorklèe p> . O obveznosti občan, odločitvijo o pravici in S'y.' iim et/Mm je «reH**:* jfjw» «kfenh: «tVKMM ' . 35. Sen V vseh primerili Juleiif • mitrr.ji.ns jamnS. * katerih pr.de , zahUva občinska vk>irinast povračilo izplačanih zneskov pomoči hi sa dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133. člen sakoa* ■-■ u :.««•*: sveži m družinskih razmerjih). 56. člen Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in je bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi u. premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. člen zakona o dedovanju). Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene. V. KONČNA DOLOČBA 57. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Jože Muhvič Obveščamo vse lastnike kmetijskih traktorjev, da bodo tehnični pregledi traktorjev v letu 1981 v naslednjih dneh: V torek, 7. aprila od 8.-13. ure V torek, 5. maja od 8.-13. ure V torek, 7. julija od 8.-13. ure V torek, 1. septembra od 8.-13. ure V torek, 6. oktobra od 8.-13. ure Tehnični pregledi se bodo vršili v prostorih SAP -VIATOR, Ljubljana, mehanična delavnica Kamnik Novo - fotokopiranje Če želite hitro in solidno fotokopijo - se obrnite na novo fotokopirnico, ki obratuje vsak dan popoldne po 14. uri. Fotokopiram format A/4 in A/3. Sprejemam tudi večja naročila po pogodbi. Usluge opravljam po solidnih in konkurenčnih cenah. Se priporoča FOTOKOPIRNICA Lavrič Angelca Domžale, Simona Jenka 4 telefon 722-038 (popoldne) in 721-248 (dopoldne) Prodam rabljeno omaro - re-gal za dnevno sobo-širine 3,42 m, visoko do stropa, kavč trosed, dva fotelja in klubsko mizico. Kličite na naslov: Franc Milena, Kamnik, Koželjeva 17, tel. 831-431. Samski moški išče garsonjero ali večjo sobo s souporabo kuhinje v Kamniku ali bližnji okolici. Sikonja Slave, Gregorčičeva 1, Kamnik. Občinska zdravstvena skupnost Kamnik obvešča, da v zdravstvenem domu v Kamniku dela okulist vsako sredo od 8. do 12. ure. Pacienti lahko pridejo na pregled tudi brez napotnice. Osmi marec Vse mamice sveta praznujejo dan žena. S takšnim uvodom so začeli najmlajši vaščani, da bi razveselili svoje mamice, sosede in znanke iz naše vasi. Pravijo, da pomlad vse prebudi, in res je tako. Tudi naša OO ZSMS Volčji potok se je iz zimskega sna prebudila prav ob 8. marcu. Komisija za kulturo je pripravila prikupno proslavo, v katero so bili vključeni vsi, od cicibanov, pa do starejših mladincev. Seveda so bile žene ob nastopu cicibanov bolj ganjene kot ob nastopu mladincev, pa jim tega ne zamerimo, nasprotno še pritrdimo jim, saj so bili resnično prisrčnejši. Govor je imel predsednik OO ZSMS Jože KUNEJ. Ob koncu ni manjkala zakuska in skromna zabavica. Mislimo, da smo storili dovolj. Marsikatera izmed njih ob nastopu ni mogla skriti svojih solz in ganjenosti. Mladi se zavedamo, da se naših vaščank ne bomo spominjali samo za njihov praznik, pač pa skozi vse leto. To je tudi misel 8. marca. Praznik ne pomeni samo en dan zabave, ampak mnogo več. Pomeni uveljavitev ženske v družbi in enakopravnost odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Vanja Kl.ADNIK Zares praznično Za letošnji praznik žena so ko-mendske družbenopolitične in družbene organizacije, društva ter šolska mladina in najmlajši razveselili ženske v svoji krajevni skupnosti z ličnimi voščilnicami, ki so jih naredili šolarji in zvabili na proslavo v kulturnem domu v Komendi. Delegacije krajevne skupnosti, socialistične zveze in zveze socialistične mladine so obiskale 55 žensk, starejših od 75 let in tistih, ki so priklenjene na posteljo, ter jim izročili šopke. Na proslavi so nastopili: pevski zbor »Janez Čebulj« iz Komende, folklorne skupine, otroci iz osnovne šole Komenda-Moste ter najmlajši iz otroškega vrtca v Komendi. Prireditelji proslav in podobnih kulturnih prireditev v Komendi se pogosto pritožujejo zaradi prazne dvorane, saj kultura res ne bi smela biti le sama sebi namen, poleg tega pa nezanima- nje občinstva razvrednoti prizadevnost prirediteljev in nastopajočih. To pot ni bilo tako. Gledalcev in poslušalcev je bilo toliko, da je bilo vzdušje na odru in v polni dvorani res praznično. Takemu uspeftu je gotovo botrovala tudi dobra obveščenost, ki pa včasih nekoliko šepa. MOJCA LUŠTREK Mladi - ženam in materam Aktivnost mladine iz Tunjic se nadaljuje. Prva, sicer skromna kulturna prireditev ob 8. marcu -dnevu žena je pokazala, da so svoje delo vzeli resno in z mnogo dobre volje. Pripravili so proslavo skupaj s pionirji podružnične šole in ob pomoči SZDL - Tu-njice. Na sam praznik, 8. marca ob 16. uri popoldne, so avlo šole v Tujnicah napolnile ženske in matere, mladinci in otroci, še celo nekaj mož je prišlo skupaj z že-: nami. V prvem delu programa so prisluhnili recitacijam Bora in Ka-juha in odlomkom iz proznih del Cankarja in Voranca, s katerimi so skušali prikazati položaj žena in mater pred vojno in med NOB. Na temo »žena in mati danes« so se v drugem delu programa navezovali spisi učencev od 1. do 4. razreda, ki so pod različnimi naslovi opisovali vsakdanje opravke svojih mamic, njihovo žalost ob neubogljivosti in veselje, kadar so pridni v šoli in delovni doma. Prisrčno so se žene nasmejale ob šaljivih deklamaci-jah najmlajših, ki so bili zelo sproščeni in veseli da nastopajo za mamice. Ob zaključku so mladinci čestitali vsaki udeleženki proslave ter ji izročili čestitko in nagelj kot simbolično darilo za njen praznik. Šopek nageljev in čestitko sta odnesla Helena in Jože tudi naši najstarejši vaščanki, na katero na ta dan ne pozabimo nobeno leto. Žal pa je bilo mladim, da kljub številni udeležbi na proslavi niso podelili vseh nageljev, ki so jih namenili prebivalkam krajevne skupnosti. Čestitka, izrečena v imenu mladine, pionirjev in SZDL -Tunjice, ob zaključku kulturne prireditve in namenjena vsem ženskam in materam, ki so nam prisluhnile, velja seveda tudi vsem tistim, ki se zaradi takih ali drugačnih vzrokov niso udeležile prireditve, namenjene njim. Komaj so mladi iz Tunjic zaključili z dejavnostjo v zimskih športih in s kulturno prireditvijo ob 8. marcu, že razmišljajo in načrtujejo, da bi ob tekočih akcijah iz svojega rednega programa, pripravili za mlade in malo manj mlade v okviru svoje kulturne skupine igro »Jurček«, ki naj bi jo prikazali ob zaključku šolskega leta. Če bo navdušenje in zagnanost ter delovna vnema mladih v Tu-njicah tako naraščala, kot kaže in pritegnila k akcijam še več mladincev, ob podpori vseh družbenopolitičnih dejavnikov v vasi seveda, potem se nam ni treba bati mrtvila, ki je zadnja leta vladalo v naši krajevni skupnosti. MARJETA SLABE Dajmo rože mami... dajmo srce mami... Tako so želeli ženam učenci osnovne šole Nevlje na prireditvi 6. marca ob 16. uri v šoli. Upravitelj Štefan Luštrek je uvodoma poudaril pomen mednarodnega praznika in omenil razne težave, predvsem otroško varstvo, ki jih tarejo vsakodnevno. Z ozirom na bližujoče odločanje o novem krajevnem samoprispevku, je povabil žene, naj sodelujejo za napredek krajevne skupnosti Nevlje. »Za trenutek« ... je dejal »pozabite dnevne tegobe in prisluhnite programu, ki so ga pripravili učenci za vaš praznik«. V prisrčnem uro trajajočem pestrem programu so učenci recitirali, peli ob spremljavi Markove harmonike, tudi narodne in partizanske. Prebrali so zapise o zavedni slovenski ženi in materi pred in med vojno ter po njej. Posebno sta bila ljubka prebrana prosta spisa dveh učencev, ki sta z veliko ljubeznijo opisala svoji mami. Od 320 žena v krajevni skupnosti Nevlje, je bila vsaka peta na tej proslavi ter se vesela, hvaležna in zadovoljna vračala v svoj dom ob zavesti - otroci me imajo radi!. Hvala vsem za prisrčno prireditev. P. S. Mati, ne bom pozabil tvojih besed Osmi marec. Nageljni, plesi, pogostitve. Morala. V Mostah so bile vse ženske prav gotovo zadovoljne s prireditvijo, na kateri so se zbrale na predvečer praznika v soboto, 7. marca, v dvorani osnovne šole. Brez košatih šopkov in nebodijetreba navlake, zato pa s toplimi besedami in iskrivimi domislicami. Člani kulturnega društva, ti so pripravili program, res pridno vadijo, saj se morajo neprestano potrjevati pred sokrajani. Prvi so pritegnili našo pozornost pevci, ki so se združili v pesmi Kaj pa tam delajo? Za njimi prevzame besedo mladenka: »Ženske so si ob svojem mednarodnem letu izbrale goloba kot simbol miru. Želijo si miru v svetu, pa tudi družini je potreben. Niso izbrale kukavice, ki prepusti svoje mladiče tujemu varstvu, ne pava, ki mu je mar le za svojo lepoto...« Kaj je našim materam mar lepota? Ta mine, ljubezen ostane. Pa spet pojo pevci, Soča voda je šumela, Gor na Bistrico pridemo. Tako močno, pa hkrati umirjeno zapojo, da nam v ušesih že šumi bistra gorska rečica... Besede zahvale in ljubezni, spominov in veselja prihajajo iz ust štirih mladih. Misli, ene lepše od drugih, misli, ki prodro do slehernega srca, pa ne bi do občutljivega maminega... »Toda ko sem se spomnil tebe, me je obšel čuden nemir____ »O, mattj.-ne, bom pozabil tvojih besed.« Zgarane roke delavk in kmetic same zaploskajo, na marsikaterem obrazu, očesu se zasveti solza... Besede, ob katerih se zamislimo. Naslednji trenutek so svoje mehove že raztegnile harmonike, ki so jih mali pionirji komaj obdržali v svoji oblasti. Niso igrali poskočnic, kakršnih smo vajeni s harmoniko, pač pa bolj lirične skladbe. Vsi smo bili veseli, da se mladi rod navdušuje tudi nad tako težkim inštrumentom, kot je harmonika. »Mamico imam rada, za njen praznik zdaj spomladi dala ji bom šopek rož in poljubčke tri.« Prisrčno in odkrito, kot znajo le oni, so recitirali najmlajši osnovnošolci. Materam so povedali najlepše pesmice, kar so se jih do sedaj naučili. »Lepe rože cveto, a najlepše je moje mamice oko.« Ej, Pavliha, Pavliha, ne nosiš zaman svojega imena. Premete-nec premeteni, lepo obleko in nove čevlje bi že nosil, račun pla- Bela forma viva Kmalu bo tudi letošnji sneg že lanski, preden pa ga je pobrala odjuga, so naši učenci na prostoru pred šolo iz njega ustvarili prave majhne in velike umetnine. Naš novi likovni pedagog, Vinko Železnikar, je vedno poln idej in učenci mu radi sledijo. Tako so se učenci namesto v razred zapodili v sneg in v kratkem času so pod njihovimi spretnimi rokami nastali gradovi, sneženi možje in še druge figure. Čeprav jih je zeblo v prste, delovna vnema ni popustila in skupine so tekmovale med seboj v spretnosti. Ni kaj! Takole kipar-jenje ima vrsto prednosti; material je zelo poceni, denarja za galerijo ni treba, le umetnine se prehitro sesedajo, zato smo jih lahko občudovali en sam dan. Ko so prve skupine končale z delom, so učenci prikorakali z vodenimi barvicami in vse skupaj mojstrsko poslikali. Vsi po vrsti, z učitelji vred, smo občudovali snežene mojstrovine in smo jih tudi takole ovekovečili. Upajmo, da bo Vinko Železnikar s svojimi mojstri pripravil še kakšno formo vivo. NELI OSOLNIK, novinarski krožek, OŠ Fran Albreht, Kamnik Matematika -razvedrilo Učenci, ki jih matematika veseli, se sestajajo v krožku, ki ga vodi tovarišica Alenka Mele in se prav zdaj s polno paro pripravljajo na tekmovanja za bronasta, srebrna in zlata Vegova priznanja. Najprej bo šolsko tekmovanje, nato občinsko in še republiško. Krožek je pravzaprav dodatni pouk, saj učenci rešujejo težka vprašanja in naloge. Krožek obiskuje dvanajst fantov in deklet, ki si želijo čimveč matematičnega znanja. Nekateri učenci sami sestavljajo naloge, največ pa jih tov. Meletova poišče v knjigah in revijah. Vsem maldim matematikom želimo, da bi se na tekmovanjih izkazali. URŠKA HACE in NADJA TOMČIČ, novinarski krožek, OŠ Fran Albreht, Kamnik Veselo v Mostah Tof, Rifle, Šifrer, pa se del Dvanajstega nadstropja - imena, ki vlečejo, ki pritegnejo staro in mlado. Tudi v dvorano osnovne šole v Mostah so v četrtek, 5. marca privabila okrog 500 krajanov. Vsi smo nestrpno pričakovali nastop tako proslavljenih Slovencev, pa njihove vedno nove šale in zamisli. V uri in pol so nartl jih res natresli zvrhan koš, le kdo bi si jih vse zapomnil. Kaj bi Tof brez Moskve, Varšava, Prage, socializma, komunizma, opravljanja, upravljanja, samoupravljanja, dogovarjanja, sporazumevanja, usklajevaja, dela in nedela... ? Stvari, ki nas spremljajo na vsakem koraku, Tofa pa ob vsaki besedi. Pa brez Šifrerjevega individualnega (poslovodnega) organa tudi ni šlo. Švejk, se pravi Rifle, nam je razkril vse tegobe in nadloge tako zahtevnega in odgovornega poklica, kot je občinski kurir, ki poleg vsega zahteva še moralno in politično neporočenega (beri: neoporečnega) moža. Dva člana Dvanajstega nadstropja sicer nista imela svoje točke, pa sta zato ostale tri spremljala s kitaro in harmoniko. Zabava, organiziralo jo je kulturno društvo KS Moste, je poživila še enega od zimskih kulturnih večerov. Upajmo, da se bodo veseljaki in humoristi še kdaj ustavili v naši vasi. Veseli jih bomo, saj so nas tokrat kar naprej spravljali v smeh. Irena Urbanec čal, o, to pa ne! Osnovnošolci so duhovito prikazali razposajenca, ki si izmišlja vedno nove in nove norčije. Takšne igrice razvedrijo vsakogar, pa se morda niti ne zavemo, da je tudi v malo krajše delo potrebno vložiti veliko truda, ki ga vsi ne opazijo. Kake pol ure je trajal »show« moščanskega Tofa, Rifleta, Ši-frerja, Šraufcjgerja... v eni osebi. Študent, ki mu ne zmanjka idej in šal, s svojim hudo nabru-šenim jezikom oplazi prav vse in vsakogar. Ne uide mu Stenmark, pa celotna jugoslovanska alpska reprezentanca. Pravi, da se letošnjo pomlad ne bo trudil s setvijo koruze, bo kar lansko pobral... Klepal je koso, kakor je do sedaj še ni noben kmet, ker je hotel pokazati, da je bil njegov sosed ravno tako »poklepan«, kot njegova kosa, ko je dobil 70-odstotni osebni dohodek. Pokazal nam je nekaj najnovejših di-sko plesov, ki pa imajo bogato folklorno tradicijo. Brez stabilizacije ni šlo, pa devize ga skrbijo... Da, vesele točke vsakogar ogrejejo, pa ne bi naših mater in žena, ki so se za hip odtrgale od dela... Veselega programa še ni bilo konec, zaključile so ga šele harmonika in znane pesmi iz ust proslavljenega pevca, ki ga pozna vsak vaščan. Zanane pesmi, ob katerih se povrnejo spomini ... Razgiban program, skromna pogostitev - vse zbrane ženske so bile zadovoljne ob takšni iskreni pozornosti, ki jih je zbližala vsaj enkrat v letu - ob njihovem prazniku. IRENA URBANEC Po kulturnem programu se je ženam in nastopajočim prilegla skromna zakuska. Foto: Dominik Žagar Naš dom Že od jeseni sem Kulturno društvo KS Moste prireja proslave, igrice za otroke, sprejeme za starejše občane oz. krajane, pa *a žene... Nenehno so študirali love recitale, pesmi... A vsi smo vedeli, da to še ni tisto pravo, 'isto največ, kar zmorejo, tisto, kar vsi najbolj nestrpno pričakujemo. Tisto težko pričakovano je 'gra. Igra... Pred nekaj leti se je v katero °d zimskih nedeljskih popoldne-vov še prikradla kakšna domača 'gra, /e nekaj let pa je oder služil ie še šolskim proslavam. No, v novoustanovljenem KUD pa se je spet pojavila želja, da oživimo priljubljeno dejavnost. Tako smo končno dočakali besedo iz domačih ust na domačem °dru. Gotovo je bilo težko izbrati delo, ki bi od igralcev ne zahtevalo preveč izkušenj, od društva Pa ne preveč sredstev za sceno. Člani dramske sekcije so se odlo-čili za staro kmečko igro Janeza Jalna DOM. Zanimalo me je, zakaj prav to, pa so mi odgovorili, da so z njo hoteli privabiti tudi starejše krajane, ki čas pred pol stoletja in več še pomnijo. Igra °bravnava pereč problem mnogih slovenskih kmetij pred prvo svetovno vojno. Gospodar je Ul*irl, njegova žena pa ima preveliko srce za vodenje posestva. Študent Mirko vleče svoj študij v "edogled, zdi se, da bo Dunaj P°žrl kmetijo, če Mirka ne bo Srečala pamet. Mati je štiri otrobe dala v šole, le Tineta ne, ki se Je vrnil od vojakov. Mirku se ne ^a študirati, nič se mu ne mudi, *aj ga podpira sosed Krčmar, ki le varuh njihove kmetije -- v resnici pa jih odira po svojih najboljših močeh. Kmetija bi skoraj Prišla na boben, a jo le reši sin ^ine, ki poplača dolgove in se °trese Krčmarja. Mirko se resno '°ti študija, za konec pa se kar 'rije pari pripravljajo na poroko: n^erka Angela s sosedovim Loj-*0m, novopečeni gospodar z 'vanko, ki res nima dote, vendar n'ši prinese mir in ljubezen. Mir- pa je zresnila ljubezen do bili se vijejo Kamniške Alpe in vedno beli Krvavec. V ospredju stoji velik kozolec, simbol Gorenjske, in znamenje, kakršna srečujemo po naših poljih. Zanimalo nas je, kako sebodo odrezali igralci - naši sokrajani, večidel še brez igralskih izkušenj. Ivanka Korošec - mati Ana, je že s svojo postavo spominjala na dobrosrčno mater in tudi s svojim glasom je dajala pravo toplino kmečki izbi. Igralcev je preveč, da bi vse naštevala. Prav vse moramo pohvaliti. Še zavedamo se ne, koliko večerov so vadili, da so pripravili skoraj dve uri dolgo predstavo. Marsikoga pa so zbodli v ušesa knjižni izrazi, ki so. se mešali z našim narečjem. Z njim so nastopajoči hoteli nakazati razliko med ljudmi, ki se trudijo z zemljo in tistimi, ki se hočejo pogo-spoditi. Krajani so v soboto, 14. marca in nedeljo do zadnjega kotička napolnili dvorano. Dokaz več, kako potrebni smo takih in podobnih predstav. IRENA URBANEC Tegobe in uspehi mladih likovnikov 'kčrnarjeve Zalike. Igra se zapleta in razpleta v '■rih dejanjih. Prvi dve se odviha v kmečki izbi s krušno pečjo 'u 'ežko mizo, zadnji dve dejanji Pa pred hišo in na travniku. V ,retjem in četrtem dejanju smo navdušeni nad ogromno sliko I1* platnu, delo Albina Škrjanca ln Toneta Špenka. Prikazuje Mo-s'e in Suhadole sredi zelenja, iz-nad katerega se dvigata cerkvena *vonika, nad vsem tem rajem pa Pred približno petimi leti je bil na osnovni šoli Toma Brejca ustanovljen likovni krožek. Mentorica je bila tovarišica Lojzka Kovač, člani pa učenci tedanjih šestih, sedmih in osmih razredov. Krožek«je zelo uspešno deloval eno leto. Dobili smo več priznanj za uspešno delo, sodelovali smo na republiških akcijah osnovnih šol in se večina kar dobro odrezali, udeležili smo se »Male Groharjeve kolonije« v Škofji Loki in v Smederevski Palanki. Naslednje leto je tovarišica Kovačeva nehala učiti na tej šoli in krožek je prenehal delovati. Leto kasneje pa smo se nekdanji člani krožka spet zbrali in sklenili ustanoviti krožek, ki ne bi deloval v okviru šole, ampak v okviru občine. Na kulturno skupnost Kamnik smo poslali prošnjo za registracijo, prostore in financiranje. Le-ta je prošnji ugodila in združili smo se kot mladinski odsek že priznanega amaterskega likovnega društva Peter Loboda iz Domžal. Danes, tri leta kasneje, likovni krožek še vedno deluje, precej samostojno, vodi pa ga Lojzka Kovač, ki se je takrat rada odzvala naši prošnji, da bi bila mentorica. »S TAOŠPIČENIM SVINČNIKOM« - Tovariši in tovarišice! Ta sestanek smo sklicali v želji in interesu vseh nas delovnih ljudi in občanov, da bi se pogovorili o problemu predolgih, dolgoveznih, nekonkret-nih in nezanimivih, pa dostikrat tudi brezplodnih sestankov. .. Sestanek se je zavlekel pozno v noč. M. D. Vsak četrtek se sestajamo v dvorani nad kavarno. Vendar so prostori neprimerni, vsi člani krožka rišemo in delamo za eno samo mizo. Če nam zmanjka prostora (in to ga skoraj vedno), delamo na tleh, na kolenih. Svetlobna telesa so razporejena po vsem stropu, tako da pogoji, zlasti za študije, ne ustrezajo. Povrh vsega sploh nimamo prostora, kjer bi shranjevali opremo in izdelke. Nekaj tega imamo po domovih, na vsakem koncu nekaj, tako da se nekaj uniči, pokvari, nekaj pa sploh pogubi. Najnujnejše potrebščine pa imamo kar v kartonski škatli - v prostoru, kjer ima snažilka metle in ostalo! Kljub temu pa po svojih močeh (in veselju) le delamo. Večkrat smo že imeli svoje izdelke na raznih razstavah, v Kamniku in izven njega. V letu 79 smo imeli skoraj polovico dvorane nad kavarno »v svojih rokah«, ko je imelo razstavo likovno društvo Peter Loboda iz Domžal. Dvakrat smo že samostojno razstavljali v Domu upokojencev (enkrat v letu .80), naši izdelki so že potovali s skupnimi razstavami slovenskih likovnih društev po Sloveniji. Ko so začeli obnavljati in graditi Malešovo galerijo, so nam obljubili, da bomo tam dobili svoje prostore. Galerija je izgo-tovljena, mi pa smo še zmeraj nad kavarno s svojo »robinzonsko« opremo. Grafik tu ne moremo delati, ker jih nimamo kje tiskati, prav tako ne kakšnih mozaikov in podobnega, kaj šele, da bi kiparili ali rezbarili. To pa vsekakor ne vzpodbuja dela v krožku. M. D. Tekma košarkarjev - paraplegikov Ljubljana - Maribor 59:29 Kamnik, 21. 2. 1981, dvorana OŠ Frana Albrehta Gledalcev 50. Koše so dosegli: Ljubljana: Bamfi 25, Irfan 8, Dubrovskv 14, Ljubotina 8, Planine 2, Kosec 2, Dugolin, Dimitrovič Maribor: Jernejšek 9, Žiberna 4, Gaberšek 9, Fogec 2, Pinter 2, Koren 3, Kostrevc I., Kovačec, Kostrevc M. Obe ekipi sta prikazali lepo in hitro igro. Ljubljančani so domi-nirali predvsem v protinapadu, kajti igrajo bolj organizirano. Z gotovostjo lahko trdimo, da bi morali invalidski šport bolj propagirati in mu še več strokovno pomagati; vse delo je še prevečkrat na plečih posameznika, kateri pa tudi ne more več kot delati. Delo pa ne sme sloneti le na enem, čeprav je edini, ki je zaslužen za vse, kar je dosedaj storila košarka na vozičkih. Opaziti je velik razkorak med ekipami, kar pa ni v korist razvoja košarke na vozičkih v Sloveniji, kakor tudi ne v Jugoslaviji. Organiziran pristop k delu imajo le v Ljubljani. Potrebno bo storiti korak naprej. Košarkarje na vozičkih čaka v letošnjem letu veliko tekmovanj, vendar so prepuščeni bolj ali manj samim sebi. Letos bo mednarodni turnir košarkarjev na vozičkih v Kamniku in evropsko prvenstvo v Ženevi. Zato bi se morala pri tem angažirati tudi Košarkarska zveza in jim pomagati k boljšemu strokovnemu delu. JANEZ VODIČAR Od Suhadol do Holmenkollna Na tekmovanju v smučarskih skokih za svetovni pokal na 90 m skakalnici v slovitem norveškem Holmenkollnu, ki je bilo letos 15. marca, je skakal tudi Peter Pibernik iz Suhadol. S skoki se je začel ukvarjati pred desetimi leti kot pionir pri SK Kamnik. Leta 1978 je odšel k ljubljanski Iliriji, kljub temu pa še vedno tekmuje za SK Kamnik, predvsem na atletskih tekmovanjih, ki jih prirejajo smučarski klubi po Sloveniji. Do sedaj je bil dvakrat državni prvak v klasični kombinaciji, in sicer v sezoni 1977/78 in 1980/81. Na letošnjem tekmovanju v Holmenkollnu je tekmoval med skakalci in zelo lepo skočil 82 in pol metra. Skakati na tej skakalnici je za vsakega skakalca posebno doživetje, saj se na tem tekmovanju zberejo najboljši skakalci iz vsega sveta. K. P. Prvenstvo pionirjev v odbojki in pionirk V nedeljo 22. februarja se je v telovadnici pri Zdravstvenem domu in v OŠ Toma Brejca pomerilo 7 ekip, 4 moške in 3 ženske, za naslov občinskega prvaka za pionirje oziroma pionirke za leto 1981. Pri pionirkah so v postavi Kleindinst I., Koželj I., Ka-dunc Lj., Dujakovič D., Lipov-šek M., Zupančič M., Povše J. in Rostan M. prepričljivo zmagale igralke OŠ Toma Brejca I pred OŠ Toma Brejca II in OŠ Frana Albrehta. Rezultati: OŠ T. Brejca I: OŠ T. Brejca II 2:0 (10, 7) OŠ. T. Brejca I: OŠ F. Albrehta 2:0 (5, 0) OŠ. T. Brejca II: OŠ F. Albrehta 2:0 (8, 5). Pri pionirjih pa so z lepo igro slavili odbojkarji OŠ F. Albrehta I (Matjan Marko, Hribar Gregor, Grošelj Igor, Slabajna Janez, Škorjanc Aleš, Bernot Miro, Wiegele Matjaž, Gašperlin Dušan) pred OŠ T. Brejca I, OŠ T. Brejca II in OŠ F. Albrehta II. Športni dan v Nevljah Da smo na naši šoli skoraj vsi smučarji, je dokazal sobotni športni dan -21. februarja 1981. Zbrali smo se na Gosjakovem travniku. Z nami so bili tudi cicibani, ki tekmujejo za športno značko. Na startu je bilo 37 smučarjev in 23 sankačev. Zavladalo je pravo tekmovalno vzdušje. Borili smo se in jezili, če ni uspelo. V posameznih skupinah so zmagali: 1. in 2. razred: Jasmina Bevc (1. r), Tone Hribar (2. r.), 3. in 4. razred: Mojca Omrazu (3. r.), Sandi Torkar (3. r.), Posebno veliko tekmovalcev je imel prvi razred, saj jih je od skupno 19 učencev smučalo kar 13. Za smučarji so se po progi spustili še sankači. Tudi oni so vozili dvakrat. Najhitrejša sta bila: Antonija Rak (4. r.), Zoran Pestot-nik (3. r.) Ob razglasitvi rezultatov je vladalo precejšnje navdušenje, nekaj pa je bilo tudi razočaranih. Na naslednjem tekmovanju bodo borbe še bolj hude, saj bomo imeli za eno leto več izkušenj. HELMA ŽLINDRA Rezultati: F. Albrehta I: T. Brejca I 2:0 (5, 9) F. Albrehta II: T. Brejca II 1:2 (7:15, 17:15, 6:15) F. Albrehta I: F. Albrehta II 2:0 (1, 7) T. Brejca I: T. Brejca II 2:0 (U, 14) F. Albrehta I: T. Brejca II 2:0 (5,4) T. Brejca A: F. Albrehta B 2:0 (5, 1). Zmagali sta torej ekipi, s katerima se /c na obeh šolah načrtno dela. Zelo smo pogrešali odboj kar je iz obeh ostalih osemletk, OŠ iz Stranj in OŠ Moste. Upamo, da se bodo kmalu tudi tam resno lotili odbojke, tega lepega in zdravega športa, ki ima na Kamniškem izredno tradicijo. Tekmovanje je dobro organiziral Odbojkarski klub Kamnik v sodelovanju z obema šolama in ZTKO Kamnik, ki je tudi nagradila prvaka z zelo lepima plaketama. M. VV. Pustni veleslalom v Tuhinju Letošnja dolga zima je ljubiteljem zimskega športa podarila veliko možnosti, da nasitijo svoje želje po snegu. Mladi iz Tuhinja so v tej sezoni organizirali že veliko smučarskih tekmovanj. Za pustno nedeljo so pripravili veleslalom v Velikem hribu. Na startu se je 1. marca zjutraj zbralo kar 60 tekmovalcev. Razdeljeni so bili v tri skupine: A skupina -mladinci (od 16. do 25. leta), B skupina - člani (od 25. leta dalje) in C skupina - pionirji (do 16. leta). Po dveh tekih se je uvrstilo le 36 tekmovalcev. V skupni uvrstitvi je prvo mesto zasedel Srečo Bajde, srebrno medaljo je dobil Jure Kramar, bronasto pa Janez Ahčin. Po skupinah pa so bili zmagovalci tile: v A skupini Srečo Bajde, v B skupini Marko Drolc, v C skupini pa Janez Ahčin. Pustni veleslalom je le eno od mnogih tekmovanj, ki jih je OO ZSMS Zg. Tuhinj organizirala v letošnjem letu. Vsa tekmovanja štejejo za pokal OO ZSMS Zg. Tuhinj, katerega podelimo na koncu smučarske sezone. Letošnji pustni veleslalom pa vendarle ni bil tak, kot ostala tekmovanja. Ker je bila pač že pustna nedelja, ni manjkalo smeha in dobre volje, za kar so poskrbeli nekateri posamezniki. JERNEJ KADUNC Ob razstavi likovnih amaterjev Likov. , 'kovni amaterizem kot ena lvtuh razstaviščih in galerijah. .. ^riča smo ustanavljanju novih , °vnih društev, sekcij in sku-^ ki pod vodstvom mentorjev ?0j'jo in izpopolnjujejo to zvrst "■'urnega snovanja in se v okvi-j!1 ZKO Slovenije vključujejo v 'rše gibanje z naslovom Sreča-p)a likovnih skupin Slovenije, ^atki, da v Sloveniji trenutno c'uje 45 likovnih skupin s pov-ecno 15 do 20 člani (ti podatki pa ne vključujejo vseh tistih, ki se z likovnim delom še bavijo), zgovorno pritrjujejo že večkrat izraženi misli, da je kultura v vseh njenih pojavnih oblikah, še posebej pa tista, pri kateri se posamezniki aktivno udejstvujejo, neodtujljiva sestavina potreb in interesov delovnega človeka iri širše družbe in da jo bo treba v bodoče še nadalje razvijati in dograjevati. Pojem likovnega amaterizma tudi v Kamniku ni neznan. Bogata likovna tradicija na eni strani, še bolj pa ljudsko izročilo in podedovana umetna obrt kovanja, rezljanja, slikanja na steklo, les in keramiko so prav gotovo tiste pobude, iz katerih še dandanes raste zanimanje in želja človeka, da se sam preiskusi v podobnih veščinah. Prav iz teh nagibov in preproste želje po izražanju samega sebe v svetu likovnih oblik, barv in vsebine ter s pobudo ljudskih umetnikov nastajajo podobe našega zdaj že priznanega likovnega samorastnika Poldeta Miheliča. Želja, da bi prijeli za čopič in barve in bi se spoprijeli s skrivnostmi likovnega snovanja, je zajela tudi mlajše generacije, od katerih so se nekateri vključili v organizirano delo domžalskega likovnega društva Petra Lobode. Prav razveseljivo je, da se v zadnjih letih vse pogosteje odpirajo samostojne ali skupinske razstave likovnih amaterjev tudi v kamniških delovnih organizacijah, se pravi v okoljih, kjer ti ljudje delajo, npr. v Stolu, Titanu, Svi-lanitu in drugod. Prva pregledna razstava likovnih amaterjev, ki jo tokrat prireja Kulturni center, pomeni prvo celovitejšo informacijo o razširjenosti te zvrsti kulturnega delovanja v občini. Na razstavi sodeluje 17 avtorjev različne starosti, spola in poklicev. Večina jih je iz kamniških delovnih organizacij. Za tokratno predstavitev je vsak avtor prispeval po dve deli. Ne da bi posebej ocenjevali kvaliteto del, ki so prispela na podlagi razpisanih pogojev, objavljenih v Kamniškem občanu, smo upoštevali udeležbo vseh in za podlagi tako zbranih eksponatov skupno z avtorji pripravili razstavo. Ob pogledu na celoto razstavljenih del lahko ugotovimo, da še vedno motivno prevladuje krajina od topografsko natančnega podajanja nadrobnosti, do romantično sentimentalne razpoloženjske inačice. Je pa nekaj del. ki ob vzgledu na sodobno slikarstvo poskušajo ta motiv aktualizirati in ga likovno ter vsebinsko prevrednotiti. Razveseljivo je, da je moč videti tudi poskuse portreta tako v risbi, olju in v kiparstvu. Razstava naj bi izzvenela v potrditev in priznanje vsem sodelujočim, hkrati naj bi bila vzpodbuda vsem tistim, ki iz kakršnihkoli nagibov čutijo potrebo po likovnem izražanju. Njen namen pa je tudi, da odpira vprašanje o bolj organiziranem delovanju in nastopanju likovnih amaterjev v Kamniku. BORUT ROVŠNIK V torek, 10. februarja, je krenila novemu velikemu cilju naproti jugoslovanska odprava na Lhotse. V njej sta bili rezervirani kar dve mesti za alpiniste iz Kamnika, ki sta ju zasedla Janez Benkovič in Marjan Kregar. Odprava šteje 22 alpinistov, njen cilj pa je ena najmogoč nejših sten v Himalaji, visoka 3300 m, kjer so že poskušali Japonci, Italijani in Francozi, a je vse odbila. Zakaj ie v Himalajo, se bodo spraševali nekateri, ko smo že dosegli najvišji vrh sveta. Zato, ker se morajo tako majhni narodi, kot smo Jugoslovani, pokazati svetu z velikimi deli. Pozno smo zaceli hoditi v Himalajo, vendar so mnoge mogočne gore nosile na svojem temenu naše alpiniste. Vendar vse to stane! bodo ie vedno nezadovoljni nekateri. Ne dosti več kot kak drug šport ali prestop dveh nogometašev iz kluba v klub. Za alpiniste pa je Himalaja to, kar so za druge športnike olimpijske Igre, odmevi take odprave pa sežejo preko meja nase domovine. Ta odprava je vsekakor stabilizacijska, saj so fantje veliko prispevali iz svojega žepa, zlasti opremo imajo večji del svojo, nekaj pa tudi matičnih društev. Odprava na Lhotse JANEZ BENKOVIČ je študent na VŠTK. V plezalno šolo je prišel leta 1975, med alpiniste je bil sprejet dve leti kasneje. Opravil je preko 250 vzponov in bil na manjši odpravi v Novo Zelandijo. Njegov višinski rekord je Mont Blanc, najboljši vzponi, ki jih je naštel po svojem izboru pa: Eiger, Carolina (Nova Zelandija), Corneau--Devaille v Les Droites, smer Kemprle-Benkovič v Rzeni-ku - prva zimska ponovitev, smer Dular-Juvan - solo v Rzenik in druga zimska ponovitev Dolge Nemške smeri v Severni Triglavski steni. Seveda je še mnogo drugih kvalitetnih smeri, od teh je 5 prvenstvenih, 4 so prve zimske ponovitve... Pri odpravi morajo fantje veliko stvari .organizirati sami, pa tudi veliko dela jih čaka. Tudi Beni je imel pred odpravo veliko dela. Bil je skladiščnik, skrbel je za pošiljke razne opreme in hrane, odgovoren je bil zlasti za opremo^ ki je namenjena šer-pam. To delo in pa pakiranje pred odhodom mu je vzelo precej časa za treninge. Najboljši trening pa so zimski vzponi, teh je to zimo opravil kar 20. Med tednom je treniral v šoli, kjer se vsak dan srečuje z raznimi športi, doma pa v glavnem s tekom na smučeh. Beni je zadovoljen z moštvom. Pravi, da je zelo pomlajeno, kvalitetno, kar 10 jih je s prejšnje odprave, od tega trije, ki so stali na vrhu Everesta. Z vsemi se dobro razume. Kar se tiče uspeha je zelo optimističen. Pravi, da je njegov cilj vrh. MARJAN KREGAR je zaposlen v tovarni Titan kot orodjar. Vesel je, da v tovarni ni imel težav in je naletel na veliko razumevanje. Marjan pleza že osem let, v tem času je opravil 320 vzponov. Sodeloval je na odpravi v Hindukuš in tam dosegel tudi svoj višinski rekord z vrhom Nošaka (7492 m). Med njegovimi vzponi je veliko prvenstvenih (15), prvih zimskih ponovitev (21), prvih ponovitev smeri (11). Kot največji uspehi pa so mu ostali v spominu prvo greben-sko prečenje Kamniških Alp v celoti (4 dni), Avstrijska smer v Les Curtes, smer Boi-vin-Gabarrou in smer Cor-neau-Devaille v Les Droites, Nošak leta 1976. Razen tega je plezal še na Poljskem, v Ospu, Paklenici.... Marjanova naloga pred odpravo je bila razvijanje novega tipa šotora za bivakiranje v steni. Tudi pred odhodom je imel precej dela s pakiranjem, kljub temu pa je uspel opraviti kar 25 zimskih tur. O odpravi sami meni, da so fantje vsi sposobni doseči vrh, da pa so objektivne nevarnosti v steni zelo velike. To je v srednjem delu stene, kjer je ob močnem sneženju, ki v predmonsunski dobi tudi lahko preseneti, nevarnost plazov. »Vsi na odpravi prispevamo vsak po svoje za uspeh, čeprav vsi ne bomo mogli stati na vrhu. Lahko pa tudi kakšna nepredvidena nevarnost onemogoči zmago.« Vrh je še daleč in zavit v tisoč skrivnosti. Kaj bo prinesel, bomo videli čez dobra dva meseca. IRENA MARKUŠ Planinske cvetke - Predvidoma 12. aprila bo na Kamniškem sedlu že 18. tradicionalna smučarska tekma za pokal Alberta Štuparja. Tekma šteje za Alpinistično prvenstvo,"zato bodo imeli pri startu alpinisti prednost pred planinci. Vsak pri-javljenec mora imeti plačano članarino za tekoče leto. Če bodo snežne razmere ali vreme neugodne, bo tekma prestavljena. Vse podrobne informacije in prijave dobite v pisarni PD Kamnik. - Aprila se bo začel tečaj za nove Gorske stražarje. Vabljeni vsi prijatelji planin in čistega okolja. , - Zadnji obiskovalci Kokr-škega sedla so poročali, da je bila zimska soba vzorno pospravljena. Vse priznanje vestnim obiskovalcem. Ko bi se le vsi zgledovali po njih! s - Vse »trimčkarje« čaka v tem letu še nekaj pohodov. Ne zamuditi jih in ne pozabite tudi ostalih izletov, ki jih prireja PD! - Izšla je nova knjiga o Eve-restu, ki so jo pisali saini udelc ženci odprave s svojim vodjo Tonetom Škarja. Nudi se vam zanimivo branje in lep izbor fotogra-fij. - V petek, 6. marca je bilo na Veliki planini smučanje AO Kamnik, Domžale, Mengeš in GRS Kamnik za Memorial Pavla Kempcrla. Zaradi slabega vremena je bila udeležba bolj slaba. Zmagovalec tekme je bil Tone Trobevšek, drugi je bil Dušan Podbevšek, tretji pa Milan Gladek. - Sredi februarja je bila tudi tura plezalne šole po Bosovi grapi na Brano. Udeležila sta se je dva tečajnika in dva pripravnika. IRENA Pustna sobota Smučarski in košarkarski klub Kamnik sta na pustno soboto 28. februarja ob 20. uri organizirala pustovanje po precej visoki ceni 200.00 din za osebo brez konzumacije. Nastopal je Moped show s Tofom na čelu, Andrej Šifrer pa je že krepko proti dvanajsti uri zvečer začel s svojo znano pesmijo »Jaz bom pa rožico utrgal« in poskrbel za še boljše vzdušje v skoraj polni športni dvorani v Kamniku. Igral je ansambel Dvanajsto nadstropje, vse zvrsti glasbe, od narodno zabavnih, do dunajskega valčka, ročka in disco glasbe, do pozne ure zjutraj. Mize so bile rezervirane. Preko polovico vstopnic je bilo prodanih že v predprodaji v Turističnem društvu Kamnik. Ob polnoči je strokovna tričlanska komisija, izbrana izmed obiskovalcev, izbrala izmed več kot petdeset lepih in izvirnih mask prve tri. Nagrade zanje je prispeval bar Mitnica Kamnik. Prvo mesto je - zaradi neuvrščene politike Jugoslavije, pripadlo skupini šestih črncev, drugo mesto, zaradi stabilizacije, paru vampirjev (končni poljub ob prejemu nagrade z vampirjevimi zobmi je bil zastrašujoč) in tretje mesto smučarju, ki je smučal kar po dvorani s starimi smučmi in preživljal samoto - le katera maska bi znala z njim uspešno plesati? Potem so prodajali svinjsko glavo na licitaciji kar dobre četrt ure in Tof ni zdržal, da ne bi rekel kakšne pikre čez urednika Teleksa, ki si verjetno lahko privošči sodelovanje zaradi visoke plače. Nazadnje jo je za 1.570 din oz. 1600 din (malo je bilo napitnine za Tofa) kupil Marjan in jo zmagoslavno nesel po dvorani na svoji glavi, ki je žc postajala svinjska ob tako visoki odkupni ceni. Tof je v odmorih natolceval največ okrog cen. Za pijačo in jedačo je bilo poskrbljeno. Dalo se je dobiti bobe in čevapčiče. Lavfar, štirje klovni, šest čisto belih duhov, trije princi, čarovnica, štirje starčki, starček, ki nosi na hrbtu v košu starko, indijanke, indijanci, kavboji, več pažev, kralji, zdravnik, šejki..., so se morali razkriti, ko je v dvorani odbila polnoč in čar zakritosti ene noči se je razblinil - zopet med znanimi obrazi. Pozno proti jutru je mineval sobotni pustni ples kot enkraten . K. M. Občinsko prvenstvo v smučarskih tekih Strelstvo V nedeljo, 15. marca, so marljivi organizatorji Smučarskega kluba Kamnik pripravili III. občinsko prvenstvo v smučarskih tekih na Tomanovi planini pri Črnivcu. Ko smo se peljali proti Črnivcu, smo se spraševali, ali tekmovanje sploh bo, saj ni nikjer snega. Zapustili smo avtomobile in se odpravili proti zbirališču. Prekrasna slika, pogled na marljivo pripravljeno progo, v katero je organizator vložil nekaj dni trdega dela. Izjemen uspeh SK Kamnik - tekaška sekcija in njenih članov Toneta, Franca, Petra,... Res škoda, da se tekmovanja ni udeležilo več tekmovalcev - sicer smo pa tega že vajeni. Če tekmovanja ne bi bilo, bi se vsi spraševali, kaj sploh SK Kamnik dela, ko je to organizirano, nas pa ne zanima. Upamo, da bo v naslednjem letu prireditev bolj množična. Po končanem tekmovanju sta predstavnika Utoka - pokrovitelja III. občinskega prvenstva in ZTKO Kamnik podelila udeležencem medalje in diplome. Vesela druščina je še nekoliko pokram-Ijala v prijazni gostilni in vsi so si bili edini: prihodnje leto, če ne prej, se zopet vidimo. y Veleslalom šolarjev V sončnem vremenu je bilo na pustni torek 1, medobčinsko tekmovanje šolskih športnih društev v veleslalomu v Kranjski gori, katerega sta organizirala ZTKO Kamnik in ZTKO Domžale. Tekmovanje sta pripravila SK Kamnik in SD Domžale vsak na svoji tekmovalni progi in sicer SD Domžale za mlajše kategorije do starejših pionirjev, SK Kamnik pa za starejše kategorije. Obe progi sta bili homologi-rani in so uvrstitve veljale tudi za pridobitev boljših tekmovalnih smučarskih točk (jugo točke). Medtem ko so bili Domžalčani boljši v mlajših kategorijah, so kamniški tekmovalci zmagovali v starejših kategorijah. Nastopilo je 110 tekmovalcev, med katerimi so bila tudi znana imena slovenskega smučanja, Katarina Humar -slovenska prvakinja v slalomu za leto 1981, Nataša Matičič, Primož Dopli-har, Aleš in Primož Matičič, Robi Ko-kotec in ostali. Prvenstvo je dokazalo, da se v obeh občinah dobro dela z mladimi smučarji, za kar imajo zasluge neumorni smučarski delavci obeh klubov. Tekmovalci so po končanem tekmovanju prejeli medalje in diplome, katere sta jim podelila predstavnika obeh ZTKO. Prehodni pokal je v letošnjem letu osvojila ekipa Kamnika, katera si je priborila 6 točk prednosti pred domžalsko ekipo. Po končanem tekmovanju so si bili smučarski delavci enotni, da so takšna tekmovanja potrebna, ter da jih je potrebno še bolj množično organizirati, predvsem pa misliti, kako omogočiti najmlajšim čim boljše pogoje. To pomeni velik premik v sodelovanju obeh klubov in upamo, da ne bo več pregrad med obema ZTKO-jema, kakor tudi kluboma. Moramo si ustvariti in zagotoviti pogoje pod geslom »v slogi je moč«, kajti preveč enostranski pogledi ne vodijo k napredku. Upamo, da bo takšnih sončnih dni še veliko več. REZULTATI: Cicibanke: 1. Grošelj Vita, Domžale, 75,23; 2. Brleč Barbara, Domžale, 75,34; 3. Sitar Nives, Kamnik, 79,54; Cicibani: 1. Ferkoli Matjaž, Domžale, 72,42, 2. Bizjak Vinko, Domžale, 72,69; 3. Koncilja Pavle, Domžale, 72,94; Mlajše pionirke: 1. Humar Katra, Kamnik, 68,88; 2. Matičič Nataša, Domžale, 68,94; 3. Kržan Alenka, Domžale, 72,51; Mlajši pionirji: 1. Doplihar Primož, Kamnik, 68,32; 2. Majdič Peter, Domžale, 71,30; 3. Kuharic Jure, Domžale, 72,97; Starejše pionirke: 1. Škarja Simona, Domžale, 71,38; 2. Mirnik Polona, Domžale, 72,31; 3. Kosec Irena, Domžale, 73,69; Starejši pionirji: 1. Zupan Oorazd, Kamnik, 1.59,53; 2. Osolnik Peter, Kamnik, 2.01,43; 3. Galjot Primož, Kamnik, 2.02,71; Mlajše mladinke: 1. Žlino-bra Snežana, Kamnik, 2.02,72; 2. Šimenc Mojca, Domžale, 2.05,60; 3. Bogataj Maja. Kamnik, 2.15,30; Občinsko prvenstvo je organiziral odbor za ŠSI) pri ZTKO-ju občine Kamnik. Nastopilo je 160 tekmovalcev iz vseh sol v občini Kamnik. Najbolj množični so bili nastopi cicibanov in cicibank. Prvih pet uvrščenih na občinskem tekmovanju se je udeležilo medobčinskega tekmovanja v Kranjski gori. V posameznih kategorijah so osvojili prva mesta tekmovalci SK Kamnik. Z izredno dobro vožnjo je Katra Humar, katera je nastopila v višji kategoriji, dosegla 4. najboljsj čas tekmovanja. Tekmovanje je na Velikih Poljanah pri Kamniku odlično pripravil SK Kamnik. Mlajši mladinci: 1. Matičič Primož. Kamnik, 1.54,21; 2. Lah Matej, Kamnik, 1.55,00; 3. Jarc Rok, Kamnik, 1.58,19; Starejše mladinke: 1. Slevec Bojana, Kamnik, 2.10,83; 2. Humar Ada, Domžale, 2.11,02; 3. Malešič Maja, Kamnik, 2.22,18; Starejši mladinci: 1. Kokotec Robi, Kamnik, 1.52,63; 2. Doplihar Aleš, Kamnik, 1.54,78; 3. Uršič Tomo, Kamnik, 1.59,76. JANEZ VODIČAR Rezultati tekmovanja: Pionirke: 3 km: 1. Smolnikar Ksenija 13.11,10; 2. Lanišek Majda 14.09,46: 3. Lanišek Alenka 19.24,33. Pionirji: 3 km: 1. Balantič Brane 13.38,34; 2. Jelenčič Franci 15.38,20; 3. Podgornik Sašo 16.23,29. mladinke: 4 km: 1. Novak Barbara 18.09,91. Mladinci: 5 km: 1. Sušnik Ivan 17.31,74; 2. Smolnikar Robi 19.19,59; 3. Klemene Jože 20.26,14. Članice A: 4 km: 1. Smolnikar Fani 24.49,Q6; 2. Jeras Marija 27.39,27; 3. Lanišek Marjeta 31.01,13. Članice B: 3 km: 1. Lanišek Fanči 28.21,88. Člani C: 3 km: 1. Urankar Niko 12.40,07; 2. Jerin Silvo 15.49,46; 3. Vavpetič Brane 17.09,76. Člani B: 5 km: 1. Jamšek Janko 21.43,52; 2. Grzinčič Milan 26.55,15; 3. Lanišek Pavel 26.58,52. Člani A: 8 km: 1. Sedušak Milan 28.22,71; 2. Pibernik Metod 31.16.38: 3. Jeras Tone 32.55,08. JANEZ VODIČAR »Gamsi« bodo spet izhajali S taborniško organizacijo, nje-nimdelovanjem in njenim pomenom je naša družba dokaj dobro seznanjena. Kljub temu pa morajo taborniki občane o svojem delovanju ves čas obveščati preko tiska, vitrin, odprtih akcij. Če se v sredstvih javnega"obveščanja redno pojavlja ime taborniškega odreda ali katerekoli druge organizacije, bo to ljudem dalo vedeti, da ta organizacija živi in diha in bo deležna večje pomoči družbe. V odredu Bistriških Gamsov se dobro zavedamo pomena propagande. Pomemben korak je bil storjen, ko smo 1979 na trgovino Tip-Top na Kidričevi ulici obesili taborniško vitrino. Vsebino vitrine menjavamo vsakih štirinajst dni in se trudimo, da bi bila privlačna, zanimiva, aktualna in da bi mimoidočim čimbolj realno prikazala utrip dela in življenja v našem odredu. Najbolj klasična in vsem najbolj poznana oblika obveščanja je tisk. Maja 1978 je prvič izšlo glasilo odreda Bistriških Gamsov GAMSI. Naleteli smo na mnoge ovire, pa tudi čitljivo ni bilo glasilo najbolj, saj je bilo razmnoženo na ciklostil. Začetne težave smo premagali, izkušnje so dale svoje, spremenili smo tehniko tiska in naši GAMSI so se vsebinsko in oblikovno izboljšali. Zaradi objektivnih težav je glasilo lani nehalo izhajati, pred kratkim pa smo spet zavihali rokave in konec marca bo predvidoma izšla nova številka. Poleg tega pa redno pošiljamo članke tudi v druge časopise in revije (Tabor -revija Zveze Tabornikov Slovenije, Kamniški občan). Najbolj neposredno predstavljanje taborniške dejavnosti pa so taborniške akcije, na katere so povabljeni vsi občani. To so taborni ognji in propagandni tabori, ki jih naš odred ponavadi organizira ob 22. aprilu - dnevu tabornikov in 25. maju - dnevu mladosti. Sicer pa, ko enkrat sprevidiš, da sta obveščanje in propaganda koristna in prav prijetna stvar in ko dobiš nekaj elana, takrat ti pisariti sploh ni več problem in nujno zlo. A. D. Februar je za strelce spet minil j znamenju številnih tekmovanj, pomembnih in manj pomembnih, a povsod smo dosegli kakšen dober rezultat. Državno prvenstvo s standarniK zračnim orožjem v Novem Sadu (7. in 8. 2.) V mladinski konkurenci nismo ime li ekipe, med posamezniki pa se j« Andrej Flerin s 554 krogi uvrstil n> 13. mesto. Članska ekipa je z 2220 krogi zasedla 6. mesto (prva ekipa j« dosegla rezultat 2255 krogov) . Marjan Repič je s 566 krogi zjsede 8. mesto in to je zelo dobra uvrstitev saj je nastopilo v članski konkurenci 85 najboljših strelcev iz vse Jugoslavi' je. Poleg Repiča so za člansko ekipt nastopili še: Roman Radej (554,) Andrej Flerin (551) in Bojan Burji (549). Med članicami je v streljanju s standardno zračno pištolo prvouvrščena i republiškega prvenstva Irena Rade, zasedla 4. mesto s 350 krogi. Finale republiške dopisne lige ■ standardnim zračnim orožjem v Velenju (13. 2. 1981) Ekipno je Kamnik zasedel 1. mesti (2220 krogov), posamezno pa Marja*: Repič 2. in Roman Radej 3. mesto. ! Košnja kov memorial v Kranju (14 2. 1981) - ekipno smo dosegli 1. mesto s 1496 krogi. Urškin memorial (21. 2. 1981) prirejamo vsako leto v spomin na dolgoletno članico naše strelske družine, mlado, toda odlično strelko Uršk" Kozjek. Med pionirkami in poznej« tudi med mladinkami je nekajkrat dosegla naslov republiške in državne p'' vakinje s serijskim zračnim in Ml orožjem. Tekmovanje v njen spom.il1 se vsako leto udeležijo ekipe iz vs< Slovenije. Rezultati letošnjega memoriala: ekipno: 1. Kamnik I, 2. Kranj in 1 Kamnik II posamezno: 1. Bojan Burja (368), 2. Zdravko Vrankar (368). 3. Roman Radej (346), 4. Vili Peter-nel Kranj (363), 5. Ivan Podgornil (362). Občinska zlata puščica (7. in 8. M 1981) Letos je na družinskih prvenstvih ■ zlato puščico sodelovalo okoli l5"j strelcev, pravico za nastop na očifl'! skem tekmovanju pa si jih je pridobilo 47. Za »zlato puščico« se strelja serijskim zračnim orožjem in v skupi5' konkurenci ne glede na spol in starost Sodelovale so strelske družin«1 KIK, STOL, TUHINJ, TITAN, AL' PREM, UTOK in KOMENDA. Rezultati: 1. Roman Radej - KIK - 548 . 2. Peter Bertoncelj - STOL - 540 3. Andrej Flerin - KIK - 538 4. Vili Kerec - STOL - 538 5. Bojan Burja - TITAN - 537 Prvouvrščeni, Roman Radej, j' prejel prehodno zlato puščico in miniaturno zlato puščico v trajno last Poleg tega so prvi trije dobili še lep* knjižna darila. Med članicami, seveda v skupc' konkurenci, je bila najboljša študent' ka kemije Dragica Cipot s 523 krog1 Pohvaliti in vzpodbuditi pa moram" tudi Marka Kepa pionirja, ki pa j' dosegel odličen rezultat 523 krogov Brigita Rad«) KAMNIŠKI OBCANJ KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.