DANES: -POGOVORI 61« Edvard Kardelj: SAMOUPRAVLJANJE V NOVIH DRUŽBENIH ODNOSIH Leopold Krese: O VLOGI IN NALOGAH TELESNE KULTURE Boris Sajina: UPRAVLJANJE ALI VODENJE? — * — - .. A ^ Sobota, 13. maja 1961 štev. 19, leto XIX V OKVIRU , po večji proizvodnosti, ^nkurenčnost na notranjem ^.Predvsem na zunanjem tr-JJCU: nečji dohodek komune, .casih tudi zaposlitev nove de-S°P^C sile, ose to so motivi, ki l lj° tovarne v rekonstrukcijo. Jrenoviteo tovarne je velika, Zgovorna naloga, običajno Pretežka za delovni kolektiv. se ob. rekonstrukcijah . ‘cajno pojavijo o tovarni še lični dodatni strokovnjaki. '-cina od teh želi s svojim banjem pomagati tovarni k Pvpredku. Med njimi pa sta ““i dne grupici, ki ne delata Ppjim kolegom posebne časti. prenovitvah tovarn se druge slabosti. Pogosto rekonstrukcija tako prevzame ves delovni kolektiv, oso komuno, da je osa njihova pozornost obrnjena predvsem v razširitev tovarne, o nove stroje, o višji brutoprodukt. Ob tem pa pozabljajo na organizacijo proizvodnje, na izkoriščanje že obstoječih notranjih rezerv, na stimulativnejše nagrajevanje. Na kritiko sindikata, delavcev vodstvo in tudi delavski svet kaj rada odgovarjata: Strinjamo se z vami, vendar počakajte, da končamo z rekonstrukcijo. V njo so vloženi milijoni in KAKO SO NAGRAJENI UPRAVNI ORGANI CELJSKE OBČINE PO DEM IN USPEHU ODDELKA REKONSTRUKCIJE ,aPnanjši del teh strokomja-t°P ribari o kalnem in se z ^konstrukcijo v glavnem oseb-.° okorišča. Pogosto potuje v }°}emstoo. da si vsaj o dveh Jzavah ogleda podobne to-arrie. Ko so idejni programi taPravljeni, ko se je prenovi-BeD začela, jim postaja v to-Srni pretesno in iščejo novo PPzrno, ki pripravlja rekon-_ rukcijot ali pa se, kot sadi rjavijo, umaknejo v bolj umir-J n°> o znanstveno delo. drugo grupico strokov-Jakov ne bi mogli trditi, da „ njihov namen predvsem ^e°no okoriščanje, toda tudi . zapustijo tovarno, ko je re-^strukcija končana. V njej »Potili dobršen del strokov-moči, kot pravijo, to je 'jPpooo življenjsko delo, toda plansko uresničitev zamisli, šanizarijo proizvodnje pre-pStijo delovnemu kolektivu in i; nHhovem — manj usposob-Jemm strokovnjakom. Dj/oda poleg teh, obsojanja ednih primerov, se kažejo ob če tu popustimo, kdo bo odgovarjal za program, za vložena sredstva? V tem je del resnice, vendar imajo prvo, drugo in celo tretjo fazo. Prenovitev traja več let. In naj delavci ves ta čas zaostajajo za ostalimi delovnimi kolektivi? Nikakor ne! Rekonstrukcije so in bodo potrebne. Zasnovati pa jih bo treba bolj solidno, pretehtano, da jih ne bo treba že med. izvrševanjem spreminjati, da se ne bodo pokazale ob izvršitvi za pomanjkljive in manj rentabilne, kot so jih izkazovali programi. Potrebno bo zagotoviti tudi večjo od govor n ost idejnih projektantov. Ali ne bi kazalo razmišljati tudi o ustanovitvi biroja, inštituta ali podobne ustanove z večjimi ali manjšimi specializacijami, ki bi zbirali, posredovali izkušnje in opozarjali na slabosti, ki postajajo značilne. VINKO TRINKAUS Pristojni organi pravkar pripravljajo prve zakonske osnutke o delitvi dohodka v državni upravi. S tem bo državna uprava v enakem položaju kot gospodarske organizacije v industriji. To pomeni, da bo moč tudi na tem področju uveljaviti načela, veljavna za gospodarstvo, to je nagrajevanje po delu. Delovni kolektivi državnih organov naj bi bili po do sedaj znanih mnenjih samostojni v poslovanju z ustanovami in samostojni v delitvi sredstev, ki jih dobivajo iz proračunov občin, okrajev, avtonomnih enot, republik in federacije. To pomeni, da bi dobile subvencije, dotacije ali dogovorjene cene značaj dohodka. Z drugimi besedami povedano, kolektivi bi v tem primeru svobodno razpolagali s pridobljenimi sredstvi. To bi docela spremenilo odnos kolektivov na tem področju do družbene skupnosti. Seveda bi bil odvisen dohodek od obsežnosti poslov in nalog, ki jih opravlja vsak organ v določeni poslovni dobi. Delitev sredstev na osebne dohodke v vsakem državnem organu naj bi poslej temeljila na načelu, veljavnem v gospodarstvu, to je delitvi po delu. Delitev osebnih dohodkov naj bi bila urejena s pravilnikom organa oziroma ustanove. Višina osebnih dohodkov pa naj bi bila odvisna od presoje in vrednosti delovnega mesta. Vrednost delovnega mesta pa naj bi bila odvisna od zamotanosti poslov, odgovornosti, delovnih pogojev, strokovne izobrazbe, potrebne za delovno mesto in podobnih čini tel je v. Kolektiv bi sporazumno s predstojnikom organa sprejel pravilnik o- delitvi osebnih dohodkov. Prihranke, dosežene med letom, bi lahko uporabil za zvišanje osebnih dohodkov, seveda v kolikor so sad boljše organizacije in bolj racionalne uporabe sredstev za delo. Skladno s tem bi bil na tem področju osnovan sklad skupne potrošnje. Tega naj bi uporabljali za splošno izboljšanje standarda uslužbencev, za okrevanje, družbeno prehrano in podobno. Kjerkoli so si že doslej prizadevali .razdeljevati del osebnih dohodkov po delu in v tem smislu tudi sestavili pravilnike, jim bo v bodoče lažje. Med te, sicer izredno redke kolektive v državni upravi, moramo všteti kolektiv celjskega občinskega ljudskega odbora. Tu so že lani v oktobru začeli razpravljati o razdeljevanju dela sredstev po delu; letos v prvem tromesečju so sestavili temu ustrezni pravilnik in v aprilu že izplačali prejemke po novih načelih. Namen, ki so ga hoteli doseči s sedanjim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov je bil: • da bo vsakdo nagrajen za svojo lastno prizadevnost — nagrajen po delu. Hkrati ob tem pa, da bo njegov prejemek odvisen tudi od bolj ali manj učinkovitega opravljanja nalog vsega oddelka ali referata; • tako omogočiti čim boljše poslovanje ljudskega odbora. Zagotoviti, da bodo imeli organi komune (oba zbora, sveti in komisije) pravi čas pripravljeno gradivo za svoje seje; • spodbujati vsakogar k racionalnejši uporabi sredstev. Zato, da bi bili ti smotri uresničeni, so opustili dosedanji administrativni način nagrajevanja in določili s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov po- S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Nastali bodo novi odnosi Iz nepopolnih analiz, ki jih je zbralo predsedstvo^ je 'azvidno, da proces decentralizacije upravljanja v večini ^venskih podjetij zaostaja za objektivnimi možnostmi, j remajhna odločnost sindikalnih organizacij, da bi z decen-rahzacijo upravljanja, z ustanavljanjem ekonomskih enot **VeljavIjale pravice in prednosti nove delitve dohodka med ?0®jetjein in družbo, hkrati pa prevelika črnogledost, po-asaost in tehnokratsko pojmovanje novih izračunov s strani bravnega aparata, ki smatra, da je decentralizacija še pre-()raniena, so glavne ovire, da prehajanje upravljanja v imenu elavcev na delavce same, prepočasi napreduje. i2Vn^olcov za tako počasen vsekakor hitreje prišli do odlo- 3e Več- Glavni pa je vse- čitev, prej bi našli primernej- is0 .ta, da nekateri kolektivi šo rešitev. Naš končni cilj je po- Siis, bbbieli prave vsebine de- polno samoupravljanje nepo- 'htJr1Zacije. Pojmujejo preveč srednih proizvajalcev in zato je i. °kratss-^ --^ ;i,,_ prav, če decentralizacijo, pri- stojnosti, odločanje, vrednotimo iz tega zornega kota. V bistvu gre torej zato, kako bomo z bolj demokratičnim in smiselnim decentraliziranjem objektivno spremenili položaj delavca, da bo postal dejanski, neposredni upravljavec. S tem, da premaknemo zorni kot, izhodišče, smo spremenili tudi vsebino razprav. Poleg tega pa ne kaže izgubiti izpred oči, da morajo v podjetju nastati prav takšni materialni odnosi, prav takšna razmerja, kot so med podjetjem in družbo. Se pravi, če je družba zaupala kolektivu kot celoti, če mu je dala gofp'1'- '-e materialne odnose vse pomembne pristojnosti in Unat VnaPrej predvideti in iz- možnost svobodnega odločanja, 'a, V — nestvarna in škod- potem mora tudi vodstvo pod- 5ga er zavira razvoj, za ka- jetja, centralni delavski svet fli Ds° dozoreli že vsi objek- enako zaupati obratnim delav- l^pji. poleg tega pa vsi skim svetom, ekonomskim eno- Uni' č® 80 seveda zgolj tam, zaupati mora delavcem. In tv0 ? barave, meglijo glavno kot se ukinjajo mezdni odnosi ltraiiv namreč na mestu, da med kolektivom in družbo,, tako ragf^.^lavski svet ali upra- se morajo ukinjati mezdni od- °Čitv '3a in se boji, da bodo nosi znotraj delovnega kolektivi ® ; Prepuščene ekonom- va. To pa je mogoče samo takrat 'bva-j btarn in neposrednim če delavec ne razpolaga samo š ■e (ja j"em, razdrobile pod- svojo delovno silo, ampak tudi s fjetno r1.0 nastala zmešnjava, sredstvi za proizvodnjo. Razpo- ratr1j bi kazalo razmišljati v laga pa lahko edino takrat, če o t)r6nf^eri; katere odločitve tem svobodno odloča, če se tudi iz sredstev za proizvodnjo in njenega dobrega gospodarjenja formira njegov dohodek. ratsko, predajajo se ilu-togL. a bodo, ali da morajo 'edviHlrn! Predračuni natanko ribiiirfti materialne odnose, b tej?1 ^sti dohodek in plače. ' ^ Pa pozabljamo na glav-JVeg "a z decentralizacijo, s 'eČriih ern Pristojno8ti nepo-'Vi p Proizvajalcev, z njiho-:>btQP0VeCahim interesom za ’3i j. g?sPodarjenje nastajajo va n vj materialni odnosi, da . sa ruši idealne kabi-Bračune in predvide- sicer ne nameravamo .80 vsakršni izračuni tetija Qni. Hočemo le reči da 1 (3a .° Predračunanje, iluzi-^ te materialne odnose hren . ^kej^ bstimo centralnemu de-%kn8vetu. Če bi izhodišče 11 v to smer, potem bi V bistvu torej ne gre za bolj ali manj podobno, vnaprej izračunano vsoto plač in dohodka, ampak gre za postavitev leal-nih razmerij ekonomskih enot do podjetja kot celote. Z manjšo stopnjo proizvajalnih sil razpolaga ekonomska enota, manjše morajo biti njene obveznosti do kolektiva; več strojev, boljšo opremo ima ekonomska enota, več mora prispevati. Zelo grobo, poenostavljeno bi lahko rekli: glavni problem je v tem določati — kolikšna je obveznost ekonomske enote do podjetja, katera sredstva in sklade mora še zadržati delavski svet podjetja, kako je treba temu prilagoditi tehniko izračunavanja. Vse pravice in pristojnosti bodo morale itak slej ko prej preiti v odločanje neposrednih proizvajalcev. Nihče si ne dela iluzij, da v začetni stopnji zaradi nepopolnih izračunov ne bo napak, da ne bodo tu in tam nastale težave. Toda če bomo stvari postavili pred ves kolektiv, če bodo o tem razmišljali in odločali vsi delavci, bodo skozi prakso veliko prej našli pravilne rešitve kot pa še tako izurjen kabinetni ekonomist in strokovnjak. Poleg tega pa bo ta proces pritegnil k neposrednemu odločanju, k aktivnemu gospodarjenju nove desettisoče proizvajalcev, kar pomeni novo obogatitev, novo silo, ki se v sedanjih pogojih delavskega samoupravljanja še ni mogla razviti v tolikšni meri, kot ji zagotavljajo nove oblike neposrednega upravljanja. Dozoreli so objektivni pogoji, da se proces nadaljnje decentralizacije, ustanavljanja obratnih delavskih svetov in ekonomskih enot pospeši. Od delavcev samih, od sindikalnih organizacij in družbenih sil je odvisno, kako hitro bo potekel ta proces. Kolikor prej bodo v posameznem kolektivu razbili pre- vsem svojstvene osnove in merila. Kot trde, so pri tem s pridom uporabljali izkušnje gospodarskih organizacij. Dosedanji stalni prejemki posameznika so bili odvisni od znanih administrativnih kriterijev, to je kvalifikacij, razporeditve v posamezne plačilne razrede in podobno. Manj so bili odvisni od vrednotenja delovnega mesta in dela. In prav ta kriterij so hoteli uveljaviti s pravilnikom kot eno izmed izhodišč. Zato so se lotili vrednotenja del oziroma delovnih mest na osnovi analitične ocene. Pri tem so upoštevali zamotanost poslov, odgovornost, delovne pogoje, odgovornosti za splošen uspeh in podobno. Na osnovi šestnajstih kriterijev za opis in oceno so prišli do nove razvrstitve delovnih mest. Vsa delovna mesta so razvrstili v trinajst razredov. To je bilo potlej izhodišče za določitev tako imenovanih stalnih prejemkov. Če bi upravni organi celjske občine ostali samo pri tem, seveda ne bi dosegli prej naštetih smotrov. Zato so sklenili del sredstev razdeljevati po delu oziroma delovnem uspehu oddelka ali referata. Za to delitev so izdelali še posebne kriterije. Ti so: dnevnik dela za vsako, posamezno delovno mesto, plan dela za ves ljudski odbor, za posamezne svete, komisije, oddelke in referate, poročila predsednikov svetov in komisij, kdaj in kako je bilo pripravljeno gradivo za sejo in kakšno je delo upravnih organov. To jim je izhodišče za celotno oceno dela v določenem časovnem obdobju. Pri razčlenjevanju uspehov ali neuspehov oddelka tiran strah, tehnokratska pojmovanja, ugovore, nestvarne predračune in miselnost, da ne smemo hiteti, toliko prej bodo pri njih ustvarjeni pogoji za stimulativnejše nagrajevanje, za bolj svobodne in humane medsebojne odnose. Kajti povsem razumljivo je, da bodo novi materialni odnosi, nove pravice v odločanju porajale tudi nove medsebojne odnose. Zato ugovori, da ni treba hiteti ne pomenijo vselej skrbi in strahu za nesmotrno gospodarjenje, ampak včasih pomenijo tudi strah pred izgubo nekaterih privilegijev in kompetenc, katerim v novih odnosih ne bo mesta. VINKO TRINKAUS nBinillBlllllllliilllillllMIIIIIIlillM ali referata upoštevajo, kako so bile uresničene glavne naloge, kako so bila dosežena gospodarska in družbena gibanja. Dalje, kakšna je bila Intenzivnost in kakovost dela, kakšna je bila družbena aktivnost posameznika in kolikšni so uspehi v racionalnosti poslovanja. Na osnovi točkovanja vseh teh kriterijev, skratka celotni oceni, prisodi kolegij ob tromesečju posameznemu oddelku ali referatu znesek za tako imenovani gibljivi del osebnega dohodka. Delitev teh sredstev v oddelku ali referatu pa je prepuščena tamkaj zaposlenim uslužbencem. Komisije v oddelkih in referatih ocenjujejo delo posameznika po kriterijih, ki so bili odločilni za oblikovanje sredstev in potlej o odločitvah razpravlja ves kolektiv. Nekateri, sicer redki posamezniki so bili zaskrbljeni, ali bo mogoče na ta način objektivno oceniti delo posameznika. Ocenjevanje in izplačila za prvo tromesečje pa kažejo, da je bila ta ocena pravilna in da je ta način nagrajevanja spodbudno vplival na zboljšanje dela in racionalnejše poslovanje. Načelnik oddelka za gospodarstvo na primer zatrjuje, da so bili letos v neprimerno krajšem času in veliko bolje sestavljeni posamezni plani, recimo plan preskrbe. Posamezni sveti in komisije dobe precej časa pred svojo sejo potrebne analize in gradivo. Zdi se, da posamezni člani zbora proizvajalcev vseh teh sprememb niso upoštevali. Dogodilo se je namreč, da so uslužbenci pripravili ne samo analize za sklicano sejo, temveč tudi gradivo o razvoju obrti za naslednjo sejo, toda zbor proizvajalcev ni bil sklepčen. Te osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke, so pri nas nedvomno svojstvena. Praksa prve tromesečja je že potrdila njihovo upravičenost. Seveda s tem še ni rečeno, da je sistem nagrajevanja docela zgrajen. Posamezni vodilni uslužbenci na tem ljudskem odboni pravijo, da bodo sedanji način nagrajevanja še dopolnjevali in izpolnjevali, tako kot bo pač narekovala praksa. Toda reči je treba, da že sedanje osnove in merila in način oblikovanja in delitve sredstev pomenijo velik napredek na področju nagrajevanja v javnih službah. Potlej, ko bo državna uprava oblikovala svoj dohodek po načelih in zakonskih predpisih, ki so sedaj1 v pripravi, bodo imeli upravni organi celjske občine za seboj že obilo izkušenj in bodo lahko sistem nagrajevanja nedvomno še bolj izpopolnili. P. D. Sodobni mesečniki Karikatura: MILAN MAVER iiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^^ MARIBOR-TEZNO: |||j|pftPllllI •‘.’!-lyXv!vXv M ARIBOR-CENTER: Razvoj samoupravljanja pomembna naloga Kaj je pravzaprav bistvo novih instrumentov delitve dohodka? Ali res samo v tem, da prinašajo nekomu več, drugemu spet manj, kot je imel doslej? Ali pa je bistvo novega sistema delitve dohodka nekje drugje? V večjih pravicah proizvajalcev pri upravljanju in odločanju, v večji materialni spodbudi, v večji družbeni in politični odgovornosti, v večji samostojnosti delovnih kolektivov, v večji odgovornosti državljanov do delitve dohodka in usmerjanja sredstev pa naj že bo to na delovnih mestih ali v komuni kot celoti? Občni zbor ObSS Maribor-Center je razčlenjeval ta vprašanja. Toda razprava je bila vendar osredotočena na eno najpomembnejših nalog sindi- kalnih organizacij v prihodnjem obdobju, to je, prizadevanje za nadaljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja prav v vseh panogah gospodarstva. Sicer so bili že v minulem obdobju doseženi na tem področju nekateri zelo pomembni uspehi, a v celoti vendar ne takšni, da bi lahko bili z dosežki povsem zadovoljni. Res, v gospodarskih organizacijah postopoma že prehajajo na sistem upravljanja po ekonomskih enotah. Toda še vedno so zelo pogosti primeri, ko centralni delavski sveti niso prepustili obratnim delavskim svetom ali zborom proizvajalcev v ekonomskih enotah tudi vseh dolžnosti in pravic odločanja in jim tako onemogočili samostojno gospodarjenje znotraj obrata, znotraj ekonomske enote. In menda je odveč govoriti, da so tako vso njihovo vlogo in pomen zreducirali zgolj na posvetovalne pravice. Razvoj samoupravljanja tudi zavirajo sicer že redki primeri, da strokovni kolegiji pa tudi posamezni vodilni uslužbenci sploh ne upoštevajo sklepov samoupravnih organov ali pa se jim sploh ne zdi vredno, da bi o nekaterih problemih razpravljali samoupravni organi. Tako je na primer v Ključavničarstvu Center uprava podjetja nakupila osnovna sredstva, ne da-,bi o tem sklepal delavski svet. Nekaj podobnega se je primerilo v minulem obdobju tudi v podjetju Transport, kjer je upravno vodstvo močno spremenilo sklepe delavskega sveta o nabavi osnovnih sredstev. DOMŽALE; Zakaj dušiti samoupravljanje v obratih Največji del poročila in razprave na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Domžalah so namenili problemom v delovnih kolektivih pri uvajanju novega gospodarskega sistema. Ugotovili so, da je večina delovnih kolektivov proučila vpliv sprememb v gospodarskem sistemu na njihovo gospodarjenje in na podlagi tega že sprejela precej konkretnih sklepov, zlasti glede doslednejšega obračunavanja in delitve osebnih dohodkov v ekonomskih enotah, boljšega in racionalnejšega gospodarjenja z osnovnimi- sredstvi, znižanja materialnih stroškov in podobno. Med prvimi so začeli obračunavati dohodek po ekonomskih enotah v Tovarni sanitetnega materiala Vata na Viru. Zelo pospešeno pa pripravljajo uvedbo novih oblik gospodarjenja tudi v Papirnici Količevo, v podjetjih Induplati, Toko, Melodija in drugod. Hkrati s tem pa so delavski sveti in sindikalne podružnice začele proučevati pogoje za ustanovitev obratnih delavskih svetov in sindikalnih podružnic. Delegati na domžalskem občnem zboru so tudi menili, da je bilo doslej zelo malo znakov prizadevanja za samostojnejše gospodarjenje in decentralizacijo samoupravljanja v obratih tistih podjetij, ki imajo svoj sedež Izven domžalske občine. To so obrati podjetij LEK, Žito, Rašica in Alko. V nekaterih izmed teh se opravičujejo s tem, da se dejavnost njihovih obratov tako prepleta, da jih organizacijsko oz. ekonomsko ni mo- MARIBOR-TABOR: Nadaljnja decentralizacija delavskega samoupravljanja Občni zbor ObSS Maribor-Tabor je razkril, da se delavsko samoupravljanje v tej občini nenehno širi in poglablja. Kot dokaz za to trditev so delegati omenjali številne primere iz skoraj vseh gospodarskih organizacij na področju te občine. A ne samo v gospodarskih organizacijah, tudi v javnih službah in ustanovah so člani delovnih kolektivov že začeli razmišljati o tem, da bi ob družbenem upravljanju čimprej uveljavili tudi samoupravljanje delovnega kolektiva. Tako so na primer v Splošni bolnici v Mariboru letos prvič volili člane oddelčnih upravnih odborov in tako prenesli na kolektiv pravice in dolžnosti neposrednega samoupravljanja^ Dosedanji upravni odbor bolnišnice je bil namreč kljub nekaterim predstavnikom kolektiva vendarle v bistvu družbeni organ upravljanja in zaradi tega tudi ni bilo moč pričakovati, da bi lahko uspešno reševal nekatere probleme delovnega kolektiva. Že prva zasedanja oddelčnih upravnih odborov v mariborski bolnišnici pa so razkrila, kako zelo potrebno je bilo, da je kolektiv ob družbenem upravljanju uveljavil tudi! samoupravljanje. O nadaljnjem razvoju posameznih oddelkov in s tem tudi vse bolnišnice, o povsem internih, a zaradi tega nič manj pomembnih in perečih problemih sedaj ne odločajo več primariji, šefi oddelkov in drugi vodilni uslužbenci. To je sedaj naloga in dolžnost vseh članov kolektiva. In da se je zaradi tega v mariborski bolnišnici že marsikaj spremenilo, menda ni potrebno še posebej pripovedovati. Toda tako kot so delegati na občnem zboru ugotovili, da se delavsko samoupravljanje ne- nehno širi in poglablja, da se postopoma uveljavlja tudi tam, kjer ga doslej še ni bilo, 4ako so po drugi strani morali priznati, da v mnogih primerih pravice in dolžnosti samoupravljanja še vedno niso zajele vsega kolektiva. Tako so na primer že na občnih zborih sindikalnih podružnic v Tovarni železniških vozil Boris Kidrič, v Predilnici in tkalnici, v Tovarni volnenih in vigogne izdelkov, v Tovarni dušika v Rušah in še v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah ugotovili člani sindikata, da dosedanja struktura organov delavskega samoupravljanja ne omogoča neposredni in vsakodnevni vpliv delavcev na gospodarjenje v podjetju. goče ločiti od sedeža podjetja. Z ničemer pa ni moč opravičiti dušitev pobud neposrednih proizvajalcev v teh obratih s strani vodilnih uslužbencev in uprav podjetij. Gre v prvi vrsti za nepravilne proizvodne kalkulacije na podlagi katerih nekateri vodilni uslužbenci prikazujejo posamezne obrate kot nerentabilne, čeprav v resnici niso. Zlasti pa kolektivi teh obratov čutijo premajhno skrb centralnih organov za obnovo iztrošenih in zastarelih strojev ter naprav. Tudi organizacija dela je zelo pomanjkljiva in ponekod še na obrtniškem nivoju. Zato se bodo morale sindikalne podružnice v teh obratih skupno z organi samoupravljanja v prihodnje resneje zavzeti za večje odločanje neposrednega proizvajalca o gospodarjenju. Prav tako so na občnem zboru kritizirali tudi slabosti v delu samoupravnih organov v Obrtnih in komunalnih podjetjih. Zelo pogosto prihaja v teh podjetjih do izraza _ samovolja upravnikov, " ki še pokrije s plaščem samoupravljanja-le takrat^ kadar hočejo s' tem'prikriti lastne slabosti in napake. Drugače pa odločajo sami. To je hkrati tudi posledica premajhne družbeno ekonomske razgledanosti članov delavskih svetov in upravnih odborov v teh podjetjih. Zelo česti so namreč pojavi, da predsedniki teh organov podpišejo važne listine, ne da bi vedeli kaj podpisujejo. Na občnem zboru so bili mnenja, da bo moral tudi ob- Občni zbor je poudaril, naj gospodarske organizacije ne ustanavljajo ekonomskih enot samo zaradi formalnosti, temveč naj jih snujejo tako, da bo imela vsaka od njih točno določene pristojnosti, pravice in dolžnosti. Prenos samoupravnih pravic na ekonomske enote namreč ne pomeni samo povečevanje števila članov v samoupravnih organih, temveč uresničevanje tistih kvalitetnih sprememb, ki morajo vsakemu neposrednemu proizvajalcu zagotoviti, da bo lahko soodločal o nadaljenjem razvoju podjetja, da bo lahko s svojimi pripombami in predlogi vplival na pravilno reševanje problemov. V minulem letu je močno razgibalo dejavnost kolektivov nagrajevanje po delu. Sprva je novi sistem naletel na precej odklonilnih stališč, še posebno med vodilnimi uslužbenci, ki so se bali, da bodo z izgubo kontrole nad prejemki zaposlenih izgubili tudi vpliv nad njimi, Toda prav zasluga sindikalnih organizacij je, da so bila ta stališča v manjšini. Sadovi nagrajevanja po delu pa se razkrivajo v nekaterih izredno lepih uspehih delovnih kolektivov. Tako je na primer v mariborski Livarni z uvedbo nagrajevanja po delu lani v oktobru narasel planirani dohodek za 15 %, osebni dohodki pa za 13,7 %, v februarju letošnjega leta je planirani dohodek porasel za 36,1 %, osebni dohodki pa za 34,6 %. Premalo pa je bilo še storjenega na tem področju v obrtnih, komunalnih podjetjih in v trgovini. Zaradi tega je občni zbor sklenil, da si morajo sindikalne podružnice tudi V prihodnjem obdobju prizadevati, da bo delitev dohodka po delu prevladujoča tudi v teh panogah. To še posebno zaradi tega, ker novi instrumenti delitve dohodka tako odločno postavljajo odgovornost za nadaljnji razvoj gospodarstva pred slehernega S. B. proizvajalca. GRADIMO na dosedanjih izkušnjah Delegati na občnem zboru čali o nadaljnjem razvoju P0^' ObSS Maribor Tezno so obravnavali tudi naslednji primer: jeti j res tisti, ki proizvajajo, j® občni zbor uvrstil med sklep6 Pred nekaj tedni so hoteli v o dQlu v prihodnjem obdobju1 Sani v Hočah odpustiti 46 de- o novi sistem delitve dohod' lavcev. Slednjič so število ka daje gospodarskim organi*®' zmanjšali na 36. Delavski svet cijam veliko večjo samostojno*'.’ je utemeljil svoj sklep s tem, kot pa so jo imeli dosie.i. HKr#*’ da realizacija na tržišču neneh- pa ;a sistem tudi povečuje n.'-* no upada in da se v skladišču Rovo odgovornost in dolžno5* vedno bolj kopičijo zaloge ne- do družbe. Zaradi tega bo nai; prodanega blaga. Tako je upra- pomembnejša naloga sindikalnih va podjetja napisala odpovedne podružnic v prihodnjem obdob" nHlrvčhf* TCHtevHii rzn r»r1r>n«:+ nn z.. • t. _ ji _ _i___iil- odločbe. Kriteriji za odpust pa jUj da si bodo prizadevale vkljU" so bili naslednji: doseganje gj^i celotni kolektiv gospodarska norme, poslušnost oziroma di- organizacije v gospodarjenj6’ sciplina na delovnem mestu in socialno stanje. morale bodo usmerjati pren®' sanje pravic z osrednjih sam0" Toda odpovedi so povzročile upravnih organov na obratn® precej negodovanj v kolektivu. Najprej zaradi tega, ker je uprava podjetja v oktobru mi- na ekonomsh® delavske svete, enote; ® dosedanje izkušnje razkri' nulega leta zaposlila 80 novih vajo, da so gospodarske organ*' delavcev, ker, vsaj tako so tedaj zacije zagrešile precej napak P11 zagotavljali, podjetje ob takrat- ustanavljanju ekonomskih enojnem številu zaposlenih ni zmog- tako da le-te v mnogih primerih lo zadovoljiti potreb tržišča. Po ne pomenijo ničesar druge«® drugi strani pa je bil vzrok ne- kot obračunske enote. Pome® jevolje kolektiva tudi v tem, da ekonomskih enot pa je pred' so nekateri sestavljavci odpo- ‘“njihovi samoupravni vedne . liste zelo svojevoljno funkciji, v tem, da vsi njiho^1 odločali, kdo naj dobi odpoved čiard neposredno gospodarii01 in kdo ne. Tako je bilo med upravljajo in odločajo. Da P;1 imeni tudi precej delavk, katerih socialno stanje bi bilo z odpovedjo občutno ogroženo, bodo nastale v gospodarskih organizacijah take ekonomsk® enote, je naloga in dolžno®' sf^,!? kile matere sše nepre- predvsem sindikalnih podružnic skrbljenimi otroki. Med odpuščenimi je bila tudi tovarišica, ® sindikalne organizacije s’ d® ki ie že 15 let delala v tem ko-’ moraj° tudi prizadevati, “ lektivu. Odpoved so dobile tudi k™3.0, gospodarske organizacij , mrv+i-raeii« uveljavile takšne sisteme deP; —1 n^dosega^o ^norm.motivaciJ°> ki bodo združevali individualni P.nilnu k vsemu na ie sledil uouo zuruzevan maiviaun--. edP dnevi- delavski svet ie koristi posameznikov s koristi' vsega kolektiva • sindikalne organizacije do morale v prihodnjem obdob' pred dnevi: delavski svet je razveljavil odpovedi. Uprava je namreč našla' delo: lepljenje ovojnih vrečic. ------ - i—-----j— — In menda ni potrebno pripo- iu veliko bolj kot doslej nog'8, vedovati, da delegati na občnem Ijati in razširjati znanje pn01,', zboru niso ocenili omenjenega vajalcev — upravljavcev, pa n primera v Sani kot posebno že bo to na idejno-političneP" dobro gospodarjenje. A da bi družbeno-ekonomskem ali stm bilo takih in podobnih prime- kovnem podočiu. Sistem nepc rov v prihodnje čim manj, da srednega upravljanja sleherne« bi izpodkopali še poslednie proizvajalca to zahtevo po P" ostanke samovolje posameznih globljenem izobraževanju sam vodilnih uslužbencev, da bi v -še povečuje, prihodnje gospodarili in odlo- BOJAN SAMABirI PTUJ: OBILO NAPOTKOV činski sindikalni svet v prihodnje bolj skrbeti za izobraževanje in S. B. usposabljanje organov upravljanja v obrtnih in komunalnih podjetjih Sindikalne podružnice pa se bodo morale v prihodnje odločneje boriti proti vsem pojavom birokratizma in samovolje. France Svetelj Po končani razpravi in po izvolitvi novega plenuma je predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Šegula- predlagal občnemu zboru, da bi prihodnji občni zbor potekal tako kot letos v Kranju in na Jesenicah. Delegati naj bi razpravljali o poročilih po komisijah, za katere bi se sami opredelili glede na vsebino ali pa področja, ki jih bi nameravali obravnavati. Predlog ni bil ne slučajen in ne neumesten. Občni zbor ga je. sprejel. Pokazalo se je namreč, da v enem dopoldnevu in ob velikem številu delegatov ni moč obravnavati vsega, kar tare posamezne podružnice, ki so še razen tega iz vseh strokovnih Uspešni občni zbori na Goriškem Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic na Goriškem so bili v večini primerov uspešni, lahko bi rekli, da so bili to resnični delovni sestanki kolektivov. Prvikrat smo lahko ugotovili, da je v razpravah sodelovalo veliko delavcev, ki so govorili predvsem o delavskem samoupravljanju, nagrajevanju po delu, izobraževanju, odnosih v kolektivih itd. Vodilni uslužbenci so zaradi kritike delavcev marsikje spremenili slab odnos do podrejenih. Proizvajalci so v večini kolektivov spontano izrazili željo po čimprejšnji uvedbi ekonomskih enot: razpravljali so o tem, kakšno vlogo bo treba dati proizvajalcem v posameznih ekonomskih enotah. Opaziti je bilo tudi željo pro. izvajalcev po izobrazbi. Delav- ski sveti so pričeli pošiljati ljudi ne le na seminarje, temveč tudi na razne strokovne tečaje. Tako so ha primer, v Avtoob-novi v Šempetru organizirali tečaj za organizatorje proizvodnje, ki so ga vodili strokovnjaki iz podjetja. Veliko je bilo tudi izobraževanja v delavskem in družbenem upravljanju. Semi- razpravljali tudi o družbeni prehrani, higiensko-tehnični zaščiti in o prevozih. Bili so mnenja, da je treba organizirati menze tudi za delovne kolektive. Težave s prevozi delavcev pa nameravajo kolektivi reševati na ta način, da bodo gradili stanovanja v bližini podjetij. Uspešna je bila tudi organi- nar v Novi Gorici je bil vedno ..zacija občnih zborov. Direktorji DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ Šuster Naslov uredništva in uprave; Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštnj predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 In '30-672 — Račun pri Komunalni banki v Ljubljani štev. 600-1S-1-83 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din — List tiska CZP “Ljudska pravica« — Poštnina plačana, v gotovini dobro obiskan. Delovni kolektivi pa so spoznali, da lahko tudi pri izobraževanju prištedijo marsikateri dinar na ta način, da organizirajo seminarje kar v kolektivih. Tako namreč spremlja tečaj oziroma seminar več ljudi in ne le dva ali trije, kolikor so jih kolektivi doslej pošiljali na seminarje v Novo Gorico. Prvi seminar v kolektivu je Delavska univerza organizirala v Goriških opekarnah, sedaj pa temu kolektivu sledijo tudi ostali, ker so že spoznali koristi takega načina izobraževanja. Ker so bili občni zbori sindikalnih podružnic po uveljavitvi novih gospodarskih predpisov, je bilo na njih opaziti razprave o boljšem gospodarjenju in o skrbi za stroje. Proizvajalci so bili mnenja, ds je treba izkoristiti notranje rezerve,, ki se skrivajo v delovni sili, reprodukcijskem materialu itd. . in tako zmanjšati ceno proizvodnji. V nekaterih manjših kolektivih, kjer občni zbori niso bili nič manj uspešni, so delavci in računovodje, ki so prejšnja leta imeli svoja poročila, so letos sodelovali v razpravah kot enakopravni člani kolektivov. T. M. sindikatov. Tako je razpravi o javnih službah sledila razprava o kmetijstvu, problemom stanovanjske skupnosti problemi obrti in industrije in spet šolstvo. To pa le toliko, da je bil “uroblem nakazan«. Videti je bilo, da so delegati, ki so v velikem številu stopali na govorniški oder, raje spregovorili načelno prav iz strahu, da s konkretnimi primeri iz svojega področja ne bi dolgočasili ostale. Vendar pa sta izčrpno poročilo in referat o bodočih nalogah sindikatov ptujske komune dala sindikalnim podružnicam res obilo napotkov za bodoče delo in hkrati opozorila na najbolj pereče probleme. To pa je krepitev delavskega samoupravljanja, prizadevanje, da bi sleherni proizvajalec postal upravljavec. In to so hkrati tudi skupne točke večine razprav. ptujski občini so razen našega največjega kmetijskega kombinata in sodobno opremljene, tovarne glinice in aluminija v večini drobna, več ali manj zastarela podjetja. Značilno je. da je kar 7 med njimi doseglo lani manjši dohodek kot v 1959. letu (in sorazmerno temu so bili tudi osebni dohodki). Zato so na občnem zboru poudarili, da bi sindikati morali posvečati več pozornosti prav gospodarjenju in proizvodnosti. Le-to je spričo novih gospodarskih predpisov najvažnejše merilo za delitev osebnih dohodkov. O tej delitvi pa bi moral odločati najširši krog proizvajalcev. Nobenega ral'1 razloga ni, da bi v decenU8^ zaciji upravljanja v Ptuju * ostajali, pa je vendar pn Kaže, da se ponekod vse y ) dolgo pripravljajo na to ^ tisoči razlogov zadevo odl^L Izjema ni niti tovarna v Ki®.,, najbol® čevem, čeprav ima naj^—jj pogoje. Eden izmed vzroke^ tudi nedejavnost nekaterih UUU.1 LlCUCJdVLlUdl/ Iiert-ctlCi. A/ vršnih odborov sindikalnih družnic, ki čakajo na odloplv uprave. Navadno tudi le 0'0'1^ ščajo koliktiv o sklepih namesto da bi upravno voh®15 in delavski svet seznanj®” rež®.’’ težnjami kolektiva. Kot rc'T,et' gre predvsem za manjša P°d,te,H ja, zato ni čudno, če prav v ,jc. ! pride pogosto do samovf. upravnikov ali vodilnih bencev, ki kratijo še Pr®'j,-J delavskemu svetu, kole® spioh. Druga značilnost ^9' zbora V Ptuju pa je bil® ^ vzočnost številnih gostov. Debilu so se odzvali tudi niki sindikalnih svetov 'z re(j3 raždina, Čakovca in sf\jr' predstavniki jeseniških želejev, s katerimi Ptujčani ž® uc dicionalno sodelujejo. PraVh{iI'' tesno je sodelovanje z oh^, skim sindikalnim svetom nih komun iz LR Hrvatsk®-omenjeni so pozdravili °^\ zbor, na katerem je spregm' fi tudi predsednik OLO Maj; tovariš Tramšek, preds®f rjj, ObLO Ptui. sekretar ObK Ptuj, predsednik ObO s' Ptuj in tajnik OSS Maribor p. LJUBLJANA - SISKA: ZA ŠIŠK0-PREMAL0 Sodeč po razpravi na občnem -zboru je v Šiški gostinstvo tisto področje, ki mu kaže posvečati največ pozornosti, ker ga tare največ težav. Delegat »Majolke« je namreč govoril o gospodarskih, težavah tega podjetja. Ker niso konkretno spregovorili o nobenem drugem kolektivu, bi nepoučeni opazovalec sodil, da v tej občini sploh ni drugih podjetij. Razen še razprave o počitniški skupnosti in tovarniškem tisku, so ostali maloštevilni udeleženci razprave spregovorili zelo načelno o delitvi dohodka in novih oblikah upravljanja ter o potrebi sodelovanja med delovnimi kolektivi in komuno. Ne bi mogel trditi, da je bil vzrok za tako mlačno razpravo predsednikov referat. Le-ta je namreč načelno obravnaval aktualno problematiko, toda upoštevati je treba, da je bil referat le dopolnilo zelo dobremu organizacijskemu poročilu, ki so ga delegati prejeli pred občnim zborom. Čeprav je vsebovalo poročilo izčrpno analizo, dela sindikalnega sveta, njegovih komisij in sindikalnih podružnic v minulem obdobju, podkrepljeno s konkretnimi primeri, tudi to ni spodbudilo delegatov h konkretni besedi. Poročilo na primer ugotavlja samovoljo direktorja v podjetju »Zvezda«, šikaniranje, nepravil- nostl pri sprejemanju praviin).i)f o delitvi osebnih dohodke^’ je vse povzročalo nezadovoU e(}i v tem kolektivu. Toda k i* se ni oglasil noben del®« j j* “Zvezde«, da bi povedal, iC3 ukrenila sindikalna podrh in kakšno stanje je sedal-j,]® pa — če so organi upra^jv«' v »Plutalu« še vedno 1® sek strokovnemu kolegij1®’ pjt®' zakaj tovarniški odbor V $ stroju ne upošteva mnehi fj1 lektiva, kot ugotavlja ™ čilo ... Občnega zbora sta se n jjf žila 202 delegata od 311 S1 nih. Število navzočih je h vedno veliko, zato smo veC čakovali od občnega zbor®' zakaj koprsko pristanišče še nima odobrenih mednarodnih tranzitnih TARIF? V 16. številki našega lista z dne 22. aprila smo objavili sestavek »Šesti mejnik na Jadranu«, v katerem Pisec razlaga rast in probleme najmlajšega pristanišča na Jadranu — Kopra. K problemom, naštetim v sestavku, velja tokrat pridati še enega, ne najmanj pomembnega, in to je odobritev mednarodnih tranzitnih tarif — zadeve, ki se tretje leto. zgovori Koper je po svoji legi le 17 ^ »metrov bolj oddaljen od Be- kot ^ kilometcr bliže Šentilju 0 Trst. V primerjavi z Reko je. Prek Gorice 41 km bliže Be-od ^ *n *e ^km bolj oddaljen lov . Ta geografski po- vkr* onio.?^a Kopru, da se luči v mednarodni preko-ve°^ tranzit, ki teži na se-^erPi Jadran. Glede na nepo-^edno bližino Trsta bi lahko ®Prska luka izkoriščala vse li-^ske zveze, ki jih ima Trst Prekomorski promet. Ti jj. 1 geografski pogoji, nadaljuj graditev koprskega pristale? - in skoraišnja graditev že-^-Piške proge od koprske oba-^ utemljujejo prizadevanja, da ^j.^bilo koprsko pristanišče . 1 z vidika železniškega pro-g 6 a mednarodni pomen, ki si »ustvarja že sedaj. In če k PotU Prištejemo še, da bi bilo rebno čimbolj podpirati, kože J Se razvii3joče podjetje (ki g .^ri od 4- j«n«ia dalje, 308.133 delovnih ljudi darovalo skupno 86.000 litrov krvi in s na stotine ljudi rešilo neizogibne smrti. Transfuzija krvi je postala tudi pri nas nepogrešljiv element zdravstva, za kar gre zahvala prav darovalcem krvi, ki jih je vsak dan več. SKUPŠČINSKI POROČEVALEC Ul Izvršni svet Ljudske skupščine ljudske republike Ig Slovenije je na svoji zadnji seji sprejel več predlo-gg gov, zakonov in odlokov, o katerih bo sklepala skup-Hj ščina na naslednjem zasedanju. V sredo pa sta skup-|j| ščinska odbora za gospodarstvo že začela razpravljati jj{ o poročilu Izvršnega sveta za minulo leto in o pred- == logu zakona o higieni proizvodnje in prometa z = mlekom. • Poročilo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slo-venije obsega na 85 straneh podatke o dejavnosti sveta ozi- jH! roma njegovih organov na področju gospodarstva, družbenih = službah, notranji politiki, narodni obrambi, organizaciji obla-g! sti in uprave, dejavnosti komisij in drugih organov pod ne-H!! posrednim nadzorstvom Izvršnega sveta. Za leto 1960, je rečeno v poročilu, je značilen izredno == uspešen gospodarski razvoj, ki je omogočil, da so bila pred-= videvanja perspektivnega plana na najpomembnejših področ-jih presežena že v štirih letih. Tak razvoj pa je spremljala HH vrsta problemov, v katere se je pri izvajanju svoje gospo- === darske politike Izvršni svet vzporedno vključeval. S svojimi ss ukrepi in akcijami je skrbel za skladnost gospodarskega raz- . mg voia, zlasti pa zato, da bi se hkrati z gospodarskim razvojem == razvijali in krepili socialistični družbeni odnosi ter da bi se = še nadalje utrjevala materialna osnova ter pravice delav- šg! skega in družbenega upravljanja. • Namen zakona o higieni proizvodnje in prometa z mi mlekom je, da se zagotovi prebivalstvu za zdravje neoporeč- == n? mleko. Predlog vsebuje okvirna določila o minimalnih HH higiensko tehničnih pogojih za proizvodnjo in promet z mle- = kom za ljudsko prehrano. Občinski ljudski odbori bodo po- = oblaščeni, da predpišejo za območje občine ali del tega ob- != močja obvezno pasterizacijo mleka, če je na tem območju === mlekarna, ki ima opremo za neoporečno pasterizacijo ali pa če dostavlja pasterizirano mleko na območje mlekarna iz == drugega območja. Natančnejša določila bo po pooblastilu izdal Sekretariat IS za kmetijstvo in gozdarstvo v sporazumu jH| s svetom za zdravstvo LR Slovenije. = _ * Po podatkih za letošnje prvo četrtletje je moč ugbto- jUH viti- da je izvoz in uvoz vsklajen s planom. Vrednost izvoza m v prvih treh mesecih letošnjega leta je znašala 38.158,000.000, uvoza pa za 59.211,000.000. Izvoz je bil po vrednosti za 2862 ^ milijonov ali za 8,1 °/o večji od lanskega, uvoz pa za 6015 gg| milijonov ali za 9,3 Vo manjši. V začetku letošnjega teta-se Te": ugodno razvijal zlasti mi izvoz ladij, elektroindustrijskih proizvodov, tekstilnega blaga, §š| usnja, obutve, proizvodov kovinske industrije, črne metalur-^ gije. Med kmetijskimi pridelki smo dosegli uspehe v prodaji jggi živinorejskih proizvodov in rib. HH Naša zunanjetrgovinska in proizvodna podjetja so skle- 5= nila raznih izvoznih kupčij za 124 milijard dinarjev, kar pred-HH Stavlja 68,6 Vo vrednosti, predvidene z letnim pianom izvoza. == Pričakovati je, da bomo izvozne kupčije sklepali nepretrgo-HH ma in da bo letni plan izvoza izpolnjen, gj * Pojasnjeno je, katere trgovine bodo plačevale prispe- HH vek od dohodka v pavšalnem znesku. Plačevale ga bodo m trgovine,_ ki se ukvarjajo pretežno s prometom z živili, razen IH!| alkoholnih pijač in v katerih ni zaposlenih nad 5 delavcev. HH Ta prispevek bodo lahko plačevale v pavšalnem znesku tudi m manjše trgovine ne glede na to, kaj prodajajo, če poslujejo v vaseh, zaselkih, manjših naseljih in gradbiščih, oddaljenih potrošniških središč, in če ni v njih zaposlenih nad 5 mH delavcev. im • Po prvih rezultatih nedavnega popisa prebivalstva je Ul! bil° nas Jugoslovanov 1. marca letos 1,521.356 več kot istega !g§ dne pred osmimi teti. Prirastek se je v primerjavi s prejš- == njimi teti znižal. Slovenija ima s povprečnim prirastkom Ul 9993 na teto, 79.941 prebivalcev več. To je najnižje jugoslo-m vansko povprečje. 1. marca je živelo v Jugoslaviji 18,512.805 === prebivalcev, v Sloveniji pa 1,584.368 prebivalcev. P. D. DELITEV DOHODKA IN NAGRAJEVANJE PO DELU V PODJETJU »TRGOPROMET« KOČEVJE NAJTEŽJE: ZAČETEK JE ZA NJIMI in lg°vsko podjetje na veliko čeviL . ntelo »Trgopromet« Ko-str0u eno redkih podjetij -te kjer glede delitve do-; Oseb-3, načina razdeljevanja ko g Ua dohodkov skoraj že lah-‘•ah. ^teimo o ekonomskih eno-sistetT^ak° je zasnovan njihov ? delitve dohodka in kako tH,$n Podjetju nagrajujejo po telje ® Slavne finančne pokaza-ci°ho 'doseženi promet, stroške, ek in čisti dohodek) pod-6tlc>te S° ”TazMli',‘ na poslovne t>oelov Drugače rečeno: vsaka Ugot tenica zase ristvarja in i sv°i dohodek in čisti ek. Od tega pa po določe-sisla(jBeDlih prispeva v skupne Podjetja. V podjetju so tatj , . s tem, da ne kaže -me-. Že koš poslovalnic, ki ki ugodno lociranih točkah lahko - ustvarjajo visok klajo t j11 pa poslovalnic, ki ni-^OVa-.ko ugodnih pogojev po- Jajejla- Zato so za prve (pro-k'aga zeteznine, tehničnega določili, da prispe-S J!od5etju večji delež v do-ki brBU,:)n'k družbenih dajatev, ^rr^teenijo podjetje, kot na cla^jg špecerijske trgovine in Ha t P°sl°valnice po vaseh, tega prispevka je različ- V^e na za vsako poslovno enoto, ker razen omenjenega upošteva tudi rezultate poslovanja. Podjetje »Trgopromet« sestavlja 31 ‘ poslovnih enot: 28 prodajaln, dvoje skladišč in uprava. Tudi slednja ima svoj plan dohodkov in izdatkov, za kar prispevajo ostale poslovne enote določen odstotek od ustvarjenega prometa. Če uprava podjetja dobro gospodari, sklepa ugodne pogodbe in s tem povečuje promet, so tudi zaslužki delavcev uprave podjetja višji. Sicer so glede poslovanja posameznih enot postavili načelo, da mora vsaka enota sama pokrivati lastne stroške. Če bi katera izmed enot poslovala v izrazito slabih pogojih (trgovine po vaseh so krajevno potrebne, rentabilne pa niso vselej), jo delavski svet podjetja lahko oprosti za določen čas vseh prispevkov. Zato pa mora taka enota iskati pota in načine, kako bi se čimprej postavila na lastne noge. Čisti dohodek, ki ostane vsaki poslovni enoti po odbitku prispevka za skupne družbene' obveznosti podjetja, razdelijo na na osebne dohodke in na prispevek za sklade podjetja. Če je poslovna enota rentabilna, ima vsak mesec na razpolago najmanj toliko sredstev za osebne dohodke, kolikor je lani znesel povprečni mesečni zaslužek vseh zaposlenih. Razlika med to začetno osnovo in med čistim dohodkom pa je progresivno obdavčena v korist skladov pod-tja. Če bi na primer kolektiv neke enote presegel začetno osnovo sklada osebnih dohodkov za 10 %, mora eno petino te vsote prispevati v sklade podjetja. Če bi pa kar za 100 % presegel začetno osnovo, bi šlo v sklade podjetja že 60,5 % presežka. O načinu in stopnji obdavčevanja začetnih osnov so razpravljali člani vsake poslovne enote posebej, in sicer še preden je o tem razpravljal delavski svet. Kolektivi so se s tem, čeprav gre za občutno obdavčitev, strinjali. Vedeli so, da višji promet oziroma čisti dohodek ni vselej rezultat njihovih prizadevanj, ampak tudi posledica raznih tržnih vplivov. Drugič pa potrebuje podjetje znatna sredstva za dokončno obnovitev svojih poslovalnic — precej jih je že prenovilo — in za izboljševanje živlienjskih in delovnih pogojev. Tako zdaj med drugim zidajo 24-stano-vanjski blok, s katerim bodo za nekaj let skoraj v celoti rešili stanovanjsko problematiko svojega podjetja. Prav zavoljo istih vzrokov: nekatere poslovalnice so že prenovljene s sredstvi skupne blagajne podjetja, nekatere pa še ne, stanovanja tudi zidajo s skupnimi sredstvi — so se odločili, da v prihodnje še nekaj časa obdržijo skupne sklade podjetja. Kako poteka razdeljevanje osebnih dohodkov? Tarifnih- postavk nimajo več, pač pa so uvedli točkovalni sistem. Vsaka poslovna enota samostojno — na kolektivnem sestanku — točkuje svoje člane, in sicer vsak mesec za nazaj. Vrednost točke določa poslovni uspeh in število opravljenih delovnih ur. Vsaka poslovna enota dobi natančen obračun realizacije prometa, stroškov, dohodka in čistega dohodka. Obenem s tem prejme še podrobne preglede stroškov, obračun realiziranih razlik v cenah, skontov in davkov na trgovski promet, izračun vseh družbenih dajatev, ki bremenijo poslovno enoto, ter izračun prispevkov za sklade podjetja. Tako so kolektivu poslovne enote na vpogled vsi po- datki, iz katerih lahko razbere, kako je gospodaril, oziroma kaj mora storiti, da bi bolje gospodaril. Ta sistem delitve dohodka in razdeljevanja osebnih dohodkov so v »Trgoprometu« uvedli z letošnjim letom. Prvi obračun (za tri mesece) so imeli šele sedaj, ker prav do zadnjih dni še niso bili znani nekateri novi gospodarski predpisi. V prihodnje pa bo obračun vsak mesec sproti, kar bo, razen večje stimulacije zaposlenim — odpravilo tudi razna negodovanja, ki izvirajo predvsem iz nepoučenosti. Za prve tri mesece letošnjega teta so zaposleni namreč dobili akontacijo v višini stare tarifne postavke. Obračun pa je pokazal, da je na primer v neki poslovalnici trgovski pomočnik zaradi točkovanja — tako ga je ocenil kolektiv — zaslužil precej več kot poslovodja. V drugi poslovalnici je neka trgovska pomočnica zagrozila, da bo poiskala drugo službo, ker je njena kolegica pri obračunu dobila več kot ona. Računovodski podatki pa so pokazali, da je tista, ki je negodovala, zaslužila precej več kot ona druga, ki je ob obračunu dobila več, pri akontaciji pa manj itd. Prav zavoljo takšnih pripetljajev, ki kažejo, da kolektiv o novem sistemu še ni najbolje seznanjen (govorijo na primer o delitvi dobička), bodo v »Trgo-Pfometu« pripravili več sestankov celotnega kolektiva, kjer se bodo pogovorili o teh zadevah. Takrat bodo — med drugim — spregovorili tudi o vsklajevanju začethih osnov za izračun osebnih dohodkov, da bi tako za vse poslovne enote dosegli pravično obremenitev doseženega dohodka. Kolektivi poslovnih enot »Tr-goprometa« torej samostojno odločajo o razdeljevanju osebnih dohodkov. Sporazumno z upravo podjetja lahko sklepajo in odpovedujejo delovna razmerja. Trgovine lahko samostojno nakupujejo blago v vrednosti največ enomesečnega iztržka. Sicer pa o gospodarjenju s skupnimi skladi podjetja odloča delavski svet, kot predstavnik 156 članov kolektiva.. Taki so prvi koraki glede decentralizacije upravljanja in odločanja v »Trgoprometu«. O tem, kako bi prav vsak delavec tega podjetja postal tudi upravljavec, še nimajo določnih na-črtov. Povedo pa, da se pri tem, kar imajo, ne bodo ustavili. Tako razmišljajo o razdelitvi celotne ali dela amortizacije na poslovalnice, ki naj bi — če vključujejo več delavcev —• imele nekakšne svete. Tudi drugih načrtov je še precej, vendar jih zaradi razdrobljenosti trgovin ne bo lahko uresničiti. Sicer pa bodi tako ali drugače: decentralizacija upravljanja in odločanja je stekla in zdaj se bo vsak dan bolj bogatila z novimi in žlahtnejšimi prvinami. M.GOVEKAR KALEJDOSKOP | 1 | 1 I i i I Kdor išče, ta najde, pravijo. In če se zmoti — tudi brez tega ne gre vselej. Drugo pa je, kdo take spodrsljaje plača. Dogovorili so se na primer s strokovnjaki za hmeljarstvo, da bi tudi na svojem posestvu pridelovali hmelj. In strokovnjaki so jim naredili programe, izbrali zemljišča, posestvo pa je najelo kredit in uredilo dvoje hmeljišč. Poskus ne bi bil poskus, če enega novih hmeljišč ne bi uredili v ozki dolinici, na ilovnatem zemljišču z visoko talno vodo. Hmelj pa rabi zračno zemljo. No, potlej so čakali, kaj se bo iz tega izcimilo. In — nekaj hmelja se je sploh posušilo. Ostali del hmeljišča, vsega skupaj je 6 hektarov, pa je dal 4000 kg hmelja IV. vrste. Prodali so ga po 200 din kg in bili veseli, da so ga sploh spravili v denar. Stroškov z njim pa so imeli po 500 din za kilogram. In razen tega bodo morali še tri leta odplačevati po 1,9 milijona dinarjev anuitet, poleg tistih 4 milijonov, ki so jih že plačali. Ta nasad hmelja so seveda likvidirali, naprave pa prenesli na drug hmeljev nasad, ki ga bodo razširili, ker dobro uspeva. In imajo stroške čisto po nepotrebnem. Strokovnjaki za te zadeve so jim zagotovili, da bo hmelj dobro uspeval tudi na ilovnati zemlji. Lahkovernost in zaupanje zdaj odplačuje posestvo iz svojih sredstev. Ali pa drugi primer: z našimi najboljšimi strokovnjaki so se dogovorili, da bodo na tej in tej parceli uredili nov vinograd. Strokovnjaki so menili, da je parcela primerna vzlic temu, da so — dokazano od 1900. leta dalje — povprečne spomladanske temperature za dve stopinji nižje od tistih, ki so potrebne za dobro rast vinske trte v tem času. Razen tega se nad tistim kompleksom zelo rada zavrti toča. Tako vsaj so opozarjali okoliški I kmetovalci. Vseh teh opozoril strokovnjaki niso upoštevali. Vedeli so, da bo kredit na razpolago, pa so se odločili za poskus. Z izjemo leta 2958, ko slučajno ni bilo niti slane, ne toče, je ta nadloga uničila malone ves pridelek. Lani so na primer pridelali le nekaj sto litrov vina, ki jih velja več kot 1500 din liter! Zavarovalnica je vsa doslej pridno plačevala škodo. Zdaj pa pravijo, da so dovolj dolgo plačevali tuje spodrsljaje, da naj se posestvo za povračilo škode ih tako sumljivo vloženih investicij obrne na pravi naslov. Posestvo pa ni tako brezobzirno, da bi se obrnilo na ta naslov — zlasti še — ker letos trta dobro kaže in bodo vložene investicije morda le dale kakšen otipljiv hasek. In v tem upanju plačuje anuitete. Odplačilni rok je določen na dvajset let! Če bi ga vprašali, zakaj je dobil 70.000 dinarjev nagrade, bi ga spravili v nemajhno zadrego. Nekaj telefo-nad, pravzaprav kar precej telefonad, nekaj službenih obiskov po tovarnah in večjih trgovinah, to je vse, zaradi česar so ga nagradili. Ne, kar tako na lepe oči mu seveda niso odšteli toliko tisočakov. Pred letom dni, ko je prevzel v Veleteksti-lu odgovornost glavnega skladiščnika, se je nemalo začudil velikim stroškom za embalažo. Podjetje namreč v lastni režiji dostavlja kupcem blago. »Vsaka beseda je bob ob steno,-« so mu pojasnjevali sodelavci, »detajlisti raje' zaboje skurijo, kakor da bi jih pošiljali nazaj, čeprav smo jih pismeno in ustno že neštetokrat prosili in jim tudi povedali, da jih plačamo.« Ze mogoče, je pomislil, toda puške ni odvrgel v koruzo. Če pri odjemalcih ni uspeha, zakaj ne bi poskusil kje drugje? Sedel je k telefonu in poklical tovarno Elma: »Imate kaj starih zabojev na prodaj?« Potem je zavrtel telefonsko številko Tobačne tovarne, Izbire, Merkurja... Vztrajno je klical, vztrajno pojasnjeval, vztrajno barantal. Vedno ni žel uspeha, toda kdo pod soncem se lahko s tem pohvali? Dosegel pa je, da zdaj Veletekstil kupuje samo še 20 % novih zabojev, vsi drugi so rabljeni in odkupljeni v podjetjih, s katerimi se je povezal skladiščnik. Malenkost, ali ne? Pa je le podjetju prihranila sedem milijonov dinarjev oziroma povečala dohodek za sedem milijonov. To pa ni malenkost, zlasti zdaj, ko morajo tudi trgovci postati predvsem dobri gospodarji, da jim bo ob novi delitvi dohodka čimveč ostalo za lastne potrebe. H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. KGP Novo mesto — hmeljnik v Klevevžu ter Vinograd Birčna vas — M. GOVEKAR 2. Trgovsko podjetje Veletekstil, Ljubljana — M. KOBAL i š i i iniiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIlIlHIIIIIIIlllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIimillllil GRADITELJ Kot velika čaplja z iztegnjenima nogama, ki puščata na vodi dvoje belih brazd, je z letalsko hitrostjo švignila mimo nas čudna plovna naprava. Smuči, ki so grizle v mirno morsko gladino, so se nenadoma dvignile in se v skoku pognale čez nevidno oviro, ladijski trup pa je obvisel v isti višini. »Preskočil je greben," je dejal eden izmed navzočih. To vam je bila čudna ladja. V trenutku je izginila v daljavi. »Najhitrejši plovni objekt na svetu," so nam razložili ameriški znanci. »Pravimo mu hidro-planer, v resnici pa je najmodernejši hidrobus, opremljen z močnimi letalskimi reaktivnimi motorji.« Takrat nam ni mogel nihče povedati, kje izdelujejo te hi-droplanerje. * cev je deček, potem ko so drugi šolarji odšli, odsedel po dve uri »zapora", ker je med risanjem namesto po učiteljičinem naročilu risal ladje. Učiteljica si ni in ni dala dopovedati, da je to prihajalo samo od sebe. Če je deček vzel svinčnik v roko, je risal čolne, ribiške barke in — za tiste čase — redke parnike s smešnimi ozkimi in dolgimi dimniki. Kazen ni in ni zalegla, učiteljica se je naveličala prej kot deček. Ali pa je morda doumela njegovo neizmerno ljubezen do ladij. Popustila je. »Fant, danes pa le riši ladje, kolikor te je volja! Ne bom te več kaznovala." Deček je risal. Ko pa je prišel čas, da bi bilo treba pod zastavo monarhije »K in K", je imel deček, tedaj že fant, dovolj moči, da je rekel: Ne! In je odrinil v svet V Tacomi sem spoznal našega rojaka Iveta Martinca. Ne sme več sesti za avtomobilsko krmilo. Ne zato, ker bi ga ne imel, saj premore dva voza, lahko pa bi si jih omislil ducat; tudi ne zato, ker bi slabo vozil, saj je bil vedno izvrsten voznik, in seveda tudi ne zaradi tega, ker bi mu ta šport ne bil všeč, ko pa se je vselej navduševal zanj. Šjor Ive bi ne smel lesti niti po stopnicah in vendar to dela, da nasiti svojo radovednost in si zagotovi edino zadovoljstvo, ki ga pozna. Na mostič vsake ladje »iz starega kraja" zleze, strokovnjaško trka po jeklenem ladijskem trupu, si ogleduje krmarske naprave in preverja kakovost izdelkov naših ladjedelnic. Potem si zadovoljen mane široke dlani in pove v dalmatinščini, ki se ji pozna močan ameriški naglas: »Lepo ste to napravili!" V kapitansko kabino . zleze, ■ da bi slišal novice iz daljne domovine, ki je ni videl skoraj že petdeset, let;, rad pokramlja o življenju starih pomorščakov in kapitanov, ki jih pozna, potem pa si priveže dušo s kozarčkom domačega, pristnega žganja. Se poprej si položi na jezik drobno kroglico, ki umiri starčevsko srce, nemirno zaradi napora, potrebnega za plezanje po stopnicah. »Srce popušča, sicer pa sem še kar pri močeh," potoži. Vesel zaradi srečanja z novimi znanci iz starega kraja šjor Ive rad povabi kapitana in skupino mornarjev na svoj dom. Postreže z večerjo, med pomenkom pa natoči whiskey. Tudi darila ima vedno pri roki. Mr. John Martinac lahko stori vse to, ne da bi se bal, da bodo izdatki preveliki za njegov žep. Dobre volje kot redkokdaj in zgovoren — pri delu ne pokaže te svoje lastnosti — pa ves raznežen, torej tak, kot bi po zdravniških nasvetih ne smel biti, pove sedemdesetletni šjor Ive Martinac tako mimogrede tudi svojo življenjsko zgodbo. Nič se ne jezi, kadar govori o nespehih, prijazno kramlja pozno v noč, česar njegov zdravnik prav tako ne sme izvedeti. Nekako pred šestdesetimi leti je sedel deček v klopi vaške osnovne šole na otoku Braču. Dan za dnem, celih osem mese- Drugi so ostali v New Yorku, Chicagu, v rudnikih Minnesote, Ive pa se je odpravil proti Zahodu, tja h gozdovom in k morju. Oboje je našel v toplem podnebju Tacome, naselja ribičev in pomorščakov. Namesto cesarske puške je fant vzel v roke dleto in plen-kačo, vlogo stroge učiteljice z Brača pa je prevzel spreten graditelj ladij. Ive je še dalje risal in tudi rezljal svoje risbe v les. Kljun prvega, z roko začetnika izdelanega čolna je bil malce ukrivljen, vendar je plul. »Rebra in kobilice so najvažnejše reči na ladji,« ga je učil mojster. Ive Martinac se je naučil izdelovati boljše čolne, kot jih je zmogel njegov delodajalec. Gozdovi so dajali gradivo, podjetni fant je gradil barke, čolne in tudi ladje, ribiške in potniške. Vsak dolar je dal na stran, vsak cent je obrnil. Ko je spoznal, da se pri učitel ju nima več .kaj naučiti, je zaplul z lastnimi močmi.' . Iz San Pedra, Vancouvra in celo iz daljne Japonske sd prihajali ribiči, da bi v »ladjedelnici Martinac« naročili ribiške barke in ladje. To je trajalo vrsto let. matično skrajšujejo in daljšajo, tako da v ladijskih kabinah sploh ni čutiti nemirnega morja. Šjor Ive je zadovoljen s tem naročilom. Ne zaradi denarja, ki ga bo zaslužil, ker ga že ima, temveč predvsem zaradi časti, zaupanja in ugleda, ki ga pomeni to naročilo. Ivetu Martincu ni več treba delati. Njegov štiridesetletni sin ga lahko nadomesti pri vseh delih, vendar stari graditelj ladij hodi dan za dnem v ladjedelnico. Sapa mu pohaja, ko leze na most velike ribiške ladje, ki jo zdaj končujejo. Videti hoče, kaj in kako je izdelano, zraven pa svetuje in popravlja. »Vabili so me v stari kraj," je zamišljeno rekel šjor Ive. »Prav rad bi šel, da bi pomagal s svojimi izkušnjami. Toda — teža let in bolezen. Naši ljudje to včasih pozabijo. Vidite, ko so kupili ladjo »Radnik«, me ni nihče vprašal za svet. Če bi me vprašali, bi prihranili vsaj pol : milijona dolarjev. Japonci so ml ponujali to ladjo v zameno J* ribiško ladjico, ki bi stala kve\ jemu 70.000 dolarjev. Ni5® sprejel ponudbe. Šele kasnej1 ko je bilo že prepozno, sem -,j vedel, da so Jugoslovani kup „ to ladjo za dobrega pol mihj0??, dolarjev. Koliko bi prihraO'’ če bi me bili vprašali za n svet!« Res je, stari šjor ne smf 5 deti za avtomobilskim krmik^j Zdravniki so mu to prepoved^ zaradi srčne bolezni. Lahko, k pomaga z nasvetom in s svoj:^ izkušnjami koristi ljudem starega kraja. Šjor Martinac rad stori, vendar ljudje iz sti rega kraja pozabljajo na st graditelja ladij, to pozablji^, pa skupnost včasih drago Ravnajmo se po amer' naročnikih, ki znajo vsestran5^ uporabiti izkušnje neutrudn®?* graditelja. Zaupali so mu gr8 jj, tev najmodernejših plovnih 0 jektov, kar je največje prit” nje njegovim, kljub starosti s* žim sposobnostim. •8. V' DOSLEDNOST Sredi druge svetovne vojne je dalo mornariško ministrstvo ZDA graditelju ladij prva naročila. Bilo je navdušeno nad kakovostjo izdelave. Čeprav je bil že v letih, šjor Ive Martinac ni pozabil na ljudi, ki so se v starem kraju borili za svobodo. Te svoje pomoči se šjor Ive skorajda niti ne spominja, zanj je bila dolžnost in obveznost do rodne grude. O njej pripoveduje Petar Matejan, ki je že petdeset let Ivetov prijatelj: »Njegov prispevek ni bil nikoli manjši od 500 dolarjev...« Medtem ko so vse druge ladjedelnice doživljale krizo, ni v »shipyardu Martinac- nikoli zmanjkalo dela. Jamstvo zanj so bile izkušnje, kakovost izdelave in zmerna cena. Zdaj stojijo v ladjedelnici Iveta Martinca kobilice za dva moderna hidropla-nerja. To bosta najpopolnejši ladji s fantastično hitrostjo 120 milj na uro, ladji, ki pravzaprav 'drsita v določeni višini nad morjem, postavljeni na smučeh z oporniki, ki se avto- Dve številki nazaj sem v našem Kaleidoskopu zapisal, da delavski svet Sekcije za vzdrževanje prog Jesenice ni priznal neki tovarišici nadomestila za nočno dežurno službo, namesto tega pa je odločil, da bodo poslej dežurali le vodilni uslužbenci, ki stanujejo v upravni stavbi. In še nekaj podrobnosti, kar pa vse skupaj — ni res. Uslužbencem, ki so v skladu z navodili transportnega obrata Ljubljana lani opravljali nočno dežurno službo, oziroma ki so bili v pripravljenosti, pripada za to delo — po 31. členu tarifnega pravilnika — za tisti čas 33 % tarifne postavke. Ker je pripravljenost trajala dvanajst ur, od tega 7 nočnih, so na sestanku prizadetega kolektiva sklenili, da bodo to pripravljenost enakovredili z osemurnim delavnikom. Na istem sestanku so soglasno sklenili, da lahko dobi uslužbenec namesto izplačila prost dan. Čeprav je bilo to ugodno, kajti prost dan (eden ali več skupaj) so si lahko priza“.i| sami izbrali, je vendarle D‘s| nekaterim nočna pripravil eh :t izven doma nevšečna. Zato vodstvo (kajti to je njegovo ° | lo) odredilo, da bodo v h0 , .pripravljenosti tisti uslužbe" . i „ t____________: r _ .. ki lahko to opravijo v sv0L)i bivališču. Podobno kot v dru*., konfj predvidel tarifni pravilnik. ^ sekcijah. Tudi to je istem — 31. členu določa V; osebje, ki je med časom ...j, svojem bival’* , dobi za vsako uro pripravil® pravljenosti v svojem bi v sti 15 % tarifne postavke. Nihče se ni pritožil. Ne ^ lavskemu svetu, ne upravo® odboru, ne upravi podjetja- ^ To sem zvedel na zasedaj delavskega sveta, na kate’' ^ so me povabili. Vprašali s° s|{i kako je moč dolžiti dela' svet nečesa, česar ni zakriv>Lj, kar sploh njega ne zadeva Sami bi se morali spomniti ko je moč tako omalovaz® .< kolektiv, ki prav tako ni ni® zakrivil? , Res, dolžnost novinar!3 preveriti podatke, da bi poročal resnično. Toda kako jj. ne bi verjel tovarišici M., kalnemu odborniku — med 0 } gim je bila tudi član plch^ta občinskega sindikalnega sindikalnega s.,. Jesenice — če je zagota' Mojster v livarni barvnih kovin novosadske tovarne »27. marec« je nedavno rekel o mladi inženirki, novem oddel-kovodji livarne: »Morda se komu ni izplačalo štipendirati strokovnjakov, nam pa se je prav zares. Odkar je naša inženirka pri nas — prišla je naravnost s fakultete lani 1. julija — je .odslužila* ne le svojo štipendijo, temveč tudi plačo, tisto doslej in ono v prihodnje, pa tudi pokojnino, do konca življenja!" V trenutkih navdušenja so govorili o inženirki tudi tole: v tovarni je napravila pravo čudo. In še — v šali, ki vsebuje pol resnice — zaslužila je, da bi dali njeno sliko v okvir, ki bi segal čez pol stene! Veste to kljub začetni skepsi, češ »ženska pa metalurg, čemu je to podobno,« kljub teh- tajočim pogledom, ki so merili vsak njen korak. Ing. Olga Čretnik-Cvejanovič je delala poskuse z domačimi solmi pri ulivanju barvnih kovin. Uspelo ji je nadomestiti uvožene soli, kakršne so uporabljali dotlej. Prihranili so devize, izboljšali kakovost, skrčili od-met in sploh znižali proizvodne stroške. Račun s svinčnikom: letni prihranek skoraj petdeset milijonov dinarjev. V to ni vštet prihranek časa, prav tako ne izboljšani delovni pogoji (domače soli ne oddajajo škodljivih plinov, ki so značilni za uvožene). Zato so mlado inženirko v tovarni vsestransko sprejeli za svojo. Vrstila so se priznanja, izvolili so jo v sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov, v upravni odbor pod- jetja, v izvršni odbor sindikalne podružnice. Vsekakor lepa priznanja, ki pa nalagajo tudi nove dolžnosti. Samo na nekaj so pozabili v novosadski tovarni »27. marec«. Pozhbili so mladega metalurga nagraditi z denarno nagrado za pomembno racionalizacijo (morda celo novatorstvo), ki je zagotovila velike, povsem ugotovljive prihranke podjetju in po njem vsem članom kolektiva. Naj so družbena priznanja še tako lepa, v tem primeru ne zadoščajo. Ing. Čretnikova ni zahtevala od kolektiva za svoje delo nagrade, do katere ima pravico: To je. stvar njene skromnosti in njenega odnosa do življenja, odnosa'strokovnjaka in človeka, odnosa, ki zasluži posebno priznanje.^ Se zlasti zato bi se morali v tovarni »27. marec« sami spomniti. simic resničnost obvestila? . K) Pustimo ob strani motlV’ $6 pripelje koga do tega, d® v8 govori resnice, da celo s zakaj kali odnose v kolektive. • ii5t < dejstvo je, da so bili uredn’^ j pisec prejšnjega prispevka * j!« njim bralci zavedeni. t šica M. ni ničesar poved® prostem dnevu, ničesar U-e' da je bila član delavskega ta, ko so sprejeli sedanji ta’ se pravilnik in tudi tedaj, koj v podjetju dogajale stvariialljj sestanku so o tem razprav’ 0 nad katerimi se pritožtof^fl1 tem ni spregovorila na no13® {9-zasedanju delavskega f je temveč se je neposredno v |JJ sicer njena pravica) obrn’. razne forume, kakor naše uredništvo ... , Vsekakor, delavski svetr«5®! cije za vzdrževanje prf" niče je s pravo dosle^j: dokazal, kaj je res in kaj. kaj je na stvari. ^-trO DANILO DOMAJN ° ki so vsak zase in vsi sku-J zelo zgovorni.1 VsAK ZAČETEK je težak j^-^aj^prej je vzel tisoč dinar- jjJ 1 stiski. Potlej ni spal in no~ ied mu ni dišala in ner-bin na<^ zeno 'n otreki- Vsak ^ sleherni korak in vsaka g-,etane direktorjeva »desna ^2 111 pove; nzircan na to, ker je naš bfej^ter • •.« In tako dalje na-^“Predlagam, da mu damo nagrado v znesku ...« j{Dfev^?aa.tke smo vzeli iz sodnili li tali V in lz gradiva, ki so ga Jgči, jPreiskovalni organi. Imena ^itj^kraji ln podjetja nas niso Ploskanje, toda nič kaj navdušeno. »Smatram, da je predlog sprejet« Vsi so večerjali v restavraciji »B ...« in zapravili so štirideset tisoč dinarjev in bili so tako navdušeni nad večerjo, da so potlej teh štirideset tisoč dinarjev vknjižili na račun reprezentance! V upravi podjetja, seveda. III. ROKA ROKO UMIJE IN ENA HLADNA TRAJNA Dekleta, ki delajo v ženskem salonu brivsko-frizerskega podjetja, so pred deseto obletnico ustanovitve tega podjetja razpravljala o tem, kako bi bilo lepo, če^bi ofo slavju razdelili izredne nagrade vsem članom kolektiva. Upravnik jim je povedal, da po zakoniti poti tega ni moč storiti in jim je predlagal : »Ustanovimo črni fond«. In so ga ustanovili. Vsaka frizerka ni evindetirala del dnevnih dohodkov (kakih 800 ali 900 dinarjev, kolikor pač stane hladna trajna) in je ta denar izročila upravniku. Tako so v letu dni zbrali kar precejšnjo vsoto. Hodili so na izlete v Velenje in v Opatijo, delili so si izredne nagrade, 23.000 dinarjev pa si je prilastil upravnik, češ saj ne vedo, koliko so mi dale. In ker mu je ta »operacija« uspela, je še sam uničil nad devetdeset listin o dnevnih iztržkih in napisa! nove, v katere je vnesel manjše vsote ter tako oškodoval podjetje za 130 tisoč dinarjev. Mislil si je: Roka roko umije, vsi krademo... Pa so se pred nedavnim v tem podjetju sprli in vsa zadeva je prišla na dan. IV. CE NI NADZORA Poldrugo leto ni nihče kontroliral njihovega poslovanja. V tem času so si v sedmih prodajalnah mesa in mesnih izdelkov ter v klavnici prilastili posamezniki nad pet milijonov dinarjev. Direktor je nekaj vzel in za to so zvedeli poslovodje, 'pa so še poslovodje nekaj vzeli in direktor je molčal, saj je moral molčati, in voz je zdrsel po klancu navzdol. Ko so inšpektorji odkrili dejavnost te tatinske druščine, ni bilo niti enega poslovodje, ki ne bi kradel. Zadevo .je prevzela notranja uprava in v. kratkem bodo prišli pred sodišče. In kaj sedaj? V podjetju in v občini so razmišljali, kaj naj store in končno našli salomonsko rešitev: Vse poslovodje so premestili v klavnico, ljudi, ki so prej delali v klavnici, pa so namestili za poslovodje prodajaln mesa in mesnih izdelkov. Kajti, če bi vse tatove odpustili, bi se lahko zgodilo, da bi mesto ostalo brez mesa. V. ZA KULISAMI DELAVSKEGA SVETA Primanjkovalo jim je tovornjakov. Sklenili so, da jih bodo kupili. Toda po zakoniti poti — hm, tovornjaki so dragi, carina je velika, zlasti letos, ko že veljajo nove uredbe... In našli so način, ni važno, kakšen način, v glavnem nabavah so kamione po nižji ceni in ogoljufali skupnost. Pri tej goljufiji je sodelovalo več ljudi. Nekaj iz podjetja, nekaj izven podjetja. In direktor je stopil pred delavski svet in predlagal: »Prahranili smo toliko in toliko milijonov: Pošteno je, da tovariše, ki so nam pri tem pomagali, nagradimo« Pa so jih. Sklenili so, da bodo petim dah po 200.000 dinarjev (med temi so bili tudi direktor, sekretar podjetja in šef avto-parka), enemu pa 50.000 dinarjev. In, zanimivo, ta, ki naj bi dobil 50.000 dinarjev, se je uprl in denarja ni hotel sprejeti, vendar grešnikov, ki So sodili, da bodo lahko s podkupovanjem nezakonito poslovali, ni prijavil. Za ta miš-maš se je zvedelo šele, ko so se nekateri člani delavskega sveta temeljito zamislili nad svoiim sklepom in spoznali, da je proti-postaven. VI. KORISTEN SPOR Okrajni zavod za socialno zavarovanje lahko pooblasti podjetja, da sama obračunavajo vse dajatve, ki izvirajo iz socialnega zavarovanja. Tako se je zgodilo tudi v našem primeru. Uslužbenka je sestavljala sezname upravičencev, podjetje in okrajni zavod sta jih potrjevala in vse bi bilo v redu, če... /. Če si ta uslužbenka ne bi v nekaj mesecih prisvojila nad 700.000 dinarjev. V podjetju so se ženske skregale in... ... nekdo se je pozanimal za njeno poslovanje ter ugotovil, da je ves čas pisala v sezname ljudi, ki sploh ne delajo v podjetju, ki. nikdar niso bolovali, ki nimajo nobenega otroka. De- nar, ki ga je dobila zanje, je vtaknila v svoj žep. Če pa se ženske ne bi sprle... Naj bo dovolj. * KAJ STORITI? Iz navedenih primerov prav lahko izluščimo odgovor na to vprašanje. Tovariši, ki delajo na sodiščih, v notranji upravi, sindikatih in drugih družbenih organizacijah,. v samoupravnih organih podjetij in komun (le-ti so nam povedali vse to, kar smo doslej napisali), sodijo: I. Ni res, da bi gospodarski kriminal porasel. Nasprotno. Manj ga je, kot ga je bilo. Zlasti to velja za industrijo in za večja podjetja. V večjih gospodarskih organizacijah se redko zgodi, da bi kdo živel na račun skupnosti, kajti tam je organizacija poslovanja že kar dobra, nadzor je boljši in delavsko samoupravljanje se je močno uveljavilo. Več negativnih pojavov je v manjših podjetjih, obrtniških in trgovskih, vendar samo v tistih, v katerih delavsko samoupravljanje še ni zaživelo, kjer je nadzor slab in koder se je ukoreninila samovolja posameznikov. Torej: boljše, učinkovitejše je delavsko samoupravljanje in boljša je organizacija poslovanja, manj je gospodarskega kriminila. n. Z inšpektorji je velik križ. Premalo jih je in strokovno so prešibki. Zgodi se na primer, da deset inšpektorjev nekaj let nadzoruje poslovanje gospodarske organizacije, pa pride enajsti in ugotovi, da se že vsa leta dogajajo ijepravilnosti. Podjetij je veliko, deviznih, tržnih in finančnih inšpektorjev pa premalo in zato ne morejo preveriti vseh dokumentacij, gledajo le cifre in s tem se morajo zadovoljiti. Če pa se kdo uveljali kot dober, brihten in priden, že ga vzamejo v podjetje ali dobi drugo službo, boljše plačano. Se pravi: okrepiti je treba inšpekcijsko službo, ne samo številčno, pač pa tudi strokovno, tako strokovno usposobiti te ljudi, da bo moč sleherno nepravilnost že v kali zatreti. Morali pa bomo . tudi izkoristiti vse organe in službe v podjetjih in komunah, ki že (po značaju svojega dela) nadzorujejo poslovanje, za učinkovit nadzor nad denarnim poslovanjem. III. Nov kazenski zakonik sicer omogoča ostrejše ukrepe za zatiranje, gospodarskega kriminala (obvezuje na •primer sodišča, da izterjajo nezakonito prila-ščene zneske, daje jim pravico, da obsojencu za določen čas — od enega leta do deset let — prepovejo delo na takšnem delovnem mestu, na katerem bi lahko ponovno pokazal, kako dolge prste ima). Ne bo se torej več moglo dogajati, da bi blagajničarka, ki je že dvakrat posegla v zaupano ji družbeno imovino, po prestani kazni spet postala blagajničarka in v mesecu in desetih dneh poneverila 1,200.000 dinarjev. IV. Vse to, kar smo doslej povedali (pravzaprav ponovili mnenja tovarišev, ki delajo v sodiščih, notranji upravi, sindikatih in v organih samoupravljanja) pa še ne zagotavlja, da nikjer ne bo moč uveljaviti tatinskih teženj. Povsod, kjerkoli smo se v zadnjih dneh pomenkovali o gospodarskem kriminalu, so nam povedali: Se se dogaja, da milejše ocenjujemo ljudi, ki kradejo družbeno premoženje in ostrejše ljudi, kj kradejo posameznikom. Vendar gre tu najmanj za isti prekršek in za isto materialno odgovornost. Ti stari, malomeščanski pogledi, podedovani iz preteklosti, so najhuje skregani z našo stvarnostjo, kajti prav iz takšnih pogledov in mišljenj se rojeva težnja no lagodnem življenju na račun — mene in tebe in vseh nas. Je že tako in ne gre drugače — pri nas velja staro delavsko pravilo: Le z delom se kruh dobi! In kruh, ki ga pridobiš z delom svojih rok in s prizadevnostjo svojega uma. ie najslajši. JANEZ VOLJČ Minuli torek se je v Beogradu sestal odbor za družbeno nadzorstvo Zvezne ljudske skupščine in razpravljal o nekaterih negativnih pojavih v poslovanju posameznih gospodarskih organizacij, družbenih služb in ustanov, kot so finančni prekrški, gospodarski prestopki in druga kazniva dejanja (prilaščanje družbenih sredstev, poneverbe, zloraba zaupanega premoženja, razsipavanje družbenih sredstev) ter nepravilno ali zlonamerno uporabljanje družbenih sredstev v korist posameznikov (dajanje blaga na upanje, neupravičena ali neekonomska reklama, pretirana reprezentanca, čezmerna službena potovanja in podobno). V razpravi so člani odbora poudarili, da je nadaljnji razvoj našega sistema upravljanja — samoupravljanja proizvajalcev in družbenega upravljanja — najučinkovitejše sredstvo za odpravo vseh teh negativnih pojavov, pravzaprav, bolje rečeno, za preprečevanje takšnih pojavov. To pa seveda še ni vse, kajti večja materialna osnova in večje samoupravne pravice delovnih kolektivov kar same po sebi še ne izključujejo protizakonitih dejanj, ki škodujejo uporabnikom družbenega premoženja in vsej skupnosti. Hkrati, ko krepimo samoupravljanje, moramo širiti in krepiti tudi družbeno kontrolo državljanov, članov delovnih kolektivov in samoupravnih organov, organizirano kontrolo inšpekcijskih služb in čuječ nadzor vseh naših družbenih organizacij. Služba družbenega knjigovodstva je v nadaljnjem razvoju našega sistema nadvse pomemben instrument, ki naj zagotovi, da bodo družbene skupnosti, delovni kolektivi in posamezniki vedeli, kako v podjetjih, ustanovah in komunah uporabljajo družbena sredstva. Družbeno knjigovodstvo in inšpekcijske službe bodo tudi omogočile organom družbenega nadzorstva pri predstavniških telesih, da bodo še bolj kot doslej pobudniki prizadevanja za smotrno uporabo družbenih sredstev in za uveljavljanje samoupravnih pravic državljanov. Odbor za družbeno nadzorstvo Zvezne ljudske skupščine je sklenil, da bo na prihodnjem zasedanju predložil skupščini priporočilo o ukrepih za nadaljnjo krepitev družbene kontrole. ii[||l!ll!lllll!!l!lllll!lll!l!lll(lllllllllll!lllllllllllllllllllllll!llllll!lllllllllll!lllllllllllllllllllillllllllllll!lllllllllll!lllllllll!!lll!lllllll!llllllllllllllii KRANJ: Na pobudo kolektivov podjetij INTEKS in TIS-KANINA je bil pri Občinskem sindikalnem svetu Kranj posvet o združitvi obeh podjetij. Predstavniki obeh kolektivov so obrazložili prednosti take združitve^ ki se kažejo že pri prvih izračunih, predvsem kar zadeva združitev posameznih služb, kot so prodaja, nabava, laboratorijsko delo in podobno. V letošnjem letu bodo lahko posamezna dela tudi koordinirali, s čimer bodo lahko bolje izkoristili obstoječa osnovna sredstva. Z združeno amortizacijo pa ' bo moč v dobršni meri zagotoviti tudi sredstva za nadaljnji razvoj. Na osnovi te koordinacije bodo lahko zmanjšali zaloge in-tudi izvoz in uvoz bodo bolje urejali. Predstavniki obeh podjetij sodijo, da se bo del ekonomskih rezultatov pokazal že letos in da bo to tudi osnova za boljše nagrajevanje v perspektivi. Obrazložili so tudi način upravljanja po ekonomskih enotah. Pretekli mesec so na seji tajništva Okrajnega sindikalnega sveta Kranj, ki so se je udeležili tudi predsedniki občinskih sindikalnih svetov, razpravljali so o problemih tiska na Gorenjskem ter o izkoriščanju prostega časa.. Ugotovili so, da počitniški domovi gospodarskih organizacij niso organizacijsko povezani, da so slabo izkoriščeni, da razen prenočišča in hrane v večini primerov ne nudijo ničesar, so zapptega tipa itd. Ugotovili so tudi, da gospodarske organizacije grade domove v Primorju pogosto brez podrobnejših dogovorov s pristojnimi ljudskimi odbori, zaradi česar pride - po dograditvi večkrat do sporov, ki se končajo na škodo lastnikov domov. Sodijo, da je potrebno pričeti združevati sredstva za gradnjo počitniških domov in za opremo ter graditi načrtno in smotrno. HRASTNIK: Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Hrastnik je bilo mnogo govora o nujnosti decentralizacije delavskega upravljanja v Steklarni in drugih večjih podjetjih na področju občine. Na občnem zboru so grajali slabo organizacijo dela v Steklarni, ki se kaže zlasti v tem, da vsak po svoje naroča, kakšne izdelke naj proizvajajo. Postavljena je bila zahteva po stalnem proučevanju tržišča ter po uvedbi službe priprave dela. Delegati, ki so o teh vprašanjih razpravljali, sodijo, da bo brez rešitve teh osnovnih vprašanj organizacije podjetja zelo težko dosledno uveljaviti gospodarjenje v okviru ekonomskih enot. Na občnem zboru so dalje govorili tudi o izobraževanju ter o novi vlogi vodstvenega tehničnega kadra v proizvodnji. Mnenja so, da se mora vloga mojstra v decentraliziranem upravljanju v marsičem spremeniti. JESENICE: Pretekli teden je v okviru občnega zbora občinskega sindikalnega sveta zasedala komisija za izkoriščanje prostega časa in skrbi za delov- nega človeka. Največ so razpravljali o higiensko-tehničnem varstvu, družbenem standardu, zdravstvu, športu itd. Ko so obravnavali ‘ družbeni standard, so se -dotaknili gradbeništva, kjer posvečajo premalo pozornosti skrbi za delovnega človeka. Tako so še vedno primeri, da delavci stanujejo po barakah, kjer v eni sobi spi po 12 in celo 16 ljudi. Podjetja zaposlujejo novo delovno silo, ne da bi jim poprej zagotovila osnovne pogoje za namestitev in prehrano. CELJE: Na seji tajništva občinskega sindikalnega sveta Celje so razpravljali o pomanjkanju prosvetnega kadra, o pomanjkanju šolskih prostorov in drugih podobnih vprašanjih s tega področja. Šolska reforma in naraščajoče število prebivalstva terjata gradnjo dveh novih osnovnih šol na področju občine. V strokovnih šolah pa bo treba omejiti vpis zaradi pomanjkanja učnih prostorov. Menijo, da je potrebno te probleme začeti takoj reševati. Na seji so govorili tudi o nagrajevanju prosvetnih delavcev. Njihovi osebni dohodki so namreč zelo nizki, z novim načinom finansiranja pa bo odpadlo tudi vsako honorarno delo. Za čimprejšnjo rešitev problemov šolstva bi bilo potrebno, da ustrezni občinski organi stopijo v stik z delovnimi kolektivi, ki naj bi v ta namen prispevali svoj delež. Tako bi se na primer lahko rešilo vprašanje srednje tehnične šole s tem, da bi vsako podjetje prispevalo štiri promile od svojega celotnega dohodka. f. ' - ' ■ Šentvid pri stični: v obratu tovarne »Zmaj« v Šentvidu pri Stični so na občnem zboru sindikalne podružnice zelo kritično razpravljali o raznih problemih, zlasti o nejasnem proizvodnem programu, slabi organizaciji dela, nepravočasni dostavi materiala, o nejasni perspektivi obrata ter o nevzdržnih razmerah, ki vladajo v obratu zaradi samovolje obratovodje. Govorili so tudi o tem, da delavke zadnje tri mesece ne dosegajo postavljenih norm ter je zato znašal njihov zaslužek le 5 do 7 tisoč dinarjev mesečno. To so grajali zlasti zato, ker imajo uslužbenci fiksne plače ne glede na rezultate,' ki jih dosega obrat kot celota. Na vse te probleme so .opozorili matično podjetje v Ljubljani, ki je nekatere od njih že pričelo reševati. GORNJA RADGONA: Kolektiv Vinogradniškega gospodarstva v Gornji Radgoni razpravlja o pristojnostih, ki naj bi jih prenesli na osem obratnih delavskih svetov. Temu ustrezno imajo organizirano tudi sindikalno organizacijo, ki že nekaj časa organizira razprave po obratih in deloviščih. V kolektivu grajajo precejšnjo počasnost pri obračunavanju. Slaba računovodska evidenca onemogoča organom upravljanja in sindikatu vpogled v problematiko podjetja. Dogaja se še, da naredijo marsikatero važno zadevo brez vednosti delavskega sveta. Tako sta tudi direktor in obratovodja kleti odšla v Nemčijo, ne da bi o tem komurkoli v podjetju kaj omenila. V obrtnem podjetju »Elrad« že pol leta pripravljajo predlog o stimulativnejšem nagrajevanju, tako da sistem delitve osebnih dohodkov še ni urejen. Da bi nekoliko ublažili pritisk zaposlenih, je upravni odbor sklenil dodati linearno vsakemu delavcu 4 do 6 tisoč dinarjev k mesečnim prejemkom. © ŠOŠTANJ: Movi turboagregot Pred dnevi so imeli v Šoštanju posebno slovesnost. Svojemu namenu so,predali nov tur- predvsem ženske, ki se sedaj res niso imele kje zaposliti. Toda, komaj smo uredili en problem, že sta se tu pojavila dva nova, in sicer: 'premajhen otroški vrtec, ki je že do sedaj lllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllffl ...... i • »JAVOR« POSTOJNA: Vzgoja delavcev še pred letom in pol je bil obrat Javor v Postojni samostojno podjetje Lesnoindustrijskega podjetja. Tedaj je občina priporočila, naj bi se podjetje LIP priključilo Javoru, tovarni vezanih plošč in furnirja. Osnovna misel je biia ta, da bi združeno podjetje s skupno močjo laže delalo, da bi si lahko zgradili novo tovarno kosovnega pohištya. Predlog je kolektiv sprejel in se priključil omenjenemu podjetju. Tako bodo do leta 1965 zgradili nov obrat kosovnega pohištva, kjer se bo lahko zaposlilo več kot 500 delavcev, medtem ko ,lih imajo sedaj. 233. V ta namen so že sedaj v oddelku lesne galanterije preusmerili proizvodnjo v izdelavo kosovnega pohištva, predvsem zato, da bi si delavci že sedaj pridobili ustrezne izkušnje. Pred nedavnim so preusmerili proizvodnjo tudi v oddelku lesne embalaže v izdelovanje pohištva za opremo ladij. Nedvomno se podjetju ob takem načrtnem usposabljanju kadra odpira 'svetla pot. !!lllllll!!!IIIII!lllll!llll!lll!lllllll!lll!l!!lllll!llll!!lllllltl!ll!!ni!!!!llllll|||ll!l|||!IIIIIIUIIII!!l|||||||[|| boagregat, s čimer so končali drugo fazo rekonstrukcije. Novi orjaški turboagregat je poskusno obratoval pred tem že pet mesecev, medtem ko sedaj obratuje s polno zmogljivostjo. V prvem tromesečju je »ustvaril« 128 milijonov kilovatnih ur, medtem ko jih je celotna termoelektrarna že '120 milijonov. Za te investicije' so porabili več kot 7 milijard dinarjev. S sedanjo zmogljivostjo bo lahko elektrarna uspešno premagovala konice ob nizkem stanju voda. V. Š. @ TOVARNA CEMENTA XN SALONITA ANHOJPO: Uspeh Imdremks sodrfee službe Tovarna cementa in salonita v Anhovem je edino podjetje na Goriškem, kjer so uspeli V zadnjem času znatno znižati število obratnih nesreč. Medtem ko se je leta 1959 ponesrečilo pri delu 256 ljudi, se je lani število nesreč znažalo na 173. V ’ prvih štirih mesecih letos pa so zabeležili le 42 lažiih nesreč. To znižanje je predvsem plod načrtnega prizadevanja kadrov-sko-socialne službe v podjetju, ki so jo ustano4Kli v začetku prejšnjega leta. Ta služba je začela takoj sistematično proučevati posamezna delovna mesta in vzroke nezgod. Doslej so organizirali že več tečajev, ki jih je obiskovalo okoli 200 članov kolektiva. Ker so ugotovili, da so bile v precejšnjih primerih vzroki nesrečam včasih malenkostne napake pri strojih, so sklenili, da bodo poostrili sankcije proti delovodjem in obratnim tehnikom, ki ne bodo poskrbeli, da se napake odpravijo. Začeli so tudi nabavljati zaščitna sredstva. Kadrovsko-so-sialna služba je začela s sodelovanjem republiškega zavoda za zdravstveno tehnično varnost proučevati tudi ropot, vlago, prah in druge činitelje, ki vplivajo na delovno sposobnost in dobro počutje zaposlenih. Pred dnevi so priredili tudi razstavo, ki so si jo podrobno ogledali vsi člani kolektiva. L. K. © SLOVENSKE KONJICE: Mladi se odločajo za poklic Zavod za zaposlovanje delavcev v Slovenskih Konjicah- je v minulem mesecu s sodelovanjem šolskih vodstev anketiral 260 učencev osemletk. Med njimi je bilo samo 12 takih, ki se za poklic še niso odločili, 80 pa se jih je odločilo za nadaljnji študij na srednjih strokovnih šolah, deloma pa tudi gimnazijah. Med srednjimi šolami prevladujejo tehnične, takoj za njimi pa administrativna, učiteljišče in medicina, sedem se jih je odločilo za ekonomsko, precej manj pa za ostale šole. Več kot sto mladih ljudi se je odločilo, da se bodo izučili obrti, kjer so na prvem mestu ključavničarji in mehaniki, dalje mizarji, med dekleti pa je veliko zanimanje za šivilje. Tako se je ng. primer na šoli Jernej pri Ločah od 8 deklet kar 7 prijavilo, da bi hotele postati šivilje. Podobno je tudi v Žicah in deloma v Vitanju. Zanimivo pa je, da se je med fanti odločil za kro-jaštvo samo eden, za čevljarja pa nihče. Razmeroma zelo malo Je takih, ki bi hoteli ostati doma oziroma delati v kmetijstvu. Tako se na primer nihče ni javil iz šole Loče in Žiče, da bi oshi? doma na posestvu, čeprav sta oba kraja pretežno kmetijska. Gospodarske organizacije In obrtni obrati še niso dali dokončnih številk, koliko vajencev bodUT' potrebovali v letošnjem letu. Kaže pa, da bodo zlasti v usnjarski industriji vzgajali kader brez vajeniške učne dobe, temveč preko tovarniškega izobraževalnega centra, ki bo usposabljal delavce za določena delovna mesta. L. V. ® KIDRIČEVO: Kdaj vendarle šola? Za prebivalce Kidričevega je gradnja šole in otroških zavetišč že star, pereč problem. Odkar pa je v naselju II. uredila svoje obrate »Hidromon-taža« iz Maribora, je potreba po teh prostorih še večja. V tem obratu bodo namreč zaposlili lahko sprejemal 50 oziroma 70 otrok in gradnja šole. Občina je namreč sklenila, da bodo ukinili regres za prevoz v Ptuj in drugam. Kako naj zmore stroške teh prevozov družina z več šoloobveznimi otroki? Starši se že res lahko sprašujejo, kako dolgo bo še tako in ali res ni sredstev, da bi se dogradila nujno potrebna osemletka v naselju. Prepričan sem, da bi bili stanovalci v Kidričevem pripravljeni prostovoljno delati za novo šolo, samo začeti bi bilo treba. Člani kolektiva Tovarne aluminija in glinice smo se na množičnih sestankih, ko smo razpravljali o zaključnem računu za leto 1960, že odločili, da je treba takoj za rekonstrukcijo zgraditi šolo in potem stanovanja. Vsekakor, bi kazalo mnenje večine kolektiva tudi upoštevati. Franc Meško Jp!llll!!|[!:!l!ll!ll!!!l'!!!!!!lll!ll!!lllll!llll!llllll!l!IIIHll!llll!llllll!!!!llll!lll!llllllllll!!l!!l!il | © DVORSKA VAS: | MIč več životarjenja | Preteklo nedeljo so v g || Opekarni v Dvorski vasi H | pri Begunjah zakurili g H novo sodobno krožno peč. J | To opekarno so ustano- ^ j vili že pred tridesetimi §j | leti, vendar je leta 1933 1 i| pogorela, nakar so zgra- J H dili nov provizoričen ob- g | jekt, kjer so životarili vse 1 | do preteklega leta, ko so s | začeli z rekonstrukcijami. §§ | Tako bodo sedaj izdelali H | trikrat več izdelkov kot m | doslej. Že prihodnje leto g | bo posameznik ustvaril g | že za 2'milijona 730 tisoč §§ j dinarjev, kar je petkrat g | več kot leta 1959. Na tej gj 1 slovesnosti so sklenili, da g | bodo zaradi tega pomemb- g | nega dogodka dvorskova- m | ške opekarne praznovali g | 7. maj kot svoj krajevni §j 1 praznik. C. R. j liiil!llllllll!!llll|l!llllll!lll!ll!l!lllll!lll!!illl!ll!l!lll!l!lll!lllll!llllll!llll!l|!lllll!ll!lllllllllllll'! • VELENJE: Ceneje in bolje V svetu vse bolj uporabljajo plin, ki ga pridobivajo pri vpli-njevanju manjvrednih premogov. Plin je namreč precej bolj ekonomičen in uporaben kot druga goriva, kar povesta tudi naslednji številki: v primerjavi s kurjenjem na premog s tem načinom prihranimo do 50 o/o toplotne energije; razen tega pa je v metalurgiji z uporabo plina proizvodnja za okrog 15 °/o večja, ker nedvomno pre- KOLEKTIVI OB DELAVSKEM PRAZNIKU Hudnik živega srebra Idrija: Nova rotirna peč Idrijski rudarji so proslavili 1. maj, praznik dela, s pomemb' nim delovnim uspehom. V obratovanje so izročili novo rotimo P^’ ki je največja med tovrstnimi pečmi v rudnikih živega srebra na svetu. Zmogljivost te nove peči je 250 ton rude na dan, z manjšin1 številom delavcev kot pri starih pečeh. Hkrati pa nova peč varu]6 delavce tudi pred obolenji zaradi živosrebrnih hlapov. Z obratovanjem te nove peči in celotnega topilnijkega obrata« so v rudniku zaključili prvo fazo rekonstrukcije: Za to so porabib okoli pol milijarde dinarjev. V prihodnje pa nameravajo nabavit* še eno rotacijsko peč in prilagoditi proizvodnjo zmogljivostim peči. Tako so samo v povojnih letih povečali proizvodnjo živega srebra za 200 ton, medtem ko bodo z novo pečjo naredili še znatno več. _ L. K' Radovljica: Nova ^ železniška postaja Za Radovljičane je bil letošnji 1. maj še posebno pomemben. Po dolgih letih so končno vendarle odstranili staro zasilno stopnišče na železniški postaji, ki so ga pred tolikimi leti postavili le »začasno«. Sedaj pa so poleg sedanjega postajnega poslopja zgradili novo zidano poslopje s stopniščem. Sredstva za to je prispevalo železniško transportno podjetje Ljubljana in občinski ljudski odbor Radovljica. M. B. -• ■ ‘ ’ .1 „ L '.s'- Lesce: Preureditev železniške postaje Tudi v Lescah so za 1. maj 0”' prli preurejeno poslopje železnišK® postaje. Leska železniška postaja J bila med vojno precej porušena ^ so jo tedaj le zasilno obnovili. T3' ko so del poslopja, ki je bil vojno porušen, uredili v čakalnif®.’ v sedanji čakalnici pa so uredi* blagajno in prometne pisarne. Sred' stva za ta dela sta prispevala lezniško transportno podjetje Ljubljane in občinski ljudski odb01 Radovljica. N. Eudovljšca: Nova klavnica V Radovljici so pred nedavnim izročili svojemu namenu tudi novo klavnico. Zgradili so jo v bližini mosta pod Radovljico, tam, kjer je bila prej stara klavnica. Klavnica je sodobno opremljenač Sredstva za to — okoli 30 nilijonov dinarjev — je sodobno opremljena. Sredstva za Radovljica in Mesarsko podjetje Lesce. Nova klavnica je tolikšna, da bodo lahko v njej klali živino in predelovali meso za območje celotne občine. N. B. Predilnica fijdovščina: Prvi stroji V novi predilnici Tekstilne tovarne v Ajdovščini so ob 1. maj11 izročili v poskusno obratovanje prve stroje. Predvidevajo, da bo v novi predilnici, ki bo izdelala letno 2000 ton polčesane preje, Popravili že letos okoli 500 ton preje iz pravih in sintetičnih vlak611' Okoli tretjino proizvodnje bo porabila tekstilna tovarna sama, meu' tem ko bodo ostalo posredovali pletilni industriji v Sloveniji. Popravljajo tudi nov perspektivni načrt, ki predvideva izgradnjo nove pripravljalnice in tkalnice s 750 statvami. L. o- kov plina, predvsem pa bo ta toplotna energija dobrodošla slovenski industriji. Tako bo plinovod iz Velenja povezal celjski industrijski center, mariborski center skupno s tovarno glinice in aluminija v Kidričevem in Slovenski Bistrici, nadalje Železarno Ravne, gorenjsko industrijo, predvsem Železarno Jesenice ter potrošni center Kranj in končno ljubljansko območje. Naša premogovna industrija se tako uvršča med tiste države, ki najsodobneje in ' najra-cionalneje izkoriščajo premog. Inž. Z. S. « OBRAT MEŽIŠKEGA RUDNIKA V SITARJEVCU: Ne bi še zmanfkala rude Rudnik svinca, in topilnica Mežica ima v Litiji samostojen Izvozni jašek v Prelogah za rudnik lignita iz Velenja (Foto: Pajk — Velenje) vanja je zato delavski svet Posavskih rudnikov svinca, cink in barita sklenil, da bodo rudnik svinca in barita SitarjeV6-pri Litiji priključili rudnik' svinca in topilnici Mež*6^ Ustrezna sklepa sta sprejf1 tudi delavski, svet rudnika sviP' ca in topilnica Mežica ter ski občinski ljudski odbor. posluje rudnik svinca in bari* Sitarjevec pri Litiji od nove?^ leta dalje kot samostojen °^e rudnika svinca in topilnlC Mežica. i Že doslej so proučili nek možnosti, kako podaljšati Ijenjsko dobo rudnika v Sit3 jevcu. Po predlogu strokovni3.^ bodo opustili zastareli način 1 koriščanja rude na vodni se^.fl raciji in prešli na nov n3^ izkoriščanja in predelave n0 z zgraditvijo nove flotocaje, kateri bi na kemični način *. čevali rudo od ostalih prim6^ Na ta način bodo podvojili ° stotek izkoriščanja rude in Pf daljšali življenjsko dobo rU nika za najmanj 10 let. , c. Strokovnjaki — geologi nijo, da so verjetno nove za, .'gf svinca in barita v plasteh, je sedaj eksploatacijsko Od® je rudnika: seveda bodo za potrebne geološke raziskave^ Jeseničani varčnjcjo Pri komunalni banki na ^ senicah so konec lanskega 1 zabeležili 147,900.000 din 1 -e trošniških kreditov, ki j ib najelo 2627 potrošnikov. r^°. Ismeni, da ima vsak deveti 1 kred> pri3® vs*' cT cej zniža proizvodne stroške, pa tudi izdelki so kvalitetnejši. Že samo ta dva podatka nam kažeta gospodarske prednosti daljinskega plina. O takem daljinskem plinu, ki naj bi ga proizvajal energo* kemokombinat v Velenju, pri nas že dolgo govorimo. Sedaj smo nekako pred uresničitvijo te že okoli 10 let stare zamisli Tako bo bodoči energokombinat v Velenju, ki ima zelo ugodno geografsko lego za potrošnjo mesta, našel vse več' potrošni- obrat-rudnik svinca in barita Sitarjevec. Raziskane zaloge in sam način izkoriščanja rud je temu rudniku, ki je do’ 31. decembra 1960 leta delal v okviru posavskih rudnikov svinca, cinka in barita, obetal zelo kratko življenjsko dobo. Posavski rudniki svinca, cinka in barita niso imeli sredstev za nadaljnje raziskave zalog rude, medtem ko bi krite zaloge rude zadoščale samo še za enoletno obratovanje tega rudnika. Po vsestranski analizi poslo- niški občan potrošniški V Železarni Jesenice pa. potrošniški kredit celo na kega petega zaposlenega iavca. nj Povprečno ima v . Železa , en delavec 64.556 dinarjeV sojila, uslužbenec pa celo dinarjev. Tako so potroš*1,1’ ^ krediti v jeseniški komu1*1 ^ primerjavi s prejšnjim r< porasli za 22,5 milijonov jev, kljub temu pa so se ^g. no povečale tudi hranilne 3*" ge, in sicer za 19,531.000 di3 ^ jev, tako da so vložili 173,137.000 dinarjev. Te ^eVJtt,£> povedo, da si je kljub z11? g!) večjemu prometu v trgov* precej občanov ustvarilo £ hranke. S- Tovariši iz škofjeloškega »M I Z A R J A« ZAKAJ TAKO ? Obrtno podjetje »Mizar« v gorenji vasi je v zadnjih letih svojo proizvodnjo vezalo na po-rebe Loške tovarne hladilni-ov v Škofji Loki. Zanje izde-uie]o lesena ogrodja za hladil--1. °mare, pulte in vitrine. Ker TH iz leta v leto povečuje Proizvodnjo, v »Mizarju« proiz-odnja ne ustreza več potrebam, sto so lani začeli graditi nove bratne prostore, ki bodo gotovi e letos. Tako bodo lahko zapo-shli več ljudi (sedaj jih je 26, rF^d^idevajo pa povečanje na in zadostili potrebam LTH. . _ novih prostorih nameravajo izboljšati tudi proizvodni pro-£es- Zato že sedaj nekateri spoznavajo, da jim sedanje znanje f16 bo zadoščalo za bodoči pro-jzvodni proces. Vse več je ta-"'n, ki težijo za tem, da bi svo--16 znanje izpopolnili. Tako so se trije člani kolek-viva sredi februarja vpisali v Sblo za visokokvalificirane delavce v Škofji Loki. Za to šolo zvedeli šele dva dni pred Pričetkom pouka, zato niso mo-, zaprositi za dovoljenje upravni odbor podjetja, temveč žli k upravniku, ki je z njihovim šolanjem soglašal. Toda SKUPŠČINA PODRUŽNICE ZSZ V RADOVLJICI 29 MILIJONOV brez razprave . Kljub temu, da je podružnica Zavoda za socialno zavaro-vanje v Radovljici prikazala Podjetjem važnost preprečevanja nesreč pri delu, so v mnogih Podjetjih v radovljiški in blej-*W občini na sejah delavskih svetov le formalno obravnavali ta Problem, ponekod pa se sploh niso zanimali za to, kako bi ^manjšali nesreče pri delu. Tako Se je v podjetju za vzdrževanje Proge v Lescah ponesrečilo 37 % zaposlenih. Tudi v nekaterih nrugih podjetjih, zlasti manjših, J® odstotek poškodb zelo visok. Na nedavni skupščini so zato Ponovno kritizirali odnos ObLO Radovljica in Bled, ki se za ta Problem sploh ne zanimata in ®c vedno nimajo niti ni Bledu n*ti v Radovljici inšpekcijske *lužbe. Po izračunu so ugotovili, da zaradi nesreč pri delu v ra-novljiški občini v preteklem letu izgubili 19 mijijonov dinar-«v. v blejski pa nekaj več kot 10 milijonov dinarjev. Občinski organi ene in druge občine z *oorom proizvajalcev vred niso l ulili potrebe v vsem lanskem «tu jn vse ci0 sedaj, da bi razpravljali o HTZ, čeprav je tako Predlagal zavod in tudi občinski “indikalni svet v Radovljici. N. B. 60-metrski dimnik v Konusu .. Gradbeno podjetje Ingrad iz Ce-1* J« konec lanskega leta dogra-1° nov glavni dimnik za tovarno '"J* Konus v Slovenskih Konji-'4h- Visok je več kot 60 metrov, 4150 da je za kakih 15 metrov višji ® Prejšnjega. Pred kratkim so kon-411 tudi z nekaterimi notranjimi *!i Pri oblaganju, medtem ko so *4 zunaj v gornjem delu zaradi J ?*neJ5e povezave zidu utrdili s '“lenimi obroči. Zdaj bodo morali e čeprav dobi čloVelf' občutek, da bi po vseh doseda- Ne zdržal bi primerjave nobeden od dosedanjih letnih občnih zborov Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije: letošnji je bil izredno dobro pripravljen, pa tudi dobro obiskan. Toda pri tem ne gre le za subjektivne činitelje — za izredno tehten referat dosedanjega predsednika republiškega odbora tov. Peter-nela> ki je izhajajoč iz ugotavljanja osnovnih značilnosti razvoja šolstva v zadnjem obdobju in prizadevanja prosvetnih delavcev za pospešitev tega razvoja, razgrnil pred delegati vso še neobdelano problematiko, ki v prihodnjem obdobju čaka prosvetne delavce in njihovo udeležbo pri konkretnem in kompleksnem nadaljnjem razvijanju vseh izobraževalnih ustanov, od osnovne šole pa tja do univerze. Gre pri tem tudi za objektivne pogoje razvoja odnosov v družbi in naše ekonomike na stopnji, ko se tudi pred prosvetnimi delavci odpirata dve povsem novi področji, korenite daljnosežne spremembe: to je predvsem novi zakon o finansiranju šol in novi način nagrajevanja prosvetnih delavcev. Ob ponovnem prelistavanju referata bi se težko opredelili, kaj je v njem važnejše, kje naj bi se kronist še posebej ustavil. Zelo zanesljiva pa je metoda izbora tistega problema ali dveh, o katerih je bilo skoraj največ govora tudi v izredno živahni razpravi delegatov. To živahnost smo pravzaprav pričakovali. Zakon o finansiranju šol in drugih izoobraže-valnih ustanov in nov način nagrajevanja, to sta bila osrednja problema razprave, ki pa sta med seboj tudi tesno povezana. Brez značilne mučne tišine pričakovanja nekoga, ki se bo oglasil prvi, so se vrstili govorniki. Njihova razprava je bila morda bolj sklop vprašanj, sklop nerazčiščenih mnenj, pa tudi včasih malce ironičnega ilustriranja konkretnih prilik na šolah in odnosov v kolektivih prosvetnih delavcev, katerih vzrok pa, se zdi, ni vedno le slabše razvita materialna osnova šolstva, ampak tudi nekakšno odmikanje od opredelitve, individualne ali kolektivne, do načel novega sistema delitve finančnih sredstev za šolo in znotraj šole. Manj je bilo konstruktivnih predlogov, predlogov, porojenih iz prakse. A kakorkoli že, nekaj je to vendarle potrdilo: med prosvetnimi delavci nekaj v-vre« in to je dobro, to je vedno korak naprej. Sicer pa se povrnimo k tistemu delu referata, ki se je zadržal ob teh dveh osnovnih vprašanjih. Značilnost novega obdobja družbenega razvoja je, dohodek kot nova družbeno-ekonomska kategorija in delitev dohodka kot temelj, na katerem naj v bodoče slonijo in se grade družbeni odnosi in vse naše življenje. Ce je bila ta koncepcija že doslej jasna za gospodarsko področje, je povsem nekaj novega njena pojavnost v šolstvu, kulturi, zdravstvu in podobni dejavnosti. Seveda pa izvajanje teh načel, ki se za Šolstvo konkretno odražajo v novem zakonu o finansiranju šolstva in v uvajanju stimulativnejšega nagrajevanja, v praksi ni lahko niti enostavno. To je proces, ki bo zahteval določen čas, v katerem pa bomo navezani le na lastne sile. O Ni vzrokov za pesimizem kljub težavam prehodnega obdobja Ko je tovariš Peternel obravnaval tri stališča, s katerimi naj bi prosvetni delavci in njihove sindikalne organizacije proučevali ta proces, se je najprej ustavil ob zbiranju stroškov za šolstvo. Po podatkih iz programa perspektivnega razvoja LRS v letih 1961/65 so bodo skupni izdatki za šolstvo v primerjavi z leti 1957—1960 dvignili povprečno letno za 86'/». Ni torej vzroka, da bi se vdajali pesimizmu, kljub nekaterim težavam prehodnega obdobja. Tako je na primer dejstvo, da okraji po zakonu nimajo lastnih skladov za šolstvo, v Sloveniji ponekod vplivalo, da so OLO tudi šole širšega pomena enostavno »prenesli« na občinske ljudske odbore. Taka decentralizacija je ponekod spravila občine in prizadete šole v težak položaj. V mnogo boljšem položaju so gospodarske organizacije, saj se sredstva, s katerimi razpolagajo zdaj za izobraževanje (do 1 "It izplačanih osebnih dohodkov v breme poslovnih stroškov in sredstva porabe) višja, kot so skladih za gospodarske kadre. delo malo časa, v prihodnje pa naj bi jim pri tem bile v pomoč tudi sindikalne organizacije prosvetnih delavcev. Letošnja praksa — merilo lanski proračuni — ni ustrezala. Upoštevati bi morali vrsto šole, število oddelkov in učencev, razvitost šole, kvaliteto njenega izobraževalnega in vzgojnega dela — kar vse naj bi vplivalo na kategorizacijo šol in kot stimulacija za dvig kvalitete šole kot celote. @ Vprašanje, ki je vzbudilo posebno zanimanje Tretji aspekt je delitev dohodka znotraj posamezne šole. To vprašanje vzbuja med prosvetnimi delavci še posebno zanimanje (dokazala raz-vprava!)i vendar se zdi, da ob tem marsikje niso dojeli bistva sprememb, katerih le del je tudi finansiranje osebnih dohodkov. Predvsem niso še do kraja razumeli, da novo pojmovanje izobraževalnih ustanov daje le-tem položaj samostojnib družbenih ustanov, ki preko svojih organov vodstva soodločajo o vseh bistvenih vprašanjih šole: o delitvi dohodka ustanove, delitvi osebnih dohodkov članov kolektiva, kadrovskih vprašanjih, na strokovnih šolah pa celo o učnih načrtih in programih. Pedagoško programska plat šolske reforme se razširja torej tudi na družbeno ekonomsko področje. O Dosedanji »mir« je počival na napačnih osnovah Pred vse šolske kolektive se torej postavlja vrsta zapletenih vprašanj, kako deliti dohodek bodisi od sklada ali ustanovitelja, bodisi lastna dopolnilna sredstva, ki si jih šola sama ustvarja, seveda ob pametni meri, da ob te mne zanemarja osnovne vzgojne dejavnosti. Očitna je potreba po enotno določenih normah glede števila učencev po oddelkih, števila tedenskih učnih ur, strokovne kvalifikacije za posamezna delovna mesta. Vse drugo pa je stvar pravilnika, ki ga bo napravil delovni kolektiv in šolski odbor in ki bo urejal notranje odnose na šoli. Pri izdelavi šolskega finančnega načrta je seveda treba najprej odmeriti sredstva za osnovno dejavnost šole, nato pa izdelati načrt za delitev osebnih dohodkov. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšna naj bodo merila za ocenitev vrednosti opravljenega dela. Predvsem . bi morala biti objektivno merljiva, v določeni meri pa odvisna od ocene kolektiva, šolskega odbora, organov prosvetno-pedagoške službe in podobno. Katera naj bi bila ta merila: soodločanje v delu šole kot celote; teža poslov na posameznih delovnih mestih; stopnja strokovnosti in odgovornosti, pri kateri pa formalna kvalifikacija in službena leta ne bi smela biti edino zveličavno merilo; dalje, delo na težjem delovnem mestu, v zdravju škodljivih pogojih, s prekomernim številom učencev, v kombiniranih oddelkih, preko časovne mere itd. Uspeh na delovnem mestu je bil doslej ne glede na njegovo kvaliteto plačan enako. Tu pa se začenja zdaj najbolj občutljivo področje ocenjevanja (o tem so govorili mnogo tudi delegati). In vendar se ljudje v kolektivu običajno dobro poznajo med seboj in so sposobni napraviti lestvico svojih članov po sposobnosti, marljivosti itd. (učno vzgojno delo na šoli in v razredu, prispevek posameznika k uspehom šole kot celote, sodelovanje v izvenrazredni šolski dejavnosti, lastno strokovno in družbeno-politič-no izpopolnjevanje itd.). Tako ocenjevanje bo seveda rodilo »razborite« situacije (tudi v delovnih kolektivih gospodarskih organizacij ni šlo brez tega!), toda dosedanji »mir« je pb-čival na napačnih osnovah. Tu je potrebna velika mera nesebičnosti, poštenosti, takta, hrabrosti in moralne sile. Tu se bo lahko uveljavil tudi sindikat. ^ Meril ni mogoče predpisovati od zgoraj Vrsta vprašanj pa se javlja z delitvijo. sredstev občinskih • in republiškega sklada za šolstvo posameznim šolam. Meril za delitev ni mogoče predpisovati od zgoraj, morali jih bodo najti upravni odbori skladov v sodelovanju z najširšimi faktorji, zlasti šol samih in njihovih vodstev, jih v praksi preizkusiti in izpopolniti. Letos so imeli upravni odbori za to 9 Vprašanja in lastni odgo vori Prosvetni delavci, tako ugotavljajo, so zamisel o novem finansiranju šolstva, o ekonomski osamosvojitvi šolskih ustanov, sprejeli v veliki večini z razumevanjem, saj le-ta v marsičem pomeni uresničitev njihovih starih sugestij: na primer večja samostojnost pri urejanju notranjega življenja šole. V tem vidijo možnost za izboljšanje šolstva kot svojega osebnega položaja. Ustvarjanje novih odnosov v šoli ob tem pa terja veliko naporov. To je še celo pokazala razprava, saj je večina delegatov prav o tem spregovorila: ali je prav, da šole iz razvitejših krajev enostavno pošiljajo račune za šolanje mladine iz nerazvitih občin? Ali podobno iz internatov? in drugi, šole v ekonomsko šibkejših občinah bodo dvakrat prizadete: slabša materialna baza za vzgojno delo, manjše možnosti za nagrajevanje prosvetnih delavcev. 5 e/» _ ski, ozkosrčni, — gre za oceno celotnega človekovega dela. — Potem so bili še drugačni govorniki. Bolestnost pri ocenjevanju posameznika je upravičena, ko vidijo razlike med vrednotenjem svojega dela in vrednotenjem ljudi v gospodarskih organizacijah. Ali, »nobenemu dobremu dijaku ne priporočam, naj gre na učiteljišče, ker me bo preklinjal...« Kako naj odpravimo verbalizem, ko pa nimamo niti enega kabineta! — Take ilustracije so sprožile v dvorani sicer smeh, grenak smeh, za katerim se je vendarle morda skrival nekakšen pesimizem tudi glede novih sprememb. A na ta smeh so sami reagirali, sami odgovarjali. Nevarna je ta ironija, ki je med nami. Nove spremembe moramo dojeti globlje. Njihov rastoči postopni pomen, videti predvsem v njih ekonomsko zvezo med šolo in družbo, ki mora roditi večjo .materialno bazo za šolsko reformo. Ne gre samo za denar, gre za samoupravljanje šole, za nove odnose. kvalitativne in kvantitativne spremembe na tem področju, katere poznamo. Vendar pa kljub razvoju izobraževalnih centrov, določenim spremembam v sistemu in programih strokovnih šol, razvoju različnih izobraževalnih institueij, še ni potrebne enotnosti in si- njih ne maloštevilnih razpravah in predlogih s strani različnih organizacij pa tudi podjetij tu ne bi smelo biti ve4 predsodkov o potrebi ali ne* potrebi ukinitve teh. Pri vsem tem reševanja HH stematičnosti v politiki stro- problema strokovnega izobra' | Profili in kadri v gospo-1 darskih organizacijah S seje Sveta za strokovno izobraževanje IH kovnega izobraževanja. Seveda ževanja seveda ne gre za P0* je urejanje celotnega sistema dolgotrajen proces, ki zahteva temeljitih študijskih obravnav. Občnega zbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije sta se udeležila in tudi sodelovala v razpravi tovariša Vlado Majhen in Ivo Tavčar so šole povečini linearno delile, češ, težko je s tem kaj doseči, odgovarja drugi. To ni samo stvar komisij, temveč vsakega posameznika v šoli. Že ob razpravah o delitvi 5 “V. morajo dojeti osnovne principe teh sprememb, že medtem se bo oblikoval postopoma nov odnos do lastnega dela. Ali, pri kriterijih za oceno vrednosti opravljenega dela bi morali upoštevati tudi družbeno delo izven šole. A drugi odgovarja: Ne njegovo delo izven šole, temveč delo v šoli, kjer se mora manifestirati njegova širša dejavnost. Prosvetni delavec ne more biti dober vzgojitelj, če je zaprt med štiri stene razreda. Pri ocenjevanju človeka ne bi smeli biti drobnjakar- Mnogi kolektivi še niso o teh stvareh razpravljali s svojimi šolskimi odbori. A glejte, mnogokrat so ravno v njih ljudje, ki bi znali na stvari gledati bolj široko, jih pametno reševati. Kdo so tisti, ki se danes spotikajo ob 5 ’/»? Tisti, ki vedo, da jih bo novi sistem nagrajevanja prizadel ali prisilil, da delajo bolje. Takih in podobnih razprav je bilo mnogo. Vsekakor zelo simpatično, da so si govorniki sami med seboj odgovarjali, si razčiščevali pojme in različna tolmačenja. Želimo lahko le, da bi tako nadaljevali tudi v svojih kolektivih in podružnicah. SONJA GAŠPERŠIČ Prevečkrat pa že ugotavljamo vedno iste stvari, ki zavirajo nadaljnji razvoj. Od teh je eno poglavitnih vprašanj planira- enostavljanje ali nepremišljeno prehitevanje razvoja. D® bi to delo pri urejanju sistfi' ma strokovnega izobraževanj® lahko dobilo večji razmah i” sistematičnost, je bil ustanov' ijen Svet za strokovno izobraževanje, ki se je pred dnevi sestal na svoji prvi seji P0<* vodstvom predsednika svet® tovariša Mirana Košmelja in kjer so razpravljali o že navedenih kot tudi drugih problemih strokovnega izobraževanja. Zaradi res obširne problematike niso izčrpali vseh vprašanj in je danes preran® govoriti o kakršnih koli zaključkih, za katere bo potreb' no še več konkretnejših in enotnejših stališč in predlogov Omenimo naj še, da so na sej' med drugim govorili tudi 0 razliki med strokovnim izobraževanjem in strokovni^® usposabljanjem, kar marsikdaj ustvarja zmedo in nejasnost V programih izobraževalnih cen' trov in institucij, o možnost' enotnega sistema poklicnih šol, kjer bi potem odpadi® ostro razlikovanje med vajen' skimi, industrijskimi in tehniškimi šolami, h položaju 'h problemih mladine do 18. let®: o verifikaciji posameznih P°' nje kadrov in problem izdela- klicev in drugo. Mnogošteviin® ve profilov poklicev in kadrov, in zelo različna mnenja dok®' ki morajo nastati po temeljiti zujej-0 ponovno vso težavnos' analizi posameznih delovnih vprašanj, ki jih bo moral Sv®* reševati v svojem nadaljnje!1® mest po podjetjih, smo pa danes pri tem še zelo na začetku. To gre največkrat na račun nerazvitosti tako tehničnih kot kadrovskih služb po podjetjih, ker izdelava profilov nedvomno zahteva mnogo časa in temeljitega dela. Pri tem prihaja delu in od katerih pravilne ih odločne rešitve bo v marsičeh] odvisen tudi nadaljnji razvo) in utrjevanje sistema celotnega strokovnega izobraževanj® v Sloveniji. ^ MA LA P O S L A N S K A T R IB U N A Razvoj mariborskih visokih šol naj narekujejo potrebe O Kritično spremljanje praktičnih rešitev V dosedanjem delu na podlagi predpisov zakona o finansiranju šolstva je bilo zlasti glede zbiranja sredstev zabeleženo doslej nekaj slabosti: težnja dosedanjih ustanovite- ljev, da brez temeljite proučitve smotrnosti tega ukrepa prenesejo svoje obveznosti na druge organe; nekateri občinski ljudski odbori so ob usta-sklada skupne novitvi skladov za šolstvo hoteli del bila doslej v proračunskih sredstev za šolstvo prihraniti v druge namene; mnoge gospodarske organizacije niso vedele, da lahko povečajo svoja sredstva za šolstvo tudi na račun svojih ostalih dohodkov, torej mimo tistega 1 “/» izplačanih osebnih dohodkov; do kategorizacije šole zaradi kratkega obdobja še ni prišlo; in končno, preveč se je razvila težnja nekaterih ustanoviteljev šol, zlasti v razvitejših Občicah, da enostavno z računi izterjajo odškodnino za šolanje mladine iz drugih občin, ne da bi se prej o takšnem finansiranju s prizadetimi pogovorili. • Maribor se je v poslednjih dveh letih razvil ob Ljubljani v drugo slovensko visokošolsko središče. O tem priča pet že dokaj razvitih višjih šol. ki bi se naj jim letos pridružila še šesta. In čeprav nista minili od ustanovitve prve mariborske višje šole niti dve leti, se vendarle vsiljuje vprašanje, kakšen naj bi bil nadaljnji razvoj teh ustanov in kako v prihodnje rešiti tako imenovani »študentovski problem«, ki se še posebno odraža v naslednjih točkah: nadaljnje povečanje šolskih kapacitet, knjižnice in čitalnice, študentovski domovi in slednjič prehrana študentov. Za odgovor na vsa ta vprašanja pa smo prosili ljudskega poslanca in sekretarja OK ZKJ Maribor tovariša Miloša Ledineka: Smer nadaljnjega razvoja mariborskih višjih šol bodo morale narekovati potrebe proizvodnje in javnih služb. Zato bo potrebno učne programe in načrte neprenehoma prilagajati potrebam proizvodnje ne glede na to, če le-ti ne bodo povsem v skladu z učnimi programi v prvih štirih semestrih na odgovarjajočih visokih šolah oziroma fakultetah. Višja šola mora dajati predvsem zaključeno znanje, katerega obseg in vsebino pa lahko določajo samo potrebe neposredne proizvodnje oziroma javnih služb. Zaradi tega tudi mislim, da je še preuranjeno razpravljati o tem, da bi se te višje šole razširile tudi na drugo stopnjo, to je na stopnjo visokih šol oziroma fakultet. Razširitev na to drugo stopnjo pa mora biti plod tehtnih analiz in ne samo nedokumentirana želja nekaterih. In pri odločitvi ne bodo mogli biti odločilni samo ekonomski pogoji, pri tem bomo morali upoštevati predvsem potrebe po kadru, raven strokovne usposob- ljenosti predavateljev. Mislim pa, da je danes najpomembnejša naloga upravnih vodstev in profesorskega kadra na teh šolah, da poleg svojega kvalitetnega dela na šoli tudi spremljajo in analizirajo dejavnost absolventov na njihovih delovnih mestih, da ugotavljajo, v kolikšni meri le-ti izpolnjujejo naloge proizvodnje. , Maribor je že ob ustanovitvi višjih šol. zavedajoč se njihovega pomena, nudil vse, kar je bilo v njegovi moči. Tako glede profesorskega kadra kot materialnih sredstev in prostorov. In zavedamo se, da je mariborski bazen s proizvodnimi gospodarskimi organizacijami tudi v prihodnje dolžan bedeti nad temi šolami. Hkrati pa moram tudi poudariti, da skrb za ,nadaljnji razvoj višjih šol ne more biti več stvar samo okraja, temveč tudi vseh gospodarskih organizacij in republike, saj šole še zdaleč nimajo samo ozko okrajnega pomena. Kar pa zadeva prostore, mislim, da se bodo razmere bistveno izboljšale s preselitvijo Višje komercialne šole v lastno stavbo. Pravzaprav bo ostal nerešen problem prostorov samo pri Višji tehniški šoli, ki sedaj. gostuje v tehniški srednji šoli. Delno bomo ta problem sicer rešili z razširitvijo tehniške srednje šole, vendar bo potrebno v perspektivi misliti na novogradnjo za Višjo tehniško šolo. Kar zadeva strokovno literaturo, moram reči, da se je mariborska študijska knjižnica že takoj ob ustanavljanju višjih šol in že pred tem zavedla svoje naloge v sistemu višjega šolstva. Tako mislim, da bo v prihodnje ta knjižnica lahko zadostila potrebam študentov višjih šol po strokovni literaturi. A tudi založba »Obzorja« je obljubila preusmeriti svoj program v izdajanje strokovne literature. Z razširitvijo prostorov na posameznih Višjih šolah pa bomo lahko tudi reševali problem čitalnic, saj se bo z Ljudski poslanec in sekretar OK ZKS Maribor tov. Miloš Ledini dozidavo študijske knjižnice kapaciteta ^ ne čitalnice probližno podvojila. -Stanovanjskega problema sicer ne res jemo z gradnjo študentskega doma, pač P ga poskušamo rešiti tako, da apeliramo ^ posamezne investitorje, da bi v svojih st® bab gradili samske sobe, ki bi naj bile ^ voljo študentom, prehrano študentov pa stil, uredili v okviru že obstoječih obratov drtj, bene prehrane in z abonmaji v gostinsk1^ podjetjih. Cene so primerne in vsako!®1'. dostopne pa tudi vse kapacitete še niso P\ vsem izkoriščene. Bistveno izboljšali f bomo prehrano študentov, ko bo dogral® v Mariboru centralni obrat družbene Pr^ hrane. SEJEM IN RAZSTAVA TEDEN KNJIGE Komaj dobrega pol leta je od toBa, ko so na provizoričnih poli-cah v Križankah v Ljubljani slo-Vftnske založbe prvič ponudile bralcem in ljubiteljem slovenske kbjige svoje izdaje po znižanih c®nah. in pretekli teden, ob le-tošnjem tednu knjige, smo se v Križankah ponovno srečali z vso bogato dejavnostjo slovenskega za-tožnifctva, z razliko od lani, je bil enak sej^m tudi v Rotovžu v Ma-riboru. Za popularizacijo slovenske ^hjige so taki sejmi, za katere že lahko rečemo, da bodo stalna ob-nedvomno razveseljivo dej-ltvo in marsikateri ljubitelj knjige bo spet lahko prišel na svoj ra-Cun. Ker je tudi že jasno, da so ^ sejmi prvenstveno komercialnega značaja bi bilo najbrž tudi od-Več ponavljati že lanske ugotovit-Ve» da bi si ob takem sejmu že-leli še kaj drugega kct na primer razstavo slovenske knjige in podobno, kar bi prav gotovo dalo Sejmu pomembnejšo mesto. Vsaj skromno dopolnilo letoš-ntega sejma pa je razstava perio-dičnega tiska med NOB, ki ga je 0rSanizirala Narodna in unlverzi-tetna knjižnica v Ljubljani in smo tako ob jubilejnem letu dobili kra-tek pregled tiste dejavnosti, ki poceni začetek vsega povojnega ražnja našega tiska. Razstavljavci so Poskušali zbrati čimveč posamez-nih izvodov časopisov in drugih Publikacij, ki so se tiskali v mnogoštevilnih ilegalnih tiskarnah in tiskarnicah na področju okupira- Slovenije kot tudi na osvobo-•tenem ozemlju. Teh časopisov, ki &0 nastajali pod najtežjimi pogoji * Požrtvovalnim delom grafikov, tiskarjev, razpečevalcev in drugih tako veliko, da seveda ni moč Prikazati vseh in je zato razstava Fes samo skromen prerez te dejav-Posti, daje pa dovolj pregledno sliko nad začetkom in razvojem tiska med NOB, ki je odigral iz-redno pomembno vlogo med NOB. ■^koda le, da bo razstava ostala samo v Ljubljani, čeprav bi bilo nedvomno koristno, da bi jo pre-hcsli tudi v druge kraje in tako Širšemu krogu, zlasti mladini, °mogočili seznaniti se tudi s to Aktivnostjo naše revolucionarne Preteklosti. -s Sr Prameni večeru, ki ga je ob izdaji 2000. knjige priredila v 1,0 10. maja Državna založba Slovenije je med drugimi odgo-Varjal na vprašanja tudi pesnik in pisatelj Tone Seliškar Prof. Branko Rudolf otvarja razstavo akvarela v U metnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu Stari in spremenjeni Aftntf-vri do kullurno-prosvetnega življenja UrtliitJkj v novomeškem okraju Že kar prevečkrat se marsikatero razpravljanje o amaterskem sti, tudi drugod ne bi bilo tako kulturno-prosvetnem delu začne in konča pri eni in isti stvari: pri nemogoče in nepotrebno. Tudi po-denarju. Naveličani smo že neprestanega'tarnanja in moledovanja, samezne gospodarske organizacije se pritožujejo pri nekaterih Svobodah in prosvetnih društvih. In in kolektivi nimajo povsod glu- , , , . , „ ......... . _ hih ušes za potrebe Svobod. Ka- potem se sproži dolga plejada tožb m obtožb na račun nerazume- nižarica) Senovo> termoelektrarna venja, zapostavljenosti in s tem v zvezi brezvoljnosti in opadanja grestanica sevniški kolektivi kar aktivnosti v društvih. Ne da bi zdaj ugotavljali, kdaj so take tožbe ^apQ skrbijo za svoja društva. In o nerazumevanju v resnici upravičene in kdaj se za njimi skriva vzamemo še primer Šentjanža. le bolj ali manj neelastična dejavnost posameznih društev, ki se kjer so z nabiralno akcijo med trdovratno držijo klasičnih oblik dela, čeprav zanje morda ni niti člani Svobode in prebivalstvom pogojev niti pravega razumevanja, je problem ponekod nedvomno uspeli lepo opremiti klubski pro-pereč in je odnos nekaterih občin do kulturno-prosvetnega življe- stor> 3® skoraj odveč komentar, da nja kljub potrebam po investicijah na gospodarskem področju le ®e ^ dobro voljo samih članov „ ,T. , . Svobod m s sodelovanjem med pieveč mačehovs i. Svobodo, občino in podjetji, z nji- Med področja, kjer se Svobode 9? Svobod in prosvetnih društev hovim razumevanjem, le da nekaj in prosvetna društva večkrat za- imajo registriranih, med njimi pa storiti in ne ostane povsod samo man belijo glave, kje dobiti vsaj jib 3e kar precej, ki so skoraj v pri obljubah, ki jih, resnici na nekaj sredstev za nemoteno delo, celoti prikrajšane za material- ljubo, sicer nikjer ne manjka, spada nedvomno novomeški okraj, ne dobrine. Tudi če upošteva- samo da jih potem preglasijo dru- mo manjšo gospodarsko razvitost g^bolj ali manj upravičene po- okraja, lahko nekatere primerja- trebe ve med občinami le služijo kot Svobode in prosvetna društva dokaz, da je včasih res nerazu- , , . , mevanje tisto, kar onemogoča de- sextako v novomeškem okraju le lo Svobod, posebno ker temeljijo P°easl prerivajo naprej in njiho- proračuni občinskih svetov Svo- va aktivnost ne dosega takih us- bod vsaj po večini na konkretnih pehov, kot bi jih lahko. Marsikje programih, kar nedvomno pred- se tako vse vrti v starem tradi- stavlja pozitivno prednost, ki jo eionalnem okviru, kjer najbolj marsikje drugod še niso dosegli, navdušeni entuziasti vsemu na- Tako so n. pr. gospodarsko kljub le spravijo na oder to ali močnejše občine kot Videm-Kr- ono igri sodobnejšega utripa pa ško, Črnomelj in Novo mesto do- . T^V i_. y , , , delile lansko leto občinskim sve- nl' K,lu^in so, Se vedno bele vrane tom 80.000, 50.000 in 350.000 di- — nltl !0 Jih m — čeprav je za- narjev, mnogo slabša občina Žu- nimanje zanje povsod, tudi v žemberk pa 180.000 dinarjev. Tudi manjših krajih. V Žužemberku, letos ne kaže dosti bolje, razen v Senovem, Šentjanžu in še kje so Novem mestu, kjer so odobrili se kar lepo uveljavili. Drugje pa okrog 1,500.000 dinarjev, čeprav zaradi, stalnega refrena; ni pro- gospodarski položaj občine letos st0rov, ne pridejo dalj od želja, ni nič bolj rožnat kot lam, spre- čeprav bi ^ spet z večjim razu_ r ^^0”™.»“,”° S morda .e še mar«e nja, kar morda, v okviru možno- nasel skromen prostorček. (V Trebnjem so na primer že imeli nekako rezerviran prostor, pa so se na občini raje odločili za novo gostilno — je ta res najbolj potrebna?) Ob vsem tem seveda zdaj ne gre ogorčeno pokazati na nekoga: Ti si kriv! Gospodarske potrebe lahko v resnici zasenčijo in pre- glasijo klic Svobod in prosvetnih ^ar koli govorimo o sloven- vsak dan več. Seveda tudi druge ljubljanskih gledališč brali po- nS^ovolj^akdv^pflTska^u n Založniški dejavnosti, skoraj stroke: leposlovje, znanstvena de- samezne odlomke iz del, ki jih je raznih. oblik pomoči. Zlasti sta 6 Moremo skopariti s pohvala- la, umetnostna dela, slovarji, mu- založba izdala, prisotni pa so bili pomanjkljiva vpliv in prizadev-kar se tiče števila iz- zikalije in drugo ne bodo zane- Uldi nekateri avtorji, med njimi ^slmo3 registra°- let knjig v Sloveniji. Prav ob marjene in bodo nadaljevali tudi France Bevk, Tone Seliškar, No- tor kuiturnega življenja nekega j Qšnjem tednu knjige pa je z že dobro poznanimi zbirkami, vak Simič iz Zagreba, Miško kraja? Ali se ljudje v njih dovolj JMa ena naivečiih slovenskih kot 30 Zbrana dela klasikov slo- Kranjec, Boris Pahor, Alojz zavedajo svoje vloge? Skoraj ne-j5!0Žb> Državna založba Sloveni- venske književnosti, Svetovni ro- Gradnik, Mihajlo Lalič iz Beo- ^šSno ^delo^polam^fh ^Pomemben jubilej. Njena zad- man, Moderni roman, Kultura in grada, Aco Šopov « Skopja, Ja- svPetov občinski svet za kulturo ” ” ' " imel n. pr. od tega sta bili SLOVESNOST V DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Dvatisoča knjiga s.a izdana knjiga, monografija o zgodovina, Popularna medicina, nez Menart, Tone Pavček in Via- v No vem ~ mestu je , 0venskem slikarju Ivanu Gro- Tokovi časa — prozna in pesniška dimir Kavčič, ki so tudi odgovar- lani vsega 4 seje, od U iu> je namreč že dva tisoča dela mladih slovenskih avtorjev, jali na nekatera vprašanja o svo- 2 nesklepčni, čeprav je toliko pro-i?3 v 15 letih obstoja založbe. Kiosk - cenene žepne izdaje jem delu in o kulturnem življe- ost^rravnodušni^-" novomSka avomno številka, ki že sama priljubljenih in popularnih del nju pri nas. Za ta večer je bilo Svoboda ni dobila n. pr. lani niti V3 sebi p0Ve dovoli ■ vsak tretji različnih avtorjev, ki so si pri- veliko zanimanje in je bila vite- dinarja, novomeška knjižnica je C noVa knjiga. Med to množico dobile že zelo širok krog bralcev ška dvorana v Križankah prena- na "veliko^. kraja°f J g s skupno naklado okrog 12 - m druge. Zelja založbe je, da polnjena z obiskovalci. Čeprav se pogovarjali L se, zapisnik šel ulonov so zastopane prav vse se s svojimi izdajami čimbolj je program zaradi prisotnosti av- na občino, še nekaj osebnih pogo- približa potrebam in željam bral- torjev in pestrosti njihovih odgo- vorov, vsega skupaj pa ni nihče resno upošteval. Predsednik sam je izjavil, da mu sploh nihče ni *■■■■■» StfoVp UčKr, * na3večji del pa odpade na , „ DeKike in nrimrnii«* kipr ip cev vseh poklicev in tako nada- vorov razlikoval od podobnih li- odigrlTpS PosJo liuje svoje dosedanje uspešno terarnih večerov, pa lahko zame- ^^^p^aprav^dbia v 6rnbno vlogo Tudi v bodoče delo. rimo prirediteljem slab izbor ne- in nihče se ni brigal za delo sve- r~ “ i his ’ P° katerih je povpraševa- posebno prireditvijo, z literarnim > J dobri zamisli |0ge -n rnnenja prebivalcev ob- Oeg Za.rad' vedno širšega strokov- večerom v ljubljanskih Križan- ustvarilo nekoliko slabši vtis pri čine. 311 splošnega izobraževanja kah. Na tem večeru so igralci pos u a ci , —V Razstava akvarela v Slovenjem Gradcu Slovenjgraški umetnostni paviljon v teh dneh: Kulturno-pro-svetni svet Jugoslavije je s pomočjo UNESCO pripravil razstavo akvarela. Dovolj spreten likovni pedagog lahko ob tej razstavi pove prav vse o akvarelu. Lahko se razgovori o starih kitajskih in japonskih akvarelistih, lahko pripoveduje o njihovih umetniških nazorih, o izredno visoki stopnji tehnike podajanja, lahko spregovori o načinu njihovega življenja, o etičnih in estetskih normah tedanjega sveta, ki se tako zelo očitno odražajo tako v motiviki kot v načinu podajanja ter v izredno bogati paleti barvnih odtenkov. Lahko govori o umetnosti Turnera, Dela-croixa, Daumiera, Maneta, Degasa, Cezanna, Gauguina, Van Gogha, Chagalla, Miroa in Picassa. Lahko govori o vseh onih svetovnih mojstrih, katerih dela so razstavljena na tej razstavi, lahko spregovori tudi o umetnosti tistih, katerih dela bi prav tako morali videti na razstavi, a jih je moral organizator izločiti zaradi teh ali onih vzrokov. Zato tudi ni čuda, da je ta razstava že v nekaj dneh privabila v slovenjgraški umetnostni\paviljon tolikšno število obiskovalcev. Izredno uspele reprodukcije, ki jih skoraj v ničemer ni moč ločiti od originalov, namreč omogočajo, da si vsakdo lahko ogleda umetnine v vsem njihovem žaru, pa čeprav so njihovi originali ostali v pariških, londonskih, amsterdamskih, dunajskih in kdo ve katerih galerijah, muzejih ali privatnih zbirkah.. Vsakdo lahko podoživlja vse tiste vrednote, ki bi mu sicer ostale prikrite ali pa jih je doslej lahko samo slutil ob nekaterih bolj podpovprečnih kot povprečnih reprodukcijah. In zato ne bo odveč, če zapišemo, da bi se morala ta razstava zaradi svojega izrednega umetniškega pomena ustaviti prav v vseh slovenskih galerijah in razstavnih prostorih. S. B. »Pot v visoko družbo« Glavni junak tega angleškega filma je svoj namen dosegel, zmogel je pot od nepomembnega občinskega uradnika v visoko družbo; film, ki to njegovo pot prikazu jejL pa. Je ostal na pol poti. Ta Jiirri je ostra, v svojem realističnem prikazovanju razmer, odnosov, značajev, intrig, krutega boja med angleškimi »gornjimi desetimi tisoči-, neusmiljena obtožba družbenega reda, v katerem človek človeku volk. Hkrati pa je tudi sentimentalna, osladna, preveč na naključjih zgrajena zgodba po meščanskem okusu. Prav zanimivo je gledati, kako sledijo prizorom in celim sekvencam, ki so umetniško močne in prepričljive, ohlapni in osladni, zgolj fabulativno zanimivi deli filma. Na kratko: neizčiščen film, neuresničene, ne do konca izkoriščene možnosti. -šn Festival študentov glasbenikov Te vrste festivala prirejajo študentje vseh štirih jugoslovanskih glasbenih akademij — vsako leto v enem izmed njihovih središč. Prvi koncert, s katerim se je festival pričel (9. maja, Velika dvorana Slovenske filharmonije) je izpričal slab obisk, a visoko kvaliteto. Kar zadeva obisk: ta je zadnje čase pri nas že kar simptomatičen. Zato ga ni povzročila zgolj slaba reklama, ampak še cela vrsta vzrokov, med katerimi vseh verjetno niti ne poznamo. Kako je na primer mogoče, da dijaki naših srednjih in nižjih glasbenih šol ne obiščejo koncertov svojih starejših vrstnikov? Kako je mogoče, da ni" med obiskovalci niti enega obraza, ki bi ga lahko prišteli med »standardno- koncertno občinstvo? Kako je mogoče... da še precej je takih vprašanj. In zato bi bilo vendar dobro v doglednem času poizvedeti, kakšna je te vrste vzgoja na naših glasbenih in splošnih učnih zavodih, kakšna je konec koncev mentaliteta vseh tistih, ki so jim koncerti namenjeni. Saj menda nihče od nas ne verjame, da je mogoče vzgajati in obdržati kulturno raven s koncerti brez občinstva. Absurd je toliko večji, ker so bili nastopi mladih glasbenikov ne samo skrbno pripravljeni, temveč v nekaterih primerih resnično kvalitetni. Vsaj toliko kvalitetni, kot pre-nekateri nastop »znanega- imena! Povrhu je bil tudi spored izbran z očitno težnjo, izogniti se razhojenim potem romantike. Programska knjižica nas pouči, da v nobenem izmed treh koncertnih programov niso zastopani Chopin, Schumann, Lizst... zato pa je mnogo Beethovna, ’ baročnih in zgodnjeklasicističnih mojstrov, nekaj domačih imen ter nekaj velikih sodobnih ustvarjalcev. Ta odločni premik v okusu in stremljenjih doraščajočih reproduktivcev obljublja — upamo — v bodočnosti nekaj (že zelo nujnih) sprememb v našem glasbenem življenju. Že zato zasluži letošnji festival vso pozornost kulturne javnosti. Ne smemo pa pozabiti tudi nekaterih nastopajočih, ki so nas s svojimi interpretacijami resnično prepričali: pianistka Vera Miletič in Nikola Račkov iz Beograda, komorni trio (Vesna Ritsrman, flavta — Branko Mlakar, oboa — Arleta Ambrožič, klavir) iz Zagreba ter harfistka Stefica Žužek in klarinetist Alojz Zupan iz Ljubljane. -i ZATIŠJE NA LAOŠKI FRONTI Ženeva je pripravljena za začetek konference o Laosu, čeprav še ne vedo, ali se bodo predstavniki 14 dežel sporazumeli o tem, če konferenca v resnici bo. Ta negotovost izhaja s stališča ZDA, saj je izjavil predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, da je resna možnost, da bi ZDA sploh ne sodelovale na konferenci. Pričakujejo namreč dokončno poročilo trojne komisije za kontrolo resničnega premirja iz Laosa. Komisija je menda že poslala v Ženevo brzojavko, v kateri piše, da so topovi v Laosu v resnici utihnili. Po prvem sestanku Gromiko-Home se le-ta nista mogla sporazumeti glede začetka dela razširjene mednarodne komisije o Laosu. Pravijo, da bodo to poročilo, ki so ga menda že prejeli iz Laosa, najprej poslali v London in Moskvo, potem ga bo šele prejela Ženeva. Poudarjajo, da bi le-to utegnilo odložiti začetek konference, in sicer na ponedeljek ali na začetek prihodnjega tedna. Kakorkoli že, v Ženevi in po drugih glavnih mestih držav udeleženk vladata znana nestrpnost in nervoza, ki sta značilni za čas pred začetkom takšnih mednarodnih konferenc. vanove čete, ko so se umikale. To dolgočasje je nekoliko raz-Nesreča je tod, da je bil ubit bijal prejšnji teden skoraj vsak-tisti, ki jih je zakopal. Minulo Janji obisk Nosavanove vojaške nedeljo smo od tod evakuirali 10 delegacije za razgovore o preki-vojakov, ki so imeli razmesarjene nitvi ognja General g šestimi de_ hriba, pod hudim soncem in legati je prihajal s helikopter-)ou nuuim ^em ge SpUggaj na ravnino vrh POG i i i vi 1 , . ht*iKa tot* tm-»tr^Ta I r\t*avro nrav- Reka, ki leno teče skozi dolino, obraslo z džunglo, deli borce Patet Laa od skupin uporniškega generala Nosavana v opu-stošenem mestecu Hin Hepu, v katerem so minule dni govorili o ukinitvi front v Laosu. V ne- markacijska črta, kjer se je končal boj, zabeležena z rdečimi in belimi zastavami, so se obe Strane sporazumeli, da se lahko vojaki v reki kopajo. Vojaki v reki tudi polnijo svoje čutarice. Nosavanovi vojaki in novinarji noge.« Na vrhu tropskim SOuv^JLU ii_i .umevni i -i i vi drevesi, je vkopanih nekaj dese- hnba [er povzročal prave prav-tin Nosovanovih vojakov. Tu je cate oblake prahu. Postopek je veliko rovov, zaklonov in bun- bil skoraj vedno isti. Poveljstvu kerjev. To je prava trdnjava, Patet Laa so-pošiljali sporočila čeprav vojaški strokovnjaki pra- Prek re^®’ običajno v ovoju levijo, da bi jo lahko obšli, da bi telske poste. Po nekaj taksnih jo lahko izolirali in prepustili obojestranskih stikih določajo topništvu. cas za sestanek. Oticiiji se paz- 1NT ’. , . v. - liivo spuščajo po rebri, ki je po- Na tej strani življenje teče: kJrita/minaJmiPStopajo prek mo-vojak! kopljejo nove bunkerje, ki je dinamit razklal, perejo perilo ob reki, ponoči in VZpenjajo se prek strmega obrež-podnevi hodijo v patrulje m j/reke in previdno tipajo v Vas. kontrolirajo, kako daleč za nji- Nenadoma se ustavijo pod nekim mi operirajo vojaki gibanja Pa- drevesom in čakaj^ oficirji tet Lao. Patet Laa pridejo v temnih uni- Vsako jutro kuhajo v velikan- formah. Stopijo jim nasproti. Po skih loncih riž. Tudi svežo ze- poldrugi uri se vračajo. Na nji-lenjavo imajo, jajca, rdeče pa- hovih uniformah in čepicah je prike in kokoši. Vsak četrti dan videti, da jim je znoj prebil tka- pripelje tovornjak živo tele, ki nino. Poročajo, da so se prisrčno ga čuvajo, potem pa zakoljejo, pogovarjali, vendar da so dosegli di nekaj ljudi. Neki ameriški ka- spečejo in sekajo z bajoneti na samo majhen napredek. Navad- petan je rekel: »To so ameriške kose. Muhe so povsod. Povsod no je to tisto poročilo, ki je ti- mine, ki so jih zakopale Nosa- tod so higienski pogoji zelo slabi, pično zdaj za to deželo. kih ozirih daje položaj v Hin se prav tako kopljejo in polnijo Hepu sliko, kako se zdaj prav- kovinske čutarice. Sovražnosti ob zaprav odvijajo dogodki v Lao- tej reki ni. Ni pa tudi prijatelj-su: počasi, konfuzno, v. tonu ob- skih pozdravov. zirne varnosti. Samo območje je dovolj pisano za kak hollywoodski film: od Casa d0 casa moc planine so obrasle z zeleno dznn- j ,• i i v , ^ l-r.™« glo, ki se spušča do plitke reke, det’ kaksno temno umfomo ki deli majhno število kolib Obrežje, ki ga držijo čete Patet Laa, ima skrivnostno podobo. Ne vidijo se položaji topov in od časa do časa je moč vi- sencah, ki jih mečejo zapuščene Ki uen majimo sievno Kuno, hiše. V mraku se zasvetijo ognji, zgrajenih iz bambusa in pokritih dim pa se počasi \z vafcTso zbežali.SNekf v"sok L^st, džu^le in se vi]e ob strufJ re;ke-ki so ga zgradili iz kamna in le- Nasprotno pa je na obrežju, sa, štrli v nebo, kajti uporniške ki Sa držijo čete generala Nosa- čete so ga, ko so se umikale, vrgle z dinamitom v zrak. Čete vana, vojaško taborišče, napravljeno v zahodnem stilu. Ob Nosavana, ki so se prejšnji me- obrežju reke in med hišami je sec umikale, so piav tako uničile samo nekaj izkopanih rovov. Med • ’ y ! * 1 1 > • njimi neki hrabri trgovec proda- ja tobak, toplo japonsko pivo, sodo in laoške cigarete. Strmo obrežje je pokrifo z bodečo, žico. Vsakdo vas bo opozoril, da je streljaj od tod minsko polje. V Na drugi strani reke, približ- njem je okrog 9000 manjših min, no 50 m od tod ždijo vojakicgi-.-ki- preži jo. da človeku odbijejo banja Patet Lao. Čeprav je de- nogo, večje pa lahko ubijejo tu- nizek začasni most, tako da je od njega ostala samo ozka brv za pešce. To je zdaj fronta in na tej črti se bo začel boj, če ne bodo dosegli sporazuma o premirju. Premier Fidel Castro razčlenjuje pred TV kamerami strategijo upornikov v napadu na Kubo \A1B0LI TRIGICM VOJNA NAŠEGA CASA »NIKDAR SE NE BOM ODREKEL TEJ POLITIKI!« Zdaj, ko se je skoraj že vse poleglo od nedavnega upora ge-ne/ralov v Alžiriji in ko čakata dva izmed njiju na obsodbo, se v tej naši kroniki dogodkov o tej vojni v severni Afriki vrnimo za približno poldrugo leto nazaj, ko so novinarji v svoje redakcije takole sporočili: Pariz, 24. januarja — V predmestju Alžira je prišlo včeraj popoldne do prvih bojev med francoskimi četami in kolonialističnimi demonstranti, nasprotniki alžirske politike Charla de Ganila. Poročajo, da je kolona, ki jo je sestavljalo več tisoč francoskih kolonov — veleposestnikov, prišla pred Al-žii iz Bab el Ueda. Kolona je razbila barikade padalskih čet. Pri teh neredih ob vhodu v mesto Alžir padalci niso uporabili orožja, čeprav je vladni generalni delegat v Alžiriji Deluv-rier neposredno pred tem izjavil prek radia, da bo »armada izvršila svojo nalogo.« Dan kasneje je francoska vlada sklenila, da bo kar se da hitro vzpostavila red v uporniški četrti Alžira. Zaradi omahovanja v prvih urah, je upornikom uspelo, da so se okrepili v svojih zabarikadiranih ulicah in poslopjih. Dogodki so se po tem vrstili s filmsko hitrostjo. Predsednik vlade Debre je neopazno odšel iz svoje predsedniške palače in z letalom odletel v Alžirijo. Navsezgodaj se je vrnil v Pariz. Ponoči je v Alžiru imel nekaj sestankov z generalnim delegatom vlade, glavnim poveljnikom francoskim sil generalom Challom' in številnimi drugimi generali in narodnimi poslanci. O svoji poti je Debre takoj poročal generalu de Gaullu. Z njegovo privolitvijo je po tem spregovoril po francoskem radiu in v glavnem ponovil osnovne teze francoske politike v Alžiriji. Pri tem je označil za »biezsmiseln zdajšnji uporniški poseg«. V njegovem apelu je Debre posebno poudaril in razvil tele misli: načelo sa- panje je zdajšnji upor, ki se lahko spremeni v katastrofo; še letos se bo v Parizu začel razgovor z »izbranimi alžirskimi predstavniki o prihodnosti Alžirije«; sklep: ničesar od tega ne bo mogoče, oziroma vse je lahko izgubljeno, če ne bo reda in miru. To je naloga in dolžnost vsakega izmed nas! Po zadnjih poročilih iz Al- ALŽIR — Francoski vojaki v pripravljenosti za vsak primer. moopredelitve in svoboda misli ostaneta; potrebno je ohranili mir in se boriti proti terorizmu Alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja; francoski interesi v Alžiriji so preveliki, da bi vlada mogla pomisliti, da bi zapustila severno Afriko; tisti, ki se v Alžiriji počutijo Francoze, bodo to tudi ostali; kampanja laži je deformirala cilje francoske vlade. Rezultat te kam- žirije dve skupini močno oboroženih upornikov pod vodstvom kavarnarja Ortiza in študenta poslanca Lagaillarda, približno 2000 ljudi, že tretji dan taborijo pod milim nebom za dobro grajenimi barikadami. Več tisoč simpatizerjev jim neprekinjeno nosi hrano, obleko in orožje. Obkroženi so s čvrstim obročem padalcev, ki niti ne poskušajo, da bi ovirali ti- ste, ki jim nosijo klobase, kavo, čaj in slaščice. Neki poročevalec je to stanje opisal kot »vzdušje, ki je podobno pravemu pravcatemu pikniku, če ne bi bilo v resnici tako resno.« V nekaj mestih je prišlo do desničarskih demonstracij, v katerih so udeleženci izražali solidarnost z uporniki. V vsej Franciji pa sta red in mir. Vsi javni shodi, manifestacije in demonstracije šo prepovedani. Policija straži vhode ministrstev in javnih poslopij. V središču Pariza in v študentski četrti dan in noč dežurajo tovornjaki s policijo. V tem zatišju na ulicah pa so politične organizacije druga za drugo objavljale svoja stališča. Ogromna večina je za politiko generala de Ganila in proti »kriminalni neumnosti« upornikov. Doslej generala de Gaulla podpirajo naslednje organizacije: Socialistična stranka, Narodno republikansko gibanje Paula Renoira, sindikalni centi i Generalne konfederacije dela, krščanski sindikati, Avtonomna socialistična stranka, Unija socialistične levice, Centralni komite KP .Francije in številne druge levičarske organizacije. Proti generalu de Gaullu in za upornike pa so se javno izrekli voditelji skrajne desnice z Georgesom Bidaultom na čelu. V petek. 29. januarja, je predsednik francoske republike Charles de Ganile nastopil pod reflektorji televizije v uniformi francoskega generala in ukazal francoski armadi, da se ne sme »niti pasivno« pridružiti upornikom. »Red moramo vzpostaviti za vsako ceno!« General de Ganile je označil voditelje upora kot »krivce, ki sanjajo o tem, da bi nekega dne postali uzurpatorji.«. Od francoskega naroda je general zahteval »polno podporo ne glede na to, kaj bi se zgodilo.« Predsednik francoske republike je spet izjavil, da je politika samoodločitve za alžirsko ljudstvo edina možna politika, edina politika, ki je dostojna Francije. Rekel je: »Nikakor se ne bom odrekel tej politiki!« Predsednik de Ganile je priznal, da določeni elementi v armadi smatrajo, da je alžirska vojna njihova vojna in ne vojna Francije, in da mislijo, da imajo pravico, da vodijo svojo politiko. Ko je govoril o njih jim je rekel: »Vašo misijo ni moč razložiti. Vi boste morali poslušati Krancijo. Jaz sem tisti, ki ima usodo Francije v rokah. Vsi francoski vojaki morajo biti poslušni. Upam, da bodo to storili, kajti rad jih imam. Imam polno zaupanje v generala Challa in v Deluvrie-ra, ki predstavljata Francijo v Alžiriji!« General de Ganile, ki je vse to govoril s povzdignjenim glasom, je svoj govor zaključil z besedami; »Živela Francija, živela republika«. Za Francijo in za Alžirijo pa je bil petek 29. januarja mogoče najbolj neugoden dan: negotovost je izigravala ljudi, ki so bili na milost in nemilost izročeni času. Upornika Ortis in Lagaillarde sta venomer nesramno žalila osebnost francoskega predsednika republike. u, (Se nadaljuje) _ gledni komentator LipP' man upravičeno primerja kU' bansko pustolovščino z nesrečnim anglo-francoskim dejanjem leta 1956 v Suezu in zahteva, naj iz nje potegnejo konsekvence, se pravi, naj se krivci umaknejo, dežela pa naj se vrne na pot, s katere je bila zavila P° njihovi krivdi. Prav takšnega mnenja je tudi eden vplivnih senatorjev. Kakor kaže, števila teh glasov narašča, kar opravičuje upanje, da bodo našli iz* hod iz sedanjega neugodnega položaja v resnični streznitvi b* ne v ponovitvi avanture. V določenem smislu je takšen razvoj omogočilo — in tudi narekovalo njegovo nujnost -* trezno stališče kubanske vlade, ki v teh trenutkih dokazuje čut politične odgovornosti s tem, da PRILOŽNOST ZA PREOBRAT javno ponuja Združenim državam Amerike, naj bi ta vprašanja uredili z neposrednimi pogajanji. Izbor sedanjega trenutka za takšno kubansko pobudo je zares posrečen, zakaj če lahko karkoli omogoči, da bi se ZDA sprijaznile s posledicami neuspele avanture, bo to mogoče doseči s konstruktivno, preudarno in neposredno ponudbo Kube, da bi se obe deželi pogovorili na enakopravni osnovi. Tak izid narekujejo elementarni interesi obeh strani P® tudi Ustanovna listina ZN, sta jo podpisali obe deželi, razen tega tudi odgovornost Zh svetovni mir. Sploh pa ni razumljivo, kako da v minulih dveh letih ni prišlo do pogajanj med tema sosednima deželama. Konkretni sporni problemi, na primer odškodnina za nacionalizirano ameriško premoženje na Kubu so prav takšni, kot so bili v odnosih med mnogimi drugimi deželami, ki pa so jih navse-^ zadnje le uspešno uredile v zadovoljstvo vseh prizadetih. Tisto, zaradi česar so ZDA kakor same pravijo, najbolj zaskrbljene — problem njihov* varnosti in varnosti zahodni poloble nasploh — dejansko ne obstaja kot problem. Kuba 711 niti vojaško niti politično vezana na kak sistem, ki bi ogroža1 obrambo ZDA ali poloble. Prav tako si ni mogoče predstavljata da bi mogla storiti kaj takega ta mala dežela, katere prvi in najvišji interes mora biti ^ očitno tudi je — ohraniti mi^ in pridobitve revolucije. Vprašanje zase pa je, če razumej0 ZDA pod pojmom lastne področne varnosti nekaj druge ga in če si jamstvo za varnost predstavljajo kot popolno nad^ zorstvo nad politiko in življe- njem Kube. V tem primeru šča za opravičilo bi zo- ne šlo za varnost, temveč težnjo, doseči pod tem izgovorom povsem drugačne cilje. Kubanska vlada upravičen0 poudarja, da mala Kuba noc in da tudi ne bi mogla, čepro bi kaj takega hotela, kakor ogrožati varnost, razvoj ali j71" terese in pravice sosednih deze ’ najmanj pa ZDA. Kuba doslej zares ni storila ničesar, kar ® dokazovalo nasprotno ali kar 0 upravičevalo sume ali bojaze ZDA. Če je temu tako, se °e spor omejuje na nekaj m-aterint^ nih problemov, kakršne so^ odnosih med deželami že tokrat uspešno rešili, in mora še na to, da se ZDA nočejo 1 ne želijo sprijazniti z obstoje . zares neodvisne dežele v svol soseščini, prav kot zahtevajo ^ di nekatere druge velesile zas^ priznanje posebnih pravic * privilegije v svoji okolici, seV,. da v škodo sosednih, zlasti s manjših dežel. Dandanašnji pa to ne zad° takšne al. vojaške invazije ali interne^ cije, zakaj čeprav je morda lan ko ubrati takšno pot, je v n. šem času težko vnaprej vedm kam bi pripeljala takšna P0/ Kubanska pustolovščina na Pf* mer je imela povsem določen ' ne ravno ugodne posledice v o° daljeni Indokini, kjer je zara nje zagrozila nevarnost p^0'. devanju za ublažitev laoške kr\ ze. Če bi kubanska avantv' trajala dlje časa, je vprašanj ’ kakšen bi bil odmev v druPL delih sveta, predvsem na j točkah, ki so že same po °e rnri kriz in spopadov. Zaradi vsega tega lahko nP° mo, da ZDA ne bodo gluhe ^ pametne ponudbe in pozive Kube ter da bodo imele dov® moči, da bodo sprejele izprož0 roko in se odločile za preua° na, neposredna pogajanja, bodo na enakopravni ' osn° zglajeni, spori in sumi.v stranskem interesu in tudi interesu svetovnega miru. Jure PutniK _T ‘E L E $ N A V Z G 0 J A - Š P O R T •oddih v naravi...« Ni prvič, da so priredili iz-e{- Izlet v naravo. Izlet zato, ^ bi se člani kolektiva pod kriljem gora ali tam doli °b spenjenih morskih valoma spočili od šestdnevnega rnenja strojev, od mestnega nru-Pa, od napornega dela ... “Nič ni tako koristnega za človekov organizem kakor u°čitek v naravi!-« poudarja- jo organizatorji teh izletov Z1 se potem sklicujejo še na s® tisto, kar so naredili za ^kreacijo v sosednem podje-]u- In ker sindikat in organi klavskega samoupravljanja aocejo zaostajati za drugimi, ayadno ne skoparijo ob do-ocanju sredstev, ki naj tudi "■nhovim članom omogočijo Počitek v naravi. -■Pva avtobusa, polna izlet-j kon, sta veselo hupala po ePi asfaltirani cesti v ne-djsko jutro in požirala ki-ornetre. Na strehi pod skrb-o zategnjeno plahto so podkovali sodčki in pletenke. °krat je bila ta embalaža Pfazno; včasih pa je tudi Polna. To je odvisno od tega. se kateri košček »narave« so ‘na, Potem so sodčki polni Šel e na povratku, sicer pa je dn° obratno. Ker pa orga-*at°rji izletov, kot že reče-i • niso začetniki, se puščav ®2 vinogradov, če se le da, °0ibajO! oh-i°tern Varajo odojka in ga kai-° zalivajo z žlahtno mco, ki kmalu sinhroni-C zazglašene glasilke v mi-v^no in stilno ubrano go-, niško melodijo, zateglo in n°’ ■ - ki ne utihne ^e“> dokler kdo njih hrope, iim bila je rekreacija advse draga!« kar-a ,Tn‘2'0 romajo novi bo-?, l> jeziki se zapletajo, na-davljajo; nikogar pa ni, ki nazdravil sindikatu in ki dnernu odboru podjetja, bl dvignil čašo in dejal: imenu vseh tistih, ki v fjjJ starlji zabijamo tisočake, čin Uslvarjene z znojem vseh lkrn°V kolektiva, hk, obljub-Pro bomo jutri junaško najnašaZi mačka! Naj živita čitnl rekreacija in po- k v naravi!«' ^EVIIKI; GOVORIJO nasr°'virno’ da je smučanje Tak nacionalni šport št. 1. p0r 0 Pravimo. Številke go-ge drugače. Takole govore: Čar,-L res' Organiziranih smu-8o,q0? ie 15.140 (pa še kakih nje neorganiziranih). Za-nhkkrbi 1 plačan strokob-tekvi ln 654 amaterjev. Za 230.000 dinarjev, v iei}' rji65 Pa 5,987.000 dinar-nkrati predvideva načrt kovnt1965 6 Plačan Carsk?hk°V in 8 novi Tat PT09■■• sPort 1° torej naš na {^PdP-iziranih no ’a pu.5987- Zanje 6$ „lana strokovr *e r, ZbTUKUV !!? hačr]ri“teriev- Pe' ^-o u , Predvideva 'i letu,!! 1961 20 n 1965 Pa 34 - io leto Hkrati l >w!985 15 l0nšč nnkov in ne7s°£akor zanim: d ^to, ker se ci°naini 3.e nogomet ‘ni šport žt. j Letošnji pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« se ni odlikoval samo po rekordni udeležbi, ampak tudi po brezhibni organizaciji. Najhujše borbe za prva mesta so bile že med znanimi ekipami Zveze borcev z Vrhnike, Jesenic in Domžal ter med ekipami atletskih in smučarskih klubov. — Lovorike so pobrale najboljše ekipe, vendar pa ni manjkalo presenečenj. — Veličasten zaključek tradicionalnega Pohoda ob žici je bil na centralnem stadionu ob Titovi cesti, kjer je bil cilj štafetnega teka mestnih reprezentanc in malega maratona. POHOD TOVARIŠTVA IM SPOMINOV Mnogi tekmovalci so prispeli v Ljubljano že prejšnji večer, še več pa se jih je pripeljalo z avtobusi in kamioni šele zjutraj, tik pred startom. Jutro je bilo hladno in deževno, in prav to je še bolj spominjalo na težke partizanske dni. Marsikoga so skrbela razmehčana tla in ph temni oblaki, s katerimi je bilo prepredeno nebo. Posledica tega je bila, da smo pozneje videli na progi precej udeležencev pohoda z dežniki v rokah. Pred najtežjo nalogo so stali udeleženci tekmovalnega pohoda. Čakala jih je 25 km dolga pot, ki se je približno na sredini povzpela na vrh Golovca, potem pa se je spustila navzdol do Rudnika in nadaljevala pot proti Barju in Ljubljanici. Tudi letos so postavile enote JLA čez Ljubljanico pontonski most, ki pa je bil letos tako širok, da so lahko tekmovalci tekli čezenj vštric. Najhujša borba za prva mesta je bila med že tradicionalnimi favoriti ekip ZB in raznimi športnimi klubi. Ekipa atletskega kluba z Jesenic je zmagala le z minuto prednosti pred smučarji Enotnosti iz Ljubljane, ti pa so bili le za nekaj desetink sekunde pred ekipo Triglava iz Kranja. Da, tu so bile sekunde in desetinke odločilnega pomena! Ekipa ZB z Jesenic je premagala Vrhničane, ki so veljali za favorite,. Na Trgu revolucije, kjer je bil cilj tekmovalnega pohoda, sem opazoval ekipe, ki so prihajale na cilj. Favoriti so se takoj pričeli zanimati za čas in računati, kdo je njihov najresnejši tekmec, sicer pa zadnji finiš v cilj ni silno utrudil le povprečnih ekip, temveč tudi take, v katerih so bili znani atleti, kot Cveto Pavčič, Jaka Reš in drugi. Prizori na cilju so se ponavljali. Objemanje srečnih tekmovalcev, potem še nekaj korakov do deklet. ki so jemala tekmovalne številke, in že so se umaknili novim ekipam, ki so skoraj brez presledkov prihajale v cilj. Tu- di medicinske sestre niso bile brez dela, kajti marsikdo je od utrujenosti klecnil ali pa prosil za okrepčilo. Kot že rečeno, se je pohod odlikoval po zelo dobri organizaciji. Nikjer ni bilo zastoja, vse je potekalo po predvidenem načrtu. Celo sonce je okoli 9. ure posijalo, kar je dalo Ljubljani še bolj prazničen videz. Verjetno so bili sonca še najbolj veseli fotografi, ki jih ni nikjer manjkalo. Število gledalcev je raslo, največ pa jih je bilo na najbolj slikovitih delih proge in na cilju v mestu. Start za množični pohod za moške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi je bil v Tolstojevi ulici. Zvočnik je klical vedno nove in nove ekipe, ki so jih sestavljali srednješolci, pripadniki JLA, vajenska mladina, taborniki, člani ZB, MESTNA REPREZENTANCA KAIRA PREDAJA ŠTAFETNO PALICO Združenja rezervnih oficirjev, člani športnih, telovadnih, kulturnih in drugih organizacij. Pozneje sem opazoval ekipe mladih ljudi, po prvih prehojenih kilometrih. V obraz so bili rdeči, dihali so globoko jn marsikdo je gledal zaskrbljeno. In kaj ne? Proga je bila mokra, spolzka in 15 km dolga. Kljub vsem težavam pa je bilo povsod dovolj dobre volje. Nekateri so si hojo krajšali s petjem, drugi s šalami, tretji pa s tranzistorji in fotoaparati. Ob vsej progi so stale gojenke Višje šole za medicinske sestre ter imele vedno polne roke dela. Ta je zaprosil za čaj, drugi za vitergin, nekateri pa so spraševali, koliko kilometrov je še do cilja. Težko bi1 popisal veselje ekip, ki so po dolgih kilometrih prišle zopet v mesto v Vegovo ulico, kjer je Poleg udeležencev iz domače komune so se v lepem številu odzvali tudi tekmovalci iz sosednjih občin, ki so se že dalj časa pripravljali za pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Ob otvoritvi je predsednik SZDL tovariš Gorjup orisal tekmovalcem borbo slovenj egoriške čete pred dvajsetimi leti in pomen današnjega množičnega tekmovanja. Nato je najstarejša ekipa Zveze borcev odnesla lovorove vence na spomenik heroja Jožeta Lacka, na njegovo domačijo in na spomenik v Mostju. bil z velikimi rdečimi črkami označen cilj. Veličasten pohod tovarištva in spominov so popoldne zaključili maratonci in štafetna tekma mestnih reprezentanc. Uvodne slovesnosti za mali maraton so bile v Kamniku na Titovem trgu, kjer je vse tekmovalce pozdravil predsednik ob'inskega ljudskega odbora tov. Vidervol in razdelil nastopajočim spominske značke mesta Kamnik. Vso pot, od Kamnika do Ljubljane, so gledalci burno pozdravljali tekmovalce in brez razlik spodbujali naše in tuje udeležence. Po zares hudi borbi je šele pred centralnim stadionom v Ljubljani v ostrem finišu premagal Rus Popov svoja najhujša nasprotnika Kotilo in Bajkova ter zmagal. Štafetni tek moških repre- Tekmovalna proga je poteka; la prav mimo partizanskih postojank, kjer se je pred dvajsetimi leti ustanovila prva slovenj egoriška četa. Proge so bile razdeljene v več skupin. Najkrajša je bila namenjena pionirjem (560 tekmovalcev); druga proga, dolga 7 km, je bila namenjena mladinkam, na tretji, 12 km dolgi, pa so se pomerili mladinci in članice. Na najdaljši, 20 km dolgi, pa je nastopilo 55 ekip, članov raznih društev, sindikatov in drugih organizacij. Vse prvoplasirane ekipe so zentanc je letos prvič minil z odlično mednarodno udeležbo. Bili smo priča zagrizenim bojem elitnih tekačev, med katerimi je bil tudi zlata olimpijska medalja Rus Bolot.nikov in četrti maratonec iz Rima Vorobjev. Stariho je 15 reprezentanc, med njimi 6 tujih. Bolotnikov je zagotovil zmago Moskvi, Vorobjev pa Leningradu. Med našimi ekipami je bil prvi Beograd s petim mestom. Tek je bil zaključek velike nedeljske preizkušnje. Morda bi si zapomnili le to, da se je na ta dan zbralo več kot 13.000 ljudi, ki so hoteli obuditi spomin na najtežje čase zgodovine, in da je marsikdo stisnil zobe, da je zdržal.-“Kot pred 20 leti je vse vodila le ena misel, treba je vzdržati in zmagati. ANDREJ ULAGA prejele ob koncu tekmovanja pokale, ki jih je podaril pokrovitelj in praktična darila, ki so jih prispevala razna domača podjetja. REZULTATI: Pionirji osnovnih šol: 1. Osemletka -Žnidaršič- Ptuj, 2. Osemletka Spolenjak-Breg, 3. Osemletka Gorišnica; pionirke: 1. Osemletka Spole-njak-Ptuj, 2. Osemletka Osojnik-Ptuj, 3. Osemletka Markovci. Pionirji raznih društev: 1. Partizan Fram, 2. Partizan Gorišnica itd.! pionirke: 1. Partizan Ptuj, 2. Partizan Ptuj IV itd. Mladinci: 1. Partizan Lenart (Slov. gorice), 2. Aluminij Kidričevo. 3. Partizan Gorišnica; mladinke: 1. Partizan Fram, 2. Partizan Dornava, 3. Partizan Ptuj. Članice: 1. Sodišče Ptuj, 2. Občina Ptuj, itd.; članice iz društev: 1. Partizan Markovci, 2. Partizan Dornava. Člani: i; Partizan Lenart, 2. Partizan Fram, 3. ekipa JLA. ■ P TU J S K I PREDHODNIK POHODA »OB 2I.CI« PO POTEH 1. S10VENJEG0RIŠKE ČETE Občinski odbor SZDL Ptuj je organiziral v počastitev 20-Iet-nice ljudske revolucije pohod »Po poteh slovenjegoriške čete«. To je bila doslej v tem kraju ena največjih množičnih manifestacij, saj se je prijavilo za to tekmovanje 217 tekmovalnih ekip ali 1085 tekmovalcev. TRI OSNOVNE OBLIKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V DELOVNIH KOLEKTIVIH Tudi tu gre še zmerom za na-no in redno delo, vendar v ve-i meri bolj za razvedrilo in zdrav iih v prostem času kot pa za t boljši rezultat na tekmi. Kalc temu gre tudi tu za osvajanje avih in koristnih navad ter na-anje na zdrav način življenja, - ima lahko tudi pomemben in pripravo nanje, je gotovo membno vprašanje. Brez dvome na prvem mestu igre z žogo. Od-tka zato, ker terja majhno igri-: ki se ga da urediti skoraj po-jd, pa tudi zato, ker je pri nas o razširjena in ima zlasti med lovnimi kolektivi že veliko tradi- cijo! Na drugem mestu je nogomet in takoj za tem mali rokomet, ki ni zahtevna igra in jo je moč igrati že ob manjši izurjenosti igralcev. Tudi športno kegljanje in balinanje je že dokaj razširjeno in je treba z gradnjo primenrlLi objektov sto-riti vse za nadaljnjo razvijanje teh pristopnih panog. Od ostalih dejavnosti bi bilo priporočati plavanje, smučanje, pa tudi vzdigovanje uteži ali morda rokoborbo, pa še to ali ono zvrst, kar vse zavisi od krajevnih razmer, tradicije, materialnih pogojev in tudi od števila strokovnjakov, ki bi to dejavnost usmerjali in vodili. Ker se v vseh navedenih zvrsteh športa tekmuje, je bistveni pomen takega udejstvovanja v pripravi Pri tem seveda ne gre za zahtevnejše znanje, marveč za tolikšno obvladanje, ki vzbuja zadovoljstvo in veselje. V ta namen je potrebna redna vadba, ki jo mora voditi trener. Za tega pač ni potrebna visoka kvali-iikaeija, saj Jf dovolj, če je bil aktiven športnik m da je primemo razgledan s primernim! šponno-moralnimi kvalitetami. Vsekakor bo prav, če bodo vodstva rekreativne aktivnosti v kolektivih v večji meri mislila na vzgojo takšnih trenerjev ali inštruktorjev, kar se da doseči tudi v obliki krajših tečajev, ki jih zmerom prirejajo športne organizacije. Brez takih strokovnjakov na tem področju ni mogoče pričakovati večjih uspehov. Trener je učitelj, usmerjevalec, organizator in vodnik, skratka gonilna sila brez katere ni rednega dela. Prav o vzgoji takih strokovnjakov in tudi o njihovem stimuliranju bi morali za .sedaj največ razmišljati. IN SE O TEKMOVANJU Poseben čar športnega udejstvovanja je tekmovanje. Omenili smo že tradicijo velikih delavskih iger kot so na pr. metalurške, grafične, gradbinske in druge. Vendar ta tekmovanja, kakor so razveseljiva in jih je treba razvijati še naprej, zajemajo vse premalo delavstva. Dobro bi bilo misliti na povečanje števila najrazličnejših drobnih srečanj med posameznimi obrati in tudi med različnimi kolektivi v istem ali bližnjem kraju. Pri organiziranju tekmovanj ne bi smeli pczabitl tudi takih članov kolektiva, ki so že v zrelih letih. Slednji naj tekmujejo v balinanju, kegljanju in tudi v odbojki, medtem ko bodo pustili ostale zahtevnejše panoge mlajšim tovarišem. Tudi ženam je treba posvetiti pri tej dejavnosti več pozornosti. Čeprav je razveseljiva vsaka širša aktivnost moških, bi bilo napak pozabljati na žensko mladino, ki je v mnogih kolektivih celo v večini. Pri tem je koristno pripraviti srečanja zmerom s takim nasprotnikom, ki je približno enakovreden. Ne glede na končni izid. mora biti nasprotnik vsaj približno enakih zmožnosti, saj tekmovanje s premočnim tekmecem nikoli ni posebno resno in še manj izpodbudno za nadaljnjo vztrajno delo. SPORTNO-P AZ VEDRILN A REKREACIJA Za razvijanje te oblike dejavnosti se nam odpira najširše polje. Taka široka aktivnost je odvisna od mnogih faktorjev. Na primer od osnovne izurjenosti posameznika, kakršno si je pridobil kot učenec pri redni telovadbi v času šolanja na industrijski šoli, nadalje lahka tudi od znanja zaradi poprejšnjega udejstvovanja v kakem športu. Tudi navajenost na športni režim živ-Ijeja in notranja potreba po gibanju ter materialni pogoji (voda za kopanje, smučarski dom za smučanje, igrišča, kegljišča itd.) so pomemben činitelj za čimvečji razmah rekreativnega udejstvovanja. Predvsem pa je odločilno primerno usmerjanje te dejavnosti od strani organizacijskega telesa, ki je zato določeno ali od referenta za rekreacijo. Pri tem zgolj razvedrilnem načinu nikakor ni potrebno načrtno urjenje ali treniranje in tudi ne tekmovanje. Neogibno potrebno pa je smotrno in vsestransko premišljeno organiziranje, da čim večje število delovnih ljudi spozna blagodejni učinek telesnih vaj in gibanja na planem, ter da jim to postane notranja potreba. Načrtno usmerjanje je potrebno tudi zategadelj, da se na pr. Izleti na smučarske postojanke ali sploh v gore ne izrojevajo v ponočevanje in pijančevanje, kar je še zmerom dokaj pogostna oblika razvedrila«. M. JEI.OCNIK DELAVSKA ENOTNOST — štev. 19 — 13. maja 1961 MAREK HlASKO »Ne,* je rekla Agnješka. OdloSno je odrinila njegovo roko in si popravila krilo. »Ne rdaj.« »Kakor hoče#,« je zamrmral moški, Zleknil se je zraven nje po travi in gledal na drugi breg Visle. Po sredi reke Je smešen vlačilec z naporom vlekel tri težke ladje: njegov motor je prav tako težko zmagoval kakor srce starega človeka, Večer je prihajal in hlad se je zgoščeval kakor mleko. Drevesa so temnela- Moški je ležal tn se ni ganil vse do trenutka, ko je začutil na glavi Agnješkino dlan. »pjetrek,* Je rekla. »Nočem, da bi bilo vse to kar takole. Ko te ne bi imela rada, bi mi bilo morebiti vseeno. Tu.., lahko kdo pride. Nočem, da bi na nekaj, kar Je najbolj moje, kdo drug stopil s čevlji. Mo-raš me razumeti. Ce je kaj zares vredno braniti, Je menda ravno to.* Oprl se Je na komolce in se obrnil z obrazom proti nebu. Morala Je pripreti oči: njegov mladi, {e otroško čisti obraz je stisnila bolečina. »Agnješka,« je rekel, »ali vel, kakšna muka je prositi za take reči? Ali vel, kaj se pravi čakati?« »Saj Jaz tudi čakam.« Ujel je njeno roko. Njegove oči so ji prišle zdaj čisto blizu: temne in zbrane. »Kako dolgo bova še čakala? To je mora.* »Morava čakati,« je rekla In obrnila glavo pročj vlačilec je že utonil v meglah. »Morebiti se nama pa posreči dobiti kako stanovanje? Poleti se lahko skupaj kam odpeljeva... Se hočeš mar sestajati po kakšnih sobicah ali na klopcah v parku?« »Ne.« Utihnila sta. Nebo nad njunima glavama se je pozlatilo: tudi rek* je bila zlata. Na travi so se že nabirale rosne kaplje tn Agnješka je drgetala od mraza, čeprav sta' sedela na usnjenem jopiču. Nasprotni breg je ugasnil. »Saj lažem,« je nenadoma rekla Agnješka in V njenem glasu je začutil muko. »Saj jaz tudi ne morem več čakati. Vseeno mi je. Samo poišči kakšno sobo, kakšne štiri stene. Samo ne tukaj, samo da bo proč od ljudi. Razumeš?« »Ja,« Je šepnil. Dotaknil se Je njene roke: zelo hladna je bila tn zaprta kot školjka. Vzdihnil je in rekel: »Pojdiva zdaj. Noč je.« Vstala sta; skozi ves bielanski gozdič sta šla brez besed In šele pri zanki tramvajskih tirov na zadnji postaji ji je rekel: »Govoril bom z Romanom, sobo Ima. Naj si najde kak drug prostor za eno noč.« »Govoril boš z Romanom,« Je pomislila. »Vem, kaj mu boš rekel. Saj mu pač ne bnš rekel, da me ljubiš in da te imam rada. Dejal mu boš: »Ti, Roman, dekleta Imam, moram z njo opraviti to reč. Posodi mi svoje štiri stene za eno noč.« On pa bo tebe vprašal: »Pa je vsaj lepa?« Takrat se boš tl skremžil, pomežiknil boš In rekel: »Kaj jaz vem? Zdaj ni sezona, kaj hočeš.« Ničesar mu ne boš priznal in zaupal, saj moraš pač tudi ti braniti to stvar. Potem sl bosta povedala še nekaj svinjskih o ženskah, ki sta jih imela žalostno malo In o katerib prav ničesar ne vesta ...« V tramvaju je bilo le nekaj ljudi: dve stari ženici, vojak z žalostnim obrazom, nekaj dečkov z žogo. Hiše, ki jih je osvetlila luč, so spet tonile v temo. Agnješka se Je nasmehnila in se privila k pjetreku. »Prav, ljubček,« je rekla. »Le govori z Romanom.« »Kaj je danes?« Je rekel zamišljeno. »Četrtek?« »Da, četrtek.« »Prosil ga bom,« Je rekel, »naj se kam odpelje od sobote na nedeljo.« Z usti se je dotaknil njenega ušesa: »Drži se, Agnješka.« Tramvaj Je zavil. Sprevodnik Je pogledal Iznad očal in rekel skozi nos: »Linija ...« Pjetrek je stisnil Agnješkino roko in skočil iz tramvaja. Pogledala je za njim: suh Je bil tn prožen kot leskovka. Sel je z upognjeno glavo. »Čemu se le tako grbi?« je pomislila. »Rog, ko bi vendarle ne govoril z onim.« Hip nato se Je že pomešal z večerno množico in ga je Izgubila iz oči. Nad mestom so se prižigale šele prve zvezde; le po sredi neb* je mirno In z gotovostjo plaval Veliki voz. »Targowa,« je dejal sprevodnik. Vzdignila sl je ovratnik pri plašču: padati Je začel topel dež. Pred njo sta šla dva moška v delavskih oblekah. Eden od njiju Je zaklel in rekel drugemu: »Ze spet dež. Kako davno že ne pomnim tako zoprnega maja. Saj ne moreš niti smukniti v grmovje.« »s kom?« Je rekel drugi. »Nemara s taščo, kaj? Imaš denar?« Ko je šla Agnješka mimo njiju, se je z roko obregnil obojo In rekel: »S tole, bi smuknil?« »Zaradi mene,« je rekel prvi, »samo da tale takim* kakor sva midva, ne da.« »Ri jo nagovorila?« je predlagal drugi. Zaklical Je: »Gospodična, s tabo grem .. .* Rila je že mimo njiju; zavila je v Hrze-sko ulico. V motnih krogih pod svetilkami so se opotekali pijanci. Iz bara »Gostišče pri mornarju« so vrgli na cesto pijanega razgrajača; kar z obrazom se je popeljal p« tlaku: čez hip je priletela za njim še aktovka (n potem še klobuk. Med vrati so povsod stal« skupinice molčečih zijal; iz nekakšnega zvočnika je vreščalo »Današnja etapa se je končala * porazom poljske ekipe. Zmagovalec etape je bil Romun Dumitrescu .,,« Iz tržnice so smrdeli gnili odpadki zelenjave. Nekdo Je pel s piskajočim tenorjem. Nekakšen goiobradek je pogledat Agnješki V obraz tn zažvižgal, Drugi je rekel hrepeneče: »Kristus, ta bi se razparala kot čipke ...« Pod nogami so se motale mačke; zvezd ni bilo več videti skozi megle. Neki pijanec JI j» vroče šepnil v uho: »Stara se je odpeljala, prostor imam, Nylonke ti dam, hočeš?« Na vzhodni postaji so vriskale lokomotive; vlažni zrak Je le s težavo prodiral v pljuča; ljudje so Imeli potne obraze in motne oči. »Govori z njim,« Je pomislila Agnješka. »Cimprej govori z njim.« Doma Je vprašal oče: »Kje si bila, Agnješka?« Stal Je pri oknu; zavese je bil odrinil in Je gledal na cesto. Cele ure Je znal taka stati in opazovati, kaj se godi spodaj. Bil Jo nizek, nekoliko plešast In prezgodaj postaran; imel je nezdravo polt in brezizrazne oči. Delal je v nekakšni zvezi zadružnikov . kot nadzornik; razživel se je samo takrat, kadar se mu je posrečilo, da je odkril kako poneverbo. »Na sprehodu,« Je odgovorila Agnješka. Slekla je plašč in ga obesila v predsobi. Po. tem se je vrnila- »Ni nihče iskal Gregorja?« »Ne,« je rekel oče in naprej bohnal s prsti po šipi. »Pa ji ti verjameš, da Je bila na sprehodu?« je posmehljivo vprašala mati s svoje postelje. Po cele dneve je ležala: grda, zagrenjena ženska, nagnjena k histeriji, bolna na srcu, »Ti to verjameš?« je ponovila. »Go. tovo se Je potepala s kakšnim babjekom.« S svojim večno nabreklim, bledim obrazom se je obrnila k Agnješki. »Ooš že staknila,« je rekla z razbolelim glasom. »Ampak Jaz ne potrebujem tu nobenega pankrta.« »Nisi me vprašala za mnenje, ko sem Imela priti .na svet,« je rekla Agnješka. Sedla je na svojo posteljo v kotu tn prižgala nočno svetilko. Izvlekla je knjige, spodvila noge in se namestila, podbradek sl je podprla s pestmi. »Rada bt se učila,« je rekla. »Učila, učila,« je rekla mati in zaječala Njen obraz je Izražal mučeništvo. »Saj se je Gregor tudi učil in kaj ima od tega? Na isto boš prišla kot en, če se ne spametuješ.« »Odrasla sem.« »Ampak jesti tl dajem jaz,« jo rekla mama. V njenem glasu so zazvenele strune joka, oče se je obrnil, »Jaz ti dajem jesti in nihče drug,« je ponovila. »Tako obupno kuhaš,« je rekla Agnješka, »da ne bi smela govoriti o tem. Pustita me, da se bom učila.« »Agnješka, Agnješka,« je rekel oče; njegov glas je bil brezbarven in zdaj, ko mu je hotel dati prizvok strogosti, je zvenel naravnost smešno. Lomil si Je prste |n Jo očitajoče gledal. »Kako le moreš na takle način odgovarjati materi? Materi, ki te je redila?« »Sl prepričan, da je svet tako zelo lep, da bi to lahko bil razlog za hvaležnost?« je rekla Agnješka. Hrupno je treščila knjigo m vstala. Stopila je k oknu In se postavila zraven očeta. »Ko bi ne bilo pijancev, pa teh ulic in ...« »In česa?« je zajedljivo vprašala mati. »Saj je preprosto: ko bi ne bilo takih kakor ste vi.« Obrnila se je k očetu: »Se je Zawadzkl že vrnil?« »Ne,« je rekel oče. Zgrbil se Je, gledal Agnješko z očmi psa. »On se vrača pozneje, saj vendar veš to.« »Grem se učit v kuhinjo,« je rekla Agnješka. Zbrala je svoje knjige in se namenila k Izhodu. Med vrati Je obstala. »Zal ml Je, mama,« je rekla s težavo, »včasih kar bleknem kaj in mi je potem sami žal.« »Ti rajši bolj pazi nase,« je rekla mati. Spet Je zaječala. »Gotovo se potepaš s kakšnim falotom, namesto da bi bila doma.« Začela je govoriti zelo hitro in s poudarkom. »Ampak jaz ne bom imela tu otroških jasli, Jezus, kdo je včaslb samo pomislil na kaj takega? ...« Agnješka jo je molče pogledala In odšla Prižgala Je luč: kuhinja je bila majhna in tesna; veliko prostora sta zavzemali postelji. Na eni je spal njen brat Gregor, na drugi pa monter varšavske plinarne Zawadzki; že od petinštiridesetega leta je stanoval z njimi In ves čas je čakal na stanovanje. Sedla je k mizi in razložila knjige po njej. S težavo Je prebrala pol strani, ko je vstopil oče. Postavil se je sredi kuhinje, prestopal se z noge na nogo In pokašljeval. Pričakujoče ga je pogledala. »Agnješka,« je rekel oče. »Kaj je s tabo?« »Kaj hočeš reči?« »O čem govori mama?« »Jasno. Cipica sem. Ponovi to mami. Zadostuje?« »Agnješka,« je modeloval oče. »Agnješka ,..« Pogledal jo je kot človek, ki si ne ve pomagati. »Dojim se,« je rekel, »da bo Gregor slabo končal.« Razširil Je roke. »Zakaj se mi nikakor ne razumemo?« »Kar dobro se razumemo,« je rekla Agnješka. »Revna, bolna, slabo stanovanje* tl slabo zaslužiš. Potrpeti moramo še. prihodnje leto bom končala študij in potem vam bom pomagala. Zdaj pa pojdi nazaj v sobo, ker te bo mama osumila, da imaš z mano kdo ve kakšne grozne skrivnosti.« ČRNI FILMI, ČRNA LITERATURA IN NAS NOVI PODLISTEK Marek Hasko: Osmi dan tedna Učnega zbignievva Cybulskega, ki ga poznamo prav iz tistih poljskih filmov. V današnji številki začenjamo novi literarni podlistek, ki smo ga zadnjič napovedali. Film z istim naslovom, ki smo ga tudi že zadnjič omenili, je bil Izdelan v Varšavi in v Lodzu kot prvi proizvod poljsko-nemške koprodukcije po vojni. Sodelovali sta poljska proizvodna skupina STUDIO in zahodnonem-ško podjetje CCC-FILM, Režiral je prvak današnje poljske filmske režije Aleksander Ford in glavna moška vloga Petra — ob nemški partnerici Sonji Ziemann kot Agnješki — je bila v rokah priljub- kt so tudi pri nas naredili Izreden vtis, kot n. pr. »Pepel In diamant-., »Vlak« in drugi. Vsem nam dobro znani film »Kanal« je začel vrsto tako Imenovanih »črnih filmov«, ki so po eni strani vzbudili doma In po svetu veliko pozornost in dosegli svetovne nagrade, po drugi strani pa so tudi povzročili vroče diskusije In negodovanje, češ da so samo črni, samo pesimistični, da kažejo povojno življenje poljskih ljudi samo z najtežje ali celo brezupne strani. Režiser našega filma A. Ford je ta očitek zavrnil: »Agnješka v filmu Osmi dan se hoče boriti za svojo ljubezen in to je poglavitno! Pri vseh črnih barvah ne obupati, to je nauk, ki naj ga gledalec dobi Iz našega filma...« In v tem smislu Je literatura našega avtorja M. Blaška zares vsa in vseskozi en sam scenarij za ■•črne filme« o težkem življenju poljskega malega človeka v desetletju po strašni vojni, zlasti še človeka, ki je moral to dobo preživljati v neverjetni Stanovanjski in vsesplošni stiski sredi načrtno razdrte Varšave. Iz vsake zgod-M <»*> 1» vsakega stavka kakor da kriči; dovolj je donečih in slavnostnih besed, dovolj je puhlih fraz; mera je polna In danes si lahko najdemo moči za rešitev le, če pogledamo goli resnici v obraz. To je postalo v določenem zgodovinskem trenutku vsesplošno družbeno življenl-sko občutje v tej deželi in je tudi našlo izraz v družbenem dogajanju — črni filmi in novele Marka Hlaska pa osta-jajo dragoceno umetniško pričevanje o tistem krepkem času. Na sliki: Agniešklnl starši (Prizor iz filma »Osmi dan tedna«) On pa je kar sedel in se ni ganil z 015 sta. Sklenil je roke na kolenih in si J*11 zamišljeno ogledoval. Potem je vzdignil gl*vS' »Staram se,« je rekel. »Včasih se počuti® tako obupno utrujen. Mati je kar napt*. bolna, Gregor pije, ti sl tako čudna ...« B0' ječe se ji je nasmehnil. »Rad bi vedel, ks! tl je,« je rekel. »Ti lahko kaj pomagab'*1 »V čem bi bilo mogoče človeku zares P® magati,« je rekla. Popravila si je s čela svoj® težke rjavkaste lase in za hip pomolčal5, Videla je, kako jo gleda, da ga kar oči 1® lijo. »Vsak se mora sam nekako znajti,« J* rekla. »Se kaj?« Vzdihnil je. »V nedeljo pojdem ribe lovit,« je dej3 »Rad bi si malce odpočil, pa tu se menda P' da. Pripravil sem si trnke; priskrbeti si »r ram še žilico, pa jih Je zdaj težko dobiti, f1* vem, bi se peljal v Piaseczno? AH P® ^ kamor sem se vozil lansko leto, že čisto bl>' zu Wolomina. V tistem ilovnatem svetu nekakšne mlake.« Spet je zavzdihnil. »P* r' nedelje je še daleč.« »Tri dni,« Je rekla. »Kaj je to tri dni'1 »Tri dni,« je ponovil. Nasmehnil se i® »Moj bog, tri dni. Saj sl ne moreš mis'*11' koliko se v treh dneh lahko spremeni. Str>* no dolgo je to.« »Kaj je trt dni spričo vsega življenj5 »Veliko. Včasih lahko v treh dneh Pia' vse zgubiš.« ^ »Ne verjamem, a pustiva to. Dobro svetujem, vrni se k mami.« Vstal je. »Torej kam naj grem, Agnješka? V P1* seczno ali proti Wolominu? Napeto jo je š e dal v obraz. »Vsekakor proti Wolomlnu,« je rekla. »Nemara bom res tako naredil,« je ** mrmral. »Hvala ti.« Sel je. Soparno Je bilo; Agnješka je 0 prla okno. Zrak Je postal po dežju čist kak0 otroški dih. Ulica še ni spala. Skoraj ^ okna so bila odprta in skoraj z vseh je r*' no prihajal nosljavi napovedovalčev SlaS' »Z upravičenim ponosom lahko podčrta®10' da smo premagali kult osebnosti, ki nan> prinašal škodljive posledice in veliko ® pravilnosti. Zdaj moramo izpodsekati ®^e gove korenine. Smernice XX. kongresa d10 rajo postati...« »Ko bi se dalo pozabiti,« je pomR**** Skrila je obraz v dlani, »Ko bi se dalo zabiti vse to. Mir. Malo miru. Nič več. Petra, brez očeta, brez Gregorja. Kar s*®1 mir in tišina. Naj bi se godilo kar kdo h® samo tam, kjer sem jaz, tam da bi JU®*’ biti le mir in vse tiho. To je vse; da, t® kar čisto vse.« } Dvignila je glavo in spet pogledal* nasprotno stran ulice. Za oknom prvega ®* stropja se je nekdo bril In pri tem pačil ®s v smešen rilček; bil Je krepek možak v vadni majici. Radio je vreščal: »Potem P*1, noč, ki nama je namenjena.« Mimo je P peljal vlačilec, ki je delal strašen hrup. Ne do Je stopil v kuhinjo in Agnješka P® obrnila. Bil je Zawadzki, nekaj čez tri<,®,, leten moški, čvrste polti in plavih oči. , vasto srajco je imel odpeto na prsih; je trd in močan vrat. .j »Dober večer,« je rekel. Slekel je suK®'( in ga skrbno obesil čez stol. Nalil je vod0^ umivalnik In si zavihal rokave; pokazal® se zagorele roke. »Se kam odpravljaš?« jo vprašala Al1« , ška. Ze dvanajst let sta stanovala »kuP in sta se tikala. „ »Seveda se moram,« je rekel veselo. *** : bi tičal doma, če je zunaj tak večer? I® '« »Učiti se moram,« Je rekla, »zato * , vdrla v tvoje kraljestvo. Stara dva se 11 naprej kregata.« »Kaj pa naj počneta,« je dejal in s® režal. »Pri teh letih? Kregati se ali pa išf*, šah.« Z brisačo se je otiral tako hitro, je njegovo telo dobilo barvo pravkar P® , nega kruha. »Sah jima kupi,« je dejal, ’ boš Imela mir v hiši.« ^ »Kam greš?« je vprašala; želela J*’ bi že šel. ----------------------------------------nn"***’ Spored RTV Ljubljana za teden od 15. do 21. maja 1961 PONEDELJEK TOREK IS. maja 5.5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Popularne orkestralne melodije 8.40 iz filmov m glasbenih revij 9.00 Naš podlistek 9.20 Junakinje iz Puccinijevih oper 10.15 Panorama zabavnih zvokov 10.40 Nastopata zbor in orkester »Joža Vlahovič-, iz Zagreba 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Nekaj partizanskih pesmi na narodne melodije 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 zvotni kalejdoskop 12.43 Pesmi Iva Flogla in zabavna glasba 13.30 Jules Massenet. Pisane slike 13.50 Radi bi vas zabavali 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — Radio Sarajevo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Popoldanski operni koncert 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na poti 18.00 Športni tednik 1845 veliki violinisti: David Ojstrah 18.50 Človek in zdravje 19.09 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni varietč 20.45 Kulturna tribuna 21.00—28.10 Umberto Giordano: Andre Chenier, opera v 4 dejanjih 23.15 V ritmu današnjih dni 23.55 Prijeten počitek' 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 16. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.55 Radijska šola za srednjo stopnje 9.23 Stevan Hrlstič: Četrta suita Iz baleta Ohridska legenda 9.40 obrtniški zbor »Enakost,- iz Kranja 10.15 Pri skladatelju Mihaelu Rožancu 10.40 Utrjujte svojo angleščino! 11.00 Slavni pevci vam pojo arije iz italijanskih oper 11.30 Deset minut ia naše beležnice 11.40 Skrinjica z zabavno glasbo 18.00 Skladbice Vilka in Slavka Avsenika - 18.25 Sedem pevcev — sedem popevk 12.45 Zadovoljni Kranjci 13.15 Obvestila 13.30 Godala in vokalni ansambli 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Dva prizora z dvora iz opere Zaljubljeni v tri oranže Sergeja Prokofjeva 10.00 Igrali smo za vas 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Sergej Rahmaninov. Koncert za klavir in orkester št, 2 v c-molu 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Klavir v ritmu 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 19.30 Radijski dnevnik 20.05 Zbor RTV Zagteh 80.30 Radijska Igra 21.13 Ivo Lhotka-Kalinski: Sedem bagatel 81.15 Francoske, ameriške in švedske popevke 224 5 Pesmi morja in srca 83.25 Po svetu jazza 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA n, maja 5.00—8.00 Dobro jutro 1 (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Felix Mendessohn: Simfonija št. 5 v D-duru 9.00 Jezikovni pogovori 945 Vedri zvoki 1045 Iz oper G. F. HSndla in Ch. W. Glucka 11.00 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd 11.30 Za cicibane 1245 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 1345 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Šopek poljudnih komornih skladb 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Harfa in pfgltce 14.40 Pesmi Petra Liparja poje Mariborski komorni zbor 1545 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 1745 Sestanek v sredo 17.30 Lepe melodije 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna tribuna 18.20 Od Gallusa do Hindemitha — Slavko Osterc: jp Marij Kogoj 18.45 Naša pevka Anica Zubovitf 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 80.00 Z glasbenega bienala v Zagrebu 224 5 Koktajl zabavne glasbe 22.50 Literarni nokturno 23.55 prijeten počitek! 23.05 Mladim plesaloem 24.00 Zadnja poročila ' in zaključek -oddaje ČETRTEK 18. maja 5.00^8.00 Dobro jutro! 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Glasba ob delu 8.35 Učeteljski pevski zbor »Emil Adamič« 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Slovenski skladatelji O pomladi, mladosti in ljubezni 1045 Popevke se vrstijo 10.40 Pet minriut za novo pesmico 11.40 Ruski tečaj za začetnike 1145 Ruske popevke 11.20 Gioacchino Rossini --Ottorino Respighi: Fantastična prodajalna, baletna suita 12.00 Trio Maksa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Iz francoskih oper 13.30 Zvočna mavrica 13.50 Pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet 14.05 Tri orkestralne rapsodije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Ali vam ugaja? 16.28 Claude Debussy: Druga knjiga Preludijev 17.00 Lokalni dnevnik 174 5 45 minut turizma in melodij 18.00 Richard Wagner: Tannhauser — uvertura 18.30 Helmut Zacharias s svojim orkestrom 18.45 Ljudski parlament 19.00 obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov 20.45 Literarni večer 2145 Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-dUTU 2245 Po svetu jazza 22.45 Gerald Finzi: Pet bagatel za klarinet In klavir 23.05 Nočni akordi 23.55 Prijeten počitek! 84.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK 15. »aja 5.00—8,00 Dobro jutro! (pisan 8.05 Emo Pohnanyi: Ruraiia Hungariea, pet skladb za orkester 8.30 Od tu in tam 9.00 Naš podlistek 9,20 Zborovske skladbe Vinka Vodopivca poje Ljubljanski komorni zbor 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Drobne zanimivosti iz življenja In dela Roberta Schumanna 1045 Igra violinist Branko Pajevič 10.35 Od polke do cilypsa 11.00 Dva odlomka iz Kogojevih Črnih mask 11.30 Človek in zdravje 11.40 S popevkami po Evropi 12.00 Narodne s harmoniko 12.25 Orkester Nelson Riddle 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Poje Frank Sinatra 13.45 Georg Bizet: Arležanka. suita 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Uvertura k Verdijevim operam 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje 1845 Četrt ure z orkestrom Franck Pourcel 18.30 Tako pojo in igrajo v tujih deželah 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Armando Trovajoli s svojim orkestrom 2045 Tedenski zunanjepolitični pregled 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 2245 Zabavni orkestri z zbori 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Litetarni nokturno 23.05 Iz naših studiov in koncertnih dvoran 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SOBOTA 20. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 540—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.24 Z vseh vetrov 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Poljske, ruske, češke in bolgarske popevke 1045 Stanko premrl: Simfo-nietta 10.40 Angleščina za mladino: 10.55 Orgle in orglice 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Sest oktetov — šest slovenskih narodnih 1245 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Igra ansambel Srečka Dražila 13.50 od arije do’ arije 14,20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 1545 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Za razvedrilo in zabavo 16,4Q Mešani zbor France Prešeren iz Celja 17.00 Lokalni dnevnik 1745 Po kinu se dobimo 17,43 Plesni orkester Max Greger 18.00 Jezikovni pogovori 1845 Richard Strauss: Vesele potegavščine Tjlla Eulenspiegla 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nekaj domačih napevov v izvedbi celjskih ansam- 1 blov in solistov 20.25 Melodije raznih dežel 21.00 Za prijeten konec tedna 224 5 Oddaja za naše Izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje NEDELJA pri' 21. maja 6.30 Veselo na pot! 7.30 Radijski koledar in reditve dneva 7.35 Filip Bernard: Dva v ka narodnih 8.00 Mladinska radijska ia Victor Hugo: Gavrori1 8.45 Iz albuma skladb z* otroke „o 8.55 Z zabavno glasbo v teden 9.40 Zbori in samospevi Stevana Hrističa 10.00 Se pomnite, tovariši 10.30 Zabavna glasba jug05 vanskih skladateljev 10.45 Spoznavajmo svet domovino! 11.30 Nedeljska reportaža -4] Ernest Petrin: Naši 16 pripovedujejo , 11.45 V tričetrtinskem IšHJ.iO 12.00 Naši poslušalci čes«1" in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas 1445 Naši poslušalci čest1,aJ in pozdravljajo -- Tji- 15.30 Trije odlomki iz v®r jeve opere Aida - 16.00 Humoreska tega Veseli motivi v slova liriki v** 16.20 Orkester Les Baxter.|3 vodi od pristanišča pristanišča 16.40 »Peli so jih mati rn« 17.00 Za nedeljsko poP0'.-bS1' 17.30 Radijska igra -Hughes: Nevarnost e\< Dyjan Thomas: Vrin1 p« 18.24 Fredertck Delius: v letnem vrtu 18.40 Štirje pevci — sede®1 popevk 19.30 Radijski dnevnik športna poročila ^„4! 20.05 Izberite melodijo te0 20.50 Hammond orgle 21.00 Mozart v operi 2245 Ples ob radijskem sy jemniku . 23.00 Poročila ^a0i'p 23.05 Schubertiada z dom-umetniki 24.00 Zadnja poročila ključek oddaje DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »JAVOR« — LESNA INDUSTRIJA PIVKA JE PRAZNOVAL SLAVJE USPEHOV Prav pred praznikom dela je doživel kolektiv podjetja milijona dinarjev. Lani pa je »Javor«, lesna industrija Pivka pomemben jubilej. Prazno- bil dve milijfirdi 465 milijonov val je desetletnico obstoja svojega podjetja, desetletnico dinarjev. V letu 1951 je bilo za-delavskega upravljanja, dvajsetletnico vstaje, prvi maj - zdafpjjih ie^SO? Skm-ai praznik dela, hkrati pa so prireditve sovpadale tudi s prazno- vse svoje proizvodnje izvažajo, vanjem občinskega praznika Postojne. Že ves april se je Spočetka so se le težko uvelja-čutilo v kolektivu živahno delo za praznovanje. V vseh petih vdj na tujem tržišču. Pred de-obratih tega podjetja so se marljivo pripravljali na športne ^nnnn dniLw lG J'3, prireditve v okviru proslav, na kulturne prireditve, na ga- raj milijon dolarjev! Skupaj so silsko tekmovanje, na izdajo prve številke svojega glasila izvozili v desetih letih za pri-"Javorov list«, na praznovanje v Postojni, izbirali na#a- bližno 3 milijarde 750 milijonov jence in odlikovance itd. dinarjev. Ta zapisek je le skromen prikaz vseh manifestacij, ki jih večS3 slovenskega1 lesnoin^u-je kolektiv »Javora« tako uspelo in učinkovito pripravil za atrijskega podjetja so izdelova-jubilej. Naj za uvod povemo najprej nekaj splošnega o našem jubilantu, o podjetju »javor«, lesna industrija Pivka. Kronist , . , ,, na povezanost je med obrati po- p H T bl ahf° zapisal: poina zat0 je tudi gospodarski varnf f T°‘ učinek tako posameznih enot l na 1 p f +se kakor celega podjetja zelo ve- NauS S*., ,lk- ^ " »• nje vseh vrst žaganega lesa, plemeniti in slepi furnir, vezane in mizarske plošče ter finalni izdelki, med katere sodijo: ladij-_ .... . . , ske obloge, lesena embalaža. Organizacijska in proizvod- ogrodja za kavče, ogrodja za fotelje, stoli, male mizica. TV mizice, podstavki itd. USPEHI DESETLETNEGA DELA USPELE PRIREDITVE zdrave, hkrati pa tudi pozive k še nadaljnjemu uspešnemu pri- P^iVlJal KalnK°ge spremembe., upravljanje Povojno obdobje mu je skoraj povsem spremenilo lice in napravilo iz njega gospodarsko zelo razvit in trden obrat. spodarjenje proizvajalcev — P°rtU" tekmovanja. Osrednje tekmovalci kljub dežju pokazali turne prireditve. I prispevalo največ k uspešnemu .. razvoju. Že leta 1955 so izvolili ^I0; obratne delavske svete, ki l ------z ----- U -------------* opuuidi.lju UOI.i C£.IlU OVUJII11 UUL G. kmalu še druge obrate. V pre- tom in pa interesom celotnega stranku je nastal iz zbirnega podjetja, skladišča lesa obrat, ki izdeluje predvsem plemeniti furnir. S s S prirediti e so bile že v sobota, izre(jno požrtvovalnost. yrj1 jn hjr> Pra^novanja deset- nika lesne industrije Jugoslavi- bolj prizadevnihinvestnihpro- V^obrat^pada zdaj tudi žaga ,71 v« ^i^i i, v El!’ te Stjepana Suriča, sekretarja izvajalcev in upravljavcev. Po- Četrti obrat »Javora« je nek- ta obrat ima zelo pestro zgodovino, še bolj pomembne pa ni. Prvo mesto pa 271 milijonov dinarjev. Vsa člani prve ekipe iz Pivke. V zadevni kolektiv »Javora« pri- bralnega1 komitete ZK Koder ko' ta vlaganja, predvsem pa mar- dvodnevnem tekmovanju v pravil tudi več kulturnih pri- Alberta8 Taknniča Kaitimfra lekUv r,Hletnn rianr0Tnv! Ijivost in prizadevnost kolekti- streljanju je nastopilo šest ekip reditev. Po temeljitih pripravah ^udskeea Jslancl Jožeta Dr' v^Tams^3r4?avl«^ k4r sn danji obrat LIP Postojna. Tudi va so proizvodnjo izredno po- s po tremi člani. Prvo mesto je je uspel, da je izdal pnio števil- v Jamski restavraciji, kjer so ta obrat ima zelo pestro zgo- večala in izboljšala. 0b usta- osvojila ekipa iz Postojne. Ne- ko svojega glasila »Javorov neea liudskfJa ndWa 'n Prolzvajalcia v P^srčnem dovino, še bolj pomembne pa novitvi podjetja »Javor« je bila ugodno vre4e v nedeljo je pre- list«. Ta razmeroma obsežen °n fnf pS Aliančfča oreds^ sai .vrednost vseh osnovnih sredstev prečilo tekmovanje _ v odbojki, za kolektiv nadvse potreben list nika Občinskega ljudskega od- no. ^vendarle tako usJšno noi saj nameravajo v Postojni opustiti zdajšnji obrat in zgraditi f,„f.'p,?,1 SSS- STSV. ™2'u,S'ive,t •*** red” v’ak'»»*°**‘*‘*°. novo tovarno za izdelovanje ko- sredstev že milijardo 209 mili- cev pripravljenih tekmovati. V Postojni so organizirali sovnega pohištva. jonov dinarjev. Po zaključnem Pripravljalni odbor je odločil, enotedensko razstavo vseh »JA- Petj obrat »Javora« je žaga računu je bila vrednost brutto da bo tekmovanje med tednom. VOROVIH« polizdelkov in konč- na Belskem. proizvoda prvo leto 124 in pol V odbojki, kjer so nastopile tri nih izdelkov. ekipe, je zmagala ekipa iz obra- Za vse člane kolektiva in za kretarja Občinskega komiteja ta Pivka. Nogometna tekma med njihove svojce so pripravili po ZK Postojna Slava Černeliča, združeno ekipo obratov Postoj- sedežih obratov kulturne prire- podpredsednika Občinskega 9 .. , . , ... . ne in Prestranek ter ekipo ditve. V Postojno in Pivko so ljudskega odbora Postojna Anto- . j. j* , ,nam p,rl~ obrata Pivka se je končala v povabili Šentjakobsko gledali- na Gerželja, predsednika Ob- BB B ! i no, a vendarle tako uspešno pot desetletnega razvoja podjetja. TUDI KOLEKTIV DELAVSKE ENOTNOSTI PRISRČNO ČESTITA PROIZVAJALCEM »JAVORA«, OBČUDUJOČ NJIHOVE VELIKE USPEHE V DESETLETNEM RAZVOJU PODJETJA! PODJETJEM. USTANOVAM. PROIZVAJALCEM I\ USLUŽBENCEM... i Ef #*> "VAMA "VimiH Ir 8 ^ l r\XJ (lEKTIOHEDAlSKIH IZDELAM ŽELEZNI KI-SLOVENIJA IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, sesalce za prah, loščilce za parket, namizne ventilatorje, električne kavne mlinčke itd. SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimska 11, Maribor, Vetrinjska 11. Obrtno podjetje KOMUNALNI SERVIS JESENICE sprejema v čiščenje vse vrste oblačil in vse vrste perila. — Usluge opravlja kvalitetno in poceni MEDZADRUŽNO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE »JELKA« RADOVLJICA Izdeluje: rezani les Iglavcev in listavcev, ladijski pod, stenske obloge, zaboje ter strešne konstrukcije Za naročila se priporočamo! ŽELE« RAVNE tovarna plemenitih jekel proizvaja brzorezno orodje Velika * vzdržljivost • innizke ® cene! rezkarji iz kvalitete »E/omax« strugarski noži spiralni svedri krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 H 14 15 H 16 'i 18 H 19 20 m 2i M 22 23 m 24 25 m 26 m 2? n 28 m m 29 30 m 31 32 m 33 31» m 35 36 M 37 38 39 40 il 41 42 m 43 41» Si 45 Križanka št. 17 ŠAH • Š AH« Š A H Vodoravno: 1. slovenski pisatelj (»Plebanus Joannes«), 7 puške starinske vrste, 13. vodna žival, 14. predrimska železna doba, 16. zlomljen, uničen, 17. polzajedavska rastling z belimi okroglimi plodovi, 19. glodalec s kratkim repom, velik poljski škodljivec, 21. delec elektrolita, 22. enakomerno se gibati sem in tja, 24. borilsko orožje, 27. cunja, 28. vrsta iglastega drevesa, ‘29. plot, 31. mesto na Kitajskem, 34. krajevni prislov, 35. pismeno potrdilo, 37. diktat, 39. posoda jajčaste oblike, 41. davni prebivalci na naših tleh, 43, znana Ibsenova drama, 44. vojaška točilnica, 45. abeceda. Navpično: 1. rečni pesek, 2. glavno mesto evropske države, 3. subtrobsko drevo z zelo trdim in skoraj črnim lesom, 4. škropivo za trto,. 5. enaka soglasnika, 7. hladno orožje, 8 obraba, kalo, 9. stara kratica za moč, 10. vrsta alkohola, 11. sta- rogrško mesto, ki ga je opeval Homer, 12. evropski delujoči ognjenik,. 15. števnik, 18. krajevno ime stare Grčije, 20. naša gozdna ptica, 23. mesto v Bački ob Donavi, 25. tropski sadež, 26. južnoameriška rastlina, 28. organ našega telesa, 29. od morja obdan kos kopnine, 30. zdravilna rastlina, 31. vrsta domačih živali, 32. zadnje bivališče, 33. vrsta morske ribe. 36. okrajšano žensko ime, 38. obdobja, 40. kratica naše masovne organizacije za tehnično vzgojo, 42. glina. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. poskusen, 3. piton, 13. diktator, 14. kolesa, 15. ep, 16. oda, 17. asi. 19. orač, 20. tamle, 22. Grieg, 24. iti, e, 25. liter, 27. aleje, č, 29. kri, 31. Islam, 33. narek, 35. Tone, 37. Eol, 38. liv, 39. da, 40. osarij, 42. opozorim, 45. rarog, 46. Tar-tarin. Pozicija pred tednom dni nas je seznanila s patom v širšem pomenu besede, oziroma z nujnico, ko mora neka stran prisiljeno potegniti potezo, ki vodi v poraz. Isto velja tudi za današnjo pozicijo. beli: Kgl, De3, Tdl, Td5, Lc2, Pa2, b4, c3, e4, f5, g3, h2 (12) črni: Kc6, Dc7, Td8, ThS, Lb7, Se5, Pa6, b5, c4, d6, h7 (11) Oglejte si jo dobro! Kralj črnega je skoraj v patu. Edini umik v tej poziciji (na potezi je črni) ima na d7. Toda tedaj je zaradi vezave po d-liniji ob skakača, ostane z dvema kmetoma manj in zmaga je za belega samo še stvar tehnike. Razen tega pa grozi beli s trdnjavskim šahom na c5(!) osvojiti damo, kajti po jemanju trdnjave s kmetom se odpre d-liriija in črni je po Dc5 mat. Če brani črni ogroženega skakača s Th-e8, je, kot pravkar povedano mat. Če gre s skakačem na d7 branit ogroženo točko c5, sledi z e4-e5 še en napad na oslabljenega kmeta na d6, razen tega pa dobi tedaj beli lovec polje e4 in črni kralj je pod tako imenovano »masko«, kar nikoli ni dobro. Tako mu preostane le še taka poteza z damo, da brani ^.ogroženega skakača, se pravi, bodi De7, bodi Dg7. Toda tudi tedaj mora biti beli napad zaradi skrajno nespretno postavljenih črnih figur, oslabljene črne diagonale gl-a7, kjer gospodari bela dama in možnosti bočnega udara z a4 prodreti, ker so vedno na voljo matne grožnje, ki jih lahko črni prestreže le za ceno velikih materialnih izgub. Za primer naj navedemo naslednje bele poteze: Da7, a4, ab, T:b5 itd. PRVOMAJSKI IZLET 2061 Sem in tja po vesolju... — Pomisli, Štefan!... Saj niti ni tako daleč, ko je človek prvič poskušal leteti! OBVESTILA BRALCEM DELAVSKA ENOTNOST Prejšnji mesec nas je zelo presenetila kartica, ki smo jo dobili iz Ambrusa, pošta Zagradec. Delavke obrata ljubljanskega podjetja Rašica v Ambrusu so nam sporočile, da odpovedujejo Delavsko enotnost, ker je ne dobivajo redno. V obratu Ambrus je zaposlenih 74 delavk, od teh je bilo kar 46 naročenih na Delavsko enotnost. Ker je za tamkajšnje mlade proizvajalce naš list prav gotovo nadvse koristen in ker je tudi nas tako številna odpoved prizadela, smo se odpeljali v Ambrus. V kolektivu so nas prav lepo sprejeli, nam razkazali svoje oddelke in s ponosom pripovedovali o velikih gospodarskih uspehih, ki jih je ta mladi kolektiv že dosegel. Glede odpovedi našega lista pa so nam dejali, da jih je na to prisilila skrajno neredna dostava. Zgodilo se je, da je poštar prinesel Delavsko enotnost skupaj kar za štiri tedne nazaj. Seveda da so proizvajalke upravičeno negodovale, kajti zastarelega lista nihče ne bere z zanimanjem. Pletilje in šivilje iz Ambrusa so po krajšem razgovoru povedale, da jim je Delavska enotnost zelo všeč in da žele še biti naročnice, vendar pod pogojem, da se uredi dostava. Oglasili smo se na pošti v Zagradcu in ugotovili, da je tamošnji pismonoša svoje delo opravljal precej po svoje. Po posredovanju smo dosegli, da se je tudi poslovanje pošte v Zagradcu uredilo. Proizvajalke iz obrata v Ambrusu so se spet naročile na Delavsko enotnost, vendar jih je tokrat na seznamu le 33 in ne več 46. Kaže torej, da nam je neredno poslovanje pošte odvzelo 13 naročnikov. Najpomembnejša pri tem pa ni materialna škoda, ampak moralno politična. Kolektiv obrata Ambrus pozivamo, da skuša pridobiti za naročnice Delavske enotnosti še vse ostale proizvajalke. Vsem družbenim organizacijam in kolektivom! PRODAMO HlSO Z DVEMA TAKOJ VSELJIVIMA STANOVANJEMA v zdraviliških toplicah tik ob vrelcu. Stavba je primerna za počitniški dom. Ponudbe pošljite na upravo Delavske enotnosti, Ljubljana, Kopitarjeva 2/IV pod šifro »Počitniški dom«. TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR ima svoj počitniški dom v Omišlju na otoku Krku in želi ZAMENJAVO za nekaj sob z dvema ali tremi posteljami v drugih krajih ob morju ali na otoku. Pismene ponudbe sprejema Kadrovsko socialna služba podjetja. TEKSTILNA TOVARNA IN BARVARNA PTUJ. Več članov naše sindikalne podružnice želi preživeti letni oddih v mesecu juniju v počitniških domovih delovnih kolektivov ob morju in v planinah. Sporočite nam prosta mesta. POČITNIŠKE SKUPNOSTI! Lepe sadike za ozelenitev in zasenčenje pri vaših letoviščih ob morju lahko poceni nabavite v našem obratu DREVESNICA SALVELA — NOV I GRAD V ISTRI. Poverite nam ureditev okolice pri vašem letovišču, ker imamo bogate izkušnje v tej dejavnosti. Naročila sprejema »SEMESADIKA — MENGEŠ« pošta Mengeš. — Isto kot v Opatiji! V turističnem uradu so mi rekli, je penzion po 1000 din! — Ni važno! Nikar ne jokaj! Zdaj je vsaj dokazano, da si imel v bistvu prav: polet v vesolje je mogoč! PRVI LJUDJE NA MESECU — Naloga tretje stopnje rakete je, da vrne potnike na zemljo... — Da smo šli za prvi maj na Jupiter, je bila Koliko lepše bi bilo v Iškem Vintgarju! tvoja ideja! — Očka, v tranzistorju kar naprej škriplje’ — Žal, nimamo dovolj žice za ozemljitev!