V središču Hajdina • Koga moti smrad z Brodnjakove kmetije O Strani 8 in 9 i I i Štajerski Kronika Haloze • Vedno V .Iv vec voznikov cez zeleno mejo mimo mejnih prehodov O Stran 32 Ptuj, torek, 17. avgusta 2021 Letnik LXXIV • št. 63 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Danes priloga RADIOPTUJ ,89,8° 98,2° 104^3 www.rad¡o-ptu¡.s¡ Aktualno Ptuj • Krožišca na Volkmerjevi ne bo O Stran 2 Podravje Dravsko polje • Za odcep Župečja vas bodo predlagali 1 v • v v krožišce O Stran 2 Politika Komentiramo • Ista pogodba, dvojna pravila ... O Stran 3 Podjetništvo Ptujska Gora • Pošta odprta le še 25 ur na teden O Stran 5 v Šport Footgolf • Turnir presežkov kronan z rekordom igrišča O Stran 20 Polenšak • Tisoč in ena težava, ker pokopališče ni občinsko, ampak cerkveno Zadnji dom pokojnikov v primežu pogajanj „Občina Dornava ves čas obstoja upravlja pokopališče na Polenšaku, katerega zemljiškoknjižna lastnicaje župnija Polenšak. Že nekaj let se dogaja, da nekateri najemniki grobov občini ne plačujejo najemnine in tudi grobnine ne. To pa zato, ker jim je znano, da občina nima pravnoformalne pravice zaračunavati najemnine na zemljišču, ki ni njena last, ampak od župnije, s katero pa nima sklenjene nobene uradne najemne pogodbe," so pojasnili v župnijskem gospodarskem svetu župnije Polenšak. Več na strani 3. V središču Želijo domovi upo p kojencev ustrezno ačilo ali so le skušali izigrati zZZS? Podeželje • »Zeleni« mafiji z novim_ zakonom še ne bo odklenkali AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE p I i EGA TEDNIKA! Obsklepitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Več v notranjosti časopisa. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 17. augusta 2021 Dravsko polje • Neugodna prometnovarnostna statistika Ceste vsako leto terjajo večji krvni davek Pred dobrim tednom dni je na Ptujski Gori ugasnilo življenje mladega motorista. Gre za drugo letošnjo žrtev na glavni cesti med Lovrencem na Dravskem polju in Majšperkom, v obeh primerih sta cestni davek z življenjem plačala motorista. DRSI in občina Majšperk bosta prihodnji mesec na Ptujski Gori začeli graditi pločnik in kolesarsko stezo. Speljana bosta v dolžini dobrega kilometra, vendar le po ravnici oziroma slemenu hriba. Bolj kot ta del ceste je z vidika prometne varnosti verjetno problematičen odsek proti Majšperku, kjer se cesta v ostrih ovinkih spušča v dolino. Kdaj in kako bi urejali ta del, doslej v javnosti niso govorili. Že druga letošnja nesreča z najhujšimi posledicami daje občutek, da se je oznaka cesta smrti, s katero je bila v preteklosti zaradi številnih prometnih nesreč ožigosana glavna cesta med Kidričevim in Slovensko Bistrico, preselila na drugi del Dravskega polja, na glavno cesto med Apačami v občini Kidričevo in Ptujsko Goro v občini Majšperk. V minulih štirih letih je na tej cesti v štirih prometnih nesrečah ugasnilo pet življenj. Na Policijski upravi (PU) Maribor so pripravili pregled desetletnega stanja, pri čemer ugotavljajo, da med letoma 2011 in 2017 prometnih nesreč z najhujšimi posledicami na tej cesti ni bilo. Leta 2017 je bila ena, žrtev je bil motorist, leta 2020 ponovno ena, umrla sta motorist in kolesar, le- tos pa že dve, v obeh primerih sta z življenjem plačala motorista. Skupaj se je sicer v desetletnem obdobju (2011-2020) na tej cesti zgodilo 63 prometnih nesreč; poleg že omenjenih žrtev je bilo šest udeležencev huje telesno poškodovanih, pri drugih so bile lažje telesne poškodbe ali pa so jo udeleženci odnesli brez praske in je bila zvita samo pločevina. Hajdina-Šikole: v desetih letih deset smrtnih žrtev Čeprav so se med Apačami in Majšperkom prometne nesreče z najtežjimi posledicami v minulih štirih letih zgostile, je glavna cesta od Kidričevega proti Slovenski Bistrici v statistiki trčenj še vedno v neslavnem vodstvu. Dejstvo je, daje ta cesta tudi veliko bolj obremenjena s prometom. V desetletju seje na odseku med Hajdino in Šikolami zgodilo 238 prometnih nesreč, kar je štirikrat več kot na vzporedni prometnici iz Kidričevega proti Majšperku. Po podatkih PU Maribor je bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom osem, od tega kar tri v letu 2018. Življenje je izgubilo deset ljudi, največ v letu 2018, ko je bilo pet žrtev. Na trasi glavne ceste od Šikol skozi Pragersko in do Slovenske Bistrice sta bili še dve smrtni žrtvi, ena v 2014, druga v 2016. Na celotni trasi glavne ceste med Hajdino in Slovensko Bistrico pa seje sicer v zadnjem desetletju zgodilo 375 prometnih nesreč, je pojasnil Miran Šadl iz PU Maribor. Povečano ukrepanje policije Zaradi slabšanja prometnovar-nostnih razmer so policisti v minulih letih na dotični cesti okrepili nadzor. „Od leta 2017, ko je bila na tej cesti od leta 2011 prva smrtna žrtev, smo bistveno povečali nadzorstvene aktivnosti cestnega prometa, kar je tudi razvidno iz števila izvedenih ukrepov zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov. Letos smo izvedli 203 ukrepe, lani v celotnem letu 111. Pomembno je zavedanje vseh udeležencev, da spoštujejo cestnoprometne predpise, da so strpni in ravnajo odgovorno tudi do drugih udeležencev v prometu. Temeljno načelo cestnega prometa je skrb za varen, umirjen in nemoten potek prometa. To je dolžnost slehernega udeleženca in upoštevaje tega temeljnega načela nam bo uspelo zagotoviti stabilne prometnovar-nostne razmere," je izpostavil predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor Miran Šadl. DRSI: »Za varno vožnjo odgovorni tudi vozniki« Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja z državnimi prometnicami, smo poizvedovali, ali imajo morebiti v prihodnjem obdobju v načrtu ukrepe, s katerimi bi bilo moč izboljšati stanje prometne varnosti med Lovrencem in Ptujsko Goro. Sogovorniki so spomnili, da je zadnji nesreči na Ptujski Gori botrovalo izsiljevanje prednosti. „Na žalost takšnega ravnanja voznikov ni možno preprečevati s tehničnimi ukrepi. Upravljavci cest se pogosto srečujemo s pričakovanjem javnosti, da bo s tehničnimi ukrepi preprečeno nespametno ravnanje voznikov. Vendar je promet kompleksen sistem, ki se lahko odvija relativno varno, dokler vsi udeleženci spoštujejo dogovorjena pravila. Zavedati se je treba, da sta za zagotavljanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu, poleg redno vzdrževane cestne infrastrukture, ključnega pomena ozaveščeno in odgovorno vedenje vseh udeležencev in spoštovanje cestnoprometnih predpisov. To pomeni, da morajo vozniki hitrost vožnje vselej prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram, stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim," so poudarili. Za odcep Župečja vas bodo predlagali I v »v v krozisče Občina Kidričevo in DRSI sta v minulih letih urejanju glavne ceste od Apač in skozi Lovrenc namenili precej pozornosti in denarja. „Z rekonstrukcijami ceste, gradnjo krožišč, pločnikov in kolesarskih poti smo veliko postorili za večjo varnost vseh udeležencev v prometu. V prihodnje bomo s kolesarsko stezo povezali Majšperk in Lovrenc ter s tem poskrbeli za varnost kolesarjev in pešcev. Prav tako policija pogosteje izvaja nadzor na tem odseku, a se na žalost vsega ne da preprečiti. Naš naslednji korak za izboljšanje prometne varnosti bo predlog, da se v križišču za Župečjo vas uredi krožišče," pa je povedal direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Mojca Zemljarič Na cesti skozi Vrhe, ki jo nameravata občina Majšperk in DRSI v teh dneh začeti posodabljati, se je pred nedavnim zgodila prometna nesreča, v kateri je motorist izgubil življenje. Ugotovljene kršitve prometnih predpisov na cesti Apače-Majšperk Leto St. ukrepov policije 2012 42 2013 39 2014 48 2015 50 2016 14 2017 91 2018 92 2019 98 2020 111 2021 203 Vir: PU Maribor Foto: CG Foto: EK Ptuj • Namesto krožišča otok za umirjanje prometa Krožišča na Volkmerjevi ne bo V sklopu urejanja Ulice 5. prekomorskeje bila načrtovana izgradnja krožišča na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Izkazalo seje, da bi bil ta infrastrukturni poseg zelo drag, projektantska ocena namreč znaša kar 800.000 evrov. Krožišča tako ne bo, so se pa na občini domislili precej cenejše, a primerljivo učinkovite rešitve. izkazala kot dobra, z njo so bili zadovoljni tudi predlagatelji ideje, da se na tem območju umiri promet: občani in varnostni sosvet. Mestna občina Ptuj je tako na tej lokaciji načrtovala ureditev fiksnega krožišča. Trenutno je namreč postavljeno iz plastičnih materialov, podobno kot krožišče pri minoritskem samostanu. Plastični elementi krožišča so mnogokrat podrti in povoženi, zato bi jih že letos moral zamenjal pravi krožni tok. To investicijo naj bi financirala Mestna občina Ptuj, saj gre za lokalno cesto. Plan je bil to urediti še letos, a se je izkazalo, da za izvedbo te investicije ni zagotovljenih dovolj sredstev. „Krožišče je bilo na Načrtovanega fiksnega krožišča ne bo, urejen bo otok, s čimer naj bi bil cilj dosežen: promet bo potekal mirneje. Urejanje Ulice 5. prekomorske v polnem teku Gradbena dela v Ulici 5. prekomorske bi po podpisani pogodbi z izvajalci morali končati do konca septembra letos. Naložba v skupni vrednosti okrog 950.000 evrov je v celoti financirana iz občinskih sredstev. Gre za prvo fazo, naslednje leto je planirana ureditev še drugega dela, od Osnovne šole Ljudski vrt do križišča s Peršonovo ulico. Leta 2023 naj bi urejali del od trenutno še montažnega krožišča proti Mestnem Vrhu. V sklopu projekta bodo Javne službe Ptuj zamenjale celotno asfaltno vozišče, uredile meteorno kanalizacijo, obnovile pločnike za pešce in kolesarske poti na vozišču. Umiritev prometa na relaciji od Mestnega Vrha do Šolskega centra Ptuj je bil ključni povod, da so pred natanko dvema letoma postavili montažno krožišče na Volkmerje-vi cesti. Ta poskusna rešitev se je tej lokaciji predvideno, ampak ker je projektantska ocena okrog 800.000 evrov, ga v letu 2022 ne bomo izvedli. Narejen bo cestni (sredinski ločilni) otok za umirjanje prometa (enako kot pri trgovini Lidl)," so pojasnili na MO Ptuj. Koliko natančno bo stala ureditev otoka, še ni znano, a kot zagotavljajo na občini, bo ta rešitev bistveno cenejša od urejanja fiksnega kro-žišča. Sredstva v proračunu naj bi zadostovala za zaključek izvedbe in- vesticije. Preverjanje cen postavitve otokov je v teku. V tem delu mesta se je sicer infra-strukturno gledano v zadnjem letu veliko postorilo. Končana je sanacija Peršonove ulice (vrednost investicije je bila skoraj 800.000 evrov), ureja se Ulica 5. prekomorske, novo podobo pa so dobile tudi nekatere manjše, pa vendar pomembne ceste in ulice v neposredni bližini, v Ra-belčji vasi. Dženana Kmetec torek • 17. augusta 2021 Aktualno Štajerski 3 Komentiramo Ista pogodba, dvojna pravila ... Situacija z dravskim kanalom med Forminom in Ormožem, ki naj bi ozemeljsko in lastniško pripadal Republiki Hrvaški, je absolutno neživljenjska, še manj pa razumljiva. Posebej ob dejstvu, da je Slovenija hrvaškemu proizvajalcu električne energije (HEP) vpis lastništva na reki Dravi dovolila, četudi gre za slovensko ozemlje, ki leži na območju občine Ormož. Foto: MZ Urejeno lastništvo dravskega kanala, četudi na drugi strani državne meje, je nedvomno vprašanje na nivoju nacionalnega interesa Republike Slovenije. Ta je posredna lastnica DEM, dejavnost družbe pa proizvodnja električne energije. Zato bi bilo dogovor o spornem lastništvu smotrno iskati izven sodnih dvoran, po diplomatski poti. Zrcalna situacija, da bi se Dravske elektrarne Maribor (DEM) vpisale kot lastnik kanala na območju Hrvaške, očitno ni možna, je odločilo višje sodišče v Zagrebu. Reševanje vprašanja lastništva kanala je samo ena od nesrečnih obmejnih zgodb med Slovenijo in Hrvaško, ki še danes nista enotni glede poteka meje. Slovenija odločitev arbitražnega sodišča sicer spoštuje, Hrvaška pač ne. V postopku arbitraže je bila pred leti celotna meja med državama, pri čemer so arbitri pri odločanju mejne črte ob reki Dravi sledili hrvaškemu predlogu in mejo med državama določili glede na katastrske meje. Glede na kompleksnost celotne situacije bi bilo verjetno najbolj smotrno, če bi se Slovenija in Hrvaška o vpisu lastninske pravice na odvodnem kanalu HE Formin dogovorili po diplomatski poti in mimo sodišč. Kanal je del energetske infrastrukture, ki služi proizvodnji električne energije, obenem so DEM v državni lasti. Nedvomno gre za primer nacionalnega interesa, ki prerašča pristojnost sodišč. Na zunanjem ministrstvu so bili s pojasnili na to temo bolj kot ne skopi, kar so tudi sami priznali. „Kar zadeva lastništvo kanala, poudarjamo, da ne moremo neposredno posegati v konkretna razmerja, ki so predmet sodnih postopkov. Izpostavimo pa lahko dvoje. Kot prvo pomen Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki stajo dolžni spoštovati obe pogodbenici. In drugo: dolžnost ter načelo mirnega reševanja odprtih vprašanj, v okviru katerega imajo države po mednarodnem pravu na razpolago različna sredstva za reševanje teh vprašanj, tudi diplomatska," so povedali za Štajerski tednik. „Razumemo, daje odgovor skop, vendar vam v tej fazi omenjene zadeve žal ne moremo dati več dodatnih informacij," so dodali. V DEM so navedli, da bodo storili vse, skladno s hrvaško zakonodajo, da se sporna sodna odločitev razveljavi. Prepričani so, da jim glede na meddržavno pogodbo lastništvo na Hrvaškem pripada po enaki poti, kot je bilo to omogočeno HEP-u v Sloveniji. „Menimo, da smo v postopku izkazali upravičenost do lastništva nad zemljišči, ki so bila predmet pravnega spora. DEM so bile v času »družbene lastnine« upravičeni uporabnik navedenih zemljišč in kot takšne tudi zavedene v zemljiški knjigi, enako kot HEP na zemljiščih v Sloveniji. Republika Slovenija ni nikoli zanikala lastništva HEP-a, tudi na podlagi sklenjene meddržavne pogodbe. Zaradi tega smo prepričani, da bi enak pravni položaj Republika Hrvaška morala priznati našemu podjetju, saj gre za popolnoma enak primer," so poudarili v vodstvu štajerskega energetskega velikana. Mojca Zemljane Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik l za iOS in Android naprave f Polenšak • Tisoč in ena težava, ker pokopališče ni občinsko, ampak cerkveno Zadnji dom pokojnikov v primežu finančnih pogajanj Občina Dornava in župnija Polenšak že nekaj časa iščeta konsenz o pokopališču, kije v lasti župnije, vzdržuje pa ga občina in občanom v zvezi s tem zaračunava stroške, od najema grobov do uporabe vežice ob pogrebih. Težava pa je v tem, da občina z župnijo za pokopališče nima sklenjene prav nobene pogodbe, ki bi ji dajala pravico upravljati pokopališče. di katerega pokopališče prerašča plevel. Treba je povedati, da se pri pogajanjih občine udejstvuje samo župan, brez vpliva svetnikov, na župnijski strani se pogajamo člani župnijskega gospodarskega sveta brez vpliva gospoda župnika, ki popolnoma sprejema naše dogovore in odločitve. Župljani župnije Polenšak smo zelo žalostni in razočarani zaradi takšnega odnosa občine in tega mučnega pogajanja o pokopališču," so v izjavi navedli člani župnijskega gospodarskega sveta župnije Polenšak. Pokopališče na Polenšaku je zanekrat še v lasti župnije. Občina Dornava na Polenšaku nima pravice zaračunavati grobnine 29 evrov, kolikor predlaga župnijski gospodarski svet za mesečni najem za pokopališče na Polenšaku, bi lahko bila glede na primerjavo s Cirkulanami povsem sprejemljiva cena. Težko je razumeti, zakaj lokalna skupnost in župnija tega vprašanja nista rešili že v preteklosti, še posebej v luči dejstva, da občina Dornava najemnikom grobov na Polenšaku zaračunava grobnino oziroma najemnino, za katero nima pravne podlage, saj ni ne lastnica in ne najemnica pokopališča. Nelegitimno je tako zaračunavanje grobnine kot tudi vsakršno vlaganje občine v pokopališče. Tako kot so se nekateri odločili, da položnice za grobnino občini več ne bodo plačevali (in jih občina niti nima pravice terjati), lahko drugi zahtevajo vračilo nelegitimno pobrane najemnine. Zadeva v zvezi z lastništvom oziroma najemom pokopališča še zdaleč ni enostavna, zato bi bilo smotrno čim prej doreči kompromisno rešitev. „Občina Dornava ves čas obstoja upravlja pokopališče na Polenšaku, katerega zemljiškoknjižna lastnica je župnija Polenšak. Župnija je vseskozi velikodušno nudila zemljišče pokopališča v uporabo. Do sedaj niso bila premoženjsko-pravna razmerja med občino in župnijo prav nič urejena, v zvezi s tem ni bilo sklenjene nobene pogodbe. Že nekaj let se dogaja, da nekateri najemniki grobov občini ne plačujejo najemnine in tudi grobnine ne. To se dogaja zato, ker jim je znano, da občina nima pravnoformalne pravice zaračunavati najemnine na zemljišču, ki ni njena last, ampak od župnije, s katero pa nima sklenjene nobene uradne najemne pogodbe," so pojasnili v župnijskem gospodarskem svetu župnije Polenšak. Dodali so, da jih je občina Dornava proti koncu lanskega leta pozvala, naj ji župnija odda zemljišče pokopališča v najem. „Zemljišče, na katerem je zgrajena vežica, pa naj župnija brez kakršnekoli kupnine samo prepiše na občino. Občina nam je brez natančnih dogovorov poslala osnutek najemne in kupoprodajne pogodbe. Gospodarski in pastoralni svet župnije sta se seznanila s tem pozivom, se pozanimala, kako imajo to urejeno drugod, se posvetovala in sprejela sklep, da zemljišča pod vežico župnija nikakor ne more samo prepisati na občino, ker so lastniki vsi župljani, lahko ga da samo v najem občini, skupaj z zemljiščem pokopališča." Pogajanja o višini • • • i • • najemnine in pokrivanju stroškov Po pojasnilu župnijskega gospodarskega sveta je bil predlog občine, da za pokopališče ne bi plačevala najemnine, če bi pa to bilo treba, pa naj bo določena v višini 14 evrov mesečno. Župnijski svet je nato sprejel sklep, da se določi najemnina v višini 50 evrov na mesec. Občina je župniji poslala še nov osnutek pogodbe z dodanim členom, ki pravi, da ima občina z upravljanjem pokopališča stroške. Te bi glede na prihodke poračunali vsako leto v novembru, na podlagi opravljenega obračuna bi določili višino grobnine za naslednje leto. Če bi bilo z vzdrževanjem več stroškov, kot bi jih bilo v proračunu načrtovanih, bi v skladu s pogodbo oziroma dotičnim 6. členom morala razliko stroškov pokrivati župnija. „Županu smo odgovorili, da nas zelo preseneča 6. člen pogodbe, o katerem prej nismo govorili in je za nas nesprejemljiv. Župnija namreč nima nobenega vpogleda in vpliva v prihodke in stroške občine na pokopališču, kako naj potem plačuje neke v pogodbi popolnoma nedefinirane in nepoznane stroške." Ne želijo biti grešni kozel, ker pokopališče prerašča plevel „Nato je prišlo ponovno do pogajanj, v katerih je župnija popustila pri najemnini na 29 evrov na mesec pod pogojem, da se iz najemne pogodbe izbriše 6. člen. Župan je v najemni pogodbi popravil - znižal znesek najemnine, 6. člen pa pustil zapisan, samo nekoliko ga je skrajšal. Tako se zgodba nadaljuje, ko želi župan župnijo Polenšak prikazati kot grešnega kozla, zara- Kolednikova: »Treba se bo dogovoriti o vlaganjih« Na občini Dornava so o primeru pojasnili, da jim upravljanje pokopališč nalaga zakon o pogrebni in pokopališki službi. Vendar mora biti lokalna skupnost za to lastnica ali vsaj najemnica pokopališča. Direktorica dornavske občinske uprave Nada Golob je pojasnila, da je podobnih primerov v Sloveniji še nekaj in da gre za sistemsko vprašanje. Začasno želijo z župnijo skleniti petletno najemno pogodbo, ki bi vključevala tudi najemnino. Obenem je treba doreči vprašanje vlaganj, je poudarila Kolednikova: „Glede na to, da je zelo pomembna naloga upravljavca pokopališča izvajanje investicij in investicijsko vzdrževanje, se pri sklepanju najemnih pogodb pojavi vprašanje, kako je z vlaganji oziroma investicijskim vzdrževanjem, ko občina ni lastnica. Znano je dejstvo, da splošno za občine velja prepoved vlaganj v tujo nepremičnino in tako so posledično onemogočena tudi vlaganja v obnovo in razvoj pokopališča. Občina Dornava bo nosila stroške upravljanja, kot to nalaga zakon. Vsako leto pa bo skupaj z župnijo pregledala stroške in prihodke ter presežek namenila izboljšavam na pokopališču." Mojca Zemljarič Cirkulanska občina za najem pokopališča letno 400 evrov S popolnoma enakim vprašanjem, kot ga imajo na Polenšaku, so se pred leti srečevali v občini Cirkulane. Dogovor so sklenili v času župana Janeza Jurgca. Direktorica občinske uprave Nina Horvat je povedala, da so se dogovorili za najemno pravico, kije vknjižena v zemljiško knjigo. Za 25-letno obdobje je sklenjena najemnina v znesku 10.000 evrov, kar pomeni 400 evrov na leto oziroma na mesec dobrih 33 evrov. Foto: CG Foto: MZ 4 Štajerski Podravje torek • 17. augusta 2021 Ormoško • Novosti v Zdravstvenem domu Ormož Cepljenje pri osebnem zdravniku Da bi se za cepljenje proti novemu koronavirusu odločilo čim več ljudi, je vlada storitev iz cepilnih centrov preselila k osebnim zdravnikom, organizirani pa so tudi tako imenovani mobilni timi. Alenka Simonič: »Zdi se mi, da bo ta sprememba v načinu cepljenja pozitivno vplivala na odločitev še tistih necepljenih, da se končno odločijo za to dejanje.« »Vsi bolniki se odslej lahko obračajo tudi na svoje osebne zdravnike, kar je dobra možnost za vse nas. V svoji ambulanti opažam, da je kar precej ljudi še nekako neodločenih ali pa so še vedno v nekih dvomih in jim pogovor z osebnim zdravnikom pri odločitvi precej pomaga,« je povedala Alenka Simonič, dr. med., spec. družinske medicine, in dodala: »Po raziskavah, ki so bile narejene, ljudje od vseh javnih oseb, s katerimi imamo opravka, najbolj zaupajo osebnim zdravnikom. Tudi sama v praksi vidim, da z ljudmi, s katerimi se že dolgo poznamo, ob razgovoru nekako lažje razrešujemo vse te dvome. Tudi pozneje, ko se pacient za cepljenje vseeno odloči, lahko cepljenje opravimo pri nas in mu ni treba hoditi nikamor drugam. Zdi se mi, da bo ta sprememba v načinu cepljenja pozitivno vplivala na odločitev še tistih necepljenih, da se končno odločijo za to dejanje.« Druga možnost je ta, da bodo t. i. mobilni timi lahko obiskali ne le kraje , ampak tudi podjetja na terenu. Če se pacienti odločijo za posvet pri zdravniku, pa je seveda potrebna predhodna najava. »Prosila bi, da bolniki pokličejo svojega osebnega zdravnika in se o obisku dogovorijo, saj je problem tovrstnih cepljenj v tem, da posamezne odprte stekleničke ne smemo zavreči. Odmerke je po odprtju treba takoj porabiti, zato bomo skušali združevati vsaj po šest pacientov skupaj. Najbolje je, da zainteresirani pokličejo svojega osebnega zdravnika, ambulanto, kjer jim bodo podane vse potrebne informacije in podrobna navodila,« je še pojasnila Simoničeva. Darja Žganec Horvat Ptuj • 30 let projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna Mesto urejamo predvsem zase in šele potem za obiskovalce Natečaj Moja dežela lepa in gostoljubna, eden najprepoznavnejših projektov Turistične zveze Slovenije, letos slavi 30-letnico. Častni pokrovitelj jubilejnega projekta je predsednik RS Borut Pahor. Turistična zveza Slovenije že od leta 1905 orje ledino na področju urejanja in čistosti mest ter krajev, Turistično društvo Ptuj pa je zgodbo urejanja svojega mesta začelo že 19 let prej. dra. Vsaj ne na tistih, kjer so za ocve-tličenje v prejšnjih letih le skrbeli. Eden od razlogov je tudi v tem, da zadnja leta TD Ptuj ni več brezplačno razdeljevalo cvetja. Razveseljivo pa je, da je na ptujskih ulicah in trgih veliko več zelenja v koritih, prav tako pa tudi cvetlic, enoletnic. Na nekatera območja so se vrnila še nedavno tako osovražena kamnita korita, ki pa so lepo obnovljena. Kot je povedala ptujska županja Nuška Gajšek, vseh starih korit čez noč ni mogoče nadomestiti z novimi, kljub prizadevanjem za poenotenje urbane mestne opreme. V času, ko bo strokovna komisija na Ptuju, bo še potekal festival Dnevi poezije in vina. Prav tako bodo še vedno vabile ptujske galerije, v katerih si je mogoče ogledati razstave letošnjega festivala sodobne umetnosti Art Stays. Tako da bo mesto lahko predstavilo svoj živahnejši utrip in podobo. V teku pa je tudi spletno glasovanje 30. tekmovanja Moja dežela -lepa in gostoljubna. Vsak lahko svoj glas vsaj enkrat na dan odda sodelujočemu v posamezni kategoriji, ki se mu je najbolj usedel v srce. Tisti, ki bodo zbrali največ glasov, bodo prejeli posebno priznanje za najlepši in najgostoljubnejši kraj po izboru ljudstva. Natečaj Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna je za slovenske kraje to, kar so Mi-chellinove zvezdice za restavracije. Sicer pa mesto urejamo predvsem zase in šele potem za obiskovalce. Najboljši bodo priznanja prejeli na letošnjih dnevih slovenskega turizma od 11. do 13. oktobra v Postojni. MG Foto: Črtomir Goznik Ptujske ulice in trgi so letos bolj zeleni in ocvetličeni kot v prejšnjih letih. Manj cvetlic pa je na oknih in pročeljih stavb v starem mestnem jedru. V projektu TZS pa sodeluje od samega začetka. V tem času je bil Ptuj najbolj urejeno in gostoljubno mesto glede na uvrstitve. Do leta 2014, ko je začel tekmovati v kategoriji srednjih mest, je najboljše uvrstitve dosegel v kategoriji turistični kraji. Tega leta je tudi zmagal v novi kategoriji, to je bila tudi najvidnejša uvrstitev v zadnjih sedmih letih, ko praviloma posega po drugi uvrstitvi. V natečaju sodeluje tudi letos. Strokovna komisija TZS je na delu že od julija, ocenjevanje naj bi končala do konca avgusta. Komisija si bo Ptuj ogledala 26. avgusta Na Ptuju bomo komisijo pozdravili 26. avgusta. Do takrat pa lahko skupaj vsi, ne samo zaradi ocenjevanja, poskrbimo, da bo kakšen od- padek več končal v koših za odpadke. Predvsem to velja za cigaretne ogorke, ki jih je zlasti veliko v okolici kioskov. Četudi en nepravilno odložen cigaretni ogorek praviloma okuži 40 litrov vode, to večine ne moti, da s tovrstnim smetenjem okolja ne bi nadaljevali. Za dodatno ocvetličenje mesta je že prepozno. Opazno je, da je v zadnjih letih manj cvetlic na oknih in pročeljih stavb starega mestnega je- Foto: DZH Gorišnica • V teku tri večje investicije Dobra dva milijona evrov težak naložbeni cikel Občina Gorišnica ima trenutno odprtih za dobra dva milijona evrov naložb. V športnem parku gradijo tribune in drugo športno infrastrukturo, v zaključni fazi je urejanje recepcije pri Dominkovi domačiji, te dni bodo začeli gradnjo prizidka h gasilskemu domu Formin. Gradnja infrastrukture v gorišniškem športnem parku je največja naložba tega mandata, vrednost z izvajalcem sklenjene pogodbe je 1,8 milijona evrov. Novi objekt, ki bo služil za sprejem gostov pri Dominkovi domačiji, čaka še na opremo. Gradnja tribun, garderob, sanitarij, upravnih prostorov in prostorov za logistiko v športnem parku Gorišnica bo veljala 1,8 milijona evrov. Gradijo dva objekta, v enem izmed njiju bo tudi gostinski lokal. Graditi so začeli pred dobrim mesecem dni, investicijo bodo namenu predvidoma predali naslednje poletje. Z izvajalcem, Cestnim podjetjem Ptuj (CPP), je sklenjen pogodbeni rok 1. junij 2022. „Pasovni temelji in plošča na obeh objektih so končani. Želimo, da bi bila objekta do zime pod streho in se lahko potem dela v notranjosti nemoteno nadaljujejo: strojne in elektro instalacije, tlaki, ometi, vgradnja stavbnega pohištva ... Dela na gradbišču potekajo nemoteno, v skladu z zastavljenim terminskim planom, izvajalec je občini izstavil prvo finančno situacijo za julij," je pojasnil župan Jože Kokot. Nova zaposlitev za področje turizma Gradnja recepcije pri Dominkovi domačiji je končana, uredili so okolico, kmalu bodo objekt še opremi- li. „Želimo, da bi dejavnost zaživela to jesen. Za področje turizma bomo na občini odprli delovno mesto in eno osebo zaposlili. Zadolžena bo za upravljanje Dominkove domačije, od dela na recepciji do vodenja, prodaje spominkov, organizacije pogostitev ... V razpis za to delovno mesto bomo šli kmalu. Celotni vložek v urejanje recepcije oce- njujemo na okoli 200.000 evrov, polovico od tega bo predvidoma prispevek evropskih sredstev (LAS Haloze). Do sedaj smo za investicijo namenili 170.000 evrov, čaka nas še opremljanje," je poudaril prvi mož gorišniške občine in dodal, da je vse nared tudi za začetek gradnje prizidka pri gasilskem domu na Forminu. „Izvajalec del bo za- druga Lipa Lenart, pogodbo smo podpisali, vpeljani so že tudi v delo. Dogovorjeni začetek del je ponedeljek, 16. avgust. Pogodbeni rok za končanje gradnje je 30. november, vrednost del je 167.000 evrov. V novem prizidku bodo kurilnica, skladiščni priročni prostor, delilna kuhinja in večnamenski prostor." Mojca Zemljarič Foto: MZ torek • 17. augusta 2021 Politika Štajerski 5 Slovenija • OZS o neživljenjskih ukrepih Stroške testiranj naj krije država Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na stroko in vlado naslovila prošnjo, da za zajezitev epidemije covida-19 sprejmeta ukrepe, ki bodo bolj življenjski in lažje izvedljivi. V zbornici menijo, da bi bilo treba tedensko testiranje zaposlenih odpraviti, v vsakem primeru pa mora stroške testiranj nositi države in ne delodajalec. Foto: Sašo Svigelj/m24 Tom Tomislav Levanič iz Gozdarskega inštituta Slovenije pri odvzemu vzorca: »Dokler poka, je zdrav!« Kot so v sporočilu za javnost opozorili v OZS, številni obrtniki in podjetniki ter njihovi zaposleni opozarjajo, da stroškov hitrih testov ne bodo zmogli pokriti, poleg tega pa je testiranje zaposlenih vsakih 48 ur tudi organizacijsko težko izvedljivo. "Seveda si vsi v malem gospodarstvu želimo, da ne bo prišlo do novega vala epidemije in da bomo lahko normalno poslovali. V storitvenih dejavnostih medtem že sedaj veljajo strogi zaščitni ukrepi, prav tako pa ni nikakršnih dokazov, da bi bile te dejavnosti kadarkoli vir okužb. Zato menimo, da bi morali večkrat tedensko testiranje zaposlenih odpraviti, saj to predstavlja organizacijsko in finančno breme. V vsakem primeru pa mora stroške testiranj nositi država in ne delodajalec," pravi predsednik OZS Branko Meh. Meh ob tem tudi poudarja, da v zbornici podpirajo cepljenje, vendar pa po njegovih besedah delodajalci ne morejo prisiliti svojih zaposlenih, da se cepijo. Novi, še strožji ukrepi pri opravljanju dejavnosti pa vse bolj skrbijo tudi frizerje in kozmetike, ki svarijo, da bi lahko zaradi tega prišlo do ponovnega porasta dela na črno v teh dejavnostih. Pri delu na črno pa strogih zaščitnih ukrepov nihče ne upošteva, opozarjajo v zbornici. V OZS tudi pozivajo k enakopravnemu obravnavanju vseh dejavnosti. "In če država predpiše obvezno testiranje, mora zagotoviti tudi finančna sredstva, kot denimo v šolstvu. Poleg stroškov testiranj pa delodajalci opozarjajo tudi na stroške, ko je delavec zaradi obveznega testiranja odstoten in je torej izključen iz delovnega procesa. Ta strošek delodajalca je namreč še precej višji kot strošek hitrih testov," navajajo v zbornici. Poudarjajo še, da je večkrat tedensko testiranje zaposlenih tudi organizacijsko izjemno zapleteno. V primeru testiranja vsakih 48 ur bi moral namreč zaposlen, ki ima delovnik od ponedeljka do petka, na testiranje že v nedeljo zvečer. "Problem nastane, ker izvajalci testov v nedeljo zvečer ne delajo, delavec pa mora biti na delovnem mestu (z negativnim izvidom testa) že ob 7. uri zjutraj," so navedli. V praksi bo torej po prepričanju OZS nemogoče izvajati ukrepe, zato je nujno, da jih vlada ustrezno spremeni in jih naredi bolj življenjske. Sindikat opozoril na pritiske na necepljene Zaradi uvedbe plačljivih testiranj po 23. avgustu je vse več pritiskov na zaposlene v dejavnosti gostinstva in turizma, ki še niso preboleli covida-19 in ki se še niso cepili, so opozorili v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Delodajalce so pozvali, naj ne zavajajo zaposlenih, da si bodo testiranje morali plačevati sami. "Svoboda odločitve o skrbi za svoje zdravje je odgovornost vsakega posameznika, zato je vsaka prisila, postavljanje pogojev in represija s strani oblasti in delodajalcev nedopustna," so v pismu direktorju Turistično gostinske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije Fedji Pobegajlu ter predsedniku sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blažu Cvaru zapisali na sindikatu. Pozvali so ju k obveščanju delodajalcev, da zaposlenim podajo prave informacije glede prostovoljnosti cepljenja in glede dejstva, da so nosilci stroškov testiranja delodajalci. Kot so izpostavili, 14. člen zakona o varnosti pri delu določa, da delodajalec stroškov testiranja ne sme prevaliti na zaposlene. Čas, ki je namenjen testiranju, mora obenem šteti v delovni čas. Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! ŠtajerskiTEUNlK www.tednik.si Pošta Slovenije že od leta 2012 spreminja in ukinja svoje poslovalnice, predvsem v manjših krajih. Tudi pošta na Ptujski Gori bi najverjetneje zaprla svoja vrata, če se ne bi leta 2013 preoblikovala v pogodbeno pošto, ki deluje v okviru Turističnega društva Ptujska Gora (TD Ptujska Gora). Te odločitve so bili prav gotovo pred osmimi leti veseli okoliški prebivalci, ki so imeli še naprej dostop do poštnih storitev v domačem kraju. Pogodbena pošta je bila vsa leta odprta 40 ur na teden, z letošnjim avgustom pa so se te ure skoraj prepolovile. Ptujska Gora • Spremenjen delovni čas pogodbene pošte Pošta odprta le še 25 ur na teden Foto: EK Pošta na Ptujski Gori je odslej ob sobotah zaprta. Po besedah Tanje Leskovar, predsednice TD Ptujska Gora, so se za ta korak v prvi vrsti odločili zato, ker se želijo v prihodnje bolj posvečati turistični dejavnosti in trženju destinacije. Ob sobotah bo tako imela edina zaposlena delavka več časa za turiste in delo v turistično-informacijski pisarni, ki deluje v istem prostoru kot pošta. Hkrati pa Leskovarjeva priznava, da poštna dejavnost ne prinaša ravno nekega zaslužka. Iz meseca v mesec se namreč vedno težje prebijajo, brez pomoči majšperške občine pa bi še težje shajali. Vsak mesec morajo namreč zagotoviti dovolj denarja za polno zaposleno osebo, ki hkrati opravlja delo v pogodbeni pošti in turistično-informacijski pisarni. Mesečno so do sedaj od Pošte Slovenije dobili 850 evrov, tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Majšperška občina pa jim za pokrivanje stroškov zaposlene delavke nakaže še okoli 4.500 evrov na leto. Pogodbena pošta bo odslej odprta samo 25 ur na teden, in sicer trikrat na teden v dopoldanskem in dvakrat na teden v popoldanskem času. Na spremenjen delovni čas se bodo morali navaditi tudi občani, ki najverjetneje te spremembe niso najbolj veseli. Druga najbližja pošta je sicer v Majšper-ku, ki je med tednom odprta vsak dan med 9. in 17. uro, ob sobotah pa je zaprta. Število poštnih storitev se bo tako najverjetneje bistveno zmanjšalo, kar bo posledično pomenilo še manj denarja za nemoteno poslovanje. TD Ptujska Gora si sicer želi, da bi kaj več denarja dobili na račun prodaje spominkov in drugih domačih izdelkov, saj so ponudbo še nekoliko povečali. Je pa res, da bi prodaja prav gotovo nekoliko bolj cvetela, če se ne bi zaradi epidemije zmanjšalo število turistov in romarjev, ki vsako leto obiščejo baziliko na Ptujski Gori. Estera Korošec Stari delovni čas pogodbene pošte: Pon., tor., čet., pet.: 9.00-16.00 Sreda: 9.00-18.00 Sobota: 9.00-12.00 Nedelje in prazniki zaprto Novi delovni čas od 2.8. 2021: Pon., tor. in čet.: 9.00-14.00 Sreda: 13.00-18.00 Petek: 12.00-17.00 Vikendi in prazniki zaprto. V občini Markovci si prizadevajo na različne načine spodbujati turistično dejavnost. Za potrebe turizma so letos nabavili električna kolesa in tri čolne, ki so namenjeni spustu po večjih ali manjših »brzicah« toka (rafte) ter so primerni za spust po strugi reke Drave. Veliko je možnosti za aktivno preživljanje prostega časa - kolesarjenje ali pa spoznavanje starih običajev (stalna zbirka etnološke dediščine v občinski zgradbi). Edina težava so posteljne kapacitete, ki jih je v občini še vedno premalo. Markovci • Edine nočitvene kapacitete so polno zasedene V občini premalo nočitvenih objektov Foto: La Siesta V podjetju La Siesta poudarjajo, da je za turiste zelo pomembna čistoča in urejenost turističnega objekta; pri njih lahko sicer prespi 16 oseb. »Lani smo končno dobili prve nočitvene kapacitete, kar me zelo veseli. V prihodnje si želim, da bi se še več naših občanov opogumilo in uredilo svoje objekte za turistične namene. Moja želja je, da bi lahko v naši občini prespalo vsaj za en avtobus ljudi,« je povedal Milan Ga-brovec, župan občine Markovci. Že v lanskem letu so v okviru razpisa za pospeševanje razvoja gospodarstva del sredstev namenili izključno ureditvi prostorov za namen prenočevanja in tako je tudi letos. Na proračunski postavki občinske pomoči v gospodarstvu so zagotovili 70.000 evrov, od tega bodo 10.000 evrov lahko dobili tisti, ki bodo financirali v ureditev nočitvenih objektov. Če za naveden namen ne bo prispela nobena prijava, bodo sredstva pač prerazporedili med ostale prijavitelje. Edine sobe za turiste v Novi vasi pri Markovcih V lanskem letu je za ureditev nočitvenih kapacitet 30.000 evrov prejelo podjetje La Siesta v Novi vasi pri Markovcih. V objektu so uredili sedem sob (dve triposteljne in pet dvoposteljnih), v katerih je skupno prostora za 16 oseb. Epidemija jim je sicer v lanskem letu preprečila prihod prvih gostov, so pa zato veliko bolj zadovoljni z letošnjo poletno sezono, ko imajo skoraj 90-odsto-tno zasedenost. Večina enodnevnih gostov je tujcev, ki pri njih prespijo eno noč in se nato naslednji dan odpravijo naprej proti želeni destinaciji. Najbolj jih veseli, da pri njih dopustuje veliko slovenskih gostov, največ iz primorske, notranjske in dolenjske regije. Gre za turiste, ki pri njih ostanejo od tri do pet dni, v tem času pa se odpravijo na ogled mesta Ptuj, obiščejo Terme Ptuj ali druge bližnje atraktivne kraje (Jeruzalem, Haloze). »To so gostje, ki si želijo aktivne počitnice. K nam pa v prvi vrsti pridejo zato, ker se navdušijo nad opremljenostjo in urejenostjo naših sob. Večinoma za nas izvedo preko različnih spletnih kanalov in socialnih omrežij, največ gostov pa še vedno pride k nam preko spletne strani booking. Res pa je, da je tako veliko povpraševanje slovenskih gostov povezano tudi s koriščenjem turističnih bonov,« je pojasnil Dejan Topolnik, lastnik in direktor podjetja La Siesta. Cena za nočitev od 70 do 100 evrov Cene za nočitev z zajtrkom se gibljejo od 70 do 110 evrov, najdražje je spanje v luksuzno opremljeni sobi z možnostjo koriščenja jacuzzija. Pri svojem delu Topolnik opaža, da goste v prvi vrsti pritegneta lepo urejen nočitveni objekt in čistoča, kar je pri njih na prvem mestu. Njihova prednost je tudi bližina najstarejšega mesta ob Dravi in ptujskega jezera. Do jeseni pričakujejo, da bo povpraševanje po njihovih storitvah še naraščalo. Kot je še dodal Topolnik, jih veseli, da tudi občina podpira razvoj turizma v kraju. Na občini sicer že pripravljajo zanimiv enodnevni program za obiskovalce Estera Korošec 6 Štajerski Podravje torek • 17. augusta 2021 Destrnik • Po novi rekreacijski poti Izposoja koles je brezplačna V okviru projekta Rekreacijska pot, ki so ga na Destrniku zaključili prejšnji mesec, so pod občinsko stavbo uredili tudi kolesarnico za izposojo koles. I Foto: SD Po rekreacijski poti od vrtca do kmetije Lovrec in obratno se je mogoče odpraviti tudi s kolesom; če ga nimate, si ga lahko brezplačno izposodite. Kot smo že poročali, je nova rekreacijska pot dolga 4,7 kilometra, vodi pa od vrtca mimo parka prostoživečih živali v Vintarovcih do turistične kmetije Lovrec v Jiršovcih. S projektom v vrednosti dobrih 84.000 evrov je občina s partnerji: podjetjem Siesa inženiring, turistično kmetijo Lovrec in Športnim društvom Destrnik preko Las Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah uspešno kandidirala za sofinanciranje preko Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in pridobili skoraj 48.500 evrov. Trasa poti je v celoti rekonstruirana, večinoma je asfaltirana, le na dolžini 840 metrov je še makadamska. Urejena je tako, da jo lahko uporabljajo sprehajalci, rekreativci, kolesarji in tudi invalidi na vozičkih. Kot pravijo na občini, je pot na nekaterih točkah prepletena z že obstoječo kolesarsko potjo LAS-8 in tako vsakemu posamezniku omogoča izbor primerne trase glede na njegove zmožnosti, želje in zanimanja. Za lažjo orientacijo služijo leseni kažipoti, postavljene so tudi klopi, mize in koši, v sklopu projekta je nastala še zloženka z zemljevidom rekreacijske poti, velika pridobitev pa je tudi plezalna naprava z motoričnim parkom. V kolesarnici že čakajo po štiri kolesa za odrasle in otroke z zaščitnimi čeladami, na voljo sta tudi dva otroška sedeža. Kdor si želi izposoditi kolo, se mora predhodno najaviti po telefonu ali elektronski pošti občine Destrnik, pred izposojo, ki je brezplačna, pa izpolni še izjavo s svojimi podatki in uro vrnitve kolesa. SD i Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TCDNIK www.tednik.si Podravje, Ptuj • 14. Rimske igre so pred vrati Vikend bo v znamenju Rimljanov Čeprav so organizatorji Rimske igre izvedli tudi lani, so te potekale v omejenem obsegu in brez obiskovalcev. Letos se na Ptuj slavnostno vračajo takšne, kot smo jih bili vajeni pred epidemijo. V rimskem duhu bo ta konec tedna zaživel center mesta kot tudi kamp na Štukih, kjer so posebno ponosni na novo pridobitev, velik prireditveni prostor oziroma teater. V času od 19. do 22. avgusta se bo Ptuj ponovno spremenil v rimski Poetovio. Skupaj z gladiatorji, legio-narji, senatorji, vestalkami in drugimi Rimljani se bomo vrnili v nek drugi čas, v obdobje izpred 2000 leti, ko je bil Ptuj mogočno mesto. Takratno življenje bo predstavljalo kar 800 udeležencev iz šestih držav. Gre za eno največjih predstavitev rimskega obdobja v tem delu Evrope. Da je pomembno vztrajati in premostiti ovire, je prepričan prvi Rimljan Ptuja Andrej Klasinc, predsednik POETOVIO LXIX, društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj: „Za nami sta dve zahtevni leti. Letos smo se odločili, da nekako pripravimo normalen program, kot pred epidemijo. Dogajanje bo štiridnevno, v kampu in mestnem jedru." Dogajanje od četrtka do nedelje ... Otvoritvena slovesnost bo potekala v četrtek ob 19. uri v Rimskem kampu Poetovio. „Odprtje bo še posebej svečano, saj se odpira tudi Rimski teater, ki bo v prihodnjih letih odigral ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju Rimskih iger," je ponosno napovedal Klasinc. Novourejen prireditveni prostor bo sprejel več sto udeležencev. Klasinc je izjemno vesel, saj tako pridobivajo centralni prostor za predstavitve skupin. V petek bo potekalo druženje sodelujočih v rimskem kampu, pa posvet ... V soboto se bodo Rimljani po 11. uri sprehodili po mestnih ulicah in trgih. Rimski kamp Poetovio si bodo lahko obiskovalci ogledali v soboto popoldan in nedeljo. Iz občinskega proračuna 15.000 evrov Za izvedbo Rimskih iger ptujska občina iz proračuna name- nja 15.000 evrov, preostanek so sredstva društva. Gre za izjemno velik in za mesto pomemben dogodek, o katerem županja Nuška Gajšek pravi: „Mesto se tega dogodka izjemno veseli. Obetamo si zelo pester konec tedna, veliko se bo dogajalo. Festivalsko poletje je v polnem teku, mesto živi in mi z njim. Upamo, da bodo Rimljani prinesli konec ukrepov, ne pa novega zapiranja." Tudi Katja Ertl, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj, je izpostavila izjemen pomen tovrstnih dogodkov, ki obujajo bogato zgodovino mesta. Ertlova je prepričana, da prav doživetja predstavljajo veliko dodano vrednost ponudbi mesta. Na Zavodu za turizem Ptuj skozi vse leto ponujajo različne aktivnosti, s katerimi izpostavljajo pomen rimskega časa, od rimskih piknikov do rimskih vodenih ogledov. Igre, ki bodo potekale naslednji konec tedna, pa bodo vse to le še nadgradile. Dženana Kmetec Potek letošnjih Rimskih iger so na novinarski konferenci predstavili Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj, Katja Ertl, Zavod za turizem Ptuj, in Andrej Klasinc, predsednik Društva Poetovio LXlX. Veliki načrti za prihodnost Če bo vse teklo po načrtih, bi naslednje leto uresničili idejo o celoletni predstavitvi rimskega življenja. Maja 2022 bi začeli izvajati intenzivne aktivnosti v Rimskem kampu na Štukih. „Verjamemo, da nam bo v prihodnjih treh letih uspelo vzpostaviti model atraktivnega tematskega parka z zgodovinsko vsebino, v katerega bomo vstavili tudi sodobna orodja in informacijsko tehnologijo, ter se tako še bolj približali našim glavnim ciljnim skupinam: otrokom, mladostnikom in stroki," napoveduje Klasinc. Infrastruktura je pripravljena za velike zgodbe. Po odprtju Domusa pred dvema letoma so zdaj uredili še teater, vse z namenom, da lahko smiselno predstavljajo bogato rimsko dediščino skozi vse leto. „Cilj je tudi ustanoviti neformalno zvezo mest rimskega imperija in se povezati ter skušati enotno nastopati na večjih projektih za pridobitev evropskih sredstev. Tako bi lahko zadostili večjim potrebam po razvoju te zgodbe," še dodaja Klasinc. Foto: CG Ptuj • V Špajzi modrosti pestro počitniško dogajanje Otroci imajo najraje »umazane« tehnike »V Špajzi se imamo fajn', ustvarjamo drugačne stvari, se zabavamo, pijemo kakav, spoznavamo nove prijatelje...« Tako so otroci, stari med 6 in 12 let, opisali počitniško dogajanje v Špajzi modrosti, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Ptuj. Letošnji odziv otrokje zelo dober. Počitniško varstvo v juliju je bilo polno zasedeno, prav tako so otroci na čakalni listi za avgust. »Špajzaje vse bolj prepoznavna med občani, v naš prostor, v centru mesta, vse pogosteje pokukajo tudi mimoidoči. Naši programi so zanimivi, inovativni in primerni za različne starosti otrok,«je povedala Janja Kafel, organizatorka izobraževanja. ^ * \A Otroci so z navdušenjem izdelovali figurice iz plastelina. Mentorica Saša Bezjak spodbuja kreativnost in igro. Med našim obiskom so otroci dobili v roke plastelin, iz katerega so ustvarjali različne figurice. Na mizah smo že lahko občudovali pi- kapolonice, pande in druge živali. Mentorica Saša Bezjak, likovna pe- dagoginja in akademska slikarka, si je tokratno ustvarjalno delavnico zamislila tako, da so otroci izdelali vsak svojo figurico in jo postavili v na papir narisano hiško. Če je časa dovolj, celotno kompozicijo še fotografirajo, sliko natisnejo in odnesejo domov. »Tako se otroci skozi igro naučijo ločevati med dimenzijami 2D in 3D, hkrati pa dobijo občutek za pravilno fotografiranje,« je pojasnila Bezjakova, ki skuša prisluhniti vsakemu otroku posebej, se mu prilagajati in spoštovati njegove želje. »Pri nas je vzdušje veliko bolj sproščeno kot v šoli, saj gre vendarle za čas počitnic. Če se na primer zgodi, da otroci ne želijo ustvarjati z glino, pač počnemo kaj drugega. Najbolj so sicer navdušeni nad »umazanimi tehnikami« - risanje z debelimi palčkami oglja po velikem kosu papirja. Res je, da so v tem primeru vsi črni, ampak to je zanje res čisti užitek. Zelo radi imajo skupinsko delo - skupno ustvarjanje na večji površini.« Špajza modrosti vse bolj priljubljena med otroki V juliju se je v programih Špajze modrosti zvrstilo okoli 100 otrok različnih starosti. V času počitniškega varstva so otroci uživali v delavnicah, igranju in drugih različnih aktivnostih. »Otroci so aktivno sodelovali v naših delavnicah, se veliko zanimivega naučili in pridobili nova prijateljstva. Dobro so bile obiskane tudi enodnevne delavnice (Ru-bikova kocka, poslikava majic, arhitektura iz krompirja ...). Nastale so čudovite arhitekturne kreacije in izdelki. Tudi v tednu počitniškega varstva se je izoblikovala prijetna skupina otrok,« je dogajanje v preteklem mesecu opisala Kaflova. V avgustu se bo nadaljeval podoben program kot v juliju, in sicer kombinacija enodnevnih delavnic in počitniškega varstva. Pripravljajo pa tudi vsebine za odrasle (spletna predavanja, podporna skupina za ženske, svetovalnica za družinska razmerja) in številna neformalna druženja ob čaju in kavi. Estera Korošec torek • 17. augusta 2021 Podeželje Štajerski 7 Ormoško • Najstarejše drevo na Kogu Dvestoletni hrast je zdrav Med »Vitanom in Lačavesjo« se razprostira gozd, v katerem raste najstarejši hrast na širšem območju Koga. Njegov obseg meri 41,3 metra, kar pomeni, da ga zaobjamejo trije odrasli ljudje. Na osnovi odvzetih vzorcev je bilo ugotovljeno, daje njegova starost med 189 do 194 let. Foto: Nežka Orešnik Tom Tomislau Leuanič iz Gozdarskega inštituta Slovenije pri odvzemu uzorca: »Dokler poka, je zdrau!« Kogovski hrast izvira iz družine bukovk, poznane kot vrsta hrasta Dob. Je drevo, ki lahko doseže visoko starost. Njegovo znanstveno ime izhaja iz latinskih besed »quercus« hrast in »robur«, kar pomeni trpežen les. Dob je veliko listopadno drevo, ki lahko zraste tudi več kot 50 metrov v višino in ima močno deblo ter obsežno krošnjo nepravilne oblike. Listi, ki so po zgornji strani temno svetleče zeleni, so nepravilne enostavne podolgovate in jajčaste oblike. Cvetovi, ki jih oplojuje veter, so majhne mačice, iz katerih se razvijejo majhni podolgovati želodi od 2 do 2,5 centimetra in visijo s 3 do 7 centimetrov dolgih pecljev, na katerem so lahko do štirje želodi. Želod kogovskega hrasta je danes hrana mnogim divjim živalim, v preteklosti pa so ga nabirali za hrano domačim svinjam. Kako so izmerili starost še rastočega drevesa Meritve je na povabilo Turističnega in kulturnega društva Kog 25. maja letos začel Tom Tomislav Levanič iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Za začetek je odvzel vzorec, ki ga je dobil s pomočjo izvrtka do sredine drevesa, odvzetega približno meter nad tlemi. »Vzorec smo odvzeli s Presslerjevim svedrom dolžine 70 centimetrov in zunanje debeline 12 milimetrov, z notranjo debelino 5 milimetrov. Odvzeti izvrtek smo zapakirali v plastični nosilec, ga prenesli v laboratorij, kjer smo ga posušili, nalepili na lesen nosilec, nato pa zbrusili z brusnimi papirji do visokega sijaja. Izvrtek smo nato poskenirali s sistemom za zajem slik v dendro-kronologiji - ATRICS. Dobljena slika je služila kot osnova za merjenje širin branik, oziroma za ugotavljanje števila branika - letnic,« je potek meritev predstavil strokovnjak Levanič. Na osnovi opisanih meritev je bilo ugotovljeno, da je hrast star med 189 do 194 let. Ugotovi in nazdravi V okviru novonastalega projekta - Kogovske pohodniške in kolesarske poti - so člani Turističnega in kulturnega Društva Kog v tednu gozdov zastavili nagradno uganko o hrastu z izjemnim obsegom, pri kateri so preko družbenih omrežij ugotavljali »junakova« častitljiva leta. Najbližji rezultat - 195 let - je zapisala Jožica Perc, ki je za nagrado prejela buteljko vrhunskega kogovskega vina, ki jo je ob tokratni priložnosti podarilo Vino Plemenič. Vsem, ki bi želeli občutiti veličino hrasta častitljivih let s Turistično kulturnega društva Kog, sporočajo, da ga najdete na novo začrtani kogo-vski pešpoti pod oznako točka presenečenja. Darja Žganec Horvat Foto:N.O. Slovenija • Soglasna parlamentarna podpora noveli zakona o kmetijstvu »Zeleni« mafiji z novim zakonom še ne bo odklenkalo Razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu je bila precej burna, saj se kmetje v marsičem niso strinjali s predlaganim. Hkrati je bilo jasno, da so korekcije zakona nujne že zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo. Spomnimo, da je novela zakona največ pozornosti javnosti vzbudila na področju statusa kmeta. Kmet, ki je fizična oseba in ni samostojni podjetnik, naj bi se po novem imenoval kmet posameznik, njegovo kmetijsko gospodarstvo pa kmetija. Da je kmet pač kmet in nič drugega, so se pridušali tisti, ki se jih zadeva tiče, torej kmetje. Na KGZS so zato predlagali, da se izraz kmet uporablja samo za kmeta, ki je fizična oseba, za vse druge statusne oblike pa naj bi obveljal kmetovalec. Spremljanje stanja kmetijskih tal Glasne so bile tudi debate pri zaostrenih določilih glede spremljanja kmetijskih tal oziroma gnojenja. Z novelo se namreč natančneje določa, kdo je upravičenec za ukrepe kmetijske politike, poročanje o stanju organske snovi za oceni emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz kmetijstva, uvaja se spremljanje stanja kmetijskih tal in ureditev gnojenja. Vsak kmet bo moral soglašati, da se lahko jemlje vzorce na njegovem zemljišču, za gnojenje pa se dovoljuje uporaba ostankov kmetijske pridelave in predelave. Po novem bodo nekateri administrativni postopki poenostavljeni, natančneje bodo določeni plačilni roki za hitro pokvarljive živilske proizvode, povečan je seznam nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano, bolj urejeno je področje ekološke pridelave, nacionalni predpisi pa usklajeni z evropskimi. Glede na to, da je bila novela zakona v parlamentu potrjena soglasno, so bila pogajanja očitno uspešna, saj so ji predtem prikimale tudi tri najpomembnejše kmetijske organizacije v državi: Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zadružna zveza Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije. Kljub temu pa je bil iz zakonskega osnutka črtan predlog o popolni javnosti številke KMG--MID. Gre za podatke, ki so zbrani v registru kmetijskih gospodarstev, od katerih so bili nekateri doslej dostopni širši javnosti, do podrobnejših informacij o svojih kmetijskih gospodarstvih pa so lahko dostopali le nosilci in člani kmetij. Kot kaže, ostaja ta del zakona nespremenjen, saj je očitno predlog, da bi bili prav vsi podatki dostopni vsem, zato ni dobil zelene luči. Uprava za varno hrano popustila pritiskom Novi zakon o kmetijstvu pa ne bo urejal niti zloglasne obcestne prodaje izdelkov. Na KGZS so se sicer strinjali, da je na tem podro- čju treba narediti red, vendar ne v škodo slovenskih kmetov. Kajti predlagana prepoved obcestne prodaje je zajemala tudi prodajo lastnih pridelkov in živil na stojnicah ob cesti. Zato so zahtevali izjemo in vztrajali, da mora biti prodaja ob cestah dovoljena kmetijam in njihovim družinskim članom, da se bodo ohranjali slovenska pestrost in manjše kmetije, predvsem pa kratke verige in lokalna oskrba. Na koncu je padla odločitev, da tega področja sploh ne bo urejala kmetijska zakonodaja, ampak trgovinska. Kritike zdaj letijo zlasti na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki naj bi se vdala pritiskom in se pustila prepričati, da prepoved obcestne prodaje spada v zakon o trgovini in ne v zakon o kmetijstvu. Kar samo po sebi morda še ne bi bilo nič spornega, če ne bi zakona o trgovini spreminjali pred komaj slabim letom. Kar pomeni, da novih sprememb, torej večjega reda, na tem področju še dolgo ne bo. Senka Dreu Prepoved obcestne prodaje izpadla iz zakona Novi zakon o kmetijstvu pa ne bo urejal niti zloglasne obcestne prodaje izdelkov, kije že leta kamen spotike in slabe volje. Načrtovanaje bila splošna prepoved prodaje ob cestah, kije po mnenju kmetijskega ministrstva pogosto mesto goljufivih oziroma zavajajočih praks glede porekla in sledljivosti sadja in zelenjave, ki se tam prodaja, večinoma pa prihaja z juga nekdanje skupne države. Tamkajšnji prodajalci, ki se jih je prijelo ime »zelena« mafija, potrošnika pogosto zavajajo z oznakami porekla iz Slovenije, četudi so pridelki od drugod, in ga s tem oškodujejo, saj je ta za slovensko hrano praviloma pripravljen odšteti več. Slovenija • Kmetijska zbornica opozarja Medvedov pri nas je preveč Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so pred nekaj dnevi ponovno opozorili na po njihovem preveliko število medvedov. Zaradi tega lahko pride do neljubih dogodkov, težave pa je treba reševati sistemsko. Slovenija ima na osrednjem območju eno najvišjih gostot pojavljanja medveda v Evropi, ki ob ustavitvi odvzema in hkrati nadaljnjem pove- Foto: Wikipedia čevanju populacije povečuje možnost za nevarna srečanja z zvermi, poudarjajo na KGZS. Pri sistemskem reševanju nastale situacije izpostavljajo ureditev, ki je v Sloveniji veljala pred leti in v kateri je bilo upoštevano mnenja stroke in kmetov. Ta sistem je vzdrževal vsaj približno ravnovesje med prebivalstvom in zvermi, "nato pa se je zaradi nerazumevanja laičnih okolje-varstvenikov in samovolje upravnega sodišča, ki ne upošteva mnenja stroke, odvzem ustavil". Redno upravljanje s populacijo in zmanjšanje števila medvedov je določeno tudi v strategiji upravljanja z rjavim medvedom, ki pa se je ne upošteva, poudarjajo na KGZS. "Posledice tega neodgovornega ravnanja sedaj čutijo ne le prebivalci podeželja, temveč tudi številni re-kreativci in gobarji." Medvedom v naravi primanjkuje hrane Ob nedavnem napadu medveda na človeka pri Pivki so zato ponovno pozvali pristojne, naj vzpostavijo reden in učinkovit sistem upravljanja z velikimi zvermi, ki bo ponovno vzpostavil ravnovesje med prebivalstvom in zvermi. Dodali so še, da letos medvedu v naravnem okolju primanjkuje hrane, saj obroda v gozdovih ni ali pa je zelo skromen. Zato je pričakovati povečan pritisk divjih živali na območja, ki so bliže naseljem. S tem se povečuje tudi verjetnost srečanja z zvermi. "Nedvomno k povečanju števila srečanj prispeva nenehna številčna rast in širjenje populacije medvedov. Posledično se je populacija medvedov v zadnjem desetletju podvojila," so navedli. Sta 8 Štajerski V središču torek • 17. augusta 2021 Slovenija • Izsledki Notranjega nadzora v UKC Prejemali koronske dodatke in plačo, delali pa zasebno Notranji nadzor UKC je ugotovil, da so se zdravniki evidentirali za delo na ortopedski kliniki, pri tem pa delo opravljali drugje. Prejeli so opozorila pred odpovedjo pogodb, vračila neupravičeno izplačanih dodatkov pa od njih še niso zahtevali. Sporno evidentiranje delovnega časa se je dogajalo, ko je UKC še vodil Janez Poklukar. Javni uslužbenci na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana so v času, ko so bili registrirani na delovnem mestu na omenjeni kliniki, delali drugje, so za portal Ni razkrili na inšpektoratu za javni sektor. Povrhu so med njimi tudi takšni, ki so za to prejemali koronske dodatke. Dogajalo naj bi se celo, da so zdravniki službene kartice pustili pri varnostniku, ki jih je nato evidentiral. Ta kratko je potegnil varnostnik, ki so ga premestili iz kliničnega centra. Takšne prakse so odkrili pri dvanajstih uslužbencih, opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa je prejelo le devet. Neuradno so pri Ni izvedeli, da naj bi zdravniki ugovarjali, da nadzor ni dovolj natančen, saj naj bi takrat delali na covidnem oddelku in ne na svojih delovnih mestih. Za dostop do covidnega oddelka pa ni treba skozi vrata, ki se odpirajo s karticami, naj bi se branili zdravniki. Kršitve so se dogajale pod Poklukarjem V času kršitev je UKC Ljubljana vodil Janez Poklukar, predstojnik ortopedske klinike pa je bil Oskar Zupanc. Na začetku letošnjega leta je Poklukar postal minister za zdravje, vodenje bolnišnice pa je prevzel Jože Golobič (na fotografiji desno), ki je bil do takrat predsednik sveta zavoda. Zupanca je januarja letos zamenjal Vane Antolič, a je kmalu odstopil, ker je bil obsojen zaradi sprejemanja daril v odmevni korup-cijski aferi. Trenutno kliniko vodi Karin Schara. Z inšpektorata so sporočili še, da zdravniki na ortopedski kliniki očitno tudi niso evidentirali vmesnih izhodov, ko so znotraj delovnega časa odšli na delo k drugemu delodajalcu. »Obstaja zelo velika verjetnost, da je prihajalo do zlorab evidentiranja delovnega časa,« so ocenili na inšpektoratu, ki ga vodi Lidija Apohal Vučkovič. Nadzorna inšpektorica je UKC odredila, naj ugotovi, v katerih primerih in v kakšnem obsegu delo na ortopedski kliniki ni bilo opravljeno. Nadzor je izvedel tudi inšpektorat za delo, vendar ni ugotovil nobenih kršitev, ki jih je pristojen nadzirati. Je pa zadeva pritegnila pozornost kriminalistov, ki preverjajo obstoj sumov kaznivih dejanj, so poročale Slovenske novice. Od kod je torej UKC pridelal izgubo? Kot je poročal portal Necenzurirano.si, je UKC Ljubljana v prvih štirih mesecih letošnjega leta pridelal več kot 20 milijonov izgube oziroma presežka odhodkov nad prihodki. To se je zgodilo kljub temu, da je v tem obdobju od države prejel 50 milijonov evrov za izplačevanje dodatkov zaposlenim in kritje stroškov zdravljenja bolnikov s covi-dom-19. V tem času je UKC še vodil Poklukar, ki je februarja letos odšel na ministrstvo, nato ga je nasledil Golobič. Portal Necenzurirano.si poroča, da so bili stroški skoraj za petino višji pri porabljenem materialu, za desetino pri storitvah in kar za tretjino pri delu. Za stroške dela okoli 8500 zaposlenih je šlo 143 milijonov evrov - namesto načrtovanih 107 milijonov evrov. Plače zdravnikov so namreč med epidemijo strmo porasle. V tem času se je opazno zmanjšala dostopnost do javnih zdravstvenih storitev. Vse od 11. marca se niso izvajali posegi s stopnjo nujnosti hitro in redno, v akutni (nujni) bolnišnični obravnavi pa je bilo obravnavanih za 5,4 % manj bolnikov. Žiga Kariž Foto: Sta/M24 Spodnje Podravje • Opozorilo o smradu z Brodnjakove kmetije v Hajdošah Sobivanje med kmeti in urbanimi Smrad s kmetij je lahko nemalokrat razlog za nezadovoljstvo in nesoglasja med ljudmi na vasi. Po eni strani se podeželje urbanizira, po drugi je že stoletja temelj kmetijske pridelave. Čeprav se je število kmetij po vaseh zdesetkalo, je ponekod slišati negodovanje zaradi smradu, ki se vije iz farm in hlevov sredi naselij. Vprašanje je, ali kmetovanje na sodoben način res povzroča toliko več smradu, da je ta na podeželju postal moteč, ali pa vasi vse bolj poseljujejo „mestni" ljudje, ki do kmetovanja in kmetov ne gojijo nobene tolerance. Dilema je kot dvorezni meč, saj se staroselci po vaseh, ki družinske kmetije obdelujejo že desetletja, več ne počutijo kot gospodar na svojem, ker se jih nenehno opominja, da s kmetovanjem povzročajo smrad in hrup ter škodijo okolju (škropiva). Res pa je tudi, da je lahko smrad zelo moteč, še posebej, če človek ne more odpreti niti okna, da bi prezračil stanovanje, zunaj na zraku posušiti perila ali po težkem oddelanem dnevu v večernem hladu posedeti pred hišo. Hajdošan pisal • V I IM V • inšpekciji, županu in medijem Očitki na račun smradu, ki je posledica kmetovanja, so se tokrat zgrnili nad kmetijo Brodnjakovih iz Hajdoš, kjer se ukvarjajo s prašičerejo. Nekoga v vasi je smrad s kmetije sredi vročega poletja tako zmotil, da je pisal inšpekcijski službi, hajdinskemu županu Stanislavu Glažarju in v uredništvo našega ča- sopisa. Vsi trije dopisi so brez podpisa, njihova vsebina pa podobna. Z Brodnjakove kmetije naj bi na višku poletja prihajal neznosen smrad. Problematika naj ne bi bila nova, po navedbah anonimnega pisca se vleče že vrsto let. „Izgleda, da nihče od odgovornih ne želi ukrepati. Vsako poletje, sploh ob vročinskih udarih, ko gospod Brodnjak 'lufta' svinjske štale, vaščane Hajdoš zbuja neznosen smrad po svinjah oziroma svinjski gnojnici. Zato smo konkretno za noč med 29. in 30. julijem podali prijavo na pristojne inšpekcije, obrnili smo se tudi na župana občine Hajdina. Prijava na inšpekcijo se nanaša na kakovost zraka in neznosen smrad, saj so cele Hajdoše v smradu od svinj, njihove industrijske pridelave sredi vasi. Verjetno so vozili gnojnico ali ponoči zračili hleve. Smrad v tej vročini, ko je čez dan več kot 30 °C in imamo vsi odprta okna, ker jih zaradi vročine ne moreš zapreti, je neznosen. V imenu celih Hajdoš prosimo, da ukrepate, kršitev se je dogajala celo noč," je med drugim navedeno v anonimni prijavi inšpekcijskim službam. V dopisu, ki smo ga prejeli v uredništvo Štajerskega tednika, je pripisano, da industrijski obrat za vzrejo svinj ne sodi na lokacijo sredi vasi in da imajo vaščani Hajdoš po mnenju avtorja pisma pravico do čistega zraka in mirnih noči, brez smradu. Anonimni avtor razmišlja, da bi lahko Brodnjakovi vročino v hlevih regulirali s klima napravami. Med drugim je poudaril: „Ne glede na poletne razmere (vročina) in razmere v hlevu ni primerno, da zaradi tega trpi kakovost bivanja vaščanov Hajdoš. Te kršitve se žal dogajajo skoraj vsako poletje. Zato menimo, da je skrajni čas, da se problematika ustrezno reši." Družina kmetuje desetletja, kmetija daje dve delovni mesti Brodnjakova kmetija daje kruh dvema družinskima članoma, mla- demu gospodarju Matjažu in njegovi mami Zdenki, medtem ko je oče Ivan zaposlen kot svetovalec na ptujski izpostavi KGZ. Brodnja-kovi se ukvarjajo s poljedelstvom in prašičerejo. Obdelujejo blizu 42 hektarjev zemlje, večinoma pridelujejo žita, koruzo in oljno ogršči-co, na domačem kmečkem dvorišču redijo prašiče. „Kapaciteto imamo za 120-glavo čredo, trenutno imamo manj kot sto prašičev. Hlevi so z izpusti. Z ljudmi, ki živijo okrog nas, bližnjimi sosedi, se pogovarjamo tudi o tem, da včasih kaj zasmrdi, a to po našem vedenju praktično nobenega ne moti. Res pa je težava en ali dva dni v letu, ko se na njive odvaža gnojevka. Vedeti moramo, da je gnojevka za ljudi odpadek, vendar je to za rastline hrana. Tudi naš interes je, da se jo takoj, ko je na njivi, vdela v zemljo, saj tako ohrani čim več hranil. Gnojevko načeloma praznimo dvakrat na leto, vozimo jo na njive, ki so dlje od naselij. To sploh Slovenija, Podravje • Zavračanje zahtevkov za plačilo zdravstvene nege oskrbovancev v domovih Želijo domovi upokojencev ustrezno Zavod za zdarvstveno zavarovanje (ZZZS) zagotavlja varovancem v domovih za starejše občane zdravstveno nego, kije pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta se plačuje glede na zahtevnost, ki jo potrebujejo varovanci in se deli na štiri kategorije. Nekateri domovi so v drugem valu epidemije večino stanovalcev iz rdeče cone uvrščali v četrto kategorijo, kije bistveno bolje (skoraj trikrat več) plačana kot na primer tretja. ZZZS je poleti opravil nadzor in številne zahtevke zavrnil kot neupravičene, saj da niso izpolnjevali meril. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pred nekaj dnevi opozorila na prakso Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki naj bi pri stanovalcih domov za starejše, ki so bili na vrhuncu drugega vala epidemije zaradi okužbe s koronavirusom nameščeni v rdečih conah, zavračala uvrstitve v najvišjo kategorijo zdravstvene nege. Domovom naj bi celo nalagali pogodbene kazni. V Skupnosti sicer vztrajajo, da so stanovalci, ki so bili v četrti kategoriji zdravstvene nege, potrebovali poseben režim zdravljenja, zato so prakso ZZZS ocenili kot neutemeljeno: »Domovom, ki so takrat skrbeli za številne zahtevne bolnike s koronavirusno boleznijo in tako pomagali reševati zdravstveni sistem, zato grozi, da bodo zanje od ZZZS prejeli več kot trikrat manj sredstev, kot jim pripada. Po mnenju Skupnosti gre za nerazumljivo in neutemeljeno varčevanje na račun starejših.« Razlika je velika: 20 ali 70 evrov na dan ZZZS je v poletnih mesecih v nekaterih domovih izvajal redne finančno-medicinske nadzore, v katerih so se - tako trdijo v Skupnosti - nadzorniki posvetili izključno preverjanju primerov stanovalcev, ki so bili v oktobru, novembru in decembru 2020 zaradi okužbe s ko-ronavirusom uvrščeni v najvišjo, 4. kategorijo zdravstvene nege. Eden izmed argumentov, da so jih uvrščali v najvišjo kategorijo zdravstvene nege, je, da so diplomirane medicinske sestre izvajale poseben režim zdravljenja, ki bi ga v običajnih razmerah morali izvajati v bolnišnicah. Razlika v financah za zdravstveno nego v različnih kategorijah pa je velika: za izvajanje zdravstvene nege 4. kategorije so izvajalci prejeli 73,87 evra na dan, za 3. kategorijo pa zgolj 20,41 evra na dan. Očitno so v posameznih zavodih skušali v četrto, torej bolje plačano kategorijo, uvrstiti več starostnikov, kot jim to priznava zavarovalnica. ZZZS:»Lani kar 50 domov poslovalo s presežkom prihodkov nad odhodki« Podlaga za pripravo meril za razvrščanje stanovalcev v različne kategorije zdravstvene nege je Splošni dogovor, ki se sprejme kot kompromis med predstavniki izvajalcev (zbornice, združenja), Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za pogajanja in dogovor o skupnem obsegu programov zdravstvenih storitev in potrebnih sredstvih za plačilo programa na državni ravni. »Skladno z merili za razvrščanje oskrbovancev po zahtevnosti zdravstvene nege, navedenimi v Splošnem dogovoru, Foto: Sta/M24 ZZZS: »Očitki o varčevanju na račun starejših so zavajajoči« V letu 2020je bila povprečna cena nege III 21,33 EUR/ dan, nege IV pa 75,17 EUR/dan, v letu 2021je cena za nego III določena v višini 24,21 EUR/dan, za nego IV pa 75,82 EUR/dan. »Skladno z zakonom o naravnih nesrečah (kamor sodi tudi epidemija) je dolžna država kriti stroške različnih ukrepov, ki jih izvaja država. Tako so bili tudi domovi starejših občanov deležni tovrstnega financiranja preko resornih ministrstev, pa tudi preko ZZZS zaradi večjega deleža zahtevnejših neg. Domovi so lani finančno dobro poslovali, zato so očitki o varčevanju na starejših izrazito zavajajoči,« vztrajajo na ZZZS. torek • 17. augusta 2021 V središču Štajerski 9 podeželani vse bolj na prepihu m Na Brodnjakovi kmetiji v Hajdošah redijo do 120 prašičev, toliko jim omogočajo obstoječe kapacitete v hlevih. Smrad zaradi prašičereje je očitno nekoga zelo motil, saj se je pritožil na različne institucije. ni nič strupenega ali nevarnega, ima pa zaradi amonijaka in razpadajočih beljakovin neprijeten vonj. Res pa je, da imajo prašiči in njihovi iztrebki specifičen vonj. Stalež prašičev v obsegu 120 glav imamo na kmetiji že 20 let. Vzreje ne povečujemo, saj je okrog nas osem sosedov, pa tudi prostorsko smo omejeni. Sicer se pa v vseh teh letih nobeden od sosedov ni nikoli pritožil," je razložil Ivan Brodnjak. Omenil je še, da se na njihovem dvorišču kmetuje že vsaj sto let, če ne še več. „Smo tradicionalna družinska kmetija, dejavnost se prenaša iz roka v rod, moji starši so živeli izključno od dela na kmetiji." Zdenka Brodnjak, ki ji kmetija daje kruh celo življenje, je dejala, da imajo hleve enako odprte skozi celo leto, razen pozimi v času res hudega mraza, ko so na oknih šipe: „Vedno je vse enako, noč in dan. Nikoli hlevov posebej ne zračimo ali odpiramo, ves čas so enako odprti. Morda res kdaj nekoliko bolj zaudarja, razlog za to je nizki zračni pritisk. Nikakor pa intenzivnost smradu ni povezana z zračenjem hlevov." Brodnjakova sta še povedala, da se do danes inšpekcija zaradi anonimne prijave v zvezi s smradom pri njih še ni oglasila. Mojca Zemljarič Vasi postale ulice, smrad s kmetij pa moteč dejavnik Ivan Brodnjak ocenjuje, da bi ljudje radi imeli samo dobre plati podeželja: lepo naravo, zeleno pokrajino, prostor za sprehode... „Če je kmetija, včasih tudi kaj zasmrdi. To priznamo, da čisto brez smradu ne gre. Vendar je to enako po vsej Evropi in v svetu. V nekaterih občinah v Avstriji je človek, ko se preseli na podeželje, dolžan podpisati, da se strinja z okoljem, v katerega je prišel in ne bo nagajal sosedom. To je ponekod v Avstriji neke vrste standard." Dodal je, da smrad ni edini dejavnik, ki moti ljudi na podeželju. „Tudi hrup ali pa blato na cesti, ki pade s traktorja in delovnega stroja, lahko koga moti. Ne vem, ne znam si predstavljati, kaj bi lahko naredili. Če bi nas prisilili, da prodamo prašiče - kaj pa potem? Naj gre žena v službo? Želel bi poudariti, da smo hvaležni vsem tistim, ki so do kmetovanja strpni ter dostojno prenašajo tudi negativne dejavnike, kot sta občasen smrad in hrup. Kmetje smo na vasi postali manjšina in se do nas goji kar precej nestrpnosti. Menim pa, da bi se ljudje morali zavedati, da hrana ne zraste na trgovskih policah. V primeru prehranske krize bo bistveno lažje priti do hrane, če jo bodo pridelovali v lokalnem okolju. Ne zavedamo se dovolj, da se lahko zgodi, da hrana ne bo tako dostopna, kot je danes, bo zelo draga ali pa je enostavno ne bo moč dobiti oziroma kupiti." Foto: MZ Foto: Arhiv ST plačilo ali so le skušali izigrati ZZZS? Nekateri domovi so v drugem valu epidemije večino stanovalcev iz rdeče cone uvrščali v četrto kategorijo, ki je bistveno bolje (skoraj trikrat več) plačana kot na primer tretja. DU Ptuj - niti enega stanovalca niso uvrstili v četrto kategorijo Dom upokojencev Ptuj je s svojimi petimi enotami drugi največji dom v Sloveniji. Direktorica Vesna Šiplič Horvat pravi, da prav nobenega stanovalca, kije bil v rdeči coni, niso uvrstili v četrto kategorijo zdravstvene nege, kar je razlog, da niso med tistimi, ki imajo težave z zavračanjem zahtevkov: »Nikogar nismo uvrstili v 4. kategorijo zdravstvene nege, ker nihče od stanovalcev ni dosegel kriterijev, kijih po pravilih zahteva ZZZS, tako da pri nas ni bil zavrnjen noben zahtevek.« Ptujski Dom se torej za razliko od nekaterih drugih te prakse ni posluževal. Večina stanovalcev DU Ptuj, kije bila v rdeči coni, je bila razvrščena v tretjo kategorijo zdravstvene nege, skladno z zahtevanimi merili ZZZS. jih vodja zdravstveno negovalne službe razvrsti v eno od vrst zdravstvene nege (I—IV). Utemeljenost za posamezno vrsto zdravstvene nege je treba ustrezno dokumentirati. Merila za uvrščanje v vrsto zdravstvene nege so bila torej vnaprej znana,« vztrajajo na ZZZS. Kot so še pojasnili, je šlo v konkretnih primerih za redne nadzore. Če iz dokumentacije ni bilo razvidno, da so bile oskrbovani osebi nudene storitve, ki so zahtevane za obračun najzahtevnejše zdravstvene nege (IV), je ZZZS te oskrbovance glede na kriterije uvrstil v ustrezno nego in priznal plačilo nege za zahtevnost, kot izhaja iz dokumentacije. »Nadzori glede ustreznosti uvrščanja varovancev v nego IV so še v teku in vsi, razen enega, še niso zaključeni, zato podatkov o napačno zaračunanih primerih in zaračunanih kaznih še nimamo. V zaključenem primeru so bile nepravilnosti pri razvrščanju v najzahtevnejšo nego ugotovljene v treh primerih. Na ugotovitve nadzora izvajalec ni podal ugovora,« še pojasnjujejo na ZZZS. Zdravstveno nego v domovih plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje ZZZS zagotavlja varovancem v domovih za starejše občane zdravstveno nego, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Domovom krepko manj kot bolnišnicam Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je odločitev ZZZS, da zavrne zahtevke posameznih domov, komentiral: »Tovrstne odločitve ZZZS so neutemeljene in nerazumljive. Že pred tem so domovi za 14-dnevno oskrbo najzahtevnejših bolnikov prek plačil ZZZS in oskrbnin skupno prejeli približno 1.680 evrov, kar je mnogo manj kot bolnišnice. Zelo neprimerno je, da morajo sredi priprav na nov val epidemije razmišljati še o morebitnem pravnem varstvu zoper tovrstne poskuse varčevanja na račun starejših.« Ta se plačuje glede na zahtevnost, ki jo potrebujejo varovanci, ti so glede na zahtevnost razdeljeni na štiri tipe. V letu 2020 se je v primerjavi z letom 2019 zaradi epidemije covida-19 povečalo število in delež najzahtevnejše IV. in III. kategorije nege, in sicer v kategoriji IV. za 2 %, v kategoriji III. pa za 2,6 %. Posledično so se zato povišala tudi plačila za posameznega pacienta. »Zaradi tega in zaradi priznanih višjih cen zdravstvenih storitev (v povprečju za 5 %) je ZZZS v letu 2020 za zdravstveno nego v vseh socialnih zavodovih namenil kar za 23 milijonov evrov več kot v letu 2019, kar predstavlja kar 16,3 % povišanje. To je najvišje povišanje odhodkov ZZZS za posamezne zdravstvene dejavnosti (torej več kot za bolnišnično dejavnost, spe-cialistično-ambulantno dejavnost, zobozdravstveno dejavnost ...),« še pojasnjujejo na ZZZS. V letu 2019 so znašali odhodki ZZZS za socialne zavode 142 milijonov evrov, lani več kot 165 milijonov evrov. Primerljiv znesek načrtujejo tudi letos, okrog 161,5 milijona evrov. Dženana Kmetec Foto: M24 Foto: CG Gornja Ragona • Agra odpira sejemsko dejavnost in zdravo druženje Po letu dni premora spet živahno na sejmišču 59. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA bo svoja vrata letos odprl to soboto, 21. avgusta, obiskovalce pa vabijo na oglede vse do četrtka, 26. avgusta. Sredi pestre ponudbe opreme za kmetijstvo, gozdarstvo in živilstvo bodo, kot pravijo organizatorji, vsak sejemski dan cepili z zdravo in naravi prijazno pridelano hrano, z nagrajenimi vini in dobrim razpoloženjem. "Praznovali bomo mednarodno leto sadja in zelenjave, spodbujali ekološko kmetijstvo, okušali varno hrano iz naše bližine, varovali gozdove in ustvarjali z lesom. Skrbeli bomo za okolje, ohranjanje čiste vode in biotske raznovrstnosti ter preprečevali posledice podnebnih sprememb. Spoznali bomo inovacije, kot sta škropilnik s senzorskim sistemom za natančen nanos fito farmacevtskih sredstev ter integriran sistem za čiščenje odpadne vode in vračanje hranil s pomočjo alg, so še zapisali organizatorji. Država partnerica sejma Agra je letos Francija, ki se bo predstavila s svojimi prehranskimi izdelki pod sloganom okusite Francijo. Aktualna strokovna srečanja, prak- tična svetovanja za obiskovalce in pestro stanovsko dogajanje pripravljajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, RaeunzDDV£OOF ¡nfo@powertun¡n j radbena točka d.o.o. Opravljamo posege na traktorjih in kombajnih: ■ optimizacija moči in navora - čip tuning ■ meritev moči in navora na kardanu traktorja (max 800kW) ■ popravilo EGR in DPFsistemov Tel.: + 386 (0)30 375 999 - popravilo AD-Blue sistemov -diagnostika modulov z licenčnim AGV testerjem - kalibracija modulov - nastavitev mehanskih visokotlačnih črpalk - nastavitev Heinzmann regulatorjev www.powertuning.si vaJovitka ® Valovito pokrito Prednosti: + visoka odpornost + paropropustnost + negorljivost + ekološka neoporečnost + ekonomična vgradnja + dolga trajnostna doba Valovitka Swisspearl® je visokokakovostna in naravi prijazna vlaknocementna strešna kritina. Izdelana v Sloveniji po švicarski tehnologiji. ► ETERNIT SLOVENIJA D.O.O. Anhovo 9,5290 Deskle | T 05 392 16 09 | W www.eternit.si SWISS pean Obrtno podjetniška zbornica Slovenije z območnimi obrtnimi zbornicami Pomurja, Kmetijski inštitut Slovenije in številne Lokalne akcijske skupine. Obsikovalcem bodo na voljo v pokušino izdelki po sejemskih cenah, ki so bili nagrajeni na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti mesnih in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, medu in medenih pijač ter vin pod okriljem sejma, pričakujejo pa jih tudi tržnice mladih kmetov, slovenskih kmetij in lokalnih akcijskih skupin. Zanimivosti iz sejemskih hlevov "Še z večjim spoštovanjem kot v minulih letih se bomo ozirali v rejo in pridelavo v sožitju z okoljem. Poosebljajo jo strokovne razstave živali in vzorčni sejemski nasadi ... Narodno zavest bomo lahko krepili v družbi avtohtonih pasem domačih živali: cikastega goveda, jezersko-solčavske ovce, belokranjske pramenke, drežniške koze, štajerske kokoši in kranjske čebele. Na voljo bodo mlečni in mesni izdelki ter proizvodi iz njihove volne." V sejemskih hlevih bodo predstavljeni plemenski biki lisaste, črno bele, rjave, limuzin, cika in šarole pasme, plemenske telice in krave, breje telice, krave dojilje in krave s teleti. Predstavljene bodo tudi živali iz sosednje Avstrije. V okviru razstave konj bodo prikazani plemenski žrebci, kobile in kobile z žrebeti priznanih rej- Foto: Agra Tudi letos bo na Pomurskem sejmu na ogled kakovostna slovenska kmetijska oprema. skih organizacij pasem: slovenska hladnokrvna pasma, posavski konj, lipicanski konj, haflinški konj in bosanski planinski konj. Gost letošnje stalne razstave v hlevu bo pasma arabski polnokrvni konj. Razstava prašičev v hlevu tudi letos zaradi prisotnosti afriške prašičje kuge v sosednjih državah ne bo izvedena z živimi živalmi. V hlevu bodo dnevno predstavljali rejski program in cilje ter drugo aktualno vsebino, tudi v obliki mesnin krškopoljskega prašiča. V hlevu drobnice bodo tradicionalno predstavljene pasme drobnice, prisotne v Sloveniji. Razstava bo obogatena s ponudbo in promocijo izdelkov iz mesa in mleka ovc in koz in izdelkov iz volne. Ob visoki živini, strokovnih razstavah in atraktivnih revijah govedi in konj vabijo tudi predstavitve čebelarstva, malih živali, kraških ovčarjev in rib. Kako naj izgleda popoln domač vrt, bodo obiskovalci lahko ob strokovnem vodenju spoznali na vzorčnem vrtu Biotehniške šole Rakičan z več kot 300 rastlinami. Na permakul-turnem vrtu in ob slamnati hiški bo na voljo prikaz sonaravnega vrtnarstva, pravilnega skladiščenje sadja in zelenjave, vodnih ekosiste-mov in permakulturne pedagogike. Poudarek vzorčnih vrtov bo na medovitih rastlinah, saj je ena od sejemskih novosti visoko tehnološki vzorčni čebelnjak. P.R. AGRA DRŽAVA PARTNER 21. - 26. 8. 2021 Gornja Radgona SEJEM NOVE GENERACIJE! POMURSKI SEJEM Kmetijska priloga Gornja Radgona • Na 59. sejmu Agra bo možno poskusiti odlične izdelke Kakovost ocenjenih vzorcev na vse višji ravni Med 21. in 26. avgustom bo na razstaviščnem prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni znova živahno. Kot vedno, priprave na mednarodni kmetijsko-živilski sejem tudi tokrat potekajo že več mesecev, zlasti zahtevna so ocenjevanja kakovosti izdelkov. Slednja namreč potekajo v več kategorijah, saj strokovne komisije ocenijo sveže meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, sokove, brezalkoholne pijače in embalirane vode pa tudi vina, bio vina in med. Sokove, brezalkoholne pijače in embalirane vode so v okviru radgonskega sejma ocenjevali 25. Proizvajalci, letos jih je bilo 39, so večinoma iz Slovenije, pa tudi iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Srbije. Komisija je podelila pet šampi-onskih nazivov za izdelke, ki so tri leta zaporedoma prejeli veliko zlato medaljo, poleg tega pa tudi 28 velikih zlatih, 36 zlatih, 55 srebrnih in 11 bronastih medalj. Kot je povedal predsednik komisije Janez Hribar, jih je presenetilo tako veliko število vzorcev kot tudi sodelujočih podjetij, še posebej pa njihova izvirnost in kakovost. »V široki paleti izdelkov najdemo nove kombinacije okusov, predvsem pa tudi pijače z manjšo vsebnostjo sladkorja,« je bil zadovoljen, glede visoke kakovosti pa je izpostavil vzorce vod, tako izvirskih kot mineralnih. Na 35. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je z 211 izdelki sodelovalo 22 podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Belgije. Komisija pod vodstvom Stanke Podkrajšek, ki podobno kot komisija za brezalkoholne pijače zadovoljno ugotavlja, da se je »končno nekoliko zmanjšala sladkost izdel- kov in da proizvajalci poskušajo slediti trendom zdrave prehrane«, je podelila osem šampionskih nazivov, 62 velikih zlatih, 69 zlatih, 62 srebrnih in devet bronastih medalj. Največ šampionov kakovosti je šlo Pomurskim mlekarnam, in sicer za njihovo mleko v prahu, sir emen-talec, Ljutomersko maslo in Ljutomersko surovo maslo brez laktoze, po dva šampiona so odnesli Avstrijci (Kärntnermilch) in Hrvati (Vindi-ja Varaždin). Ljubljanske mlekarne pa so prejele posebno priznanje za doseženo izjemno kakovost za skuto brez laktoze Muki, ki jo je komisija ocenila kot izdelek s kakovostnejšo prehransko vrednostjo. Dva šampiona in tri priznanja za PP 42. ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov je potekalo v dveh delih; najprej je prišlo na vrsto sveže meso, nato še mesni izdelki. Komisija je pregledala 432 vzorcev, ki jih je poslalo 46 podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Poleg ostalih priznanj je za razliko od lani, ko jih je bilo 26, podelila »le« deset šampionskih nazivov, poleg tega pa še štiri velike zlate medalje, 99 zlatih, 58 zlatih medalj za tržno ponudbo, 158 srebrnih, 36 srebrnih medalj za tržno ponudbo ter 37 bronastih in deset bronastih medalj za tržno ponudbo. Medtem ko je v preteklosti tudi polovico nazivov pobrala Perutnina Ptuj, so bile letos nagrade enakomerneje porazdeljene med več proizvajalcev, a to ne pomeni, da se ni tudi tokrat dobro odrezala. Pripadla sta ji dva šam-piona kakovosti, in sicer za Poli Hammy brez dodanih polifosfa-tov in kolekcijo puranjega mesa Natur, ptujski perutninski gigant pa je prejel še priznanja za varovalne mesnine, tržno ponudbo mesa in inovatorstvo. Šampiona kakovosti za piščančje in lesko-vačke čevapčiče iz serije AVE je prejela Panvita MIR, dva šampiona pa sta šla tudi na Kmetijo Sever v ljutomerski Cven, in sicer za prleško tunko in zvita rebra. Po besedah predsednika komisije za meso in mesne izdelke Božidarja Žlendra se je povečalo število sodelujočih podjetij in naraslo število prijavljenih vzorcev, katerih kakovost je nadpovprečno dobra. Še vedno pa pogreša, je dejal, številčnejšo udeležbo proizvajalcev iz drugih držav. Nagrajeni vsi vzorci medu V prostorih Pomurskega sejma je potekalo tudi 47. odprto državno ocenjevanje vin Vino Slovenija Gornja Radgona, 11. ocenjevanje EKO vin in tretje ocenjevanje Slastne pokušnje domačih dobrot tramincev ITC - International Tra-miner Challenge. Na vseh treh prestižnih vinskih tekmovanjih je sodelovalo 170 vinarjev s 569 vzorci vin iz petih držav, ki so jih ocenjevale štiri komisije. Naziv šampion 2021 je prejelo osem vzorcev vin, med njimi trije štajerski. Radgonske gorice so si prislužile šampiona v kategorijah penečih vin (Zlata radgonska penina 2008) in sladkih mirnih vin aromatičnih in nearomatičnih sort (Traminec izbor 2002), ormoškemu Puklavec Family Wines pa je pripadel šampion za suha rdeča vina do treh let (Instinct white label Merlot 2019). Zaradi lanske katastrofalne čebelarske sezone, ko številni čebelarji niso natočili nič medu, je bila predsednica komisije za ocenjevanje medu Amalija Božnar prijetno presenečena nad številom posla- Foto: Agra nih vzorcev ajdovega, cvetličnega, gozdnega, hojevega, lipovega in kostanjevega medu. 47 vzorcev je prispevalo 37 čebelarjev oz. podjetij iz Slovenije, Hrvaške in Slovaške, kakovost medu pa je bila zelo dobra, saj so prav vsi prejeli eno od odličij. Šampiona kakovosti si je pridelalo eno samo čebelarstvo, in sicer Kapš iz Straže za gozdni med. Senka Dreu 0 skbbanka otp group > odpiramo i /T^fM m iS sodobno kinetovähje Naj bo vaša dejavnost pravi posel! Agro ponudba www.skb.si SKB d.d., Ajdovščina 4,1000 Ljubljana 12 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 13. avgusta 2021 Na sceni: SkriNjA domAčih viž - gLAsbEnA skupinA TAktiki Za glasbo avtentičnosti Skupino sestavljajo pevka Špela Malus Jeraj, ki je pred tem deset let pela v ansamblu Stoparji, in trije Grajzarji: oče Tomaž ter sinova Dominik in David. Tomaž je bil nekoč trobentar v ansamblu Tineta Stareta, Franca Miheliča, Melosa ..., nato pa sedem let profesionalni glasbenik v Švici, Dominik in David pa sta ustanovna člana ansambla Marcela IN. David je še njegov član, Dominik pa ne. Tomaž Grajzar je tudi svetovni prvak v vzgoji standard skobčevk, pevka Špela ljubi adrenalin, basist David je jadralni padalec, kitarista Dominika srečate lahko v hribih. Ima pa tudi odličen spomin, saj zna vsa besedila, cel repertoar skupine na pamet. Tomaž Grajzar in pevka Irena Svoljšak sta začela kot duo pod imenom Tak Tik, leta 2008 se je pridružila pevka in kitaristka Špela Malus Jeraj, kasneje pa še Tomaževa sinova Dominik in David. Ob nepričakovani smrti pevke Irene Svoljšak pa se je skupina preimenovala in od letos začela delovati kot skupina Taktiki. „Po spremembi v zasedbi članov in preimenovanju skupine smo se odločili, da se v takšni zasedbi predstavimo širši javnosti. Konec maja smo tako odšli v studio Petra Finka in posneli poletno pesem Greva na morje, za katero je glasbo napisal Tomaž Grajzar, besedilo pa Igor Pirkovič. Ker gre pesem zelo hitro v uho in ker kar vabi v sproščeno in zabavno poletje, smo se odločili, da posnamemo tudi videospot. K sodelovanju smo povabili produkcijsko hišo TV Veseljak, s katero smo skupaj oblikovali scenarij in poiskali primerne lokacije snemanj. Pa ne samo to, k sodelovanju smo povabili prijatelja, trenutno najbolj vročega moškega, sanjskega moškega Gregorja Čeglaja, ki se je vabilu prijazno odzval," so o svojih „novih" začetkih kot skupina Taktiki povedali njeni člani. Pri narodno-zabavni glasbi se trudijo, da zvenijo čimbolj avtentično. Sicer pa igrajo vse zvrsti glasbe, saj so band za žur. Tako odlično zazvenijo v pop glasbi (slovenski, hrvaški, italijanski, tudi nemških šlagerjih). Upajo, da bo njihova nova skladba Gremo na morje postala uspešnica. Ne kopirajo nikogar, trudijo se, da v svoji glasbi zazvenijo čimbolj avtentično in moderno. Za sabo imajo na stotine obletnic, veliko porok, veselic, kar veliko igranja v tujini za nemško govoreče območje: Švica, Avstrija, Južna Tirolska. „Moje mnenje je, da je preveč kopiranja. Vsi hočejo biti Modrijani, Miheliči . Poslušaš skladbe po radiu, vse eno in isto. No, so tudi izjeme, žal, a jih je zame premalo. Jaz sem zlatega Orfeja na Ptuju dobil že davnega leta 1986 z ansamblom Tineta Stareta. Prejeli smo ga za odlično in- strumentalno in pevsko izvedbo na 17. festivalu narodno-zabav-ne glasbe Slovenije - Ptuj 1986. Tudi pevka Špela je nastopala na festivalih z ansamblom Stopar-ji. Sinova Dominik in David pa sta z ansamblom Marcela IN na narečnem festivalu v Škofji Loki dosegla 2. nagrado občinstva. Festivali so enkratna priložnost za mlade ansamble," pa Tomaž Grajzar pove o narodno-zabavni glasbi danes in o festivalih, ki jih osebno vidi kot odlično priložnost za vse tiste ansamble, ki šele iščejo svoj prostor na tem odru. Načrti glasbene skupine Taktiki niso velikopotezni. Ce so bili doslej lokalno usmerjeni, pa se sedaj z novo skladbo Greva na morje želijo predstaviti širni Sloveniji in čim več nastopati. MG Foto: zasebni arhiv Glasbena skupina Taktiki Ormož • Z okoljskim ozaveščanjem varujemo okolje Kako lahko vsak pomaga k čistejšemu okolju Z namenom ozaveščanja ljudi o varovanju okolja so stopili skupaj podjetje Z-Eniac, Zavod za informiranje (Radio Prlek) in Center ponovne uporabe (CPU) Ormož. V polletnem projektu, imenovanem Nebo in zemlja, želijo prispevati k izboljšanju kakovosti življenja, za izvedbo pa so prejeli dobrih 9.000 evrov iz LAS Ormož. Vreden karkoli odložimo med odpadke, premislimo, ali je mogoče uporabno še za koga drugega. Podjetje Z-Eniac je kot vodilni partner v sklopu projekta vzpostavilo novo storitev za preprečevanje nastajanja odpadkov iz skupine električni in elektronski izdelki; v ta namen s praktičnimi prikazi spodbujajo uporabo električnih vozil, konec junija pa so z društvom Antonova-nje na Kogu predstavili delovanje in uporabo električnih koles. Center ponovne uporabe skupaj z Zavodom za informiranje izvaja program izobraževanja s teden- skimi oddajami na radiu Prlek, kjer med drugim govorijo tudi o vplivu toplogrednih plinov ob reji živini. Brezmesni ponedeljek Kaj to pomeni za vse tiste, ki imajo zelo radi meso, je že pojasnila Marinka Vovk: »Simbolični naziv brezmesni ponedeljek pomeni, da že v ponedeljek, ko delamo načrte za naprej, se spomnimo, na kak način bi lahko zmanjšali obremenje- vanje okolja.« Po besedah Vovkove je bilo moč razbrati, da uporabe mesa nikakor ne bodo prepovedali, ampak želijo ljudi ozavestiti o tem, da imamo ob zmanjšanju uporabe mesa še cel kup drugih priložnosti, s katerimi lahko zmanjšamo vplive toplogrednih plinov v našem življenju. »Ljudje o tem premalo slišijo, pa tudi način življenja je tak, da se kaj takega včasih rado presliši, zato je projekt idealna možnost, da se dotaknemo obojega.« Ob svetovnem dnevu varstva okolja je bilo povedano, da smo že do sredine leta porabili toliko virov, kolikor bi jih imeli na voljo do konca leta. «To pomeni, da ves ostali del leta živimo na račun zadolževanja do naše Zemlje. Iz tega pridemo do izračuna, da bi pri ekološki zmogljivosti ogljičnega odtisa potrebovali tri planete, mi pa imamo ta hip na razpolago samo enega.« S projektom nam prav ob takih dnevih, kot je svetovni dan varstva okolja, želijo povedati, da vendarle ni samo po sebi umevno, da živimo tako razkošno. »Lahko smo bolj preudarni v tem, kaj in koliko česa porabimo, da tudi, preden nekaj kupimo, malo razmislimo, od kod je to prišlo, kako je narejeno in se vprašamo, ali imamo mogoče še kakšne lokalne izdelovalce, pridelovalce in dobavitelje. Težava je, da dajemo prednost tistim izdelkom, ki so narejeni na račun okolja, to pa za vse nas pomeni zelo slabo popotnico,« je še dodala Vovkova in opomnila, da način življenja pomeni, da doži-vimo svojo odgovornost, ki naj nas ne obremenjuje, ampak nam daje vedno neke nove ideje: »Spremeniti bomo morali zadeve, ki praktično škodujejo že nam, kaj šele zanamcem.« Premislimo-popravimo, premislimo-odložimo »Evropska komisija je izdala tudi pravico do popravil, kajti do pred nekaj let je bila ta pravica izpodrinjena, kar pomeni, da nekih izdelkov sploh ni bilo mogoče popraviti, ker so bili tako narejeni. Sedaj se je spremenilo tudi to. Pri oblačilih je to še bolj tipično, pa tudi pri pohištveni opremi in pri kakšnih majhnih stvareh. Vedno pogledamo, kaj lahko popravimo. Preden pa karkoli odložimo med odpadke, premislimo, ali je mogoče uporabno za koga drugega - pomislimo tudi na lokalni Center ponovne uporabe. Če ni, odpadke pazljivo sortiramo,« je še povedala Vovkova. Darja Žganec Horvat Foto: arhiv M24 Marinka Vouk: »Lahko smo bolj preudarni v tem, kaj in koliko česa porabimo.« Foto: DZH petek • 13. avgusta 2021 Za kratek čas Štajerski 13 Za šankom Ste tudi vi dobili Pismo? Pisanje pisem danes ni več tako v modi, kot je bilo nekoč. Seveda mislim na tista pisma, ki smo jih napisali na roko na list papirja in jih potem po pošti odposlali. Danes se pišejo mejli, pisanje na roko pa je postalo že tako nadležno in nevsakdanje, da ima človek prav težave, če mora 'zasukati pero'. Roka več ne uboga in noče izpolniti vseh tistih zavojev, ki so potrebni, da napišemo kako besedo. A so pisma - in so Pisma. Prva, tista z malo začetnico, so vsakdanja sporočila med dvema človekoma ali med neko osebo in uradno državno inštitucijo. Tista druga Pisma, z veliko začetnico, pa so pomembne zadevščine in jih navadnim ljudem pišejo osebe, ki so prepričane, da so visoko nad nami, majhnim človečkom. Tako Pismo je recimo nekoč poslal Božiček vsem poštenim ženam, ki niso nikoli prevarale svojega moža. (Če želite izvedeti, kaj je v njem pisalo, povprašajte svojo ženo. Gotovo ga je dobila. - Hehehe ...) Iz svojih precej mladih let se spomnim Pisma našega tedanjega predsednika o tem, da bo treba malo več delati in manj pričakovati od države. O tem Pismu je govorila celo ponarodela pesem (navajam jo v originalu - pomagajte si z guglovim prevajalnikom ali kakšnim starejšim družinskim članom): »DružeTito, samo piši, radit čemo i po kiši. Ako pišeš z drug Kardelj om, radit čemo i nedeljom. Ako piše i Jovanka, radit čemo bez prestanka...« No, v teh dneh pa naj bi med starejšo slovensko populacijo prispelo novo Pismo. Od samega zdravstvenega ministra in njegovega javnozdravstvenega direktorja. Ni prišlo sicer na vsak naslov, ampak samo tistim, ki se niso cepili. Veste, kaj v njem piše? Jaz ne vem, ker ga nisem prejel. (Saj veste, zakaj ne.) Me pa zanima, ali so ga dobili vsi tisti, ki smo jih v soboto dopoldne pred ptujsko Qlandijo videli, kako so v koloni čakali na kovid testiranje in se nastavljali vročemu poletnemu soncu. Kot da bi tam kaj zastonj delili. Morda pamet? - Ampak čudno: v vrsti so v glavnem stali mladi. Testiranje pred začetkom šolskega leta? Pred popravnimi izpiti? - Jok! Testirali so se, ker je bila zvečer na Ptuju neka fešta. Ko bodo starši teh mladcev in mladenk ogorčeno izjavljali, da njihovih otrok pa že ne bo nihče testiral za pouk v šoli, bodo najbrž že pozabili, da je bilo vrtanje po nosu zelo dobrodošlo za udeležbo na neki fešti ... Kakšni hinavci znamo biti ljudje!!! Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 4 8 4 3 1 1 7 5 7 2 8 9 4 5 2 8 1 4 9 7 5 6 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© € OOO Bik ¥¥ €€€ OO Dvojcka ¥¥¥ ©©© € OOO Rak ¥¥ ©© €€€ O Lev ¥¥¥ €€ O Devica ¥ ©© € OOO Tehtnica ¥¥ ©©© €€ O Škorpijon ¥ © OOO Strelec ¥¥¥ ©© OOO Kozorog ¥¥ ©©© € 00 Vodnar ¥ ©© OOO Ribi ¥¥¥ ©© 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 17. do 23. avgusta 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Ptuj • Osmi festival Dojiva se Več kot festival o dojenju Ob svetovnem tednu dojenja je že 8. leto zapored potekal festival Dojiva se. Na Ptuju sta dogodek organizirali Petra Kolarič, pedagoginja montessori in poporodna dula, ter Anemari Meznarič, psihologinja, terapevtka medicinske hipnoze in trenerka. Foto: Gorazd Volgemut Gostje letošnjega dogodka v Mestnem parku so bile Dragica Šilak, fizioterapevtka in Bownova terapevtka, za katero je marsikatera obiskovalka povedala, da jo je s svojim dojenčkom že obiskala. Predstavila se je tudi Katja Rinc, ki pod imenom Hiška srčnih dotikov izvaja masaže dojenčkov po lAIM-programu. Velik doprinos k letošnjemu dogodku pa je bila Katja Bratoš, ki je s svojo prisotnostjo poskrbela, da je bila na Ptuju prvič prisotna tudi svetovalka za dojenje, hkrati pa je lahko svetovala še kot obporodna in poporodna dula. Festival Dojiva se je čudovita priložnost za vse mlade starše in bodoče starše, da si s strani različnih strokovnjakinj pridobijo vse potrebne informacije o poteku nosečnosti, dojenju in poporodnem obdobju. Predvsem prva nosečnost je velikokrat obdobje, ko se pri bodočih starših pojavijo številni strahovi in vprašanja v zvezi z novo vlogo in odgovornostjo, ki jo ta vloga prinaša. Zato je prav, da si starši ob tem poiščejo podporo in pomoč pri premagovanju izzivov in preobrazbi, ki jo starši s prihodom novorojenca doživijo. "Na letošnjem srečanju se nam je veliko nosečnic in mamic s svojimi dojenčki pridružilo ravno s tem namenom. Zadovoljni smo, da nam je uspelo zagotoviti dovolj varen prostor za pogovor o najrazličnejših temah in izzivih, o katerih starši včasih tudi težje spregovorijo," je povedala Anemari Meznarič. Vsako leto se oglasi nekaj več obiskovalcev in tako so letos na Ptuju razdelili 30 vodnikov, kar pomeni, da je festival vedno bolj poznan in tudi dobrodošel. Petra Kolarič je letos že petič organizirala dogodek in pravi: "Taka oblika festivala je meni najljubša, čeprav smo koncept spremenili lani zaradi razmer, ki so zavladale z marcem 2020. Sedaj si lahko preko spleta predavanja strokovnjakov o starševskih temah -o nosečnosti, porodu, dojenju in vzgoji ter odnosih ogledajo vsi, ne glede na lokacijo. Na dogodku pa je čas in prostor za osebni stik in sproščen pogovor." Na podlagi vtisov, ki so jih bile deležne organizatorke iz vse Slovenije, so udeleženci po festivalu ostali z občutkom podpore, povezanosti ter z novimi informacijami in znanjem. P. K. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? i Ilir K • t« Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nika Strauss, 2281 Markovci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK 14 Štajerski Križem kražem petek • 13. avgusta 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Sladko & slano (34) Stopim na ulico. Na desni je pekarna, kjer ponujajo znamenite kitajske kruhke (kuhan kruh z zelenjavnim, mesnim ali sladkim polnilom; baozi). Iz papirnatih kozarcev, ki so naloženi ob parnih kuhalnikih, v katere so strpani kruhki, se kadi sojino mleko. Na zložljivem stolu ob vratih sedi postarana ženica in lupi kumarice. Približam se ji in pravim: "Nihao." Žena pokima in počasi vstane. "Ljang," pokažem dva prsta. Žena mi nekaj odgovori, jaz pa z roko maham levo-desno in pravim: "Vo bu či rou." Ne jem mesa. Pogleda me izpod čela in se z ušesom nagne proti meni, kakor da me ne bi razumela. "Vošifodjau tu," pojasnim. Sem budistka. In ne, nisem budistka, a to je edini način, da Kitajec razume koncept vegetarijanstva. Žena široko razpre oči, pokima in prekrije enega izmed loncev. Nato mi kruhka strpa v škrnicelj, zatem pa pokaže na zvitke s sladkim pol-nilom. Nasmehnem se in pokimam, istočasno pa stegnem kazalec in pokažem še na sojino mleko. Prodajalka še zmeraj nekaj razlaga. Gledam jo in se nasmiham. Tu in tam skomignem in pokimam. Ona vzame v roke plastificirano QR-kodo in mi jo pomoli pred nos. Skreniram jo, ji obrnem telefon, da vnese znesek, nato k ekranu približam palec in plačam. "Šješje," se zahvalim, ona pa me še naprej gleda in vzneseno pomaha, ko odhajam. Škrnicelj spravim v torbo, nato prečkam cesto, saj si je na drugi strani mogoče izposoditi kolesa. Ta so prelepljena s QR-kodami različnih barv. Skeniram jih vsaj pet, a vsaka me vrže na nek izdelek spletne trgovine Taobao (kitajska različica Ali- expressa). Naenkrat se pred mano znajde ženica iz pekarne in pokaže na zaprti vtičnici podobno škatlico. Deklica v tradicionalni kitajski noši s papirnatim dežničkom. smučarski, prožna šib» za pletenje ali vezanje rubidij zveza, združenje pomembno ""^¡¡¡k angleško "sh™ MFCTn iwm- ™"iu movski radij ka korošec nekd.ces. nogometaš (pavel) staro-veško iransko ljudstvo sloviti am. Šerif (WYATT) steza v snegu paskal zgornja plast zemelj. površja Parlamentarna republika meri 722,5 km2 in ima 5,6 milijona prebivalcev. Poleg glavnega otoka državo obsega še okoli 50 otočkov. Je mestna država, ki leži južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau. Je ena od štirih še obstoječih mestnih držav na svetu in najmanjša država v jugovzhodni Aziji. Mesto je nastalo iz trgovske postojanke Britanske vzhodnoindijske družbe, ki je bila pomembna strateška točka v trgovini z začimbami na poti proti Javi. Leta 1963 se je mesto osamosvojilo izpod britanske oblasti in priključilo novonastali Maleziji, vendar je manj kot dve leti kasneje iz federacije izstopilo in 9. avgusta 1965 postalo samostojna republika. Danes je ena izmed najbogatejših držav na svetu. Večina prebivalcev je kitajskega rodu, kakšnih 15 odstotkov je Malajcev, okoli 5 odstotkov pa Indijcev. Državna denarna enota je dolar, spletna domena pa .sg. BURIN - rahel nočni ali jutranji veter, ki piha s kopnega na morje, EARP, Wyatt - sloviti šerif z Divjega zahoda, literarni in filmski lik, IALOMITA - 400 kilometrov dolg levi pritok Donave v Romuniji Foto: Mateja Toplak V večjih kitajskih mestih cvetijo spletne platforme za nakup živil in dostavo hrane (24 ur na dan), kar otežuje posel majhnim podjetnikom. Foto: Mateja Toplak Ta je prava, se zdi, da govorijo njene oči. Udarim se po čelu. "Šješje, šješje," se zahvaljujem in roke sklenem ob prsi, ona pa že steče preko ceste. Usedem se na kolo in ji pomaham, ženica pa se smehlja in maha nazaj. Pokima mi celo nek možak, ki ravno kupuje njene kruhke. Oba se nasmihata in več kot očitno govorita o meni. Spijem sojino mleko, papirnat kozarec pa si zataknem za pas (tukaj včasih traja celo večnost, da človek najde koš). Vozim se med električnimi skuterji in skiroji ter ostalimi novodobnimi urno vozečimi pogruntavščinami, ki šibajo po moji strani ceste. Še šolarji, ki bi morali gledati pod noge, buljijo v ekran. Prevozim vsaj pet kilometrov, in ko se ravno zdi, da sem prišla do središča mesta, navigacija preneha delovati. "Nihao," pravim naključnemu mi- moidočemu, ko sestopim s kolesa. Kot da mu poskušam nekaj prodati (ali ga prisiliti, da podpiše peticijo za prepoved prodaje in uživanja pasjega mesa), vidno prestrašen pogleduje na levo in desno. Stopim korak naprej in pokažem na svoj mobilnik, ki je nenadoma izgubil signal. S kazalcem narišem črto po vratu, da bi možakar razumel, on pa le izbulji oči in pospeši korak. Kopam po žepih, najdem le nekaj kovancev. Bedasto gledam v table. Vse so v kitajščini. Sesedem se na pločnik in zagri-zem v kuhan kruhek. Popolna kombinacija sladke čokolade in slanih arašidov—odličen oris potovanj po svetu, ki so včasih prijetna in navdihujoča, drugič pa polna ovir, ob katerih človek sanja o domovini. Foto: Mateja Toplak Na severu Kitajske je kruh zelo priljubljeno živilo, in čeprav je najpogosteje kuhan (mantou ali baozi), je ponekod mogoče najti tudi pečene kruhke — ti na sliki so polnjeni s špinačnim nadevom. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 10. avgusta 2021 Nasveti Štajerski 15 Zeleni nasveti Vsaj ohladilo se je, suše pa še ni konec Za nami je verjetno vremensko najbolj naporno leto vseh časov. Vročine pa verjetno še ni konec, ne sprostite se še. Zavedajte se, da se zemlja ne sme izsušiti in bo namakanje, zalivanje še vedno potrebno. Prav to leto, ki je polno vremenskih sprememb in skokov, je tudi namakanje eden izmed vzrokov, da imajo rastline veliko težav. Zaradi res močnega izhlapevanja je bilo potrebno praktično vsakodnevno zalivanje, predvsem pa tudi pokrita, zastrta tla. Namakanje in senčenje tal ostajata, kljub temu da so temperature le nekoliko bolj znosne. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Ta ohladitev bo pomenila, da bodo rastline začele s kratkim poletnim počitkom. To nam najlepše pokažejo bršljanke. Mnogi se jezijo, da nekoliko manj cvetijo. Pa ne gre za to, da jim je zmanjkalo hranil, kot mnogi mislijo v teh trenutkih. Po dolgem obdobju vročega vremena, ki so ga rastline vzele za počitek, je ta hladni val za njih znak, da prihaja jesen. Rastline se nanjo želijo pripraviti. Najprej se ponovno začne razrast koreninskega sistema, da bo prezimovanje lažje. V tem času so zato najbolj pripravljene, da poženejo korenine iz vsakega kolenca, ki ga postavimo v zemljo. Imajo v sebi veliko encimov in hormonov za rast korenin. Zato je naslednjih 14 dni tudi idealen čas za nove potaknjence. Vedno je bolje, da jih naredimo dovolj zgodaj, še v avgustu, ko je še toplo. V toploti korenine hitreje poženejo. Najbolj poznamo razmnoževanje s potaknjenci pri balkonskih cvetlicah. A potaknjence lahko delamo tudi iz posodovk. Najbolj poznamo oleandre, ki so maja sicer zelo trpeli, so pa zdaj uživali v tej vročini. Mnogi ste letos klicali, da so zelo rumeni. Seveda, začetek poletja je bil zelo hladen in zaradi tega so bila vsem olean- Foto: dreamstime/M24 drom hranila slabo dostopna. Res je, da so to skromne rastline, a nekaj hrane pa vendarle potrebujejo. Tudi presaditi jih je treba občasno. Ko so že tako veliki, da se jih presajati ne da več, pa vsaj zamenjajte zgornjo plast zemlje vsako leto. Zdaj pa je čas za nove rastline. Poleg njih pa nam danes lepšajo dneve še številne druge posodovke, krompirjevke, kasije, kitajski hibi-skusi in druge. Vendar priporočam, da pred začetkom dela preverite, ali na vaših lepoticah ni škodljivcev. Napadi pršic so letos neverjetno močni na številnih vrtninah, zato je smiselno posodovke vsaj dvakrat v tridnevnem razmaku poškropiti s pripravki, ki uničujejo te škodljivce, med njimi so tudi ekološki izvlečki drevesa neem. Dodajte jim izvlečke morskih alg. Med doma narejenimi pripravki bi nanje še najbolj delovali pripravki iz čili-jev v kombinaciji s pelinovim ali rabarbarinim pripravkom. Vedno tretirajte pozno zvečer, dolgo po sončnem zahodu. Dva do tri dni po zadnjem tretiranju lahko začnete delo. Priporočam uporabo hormonov Rastline bodo veliko prej pognale korenine, če bomo za njihovo razmnoževanje uporabili rastne hormone. Za posodovke uporabimo tiste za pololesenele rastline. Najbolje se ukoreninijo vršni potaknjenci, če pa potrebujemo več rastlin, kot je vrhov, lahko vsako vejo razrežemo tako, da imamo najmanj tri liste. Pri lesnatih rastlinah, kot so oleander, pa tudi žajbelj, sivka ..., ne izberite zelo mladih poganjkov. Najboljši so tisti, ki so deloma oleseneli, na pa čisto leseni. Doma narejen pripravek za boljše ukoreninjanje Seveda pa si lahko pomagate tudi z doma narejenim pripravkom iz vrbovih vejic. Dobra je vsaka vrba, da ne bo skrbi. V vejicah rastlin iz rodu salix je namreč veliko indolebutirične kisline (I BA) in salicilne kisline (SA). Prva je rastlinski rastni hormon, ki spodbuja razvoj korenin, drugo pa verjetno poznate, saj je del aspirina. Deluje pa razkuževalno. Pa se lotimo dela, narežimo enoletne vejice najbližje vrbe. Odstranimo vse liste, vejice pa narežemo nekje na dolžino šibice (če se jih še spomnite) ali 2,5 cm. Damo jih v steklen kozarec nekje 10 cm na debelo. Ne tlačimo preveč. Od tu naprej greste lahko po hitrejši poti - prelijete vejice z vrelo vodo, ali počasnejši poti, ko jih prelijete s hladno vodo. Po prvi poti je pripravek pripravljen že naslednji dan, po drugi pa v dveh ali treh dneh. Voda se obarva lepo rumeno. Zdaj je pripravljena za uporabo in je čas, da si pripravimo potaknjence. Pripravimo potaknjence Potaknjenec je najboljši, če poiščemo enoletne, a dozorele vejice. Pri trajnicah, grmovnicah pa naj bodo deloma oleseneli vrhovi vejic, ne povsem nežni, zeleni. Tudi sivko, žajbelj . lahko razmnožimo tako. Prav tako poiščemo na pol olesenele vejice. Vejico odrežemo največ centimeter pod spodnjim listom, ki ga odstranimo. Zelo pomembno je namreč, da je v zemlji vsaj eno kolence - to je tisto mesto, kjer smo odtrgali list. V pazduhah listov je namreč največ primernih celic, iz katerih se lahko razvijejo korenine. Najbolje je, da ima naš potaknjenec dva do največ tri liste. Napačno je mišljenje, da morajo biti čim večji. Vedeti morate, da rastline, dokler ne poženejo korenin, vso vodo dobijo samo skozi majhen prerez stebla. Več je listov, več vode izgubljajo čeznje. Pri vršnih potaknjencih odstranimo vse odrasle, velike liste, ker bi pomenili samo izgubljanje vlage. Po rezanju pustimo narezane vejice vsaj uro na miru, da se rane deloma osušijo. Tako preprečimo gnitje. Mša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK korenčkova juha, pečenice v čebulni omaki, pire krompir, paradižnikova solata, sadje (breskve) SREDA zelenjavna enolončnica, slivovi cmoki, mešani kompot ČETRTEK fižolova kremna juha, naravni zrezki, dušen riž, endivija, sadje (grozdje) PETEK milijonska juha, svaljki z drobtinami, srbska solata, jabolčna pita SOBOTA bograč, gibanica NEDELJA goveja juha, kotleti na žaru, pečen krompir, pečena marinirana zelenjava, pijana nevesta Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK juha, sladko zelje z ajdovo kašo, kuhana govedina (iz nedeljske juhe), sladoled Pečenice v čebulni omaki Sestavine (za 2 osebi): 1 par pečenic, 20 dag čebule, 100 ml mesne jušne osnove, ščepec soli, ščepec mletega popra. V večji ponvi segrejemo olje, na njem pa približno 15 minut pečemo pečenice. Večkrat jih obrnemo, da se enakomerno zapečejo z vseh strani. Pečene pečenice preložimo na krožnik in ga pokrijemo, da ostanejo tople. Čebulo olupimo, prerežemo na pol in zrežemo na tanjše rezine. Stresemo jo v ponev, v kateri smo pekli pečenice, in jo med mešanjem pražimo toliko časa, da se zmehča. Zalijemo jo z jušno osnovo in dobro premešamo (s kuhalnico podrgnemo tudi po dnu ponve, da odluščimo vse karamelizirane koščke čebule in pečenice). Omako po okusu začinimo s poprom in soljo. Ko zavre, temperaturo nekoliko znižamo in kuhamo toliko časa, da se čebula zmehča, omaka pa nekoliko zgosti. Proti koncu kuhanja dodamo pečene pečenice in vse skupaj dušimo še približno 5 minut. Sladko zelje z ajdovo kašo Sestavine: 1 skodelica ajdove kaše (2,5 dl), malo olja, čebula, česen, pol zeljne glave, sol, poper, kumina. Ajdo skuhamo v razmerju 1:2 (en del ajdove kaše, dva dela vode). Med tem časom v ponvi na malo olja prepražimo nasekljano čebulo in česen. Dodamo na kocke narezano ali naribano sveže zelje in ga začinimo. Po želji dodamo še kak paradižnik češnjevec in malo zelene paprike. Pražimo in dušimo tako dolgo, da se zelje zmehča, nato pa dodamo kuhano ajdo. Vse skupaj dobro premešamo, da se okusi povežejo med seboj, in še nekaj minut dušimo. Postrežemo s kuhano govedino ali kranjsko klobaso. 16 Štajerski Kultura torek • 17. augusta 2021 Ptuj • Dora Šandor na Odru mladih Album Ti kot tišina Gorišničanka Dora Šandor, talentirana mlada pevka, glasbenica, skladateljica, tudi uspešna likovnica, ilustratorka, lanska zmagovalka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji, uspešno nadaljuje svojo pevsko in glasbeno pot. Letos je s svojimi glasbenimi prijatelji navdušila na zaključnem koncertu Odra mladih na Slovenskem trgu, ki je že stalnica mladih glasbenih in pevskih talentov mednarodnega glasbenega festivala Arsana. Foto: Črtomir Goznik Dora Šandor z gosti na Odru mladih v okviru 13. mednarodnega festivala Arsana 2021. Prvo povabilo, da bi na tem odru predstavila del svoje glasbene ustvarjalnosti, je prišlo že lani. Spremljali so jo izjemni mladi glasbeniki, ki so resnično predani glasbi, je povedala. Na bobnih je bil Jernej Bezjak, na bas kitari Timotej Bezjak, na kitari Luka Gašparič, za klavirjem Luka Golob, za back vokale pa sta poskrbeli Melina Vaupotič in Jerca Vesenjak. Že na vajah so se tako dobro ujeli, da so bili vsi skupaj prepričani, da bo nastop na Odru mladih še en izjemen glasbeni dogodek, ki ga lahko poustvarijo le tisti, ki so v celoti predani glasbi. Občinstvo je nadvse uživalo, zaploskali so jim tudi številni tuji obiskovalci. Z aplavzom pa so si izprosili tudi ponovitve. Dora pa je bila še posebej vesela, da so bile odlično sprejete tudi njene avtorske pesmi. Predstavila se je z delom svojih avtorskih pesmi, ki bodo kmalu izšle na njenem novem avtorskem albumu z naslovom Ti kot tišina. Vsebinsko so povezane z naravo, ljudmi, z občutki. V nastajanju pa je še nekaj novih pesmi, nekatere pa dokončuje. Tudi med letošnjimi počitnicami, končala je prvi letnik ptujske gimnazije, je delala na novem albumu, saj ga želi čim prej dokončati. Še bolj pa se je posvetila igranju instrumentov, večinoma klavirju, ob standardni flavti, tudi kitari, zaposlile so jo tudi okulele. Pesmi, ki jih ustvari, po navadi tudi posname doma, da ob prihodu v studio natančno ve, kako naj bi kakšna pesem izzvenela. Glasbe kljub študiju ne namerava opustiti Za zmago v šesti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji je prejela lastno pesem. Ta je v tem obdobju v zaključni fazi nastajanja. Za glasbo je poskrbel Maj Vlašič, sin Matjaža Vlašiča. Besedilo pa bo Dora napisala kar sama. Naslova še nima, to še pride, pravi. Vsebinsko pa se navezuje na to, kako pomembno je, kakšni smo ljudje, koliko damo na druge ljudi, kako se medsebojno povezujemo. Vse to je aktualno tudi za čas, v katerem živimo. V tem času se tudi že malo pripravlja na drugi letnik gimnazije. Njeni načrti so vezani tudi na nastope na različnih festivalih. Med prvimi bo zagotovo Blejski zlati mikrofon, pove. Tudi lokalnih koncertov bo še nekaj, kot gostja bo nastopila tudi v Ljubljani. V prihodnosti se vidi tudi na večjih odrih, na prireditvah za širšo občinstvo, predvsem pa želi navdušiti občinstvo, ki uživa v pestri, kakovostni glasbi. „Prihodnost lahko prinese veliko stvari. Zelo me zanima naravoslovje, v tej smeri želim tudi študirati. Glasbe pa ne mislim opustiti," sklene pogovor Dora Šandor, ki ob vsem, kar zapolnjuje njeno življenje, še vedno najde čas za še eno veliko svojo strast, rokomet in tudi tek, da ostaja v kondiciji. Svoj največji uspeh doslej pa je Dora Šandor dosegla pred dvema letoma, ko je na San Remu Junior v močni konkurenci mladih pevcev z vsega sveta zasedla odlično četrto mesto. Prejela pa je tudi posebno pohvalo strokovne komisije kot avtorica skladbe Vizija. MG Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik , za ¡P^h^^roid naprave ! Ptuj • Hotel Mitra z edinstveno kulturno zgodbo Povezovanje kulture, dediščine in sprostitve Hotel Mitra piše edinstveno kulturno zgodbo hotela v starem ptujskem mestnemjedru. Že odkar stoji, je imel pomembno vlogo v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta. Tu se je pražila prva ptujska kava, najuglednejši ptujski hotel pa je bil že v 19. stoletju, takrat še z imenom Osterberger v nekdanji Gosposki ulici (danes Prešernovi ulici). V njem so se snovali tudi prvi smelejši turistični načrti Ptuja. Tudi prvi društveni sestanki novoustanovljenega Olepševalnega društva Ptuj leta 1886 so potekali v njegovih prostorih. Nadvse pomembna pa je vloga hotela Mitra tudi danes v povezovanju s kulturno dediščino in festivalsko ter drugo ponudbo. do štiri mesece pripelje v hotel mednarodno skupino iz Zahodne in Srednje Evrope na programe odkrivanja vrednot in poti viteza Parsivala na našem območju. Tudi to je eden izmed izredno pomembnih elementov za uveljavljanje destinacije kot celote, okolice Ptuja in tudi hotela Mitra," je Peter Vesenjak predstavil zgodbo hotela Mita v povezavi s kulturno--zgodovinsko dediščino, kulturo in ustvarjalnostjo lokalnih umetnikov. Ta pa se v zadnjem času vse bolj povezuje tudi s ponudbo za dobro počutje, vitalnostjo in sploh skrbjo za več zdravja. V teh za turizem izjemno zapletenih in težkih razmerah so prenovili temeljne dele hotela, uredili teraso Mitrov vrt, ki jo imenujejo tudi zgodovinska riviera mesta. Namenjena je umirjanju, užitku, počitku gostov tako iz mesta kot hotelskih gostov. Osvežili in razširili so stalno ponudbo velnes salona Venera z masažami in terapijami. A/IG Foto: Črtomir Goznik Mitrou vrt, po novem tudi zgodovinska mestna riviera, je prostor za sprostitev in počitek Ptujčcmou in turistov, hkrati pa kulturni oder za številne ptujske kulturne dogodke v sklopu ptujskih festivalov. Za več kot 70 odstotkov tujih gostov v letošnjem letu, v preteklih letih je bila ta številka še višja, predstavlja prvi stik s ptujskim kulturnozgodovinskim bogastvom. Kot pomembno kulturno središče hotel Mitra že vrsto leto gosti prestižne glasbene in umetniške dogodke v okviru festivalov Arsana in Art Stays, tudi festivalom Ptujskih zgodb, lokalne umetnike z razstavami v lepo urejenih hotelskih prostorih. To, da gostijo umetnike s številnih področij umetniškega ustvarjanja, je del njihove identitete, hotela Mitra, ki ima že zaradi lokacije same v zgodovinskem središču mestnega jedra, tudi odgovornost in obveznost sodelovati in podpirati kulturno življenje in ustvarjalnost na Ptuju. Posebno mesto v njem ima mitraizem oz. mitreji. Med ključne stalne postavitve v hotelu Mitra sodi razstava ostankov V. Mitreja skupaj z drobnim arheološkim gradivom, ki so jo postavili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož. Sedmega avgusta so jo nadgradili, predstavili še v digitalni obliki, tako da bo gost, obiskovalec, tudi s pomočjo sodobne informacijske tehnologije lahko še več izvedel o mitraizmu v našem okolju in tudi več o posameznih eksponatih na razstavi. „Še dodatni pomen mitraizmu na Ptujskem pa dajemo tudi z dokumentarnim filmom o mitraizmu in njegovem pomenu na Ptujskem, ki ga je posnel in režiral bloger in digitalni umetnik Mihael Toš. V njem nastopa kot podpornik tega projekta tudi predsednik RS Borut Pahor. Hotel Mitra pa je tudi center epa o vitezu Parsivalu. Pri tem zelo tesno sodelujemo z Mihom Pogačnikom, ki vsake tri Foto: Črtomir Goznik Med ključnimi stalnimi postavitvami v hotelu Mitra je razstava ostankov V. mitreja, ki so jo postavili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, ki je v teh dneh dobila tudi digitalizirano obliko. Ormož • Druženja za otroke v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož »Deca fkup na knižni kup« Zadnja dva tedna počitnic zaposleni iz Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož pripravljajo dopoldanska dvourna druženja na vrtni terasi, na katera vabijo otroke od 3. leta starosti naprej. Obljubljajo raznolik program, ki bo vsekakor zanimiv tudi osnovnošolskim otrokom vse tja do 4. razreda osnovne šole. Podobne počitniške dejavnosti so v ormoški knjižnici začeli že lansko leto. Delavnice so otroci, njihovi starši in stari starši zelo lepo sprejeli, zato so se zaposleni iz knjižnice odločili, da bodo »počitniški zdihljaji« z bogato ponud- bo vsebin postali tradicionalni. Počitniške aktivnosti, imenovane »Deca fcup na knižni kup«, bodo potekale med 16. in 27. avgustom od 10. do 12. ure. Prvi dan pripravljajo plesno pravljično uro, saj po besedah knjižni- Knjižničarka Špela Dovečar se že veseli druženja z otroki. čarke Špele Dovečar dobra knjiga, moderni hip hop koraki in glasba sodijo skupaj. Nadaljevali bodo z dejavnostjo, ki so jo poimenovali »Za mizo s pravljičnimi junaki«. Kaj vse bo na prazničnem krožniku, za zdaj ostaja skrivnost. Gučimo po prleško »Včasih se kdo guča sramuje, meni pa je lep. Mogoče te pot kdaj odpelje v svet, toda tvoje korenine so tukaj,« je sredino druženje napovedala Dovečarjeva. Kot dobra podpora prleščini jim bo vsekakor pravi prleški slovar Biblija prleščine, ki ga je pred dobrimi devetimi leti uredil domačin, dolgoletni učitelj slovenščine Ciril Vnuk. Oba četrtka bosta namenjena »Raziskovalni odpravi po knjižničnem vrtu«, kjer bodo otroci skupaj s svojimi mentorji odkrivali drobce- na živa bitja, ki so svoj dom našla na knjižničnem vrtu. »Ciao ragazzi« Le kaj to pomeni? Vse to in še več se bodo otroci imeli priložnost naučiti na delavnici italijanščine. Po vikendu bodo hip hop korake zamenjali prleški folklorni koraki, ki jih bo ob razstavi noš spremljala nepogrešljiva harmonika. Torkova »Mizica pogrni se« že diši po okusni jedi, ki jo bodo po zapisanem receptu pripravili na knjižničnem vrtu. Sledita dneva raziskovanja in odkrivanja neznanega ter zadnji dan, ko bodo otroke odpeljali v čas kraljičen in vitezov. »Obiskala pa nas bo tudi prava kraljična Sandrina, ki nam bo pripovedovala o ...,« je predstavitev dvotedenskih druženj skrivnostno zaključila bibliotekarka Špela. Darja Žganec Horvat Foto: DZH Jt '--km rA/. Nogomet Nafta odčitala učno uro Dravi Stran 18 Nogomet Cirkulane in Bistrica do treh točk, Podvinci in Zavrč do ene Stran 18 Footgolf Turnir presežkov kronan z rekordom igrišča Stran 20 Rokomet Mladi Slovenci korak do polfinala Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 5. krog tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V Celju že četrti remi Aluminija v tej sezoni Soseda na prvenstveni lestvici Celje in Aluminij sta si najlepše priložnosti za zadetek priigrala v uvodu in zaključku tekme. Gledalci na stadionu Z'dežele golov na koncu niso videli, saj sta bila ob maloštevilnih nevarnih strelih vratarja Raduha in Janžekovič zanesljiva v posredovanjih. Več zaključnih strelov so zbrali Celjani, ki so bili aktivnejša ekipa, a Kidričani so s preudarno igro prišli do novega remija. Pogled na tekmo je s strani Aluminija podal obrambi igralec Luka Petek: »Dobro smo se postavili na igrišču in domačinom nismo dovolili, da bi si priigrali veliko resnih priložnosti. Predvsem v drugem polčasu smo delovali zelo dobro in nam je lahko žal, da nismo izkoristili svojih priložnosti v napadu. Na koncu ne moremo biti nezadovoljni s točko, saj je Celje kakovostna ekipa, proti kateri smo dali na zelenici zares vse od sebe za ta končni neodločen rezultat.« Celjani aktivnejši v prvem polčasu Na stadionu Z'dežele sta v uvodnih petnajstih minutah ekipi Celja in Aluminija prikazali živahno in odprto nogometno predstavo. Gostje iz Kidričevega so zapretili preko Marin- Celje - Aluminij 0:0 CELJE: Raduha, Zaletel, Kadušič, Flis, Svetlin, Vrbanec (od 71. Šporn), Jakobsen (od 61. Sokler), Brecl, Ma-jevski, Medved (od 61. Žižek), Božič (od 71. Begič). Trener: Agron Šalja. ALUMINIJ: Janžekovič, Bolha, Azemovič, Petek, Kreft, Nkama, Marinšek (od 79. Prša), Pečnik G. (od 79. Pušaver), Brest (od 62. Fla-kus Bosilj), Kadrič (od 86. Kidrič), Bizjak (od 62. Pečnik T.). Trener: Oskar Drobne. ška in Bresta (ta je prvič začel v začetni enajsterici Aluminija), medtem ko je v zaključku prvega dela po lepi podaji Bizjaka šel sam proti domačim vratom napadalec Kadrič, a ugodne situacije ni izkoristil, saj mu je v odločilnem trenutku pred zaključnim strelom žogo izbil Zaletel. Več od igre so imeli v prvih 45 minutah Celjani, pri katerih je po predložku Svetlina v uvodnih minutah Medved z glavo streljal mimo vrat. V nadaljevanju je protinapad dobro zaključil aktivni Jakobsen, izkazal pa se je vratar Janžekovič. Slednji je po dobri postavitvi ujel tudi prosti strel Božiča s petindvajsetih metrov. Ob teh priložnostih so domačini iskali poti do vrat Aluminija, ki je igral organizirano in je po dinamičnem začetku zelo umiril situacijo na igrišču. Vsi kidričevski igralci so se izjemno trudili na zelenici v prvem polčasu in so dobro zaustavili vse nalete celjskih nogometašev. Oskar Drobne, trener Aluminija: »V Celje smo šli po pozitiven rezultat in smo bili blizu naše prve prvenstvene zmage v sezoni. Imeli smo nekaj pravih priložnosti, a v zaključkih nismo imeli sreče, da bi vzel vse tri točke. Domačini so ime li malo pravih priložnosti, saj smo odigrali zelo dobro v faz branjenja. Napadalno se še ne znajdemo najbolje, tako da bomo iskali zadetke in srečo na prihodnjih tekmah. Sam vidim, da se pozitivno dvigujemo v formi, zato sem s predstavo svoje ekipe na težkem gostovanju v Celju zadovoljen.« Maribor do četrte zmage, Olimpija s prvim porazom Nogometaši Maribora po petih nepopolnih krogih ostajajo najučinkovitejše moštvo lige, zabili so že 11 zadetkov. To je kar deset več, kot jih je uspelo v tem času doseči Aluminiju ... Imajo pa zato šumarji veliko bolj trdno obrambo od vijoličastih, prejeli so le tri gole, Maribor kar sedem. Se pa varovanci trenerja Simona Rožmana izboljšujejo tudi v tej smeri, proti Taboru so prvič v sezoni svojo mrežo ohranili nedotaknjeno. Prvi gol v dresu Maribora je zabil 27-letni Hrvat Marko Alvir, ki na Štajerskem igra kot posojeni nogometaš češkega prvoligaša Viktoria Plzen. Še naprej s poletnimi predstavami navdušujejo Koprčani, ki so ob Bravu še edino neporaženo moštvo lige. S takšnim statusom so se pred tekmo s Primorci ponašali tudi pri Olimpiji, a so morali po izpadu iz evropskih tekmovanj orožje prvič v sezoni položiti tudi v domačem ligaškem tekmovanju. Do odmora so še odbijali napade Kopra, v nadaljevanju pa jim je zbranost v nekaterih trenutkih »padla na ničlo«, kar so varovanci trenerja Zorana Zeljkoviča s pridom izkoristili. Maks Barišič je pri zmagovalcih zadel dvakrat, unovčil je svoje bogate izkušnje iz igranja v Italiji, kjer je pred lansko vrnitvijo na Obalo igral kar sedem let. V kombinaciji s hitrim in spretnim Kaheemom Parrisom sta zaenkrat dobitna kombinacija, oba sta dosegla po tri zadetke. Na derbiju osrednje Slovenije je Bravo na kolena položil Domžalčane, ki se na začetku sezone nikakor ne znajdejo z igranjem na dveh frontah (evropske kvalifikacije in domače prvenstvo). Po bolečem izpadu iz kvalifikacij za Konferenčno ligo (2:8 z Rosenborgom) se bodo sedaj lahko posvetili ligaškim tekmam, a bodo očitno tudi za to potrebovali svoj čas. Podobno je bilo že v lanski sezoni ... Mura je med tednom z uvrstitvijo v evropska ligaška tekmovanja (z graškim Sturmom se bo potegovala za uvrstitev v Ligo Evropa, sicer bo igrala v Konferenčni ligi, op. a.) dosegla zgodovinski uspeh in posledično z evri iz evropske nogometne zveze (najmanj tremi milijoni) zajetno napolnila finančno malho. Na domačem prizorišču pa ji še naprej ne teče tako, kot si v klubu želijo. Tudi zadnja tekma proti Kalcerju ni potekala v želeni smeri, nato pa se je vmešala višja sila - tekma je bila prekinjena v 59. minuti, ko je sodnik Alen Borošak ocenil, da igrišče zaradi močnega naliva z vetrom ni primerno za nadaljevanje tekme. O nadaljevanju tekme bodo odločali organi NZS. JM Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometašem Aluminija (na tleh Aljaž Krefl) tudi v petem poskusu v sezoni ni uspelo vknjižiti zmage, proti Celju so bili zadovoljni tudi z remijem. Flakus Bosilj blizu zadetka Približno 200 gledalcev je v drugem polčasu videlo manj povezano, a hkrati zelo borbeno predstavo z obeh straneh. Domačini so prvi zap-retili preko Flisa, medtem ko so gostje poizkušali priti do priložnosti iz protinapadov. Priložnosti in zaključnih strelov je bilo malo, saj sta obe ekipi delovali zanesljivo v defenzivnem delu igre. V sami končnici se je tekma vendarle nekoliko bolj razživela. Rezervist Flakus Bosilj je močno sprožil s približno sedemnajstih metrov, njegov strel je vratar Raduha odbil do Tilna Pečnika, ki je iz bližine zadel zunanji del mreže. To je bila najbolj napeta situacija v drugem polčasu, v katerem so na koncu Celjani imeli še dve, tri polpriložnosti, a omembe vredna je priložnost po protinapadu Flakus Bosilja, ki je s približno desetih metrov streljal čez gol. tekma se je tako končala brez zadetkov in Aluminij je iz težkega gostovanja v Kidričevo prinesel novo točko. To je bil za šumarje že četrti neodločen rezultat v tej sezoni. David Breznik Prva liga Telemach REZULTATI 5. KROGA: Celje - Aluminij 0:0; Maribor - CB24 Tabor Sežana 2:0 (1:0); Domžale - Bravo 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Maružin (45.), 0:2 Dobrovoljc (51., ag.); Mura - Kalcer Radomlje; prekinjeno v 59. minuti pri rezultatu 2:2 (2:2); strelci: 0:1 Šarič (1.), 1:1 Lotrič (13.), 1:2 Varga (34.), 2:2 Maroša (45.); Olimpija - Koper 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Ziljkič (6.), 1:1 Oštrek (48.), 1:2 Barišič (75.), 1:3 Barišič (91.). 1. MARIBOR 3. KOPER 2. BRAVO 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 5. KALCER RADOMLJE 6. CB24 TABOR SEŽANA 7. ALUMINIJ 8. CELJE 9. MURA 10. DOMŽALE 11:7 9:4 5:2 7:6 4:3 5:6 1:3 5:8 4:8 2:6 12 10 9 7 5 4 4 4 2 1 Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora (na fotografiji Nino Žugelj) na svojem stadionu ohranjajo 100 % izkupiček, po Domžalah (2. krog: 3:1) so ugnali še Tabor. Maribor - CB24 Tabor Sežana 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Alvir (17.), 2:0 Šturm (90.). Maribor: Jug, Milec, Mitrovic, Voloder, Sikošek, Vrhovec, Alvir, Repas (od 81. Pihler), Žugelj (od 81. Makoumbou), Požeg Vancaš (od 56. Šturm), Sirk (od 67. Vipotnik). Trener: Simon Rožman. 5 4 0 1 4 3 1 0 5 2 3 0 4 2 1 1 4 1 2 1 5 1 1 3 5 0 4 1 5 1 1 3 4 0 2 2 3 0 1 2 18 Štajerski Šport torek • 17. avgusta 2021 Nogomet • 2. SNL, 3. krog Nafta odčitala učno uro Dravi Drava Ptuj - Nafta 1903 0:6 (0:1) STRELCI: 0:1 Haljeta (8.), 0:2 Szabo (49.), 0:3 Szabo (58.), 0:4 Haljeta (60.), 0:5 Csaba (68.). 0:6 Csaba (78.) DRAVA PTUJ: Mikulic, Kryeziu, Kralj (od 83. Drevenšek), Kahrima-novic (od 61. Buric), Bah (od 83. S. Rogina), Šlamberger, Lovenjak, Ivančevic, Jevremovic (od 61. A. Rogina), Nikpalj, Gajic. Trener: Perica Ognjenovic. NAFTA: Cotman, Živko, Rebernik, Kumer, Drk (od 73. Čuček Bezjak), Haljeta, Stare (od 66. Szokronyos), Novinič, Bolla (od 73. Florjane), Sza-bo (od 66. Burai), Korošec (od 63. Magdič). Trener: Dejan Dončič. Ptujska Drava se je na tekmi proti Nafti na zelenici Mestnega stadiona na Razpoloženi strelci, Triglav vztraja na vrhu V 3. krogu so nogometaši v 2. ligi zelo visoko dvignili letvico glede učinkovitosti: na osmih tekmah so zabili kar 37 golov, kar povprečno na tekmo znaša zavidljivih 4,6 zadetka. V tem elementu sta prednjačila Rol-tek iz Doba in Nafta, ki sta dosegla sedem oz. šest zadetkov. Sedem zadetkov je težko doseči proti nižjeligašem, da pa ti to uspe proti tekmecem v ligi, je poseben dogodek - Rolteku je uspelo proti nekdanjim prvoligašem iz Krškega. Tekma kljub temu ni bila povsem enostranska, do 57. minute je bil rezultat le 3:2 za domačine. Med strelce se je v domači ekipi - vodi jo Jernej Javornik - vpisalo kar šest strelcev, le Denis Petrovič je dosegel dva gola. Brez oddane točke še naprej ostajajo Kranjčani, ki so tokrat z »od- Ptuju pojavila s temno sivo-črno kombinacijo dresov (tradicionalne nove modre in bele drese naj bi dobili kmalu, op. a.), s katerimi so spisali črn scenarij. Ptujčani so bili nedorasli tekmec razigranim nogometašem iz Lendave, ki so jim prizadejali hud poraz s pol ducata golov v mreži vratarja Marka Mikulica. »Na tej tekmi je šlo narobe skorajda vse, kar je lahko šlo narobe. Res se moramo pogledati v ogledalo, ob tem pa analizirat tekmo, kaj vse je šlo narobe. Mislim, da je glavno, da smo se slabo postavljali v obrambi in da nismo izkoristili nobenih priložnosti. Nikakor pa ne more biti sprejemljivo, da prejmemo šest zadetkov. Kaj takšnega se nam ne bi smelo zgodi- bojkarskih« 3:0 odpravili novince iz Rogaške Slatine. Dva gola je na tem srečanju zabil mladi Mark Čeh (letnik 2001), nekdanji član mlajših selekcij Domžal. Povsem drugače kaže drugemu nekdanjemu prvoligašu, Rudarju. Ve-lenjčani so še tretjič zapored igrišče zapuščali sklonjenih glav, tokrat so jih na njihovem stadionu ugnali Bel-tinčani. Pri varovancih Damjana Gaj-serja je imel glavno besedo pri zmagi Gal Grubelnik (letnik 2001), v lanski sezoni v dresu celjskega Šampiona najboljši strelec 3. lige (18 golov na 16 tekmah). V primorskem derbiju je več od remija pričakovala zasedba Primorja, a so se morali Ajdovci z Dekančani pošteno boriti celo za točko. Izenačujoči zadetek je šele v zadnjem delu tekme dosegel izkušeni Amel Džuz-danovic, nekdanji igralec Gorice. Krka je bila na dobri poti do druge zmage v sezoni, a so v Bilju kljub ti,« je po tekmi dejal Luka Lovenjak. Varovanci trenerja Nafte Dejana Dončiča so dravašem odčitali pravo nogometno lekcijo, zato je bil gostujoči strateg po tekmi razumljivo zelo zadovoljen in je povedal: »Tekma je bila odigrana v veliki vročini, kar je vedno zahtevno. Na srečo smo začeli zelo skoncentrirano in hitro prišli v vodstvo, ob tem pa smo se zavedali, da moramo še naprej igrati potrpežljivo. Že v prvem polčasu smo imeli številne priložnosti, z vztrajnostjo in potrpežljivostjo pa smo si jih priigrali tudi v nadaljevanju, ko smo jih večinoma tudi izkoristili. Glede na prikazano smo povsem zasluženo zmagali.« Nafta v prvem polčasu dosegla le en zadetek Nogometaši Nafte so v ekstre-mno vročem vremenu silovito začeli vodstvu 0:2 na koncu ostali brez nje. Gorici je prednost iz prvega polčasa v Brežicah pač uspelo zadržati ... REZULTATI 3. KROGA: Drava - Nafta 1903 0:6 (0:1); Brežice 1919 Terme Čatež - Gorica 0:3 (0:3); strelci: 0:1 Velikonja (17.), 0:2 Cerovec (22.), 0:3 Marinič (36.); Triglav - Rogaška 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Matic (15.), 2:0 Čeh (40.), 3:0 Čeh (52.); Vitanest Bilje - Krka 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Krznaric (31.), 0:2 Zakraj-šek (43.), 1:2 Erniša (50.), 2:2 Basholli (83.); Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnjek 1:2 (1:2); strelci: 0:1 Grobel-nik (1.), 1:1 Jovan (37.), 1:2 Grobelnik (43.); Roltek Dob - Krško 7:2 (3:2); strelci: 1:0 Petrovič (3.), 2:0 Petrovič (18.), 2:1 Tiganj (19.), 3:1 Pišek (28.), 3:2 Stanic (43.), 4:2 Levec (57.), 5:2 Ši-pek (62.), 6:2 Ciglar (89.), 72 Ostojič (90.); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (v temnih dresih) so v tretjem nastopu v sezoni doživeli bolečo zaušnico, Lendavčani so jim nasuli pol ducata zadetkov. tekmo. S polno močjo so krenili proti vratom Drave in so bili do končnice prvega polčasa izrazito boljši tekmec. Prvi nalet Lendavčanov je zak- Primorje - Jadran Dekani 3:3 (1:1); strelci: 1:0 Štukelj (28.), 1:1 Meštric (34.), 2:1 Šolaja (50.), 2:2 Piciga (67.), 2:3 Ljutic (70.), 3:3 Džuzdanovic (80.); Fužinar Vzajemci - Ilirija 1911 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Katuša (14.), 2:0 Po- tokar (19.), 2:1 Bajič (94.). 1. TRIGLAV KRANJ 3 3 0 0 7:2 9 2. ROLTEK DOB 3 2 1 0 11:5 7 3. GORICA 3 2 0 1 7:4 6 4. PRIMORJE 3 1 2 0 5:3 5 5. FUŽINAR VZAJEMCI 3 1 2 0 5:4 5 6. BELTINCI 3 1 2 0 3:2 5 7. NAFTA 1903 3 1 1 1 10:5 4 8. KRKA 3 1 1 1 7:7 4 9. VITANEST BILJE 3 1 1 1 5:5 4 10. DRAVA PTUJ 3 1 1 1 3:8 4 11. ROGAŠKA 3 1 0 2 1:5 3 12. JADRAN DEKANI 3 0 2 1 5:6 2 13. BREŽICE ČATEŽ 3 0 2 1 3:6 2 14. KRŠKO 3 0 2 1 6:11 2 15. ILIRIJA 1911 3 0 1 2 3:5 1 16. RUDAR VELENJE 3 0 0 3 4:7 0 JM ljučil Haljeta s strelom v prečko. Podajo Bolla z leve strani je v 8. minuti Haljeta vendarle izkoristil, potem ko je brez težav z bližine potisnil žogo v mrežo - 0:1. Tudi hitro vodstvo Prekmurcev ni zaustavilo, saj so nadaljevali z ofenzivno igro in so si ustvarili še nekaj dobrih situacij za zadetek. Ptujskega vratarja Mikulica so dodobra ogreli z nevarnimi streli Korošec, Živko in Szabo. Na drugi strani so dravaši le stežka prišli na nasprotnikovo polovico in so se hudega pritiska Lendavčanov otresli šele v končnici prvega polčasa. Takrat so imeli dve polpriložnosti, edini strel v okvir vrat je s prostega strela s skrajne desne strani sprožil Lovenjak. Razpad Drave in petica Nafte Po odmoru je premoč iz prvega polčasa Nafta nadgradila z učinkovito igro in petimi zadetki. V 49. minuti je domača obramba najprej blokirala poizkus Haljete, a se je žoga odbila do Szaba, ki jo je poslal v mrežo - 0:2. Isti igralec je v 58. minuti zaključil domiselno kom-binatorno akcijo s strelom pod prečko s približno enajstih metrov - 0:3. Drugič se je z rahlim, a odmerjenim strelom vpisal med strelce Haljeta v 60. minuti - 0:4. Tu se šov Nafte še ni končal, saj je dva zadetka dosegel še rezervist Csaba, potem ko je prvič spretno posredoval, drugič pa je zabil žogo v bližnji vratarjev kot - 0:6. Gostje so tako dodobra napolnili mrežo Drave in so z agresivnim pokrivanjem, kombinatoriko, uigra-nostjo in učinkovitostjo na preveč lahek način zabeležili zasluženo visoko zmago. V drugem polčasu so bili domačini bolj ali manj opazovalci dogajanja na zelenici, v napadu sta resneje poskusila le Jevremovic in Buric. To je bilo premalo tudi za častni zadetek in po tej zares slabi predstavi pred domačimi gledalci čaka nogometaše Drave in strokovno vodstvo trdo delo, da bodo v prihodnosti kazali boljše predstave in morda prihajali do pozitivnih rezultatov. David Breznik Nogomet • 3. SNL vzhod, 1. krog Cirkulane in Bistrica do treh točk, Podvinci in Zavrč do ene Kety Emmi Bistrica -Videm 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Pipenbaher (35.), 2:0 Bračko (60, z 11 m), 3:0 Bračko (88., z 11 m). KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič, Pušnik, Rozman, Vidmar, N. Bračko, Polegek (od 63. Kapun), Bajraj (od 84. Fridrih), Pipenbaher (od 79. Fer-čič), Ciganovic (od 63. M. Bračko), Jevšenak (od 70. Ribič), Ljubec. Trener: Simon Dvoršak. VIDEM: Milic, Mesarič, Plajnšek, Zdovc (od 82. Lah), Cafuta, Šegula (od 73. Šeliga), Ovčar, Krajnc, Plaj-nšek (od 46. Gojzdnik), Adedoja, Vrbanic (od 46. Čuš). Trener: Luka Gajšek. Prvi lokalni derbi v sezoni je bil v uvodu odigran v Slovenski Bistrici, kjer je gostoval Videm. Domačini so kljub razočaranju po lanskem neuspelem naskoku na 2. ligo sestavili spodobno ekipo, ki bo tudi letos nedvomno krojila vrstni red pri vrhu. »Bistrica je bila v tem srečanju boljša in je zasluženo zmagala, mi pa nismo bili pravi in nismo pokazali naše najboljše predstave. Velika vročina je bila ovira obema ekipama, mlajši in poletnejši igralci Bistrice pa so imeli s tem za odtenek manj težav. Prvi polčas je pripadel domačinom, ki so tudi povedli, v drugem delu pa smo imeli svoje priložnosti tudi mi, predvsem ob poskusu Cafuta pri izidu 2:0 so domačini žogo srečno izbili iz golove črte. Če bi tam znižali, bi se tekma morda preobrnila, tako pa je ostalo zgolj pri priložnosti. Domačini so imeli dva penala, pri prvem se je Adedoju žoga skotalila od telesa preko roke, drugi je bil povsem čist, tako da kakšnih pripomb glede tega nimamo. Točke bomo iskali na naslednji domači tekmi,« je po tekmi dejal trener Vidma Luka Gajšek. Koroška Dravograd -Zavrč 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Kotnik (24.), 1:1 Potočnik (60.). ZAVRČ: Mikic, Zorec, Pihler (od 46. Kocbek), Kokot (od 71. Sambo-lec), Štumberger(od 57. Predikaka), Potočnik (od 76. Nahberger), Lazar, Koren, Jazbec, Kajzer, Krajnc. Trener: Damjan Bezjak. 3. SNL vzhod REZULTAT11. KROGA: Kety Emmi Bistrica - Videm 3:0 (1:0), Koroška Dravograd - Zavrč 1:1 (1:0), Šampi-on - Cirkulane, Šmartno - Podvinci, Posavje Krško - Korotan Prevalje 0:1 (0:0), Zreče - Dravinja 1:2 (0:2), Šmarje pri Jelšah - Dobrovce 3:2 (1:1). 1. KETY EMMI BISTRICA 1 1 0 0 3:0 3 2. CIRKULANE 1 1 0 0 3:2 0 3. ŠMARJE PRI JELŠAH 1 1 0 0 3:2 3 4. DRAVINJA 1 1 0 0 2:1 3 5. KOROTAN PREVAUE 110 0 1:0 3 6. PODVINCI 10 10 2:2 1 7. ŠMARTNO 1928 1 0 1 0 2:2 1 8. K0R. DRAVOGRAD 10 10 1:1 1 9. ZAVRČ 10 10 1:1 1 10. ŠAMPI0N 10 0 1 2:3 0 11. DOBROVCE 10 0 1 2:3 0 12. ZREČE 10 0 1 1:2 0 13. POSAVJE KRŠKO 10 0 1 0:1 0 14. VIDEM PRI PTUJU 10 0 1 0:3 0 Nogometaše Zavrča je po napredovanju iz Super lige MNZ Ptuj na premiernem nastopu v 3. ligi vzhod čakalo težko gostovanje na Koroškem, kjer so se v Dravograd merili z domačo ekipo, ki je lani zasedla 5. mesto v tej konkurenci. Nič kaj lahko nalogo so Zavrčani opravili z zelo zadovoljivim remijem. »Glede na tekmeca, ki je zelo močan, okrepljen z nekaterimi mladimi Mariborčani, smo lahko s točko na zahtevnem gostovanju zadovoljni. Prvi polčas je pripadel domačinom, mi smo začeli nekoliko pod vtisom premiernega nastopa v tej ligi. Tako smo tudi prejeli zadetek, strelec je imel enostavno preveč prostora. Veseli me, da smo se v nadaljevanju res dobro odzvali, po izenačenju - prosti strel Krajnca je po odbiti žogi v mrežo pospravil Potočnik - pa smo imeli celo tri ali štiri zelo zrele priložnosti za zmago. Posebej bi poudaril, da so nas v Dravogradu v lepem številu podpirali tudi naši navijači, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Občutek je bil res lep,« je dejal Damjan Bezjak. Šampion - Cirkulane 2:3 (1:0) STRELCI: 1:0 Mihalič (18.), 1:1 Ci-merman (66.), 1:2 Lipavšek (73.), 2:2 Mihalič (75., z 11 m), 2:3 Lipavšek (84.). CIRKULANE: Zajc, Cesar, Sitar, Bojnec, Bezjak (od 90. Plajnšek), Li-pavšek (od 90. Orlač), Ljubec (od 85. Travnikar), Zazic, Cimerman, Majcen (od 60. Živič), Toplak. Trener: Jura Arsič. Rdeči karton: Božijak (60., Šam-pion) Tekma med Šampionom in Cirku-lanami je bila delegirana za igranje v Brunšviku (prišlo je do sodelovanja med Šampionom in Brunšvikom, op. a.), a se je v zadnjih dneh zgodil preobrat, tako da je bila odigrana na umetni travi na igrišču Olimp v Celju. Ta sprememba pa ni zmedla Cirku-lančanov, saj so prvenstvo odprli z zmago. »Zdelo se je, da imamo tekmo povsem pod kontrolo, a smo nato prejeli zadetek. Kljub temu smo imeli še naprej vajeti igre v svojih rokah, veliko smo prebijali po bočnih položajih in posledično prihajali do številnih polpriložnosti. V drugem polčasu je sledila izključitev v domačih vrstah, ko je Cimermana v prodoru proti golu zadnji domači branilec ustavil s prekrškom. Sledila sta naša hitra zadetka za preobrat in vodstvo 1:2, a so domačini še v isti minuti izkoristili našo popolno nezbranost in iz penala izenačili na 2:2. Nato smo znova začeli graditi pot do zmage, kar nam je na koncu tudi uspelo. Do zmage smo na koncu prišli precej rutinirano, na 'izkušnje in disciplino v igri', čeprav se ubadamo s kar številnimi poškodbami znotraj moštva (Kukovec, Kirič, Mlakar, Travnikar ...),« je po srečanju povedal trener Cirkulan Jura Arsič. Šmartno 1923 - Podvinci 2:2 (1:2) STRELCI: 1:0 K. Hrastnik (11.), 1:1 Zajko (30.), 1:2 Žvikart (34., z 11 m), 2:2 D. Hrastnik (58.). PODVINCI: Rižnar, Gojkošek, Ramšak, Zajko (od 52. Fras), Orovič, Žvikart (od 80. Simic), Zamuda Horvat (od 52. Modrič), Svenšek, Kuser-banj (od 52. Kolenko), Šlamberger (od 69. Oman), Anžel. Trener: Aleš Čeh. Rdeči karton: Ramšak (90., Pod-vinci). Nogometaši iz Podvincev so se za začetek sezone podali v Šmartno, kjer jih je pričakal lanskoletni drugo-ligaš. Tekma se je končala z remijem. »Na začetku tekme so domačini izkoristili podporo vetra in močno pritiskali, kar se jim je obrestovalo z vodilnim golom. Nato smo se vendarle pobrali in zaigrali veliko bolje, naše vodstvo ob polčasu je bilo tako povsem zasluženo. Tudi uvod drugega dela je minil po naših taktih, iz priložnosti ali dveh bi lahko povišali vodstvo. Nato pa smo začeli serijsko izgubljati dvoboje, tekmeci so nam odnesli vse žoge, fizično smo močno padli . Z menjavami sem želel obdržati določen nivo, a se poteka ni dalo več obrniti. Pika na i je bila izključitev Ramšaka. Čeprav smo ob polčasu vodili, smo lahko na koncu zelo zadovoljni s točko, z igro v drugem polčasu pač ne moremo biti,« je o tekmi v Šmartnem povedal Aleš Čeh. JM Foto: Črtomir Goznik Kapetan Zavrča Denis Potočnik je dosegel prvi gol svoje ekipe v novi sezoni. torek • 17. avgusta 2021 Šport, rekreacija Štajerski 19 Rokomet • EP za fante do 19 let Slovenci korak do polfinala Rokometna reprezentanca do 19 let je v Varaždinu v prvem delu prvenstva odigrala tri tekme in dve dobila (Islandija 26:22 in Italija 31:29) ter eno izgubila (Srbija 30:36). Kljub porazu proti Srbiji so varovanci ormoškega trenerja Saše Prapotnika osvojili prvo mesto v skupini in v drugi del tekmovanja prenesli dve točki. „V predtekmovanju se je vse izteklo po naših željah, kljub porazu proti Srbiji, ki nas je nadigrala. Za napredovanje med osem najboljših tega prvenstva smo se do zadnjega borili, saj so nas s predstavami tukaj na Hrvaškem presenetili predvsem italijanski rokometaši. Na roko nam je šel tudi rezultat med Islandijo ter Srbijo (31:30). Občutek imam, da naša ekipa zmore bistveno več, le krča se je treba znebiti. Upam, da nam to uspe v drugem delu tekmovanja," je v uvodu povedal trener Slovenije Saša Prapotnik. V drugem delu našo izbrano vrsto čakata tekmi proti Španiji in Švedski, ki sta v skupini z izidom 35:35 remizi-rali. „Tudi ta izid nam je šel na roko in od uvrstitve v polfinale nas loči le ena zmaga. Nasprotnika sta sicer v vlogi favorita, ampak verjamem, da katero izmed teh dveh reprezentanc lahko presenetimo. Osnovni cilj, uvrstitev med osem najboljših, smo že izpolnili, zato nam bo sedaj zagoto- vo lažje. Treba bo predvsem nadgraditi igro v obrambi, ki je bila na želenem nivoju le proti Islandiji," je po uvodnem delu tekmovanja povedal član Jeruzalema Denis Škrinjar. Barve Slovenije na EP na Hrvaškem poleg Prapotnika in Škrinjarja zastopa še Blaž Fergola. Oba jeru-zalemčka se za zdaj še nista vpisala med strelce, saj jima trener Pra-potnik zaenkrat minutažo zaupa predvsem v obrambi. Na prvenstvu blesti mlajši brat Blaža Janca, Mitja, ki je na treh tekmah doslej dosegel kar 32 zadetkov. Na zadnji tekmi proti Italiji je dosegel kar trinajst zadetkov. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Saša Prapotnik Kikboks • Kamp Izola 2021 Fantastično vzdušje, kakovostni treningi Ob koncu julija je v Izoli potekal tradicionalni, že deveti Kamp Kickboks zveze Slovenije, ki je bil namenjen predvsem pripravam članov reprezentance ter tudi drugih tekmovalcev. Kamp je potekal pod posebnimi pogoji skladno navodilom NIJZ in vlade RS. Na Kampu je bilo prisotnih 130 sodelujočih. Organizacijski odbor so sestavljali predsednik Kickboks zveze Slovenije Vladimir Sitar, generalni sekretar Ivo Vodopivec ter selektor reprezentanc Bojan Korošec. Iz Kluba borilnih veščin Ptuj so na Kampu sodelovali tekmovalci Tilen Repina, Doris Šulek, Larisa Vidovič in Nik Jamšek Grobelnik, trenerji Edvard Štegar, Timi Sitar in Filip Janžekovič ter sodniki Mateja Erlač, Aleš Skledar in Milan Breg. Franc Slodnjak Člani KBV Ptuju Izoli Foto: Franc Slodnjak Vladimir Sitar: „Po koncu Kampa smo od vseh sodelujočih prejeli čestitke in zahvalo za odlično organizacijo. Vzdušje je bilo res fantastično, vsi so se trudili in upoštevali naša navodila in ukrepe. Treningi so bili odlično in kakovostno izvedeni, saj so jih vodili naši vrhunski trenerji Tilen Zajc, Andrej Sande, Sanel Ljutič, Dejan Zavec, Uroš Bernard, Peter Landeker in Srečko Rozman. Kamp smo zaključili v upanju, da ne bo ponovnih zapiranj naših aktivnosti in tako že komaj čakamo na prva tekmovanja. Iz KBV Ptuj smo sodelovali z desetimi člani, in sicer tekmovalci, sodniki in trenerji. Zelo sem zadovoljen tudi z njihovim trudom in resnimi treningi, tako da že komaj čakamo na začetek rednih treningov za vse skupine, ki se začnejo 1. septembra po stalnem urniku." Nogomet • 1. mladinska in kadetska liga 1« 1 v« • V •• 1 «v v • Mladi dravaši in šumarji polovično uspešni Drugi krog v 1. mladinski in kadetski konkurenci je minil polovični uspešnosti naših dveh predstavnikov, Drave in Aluminija. Kidričani so doma gostili vrstnike iz Dolenjske, mladinci so remiju iz prvega kroga dodali prvo zmago. Tega ni uspelo ponoviti kadetom, ki so v končnici najprej izenačili, nato pa po prejetem zadetku nekaj minut pred koncem tekme vendarle ostali brez točke. Napeto končnico so imeli tudi mladinci Drave, a se je zanje izšlo s srečnim koncem - z zmago v Radomljah. Dva zadetka je dosegel Filip Janežič. Kadeti Drave so imeli manj sreče, srečanje proti vrstnikom iz Radomelj so končali brez izključenega vratarja in brez točk. 1. mladinska liga 2. krog: Nova KBM Aluminij -Krka 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Privošnik (53.), 2:0 Medved (56.), 3:0 Demiri (890,3:1 Cliha (90.). NOVA KBM ALUMINIJ: Pesek, Meznarič, Vidovič, Schaubach, Fer-čec (od 66. Šebalj), Kmetec (od 36. Rahle), Knaus, Medved, Benotič (od 81. Popovič, Privošnik (od 77. Hren), Kozjak (od 86. Demiri). Trener: Robert Pevnik. Radomlje - Drava Ptuj 2:3 (1:1); strelci: 1:0 Zulič (23.), 1:1 Janežič (43.), 2:1 Štorman (53.), 2:2 Vogrinec (56.), 2:3 Janežič (83.). DRAVA PTUJ: Vrečar Vreznik, Buran, Vogrinec (od 88. Petek), Ba-ligač, Janežič, Pivko, Kraner, Dobnik, Toplak (od 80. Bolcar), Šabeder, Ribič (od 10. Očko, od 66. Jerenko). Trener: Andrej Kvas. 1. kadetska liga 2. krog: Nova KBM Aluminij -Krka 1:2 (0:0); strelci;: 0:1 Štajcer V/ %—f i u. M (50.), 1:1 Macanovič (72.), 1:2 Kovačič (77.). NOVA KBM ALUMINIJ: Petek, Colnarič, Pučnik, Šega, Cesar, Šker-get (od 58. Štante), Franci (od 41. Rozman), Zorec (od 41. Macanovič), Grbavac (od 48. Mesarič), Dukarič, Hempt. Trener: Simon Vidovič. Radomlje - Drava Ptuj 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Brvar (21.), 2:0 Vukovič (63.), 3:0 Vukovič (70.). DRAVA PTUJ: Lampret, Kolednik (od 73. Košar), Dover, Jelovica (od 41. Sakelšek), L. Čeh, Smodič, Cu-gmas, Lovrec, Zagoršek Horvat (od 41. Senekovič), Čuš, S. Čeh (od 58. Vajs). Trener: lan Emeršič. Rdeči karton: Lampret (58., Drava) SKUPNA LESTVICA 1. SML/i. SKL: VABLJENI K VPISU hortikulturo in vizualne umetnosti Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Celje SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA SOLA - Fotografski tehnik - NOVO - Cvetličar - Vrtnar - Aranžerski tehnik - Hortikulturni tehnik visoka šola na ptuju VIŠJA STROKOVNA SOLA - Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, 03 428 59 00, tajnistvo@hvu.si WWW.HVU.SI GRE tednika Epidemija je telesno zmogljivost otrok zelo zmanjšala Epidemija je zelo vplivala tudi na telesno zmogljivost otrok. Kot pojasni Damjan Rajh iz Športne šole DADA, to kažejo rezultati testiranja sedemdeset otrok iz njihove šole, saj so pri prav vseh rezultati močno upadli. »Tudi ko smo nadaljevali s treningi in po pol leta ponovno izvedli analizo, so bili rezultati podobni rezultatom izpred enega leta. Otroci so bili torej eno leto starejši, rezultati pa enaki kot leto prej. Pri tistih, ki niso vpeti v organizirane obšolske dejavnosti, so rezultati še bistveno slabši. Največja razlika pred epidemijo in po njej se kaže v splošni vzdržljivosti, čeprav se upad kaže v vseh motoričnih sposobnostih. Kar nekaj otrok se je vrnilo s prekomerno povečano težo, ki je bila posledica drugačnega načina življenja v času epidemije, to pa je kasneje na otroke vplivalo tudi iz psihološkega vidika.« Kot pravi sogovornik, si celostnega razvoja otroka brez telesne in športne dejavnosti ne moremo predstavljati. Prvi razlog za športno aktivnost otrok je z vidika zdravja; ker otroci gibanje skozi igro oziroma treninge izvajajo v organiziranih skupinah z vrstniki, pa je športna aktivnost pomembna tudi s socialnega vidika. Ob tem opaža, da imajo otroci, ki redno obiskujejo treninge, boljši imunski sistem - športnikom v športni šoli so tako v zimskem času zelo upadli izostanki od treningov zaradi prehladov. Damjan Rajh pravi, da bi morali biti otroci in mladostniki dnevno vsaj eno uro zmerno do zahtevno telesno aktivni: »Sodoben način življenja, računalniki in mobilni telefoni so strup za telesno dejavnost mladih. Številni mladi so preobremenjeni s šolskim delom, pomemben dejavnik za manjšo telesno dejavnost pa je tudi uporaba motoriziranih prevoznih sredstev. Splošne ocene, koliko časa naj bi bil osnov- nošolec telesno aktiven, ni možno podati. Življenjski slog družin je zelo različen in tako so na eni strani otroci, ki so premalo telesno aktivni, po drugi strani pa lahko zaradi prevelike želje staršev po športnih uspehih otrok pride tudi do preobremenitev oz. prekomerne aktivnosti otrok v športu. Pri otrocih je še vedno prvi cilj motorični razvoj, tekmovalni uspehi bi morali biti potisnjeni v ozadje. Pri otrocih je najpomembnejša igra. Pri igri se motorično razvijajo, predvsem pa razvijajo splošno vzdržljivost. Te igre bi moralo biti čim več, saj se ob njej zraven gibanja lahko tudi samostojno izrazijo, iščejo nove načine premagovanja raznih ovir in tako spoznavajo svoje telo,« pojasni. Damjan Rajh pri svojem delu v Športni šoli DADA opaža, da otrokom manjkajo osnove, torej temeljne motorične veščine - osnove atletike in gimnastike ter sposobnost plazenja, lazenja, plezanja in podobno. »V bistvu ne gre za to, da bi lahko rekli, da otrok obvlada veščino plezanja. Problem je, da otroci ne razvijajo moči ramenskega obroča, kasneje pa se to odraža z nepravilno držo in številnimi poškodbami. Veliko mladostnikov ima zdravstvene težave s koleni, gležnji, rameni in žal tudi s hrbtenico. Veliko od teh težav je povezanih prav s pomanjkanjem osnovnih gibanj, zato moramo trenerji te veščine vključiti v svoje treninge.« Kot pravi sogovornik, so starši tisti, ki imajo največ odgovornosti za gibalni razvoj otroka. Prvi je nedvomno način življenja, ki ga živi družina: »Obstajajo družine, ki so telesno aktivne, in tiste, ki to niso, in če družina ni telesno aktivna, bo tudi otrok prevzel te navade. Na treningih velikokrat opazim, da starši otroka odložijo tik pred vrati telovadnice, čeprav je parkirišče oddaljeno le 50 metrov. S tem na otroka prenašajo navade, hkrati pa jim jemljejo še tisto nekaj osnovnega gibanja, ki bi ga morali imeti vsakodnevno. Otroci prevzemajo slabe navade gibanja predvsem od staršev. Enako je z drugim tipom družin, ki so nenehno v gibanju -tistim otrokom ni nikoli težava izvesti kakšnega premika peš ali s kolesom. Motivacija za šport se začne in konča pri starših. Kot trenerju so mi otroci na voljo dve uri na teden, kjer jih učim športnih veščin. Če so preostale dni v tednu doma brez gibanja, verjetno ne moremo govoriti o tem, da je otrok športno dovolj aktiven. Žal je premalo, da starš otroka vpiše k športu, doma pa družina ne živi aktivnega življenja,« pravi Damjan Rajh, ki pa dodaja, da mora starš tudi vedeti, kateremu trenerju bo zaupal gibalni razvoj svojega otroka. Trener mora vedeti, kako motivirati otroka, da bo ostal v športu, graditi na otrokovem lastnem napredku in ne na primerjavi z drugimi. Otrok se bo namreč tako počutil varno, zadovoljen bo spremljal lasten razvoj in bo v športu tudi ostal. I »J: t*J = j ^ I =p j =■ ^ r www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje T: 03 898 6410 I ¡nfo@vsvo.si SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA (gV J ©' J KICKBOXING VRTEC KUNG FU PANDA od4doeie, LUB BORILNIH \/ceriM VESCIN PTUI VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISU J E V TEČAJ ZA ZACETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD If. LETA DALJE ! © V NEZGODI OTROŠKA IGRIVOST NEPOZNAMEJA. Se posebejmed počitnicami. ZAVARUJTE JIH SAVA ZAVAROVALNICA 6 Otroci se dobrih prehranjevalnih navad naučijo doma V času odraščanja je kakovostna in uravnotežena prehrana izjemnega pomena. Načela zdrave prehrane za osnovnošolce naj bi sledila predvsem smernicam zdravega prehranjevanja, ki upoštevajo tudi posebnosti posameznega učenca (diete). Tudi prehranski strokovnjaki menijo, da je temelj za zdravo prehrano sila preprost - jesti je treba čim bolj raznoliko in zmerno. Kot pojasni Ivanka Jurgec, inž. ži-vilstva, ki skrbi za organizacijo prehrane na Osnovni šoli Velika Nedelja, naj bi po teh smernicah prehranjevanje učencev temeljilo na večkratnih dnevnih obrokih s priporočeno količino lokalno pridelane zelenjave in sadja, nadzo- rovano količino maščob, sladkorja in soli. »Mastno meso je priporočljivo zamenjati z ribami in perutnino, uživati je treba priporočene količine mleka in mlečnih izdelkov, pomembno je, da otroci zaužije-jo dovolj tekočine, predvsem vode in da so dovolj telesno aktivni. Pri načrtovanju prehrane je treba upoštevati tudi tehnične zmogljivosti šolske kuhinje, opremo, kader, dostavo živil in seveda ceno obrokov, saj so ekološka živila brez pesticidov in dodatkov, ki so priporočena za prehrano v šoli, kar za 50 % dražja od konvencionalnih živil.« Prehranske potrebe med mlajšimi osnovnošolci in tistimi v višjih razredih se po besedah sogovornice razlikujejo le v količini obroka. saj starejši učenci potrebujejo večjo energijsko vrednost, kar se poveča s količino oziroma velikostjo obroka, sestava obroka je sicer enaka. Ob tem pa Ivanka Jurgec izpostavlja, da se otroci dobrih prehranskih navad naučijo doma: »Nobena šolska institucija ne bo pripomogla k boljšim prehranskim navadam otrok, če se jih ne naučijo v domačem okolju. S tem se srečujemo v šolah in vrtcih, ko otroci zavračajo zdravo hrano, ki je ne poznajo, oziroma imajo najraje tako imenovane hitro pripravljene jedi,« poudari. Ko se osnovnošolci preselijo v srednješolske klopi, pa se pogosto spremeni tudi način prehranjevanja. Magistra dietetike Jelena Mo- ro svetuje, da naj zdrava prehrana mladostnikov zajema pet obrokov dnevno, od tega tri glavne (zajtrk, kosilo in večerja) in dva vmesna oz. premostitvena obroka, torej dopoldansko in popoldansko malico. Priporočeni dnevni energijski deleži glede na posamezen obrok so: zajtrk 18 do 22 %, malici vsaka po 10 do 15 %, kosilo 35 do 40 % in večerja 15 do 20 %. Prehrana mora vsebovati dovolj hranil, med katera sodijo ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Deleži teh naj po vrstnem redu predstavljajo več kot 50 % (OH), 10 do 15 % (B) in 30 do 40 oz. 30 do 35 % (M) (za otroke od prvega do dopolnjenega četrtega oz. od četrtega do petnajstega leta starosti). »Številni mladi pogosto izpuščajo obroke in zato ostali obroki, ki bi čez dan morali biti ustrezno razporejeni, nimajo primernih energijskih deležev. Med napake pri prehranjevanju vsekakor spada še uživanje preveč živil z visoko vsebnostjo maščob, pogosto tudi t. i. 'slabih' maščob, preveč sladkorja, ki je dejavnik tveganja za nastanek prekomerne telesne mase in debelosti ter soli v čipsu, pici in salamah, kar povečuje tveganje za nastanek povišanega krvnega tlaka. Mladi zaužijejo premalo sadja in zelenjave, ki organizem oskrbujeta z vlakninami, vitamini in minerali. Zelo pomembno je tudi, da mladi dnevno spijejo dovolj tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja, saj žeja odraža že nastalo de-hidracijo, sladke in gazirane pijače pa vsebujejo ogromno sladkorja in neželenih aditivov,« pojas- ni. Ob tem Jelena Moro izpostavi še negativne učinke pretiranega uživanja sendvičev, čokolad in hitre hrane, po katerih številni mladi pogosto posegajo. Kot pojasni, ta živila vsebujejo visoke deleže maščob, pogosto tudi t. i. 'slabih', med katere sodijo nasičene maščobe, ki so v živilih živalskega izvora in trans maščobne kisline, ki so pogosta sestavina margarin, slaščic, pekovskih izdelkov in ocvrte hrane. Slaščice vsebujejo velike količine sladkorjev, salame pa preveč soli. Za spodbujanje miselnih procesov mladim svetuje, da uživajo jagodičevje, agrume ter različne vrste zelenjave. Oreščki, oziroma študentska hrana naj bodo del obroka, kot dodatek k mlečnim izdelkom ali sadju, saj vsebujejo koristne maščobne kisline. Katera smer bi lahko bila primernejša? Promocijsko sporočilo Študij teologije je lahko pravi ključ na življenjski poti Kako bi lahko čim več in čim bolje prispeval k boljšemu svetu? Ali še bolj konkretno in drzno: s katerim poklicem bi lahko spreminjal svet okoli sebe na boljše? Moji tovrstni mladostni ideali so bili povod, da sem se odločil za dvopredmetni študij teologije in pedagogike. Marsikoga sem s to izbiro razočaral. Od gimnazijca, ki vse letnike zaključuje z odliko, se je pričakovalo »več«. Recimo kateri od zahtevnejših študijev, ki vodi k uglednej-šemu nazivu z na videz bolj gotovo prihodnostjo. S Teološke fakultete v Mariboru se spominjam občutka domačnosti in spre-jetosti. Spontano se je gradila neka skupnost, česar na drugi fakulteti nisem doživel. Študentje dvopredmetnih študijev pač imamo možnost te izkušnje in primerjave. V študentskih letih se je pri meni zares veliko dogajalo. Bil je čas spoznavanja in gradnje odnosov z »bivšo« punco, ki je danes moja čudovita žena. Poročila sva se še pred zaključkom študija. Bil je tudi čas mojega iskanja nečesa več. Začenjal sem iskati živo in dejavno vero, smisel življenja. Bil je čas, ko sem začel hrepeneti po izpolnjenosti svojega življenja. Iskal pa sem na različnih mestih. In kmalu v svoji nevednosti in neizkušenosti vzel nekaj tukaj, nekaj tam in vse skupaj pomešal. Študij teologije mi je tudi na tem področju nevsiljivo pomagal do večje jasnosti, večje ostrine pri mojem iskanju in razločevanju. Četudi se v času študija nisem mogel vsega naučiti in si vsega zapomniti, sem dobil prava »orodja«. Kako se lotiti Božje besede? Kaj je pravi nauk Cerkve in kje iskati odgovore? Čas študija je bil tudi moj čas razvijanja talentov, iskanja poklicanosti in aktivnega prostovoljstva. Moja ljubezen do glasbe je v tem času dobila nove razsežnosti. Začel sem pisati avtorske pesmi s krščanskim sporočilom in ustanovil glasbeno skupino Svetnik, ki na tej poti vztraja že več kot 20 let. Štiri leta zapored smo na gradu Rače organizirali nemajhen festival sodobne krščanske glasbe RačeFest. Vsi ti projekti pa so potrebovali tudi svoje spletne strani, tako da sem se učil in nabiral izkušnje tudi na tem področju. Proti koncu študija pa je bil tudi že čas, da ponovno pretehtam svojo odločitev za to študijsko smer. Dobil sem že namreč nekaj izkušenj, da mi pedagoško delo v šoli ne »leži« in ne »diši« preveč. Na drugi strani pa se je na področju glasbe dogajalo bolj, kot bi si mislil pred nekaj leti. Izšel je naš prvi album skupine Svetnik, sodeloval sem v glasbenem programu Stične mladih (največji mladinski dogodek v državi), glasbo pa sem vpletel tudi v obe moji diplomski nalogi, tako na teologiji kot tudi pedagogiki. Po diplomi sem v skladu z vsem omenjenim izkoristil možnost dela v družinskem podjetju in vpisal še podiplomski študij na Pedagoški fakulteti v želji po nadaljnjem raziskovanju vpliva glasbe na mladostnike. V službi sem se učil prodajnih veščin, pisarniške administracije in knjigovodstva, marketinga, pa tudi specifičnih tehničnih področij za potrebe razvoja in podpore strankam. Izjemna priložnost, za katero sem zelo hvaležen. Kmalu sem odprl svoj s. p., ki pa je pomenil še začetek lastne založbe, spletne prodaje in distribucije glasbe ter darilnih artiklov s krščanskim sporočilom. V tem času sva z ženo že pričakovala prvega otroka in kljub kratkim nočem nisem več zmogel vsega. Tako je bil to tudi predčasen zaključek mojega podiplomskega študija (brez magistrske naloge seveda). Foto: Rok Mihevc Svetnik Tadej Vindiš - Ritem srca Še eno razočaranje, ko je končno kazalo, da bom prišel do uglednejšega naziva? Morda za koga. A sam v primerjavi z vsem drugim, kar se je dogajalo istočasno, nisem videl več smisla in pomena tistega magisterija. Ko je šla moja kari-erna pot nekaj let na videz v drugo smer, pa sem se tudi sam spraševal o smiselnosti svojega študija. Še posebej pedagoške smeri. Teološka znanja (in tudi poznanstva s fakultete) so mi namreč ves čas zelo prav prišla pri ustvarjanju sodobne krščanske glasbe, pri sodelovanju pri raznih pastoralnih programih po Sloveniji, pa tudi pri prodaji in distribuciji krščanske glasbe in darilnega programa. Katera študijska smer bi lahko bila primernejša? No, kvečjemu kakšna glasbena izobrazba bi mi še zares prav prišla ... Po desetih letih rednega dela v družinskem podjetju sem se odločil, da se posvetim prav temu, kar se je nekoč zdel le moj hobi, skozi leta pa sem v tem našel svoje poslanstvo in nastavil jasnejšo usmeritev: ustvarjanje sodobne krščanske glasbe in ostale dejavnosti, ki so povezane s tem. Z ženino podporo sem se odločil, da stopim na bolj tvegano pot in se dan za dnem spominjal Jezusovih besed, naj ne skrbimo za svoje življenje, kaj bomo jedli ali pili, in ne za telo, kaj bomo oblekli. »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« (Mt 6,33) Ta napis imam še danes izobešen nad računalnikom. In se je res vedno nekako izšlo. Včasih na tesno, še posebej, ko je bila pod vprašajem še ženina zaposlitev. A o odločitvi in poklicanosti nisva dvomila. Vedela sva le, da to še ni vse. Po nekaj letih preizkušenj (tudi zdravstvenih), vzponov in padcev, iskanja novih možnosti ... je naposled čudovita možnost našla mene. Prepričan sem, da to ni slučajno. V zadnjem letu sem se pridružil še ekipi društva Družina in Življenje. To je neprofitna organizacija, ki bi jo uvrstil v sam vrh, če bi moral na lestvici razvrstiti krščanske organizacije, kje bi najraje delal. Tukaj mi pridejo prav vsa moja doslej pridobljena znanja - vse od teološke izobrazbe do izkušenj s spletnimi stranmi in na področju pastorale. To še ni konec zgodbe. Občutek imam, da se šele zares začenja. In ko jo takole povzemam, me navdajata veselje in hvaležnost, četudi ni bilo vedno lepo in lahko. A morda je ravno to najboljša priložnost za rast. Kaj nas še čaka? Kaj pa vemo. Kakšno gotovost pa imajo naši zemeljski načrti? Ne pravim, da so povsem nesmiselni, ampak to preprosto ni vse. Zato bi vsakega povabil in opogumil, da v zaupanju vstopi v svojo zgodbo. Študij teologije je lahko ključnega pomena v njej. Gotovo bo zgodba drugačna od moje. Napišite še boljšo! https://www.teof.uni-lj.si/studij/informacije-vpis GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega tednika Kraj, kjer imajo dijaki dobre pogoje za razvoj svojih sposobnosti Bivanje dijakov v času srednješolskega izobraževanja v Dijaškem domu Ptuj ima številne prednosti, saj odpade vsakodnevna vožnja z vlakom, avtobusom ali avtomobilom, kar pomeni večjo prometno varnost, neodvisnost od vremenskih razmer ter bistveno manjše možnosti za-hajanja v konfliktne situacije z vrstniki. Dijaki lahko čas, ki ga prihranijo, uporabijo za učenje, prosti čas, hobije in interesne de- javnosti, imajo pa tudi možnosti za ogled prireditev in obiskovanje treningov v klubih in društvih na Ptuju ter lažje udejstvovanje v raznih šolskih aktivnostih. Ravnatelj Ivan Hercog pojasni, da je sodelovanje s šolami, starši in ostalimi institucijami vzorno. Vzgojitelji redno sodelujejo z razredniki in drugimi profesorji ter imajo vpogled v program eA-sistent za sprotno spremljanje ocen, prisotnosti, opravljanja do- DIJAŠKI DOM PTUJ Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj, tel.: 02 787 07 01, www.ddptuj.si Prednosti bivanja pri nas: tmmmmmmm • neposredna bližina šole, • pedagoška oskrba, • več časa za učenje, • brezplačne inštrukcije, • redno sodelovanje s starši in šolo, • priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar pod budnim očesom vzgojiteljev, • kakovostno in vodeno • urejeno in zdravo prehrano, • pestro ponudbo interesnih dejavnosti, • internetni priključek v vsaki sobi, • udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah, • knjižnico, fitnes, namizni tenis, ročni nogomet, domski kino ... preživljanje prostega časa, • druženje in spoznavanje vrstnikov, • dodatek pri štipendiji za bivanje v domu, • zagotavljanje varnosti. Za več informacij pišite na e-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si ali nas obiščite. 20. _ 'rok: a*9ust jipišis&M Fakulteto za turizem Turizem: Sodelovanje in razvoj (UN) Sodobne turistične prakse (VS) @ Osebni pristop @ Praktično izobraževanje 0 Izkušeni predavatelji @ Mentoriranje FAKULTETA ZA TUfiZ^fA www.ft.um.si @ n mačih nalog in napovedanih preverjanj znanja domskih dijakov. »S starši dom sodeluje na različne načine - po telefonu, elektronski pošti, na roditeljskih sestankih, dogovorjenih pogovornih urah in tudi na primer, ko starši dijaka pripeljejo v dom ali pridejo ponj. Vzgojitelji vedno, ko zaznajo iz kakršnegakoli razloga potrebo, stopijo v stik s starši, kar pomeni sprotno obravnavo in reševanje težav,'' pojasni. Dijaki bivajo v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Zasedenost ptujskega dijaškega doma se je zadnja leta ustalila pri 40 do 43 dijakov, odvisna je tudi od izobraževalnih programov, ki jih ponujajo srednje šole ptujskega območja. Ker je dijakov manj, se vsakemu posvetijo individualno, jih dobro spoznajo, pomagajo pri različnih težavah, spremljajo dijakovo izobraževanje, ocene in prisotnost pri pouku. To se vsako leto odraža pri odličnem učnem uspehu domskih dijakov. V domu nudijo brez- plačno učno pomoč pri različnih predmetih, če se pokaže potreba po inštrukcijah pri specifičnih predmetih, pa poiščejo tudi zunanjo pomoč. Vse sobe v Dijaškem domu Ptuj so opremljene s kabelskim priključkom za internet, dom ima optično povezavo. Hišni red je zasnovan tako, da je čas optimalno izkoriščen ter da ga je dovolj tako za šolske potrebe, počitek, zabavo in prosti čas, pa tudi za vodene in organizirane interesne dejavnosti Promocijsko sporočilo ODLOČI SE ZA ŠTUDIJ LOGISTIKE Logistika in oskrbovalne verige sta temelj današnjega poslovnega okolja. Dinamičnost svetovne trgovine, nepredvidljive situacije (kot npr. epidemija), ki zahtevajo takojšnjo prilagoditev novonastalim zahtevam kupcev, intenziven tehnološki razvoj, pametne rešitve, avtomatizacija in robotizacija, novi poslovni modeli in najsodobnejše informacijsko-komunikacijske rešitve ... Vse to dela logistiko razburljivo, delo logista pa nikoli dolgočasno in rutinsko. Današnji diplomirani logist mora biti opremljen s sodobnim znanjem logističnih sistemov ter procesov, predvsem pa mora v času študija pridobiti kompetence 21. stoletja. In kje lahko vse to pridobiš bolje kot na edini specializirani fakulteti za logistiko v Sloveniji? Fakulteta za logistiko je članica Univerze v Mariboru, a s sedežem v Celju in dislocirano enoto v Ljubljani. Z mednarodno akreditiranimi študijskimi programi dokazujejo, da so vsebine inovativne in da diplomanti pridobijo nova znanja, ustvarjajo ideje, tehni- ke, strategije in predlagajo rešitve, ki rešujejo obstoječe in prihodnje izzive logistike. Sodobne vsebine študijskih programov se osredotočajo na analizo, načrtovanje, upravljanje in delovanje logistike in oskrbovalnih verig tako v proizvodnji kot storitveni dejavnosti. Poleg tipičnih upravljavskih logističnih znanj, kot so transport, skladiščenje, distribucija, embaliranje, intralogistika, povratna logistika itd., pa zahteva uspešno upravljanje logistike tudi sodobna znanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ekonomije, financ, prava, pa tudi znanje mehkih veščin od komuniciranja, izpolnjevanja zahtev in pričakovanj strank, ravnanja z zaposlenimi do učinkovitega delovanja v mednarodnih okoljih. Seveda ne moremo niti mimo zahtev sodobnega okolja, da v obzir razvoja vključuje trajnostne in zelene rešitve. Študijske programe izvajajo na hibriden način, kar pomeni, da se del obveznosti izvaja v predavalnici in del v online obliki. S tem študente pripravljajo na samostojno iskanje rešitev in na fleksibilnost. Hkrati pa tudi v razredu ne izvajajo klasičnega ka-tedrskega predavanja, temveč je veliko timskega dela, dela v laboratorijih iz različnih logističnih področij, pripravljanja seminarskih del na realnih izzivih gospodarstva in javnega nastopanja. Predvsem pa je pomembno, da imajo študenti višjih letnikov možnost izbire modulov, v katerega so integrirani različni interin transdiciplinarni predmeti, da poglobijo razumevanje izbranega področja. Za več informacij o študiju logistike obiščite: http://fl.um.si/ bodoci-studenti/. Izkoristite 2. prijavni rok in si ustvarite kariero v razburljivem in vedno dinamičnem okolju. ter razne delavnice. Dom je odprt od 18. ure v nedeljo do petka popoldan, ko dijaki odhajajo domov. V tem času so v domu vedno prisotni zaposleni, ponoči dela nočni varnostnik, glavno vzgojno-izobra-ževalno delo z dijaki popoldan izvajajo vzgojitelji. ''Če imajo starši v domu več otrok, so upravičeni do subvencionirane oskrbnine. V tem primeru se plačuje oskrbnina za enega dijaka, drugim plača oskrbnino država. Dijakom za bivanje v dijaškem domu izven stalnega bivališča ob dovolj veliki oddaljenosti pripada tudi dodatek k štipendiji. Plačevanje oskrbnin dijakom, ki so v težkem socialnem položaju, poskuša dom omogočiti oz. pomagati s humanitarnimi sredstvi,'' razloži ravnatelj Hercog. V domu upajo, da bo epidemiološka slika glede covida-19 jeseni dovolj ugodna za »klasičen« način začetka šolskega leta. To pomeni, da dijaki pridejo v dom popoldan oz. zvečer dan pred začetkom pouka, se namestijo, tudi že malo spoznajo in potem lažje in bolj sproščeno napotijo v šolo. Glede različnih modelov za organizacijo in izvajanje dejavnosti dijaških domov, ki jih pripravlja šolsko ministrstvo, je glede na manjšo zasedenost Dijaški dom Ptuj dobro pripravljen. Ostaja pa dejstvo, da se mladi kljub izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja virusa družijo in da potrebujejo socialni kontakt. Motiviranost za delo oz. učenje je največja, če so dijaki v domu, najboljša je možnost nudenja pomoči in najlažje je spodbujati osebnostni razvoj ter osamosvajanje, zato v domu upajo, da se bo šolsko leto 2021/22 začelo v klasični obliki iz predko-ronskega časa. Vsem, ki še niso uredili vpisa v dom, pa razmišljajo o bivanju v njem, ravnatelj Hercog svetuje, da preprosto pokličejo po telefonu ali napišejo elektronsko pošto in se dogovorijo za ogled doma oziroma vpis. Vse informacije je moč najti tudi na spletni strani doma www.ddptuj.si. Dijaški dom Ptuj je kraj socialnega učenja in kraj z dobrimi pogoji za uspešen razvoj posameznikovih sposobnosti. Cilj je, da d i j aki, ki se odločijo za bivanje v domu, uspešno končajo šolanje, so lepo vzgojeni ter postanejo samostojni in odgovorni. GREMO V ŠOLO, oglas na priloga S tajerskega t 8 Razvrščanje šol na podlagi NPZ je zakonsko prepovedano Kljub izobraževanju na daljavo je bilo v minulem šolskem letu izvedeno nacionalno preverjanje znanje (NPZ). Podatki po posameznih šolah žal niso na razpolago, so pa na Državnem izpitnem centru v sodelovanju s predmetnimi komisijami že objavili opise dosežkov generacije učencev, ki se je zaradi epidemioloških ukrepov dalj časa šolala na daljavo. Spomnimo, da v šolskem letu 2019/2020 preverjanja niso izvajali. Nekateri ravnatelji so bili podobnega mnenja tudi letos, saj so bili učenci brez prave motivacije za pisanje omenjenih testov. Rezultati NPZ služijo v prvi vrsti učiteljem in učencem »Rezultati NPZ po posameznih šolah niso javni in nikakor ne morejo biti podlaga za oblikovanje lestvice ,najuspešnejših' šol. Zgolj primerjava povprečja šole z državnim povprečjem pri NPZ ne more neposredno kazati na kakovost dela bodisi šole, skupine učiteljev ali posameznega učitelja (enako velja tudi sicer za ocene učencev, saj se kakovost pedagoškega dela obravnava kompleksno in tu štejejo številni dejavniki). Izpostavljamo, da NPZ ni namenjen neposrednim primerjavam med šolami in da je kakršnokoli razvrščanje šol na podlagi dosežkov NPZ še vedno zakonsko prepovedano (64. člen Zakona o osnovni šoli),« so sporočili iz Državnega izpitnega centra. Promocijsko sporočilo Iz Ljudske univerze Ptuj Modrost plemeniti mladost V Ljudski univerzi smo se skupaj s partnerji lotili izvedbe zanimivega in tudi nadvse koristnega projekta za oharnitev in oživitev našega podeželskega življa ter kmetovanja. V projektu pod naslovom Modrost plemeniti mladost kot partnerji v konzorciju poleg Ljudske univerze sodelujejo Zabavna kmetija Murko Zgornja Hajdina, ARBADAKARBA - trgovina z baloni in programom za zabavo Ptuj in Društvo gospodinj Trnovska vas. Partnerji smo vzroke za nastanek projekta našli v veliki razdrobljenosti posesti na našem koncu, dokaj neugodni izobrazbeni in starostni strukturi nosilcev kmetijskih gospodarstev, apatičnosti in šibki podjetniški iniciativi na podeželju ter pomanjkanju podjetniškega pristopa in temu ustreznih vsebin. Pomanjkanje se čuti tudi pri ustrezni sistemski podpori za razvoj podeželja, poleg tega pa se kmetovalci spopadajo še z birokratskimi ovirami, naravnimi danostmi, kar vse botruje opuščanju kmetijske dejavnosti in posledično vodi v propadanje podeželja. Temu lahko dodamo še marsikje prisotno zakoreninjeno tradicionalno in LJUDSKA UNIVERZA Ptuj konzervativno mišljenje. Zato smo si za cilj projekta zadali opolnomočenje kmetovalcev in potencialnih prevzemnikov kmetij za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju, večji interes za ohranjanje kmetijske dejavnosti, večjo podjetniško iniciativo in hkrati boljši izkoristek že obstoječih notranjih potencialov z namenom dviga rabe lokalnih produktov. Projekt formalno traja 30 mesecev, od septembra 2020 do februarja 2023. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru programa PRP-CLLD. ^PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje I 1 BREZ MUJE SE SE ČEVELJ NE OBUJE, BREZ LJUDSKE PA LAHKO VAS TUD' SEZUJE. OSTANITE BOSI, ZNANJA JE DOVOLJ ZA VSE. Temeljni cilj nacionalnega preverjanja znanja je dodatna informacija o znanju učencev ob koncu 6. oz. 9. razreda. Kot so sporočili iz Državnega izpitnega centra, so devetošolci pri matematiki izkazali osnovno matematično znanje, težave pa so imeli pri povezovanju strategij reševanja problemov iz različnih matematičnih vsebin in vsakdanjega življenja. Po mnenju predmetne komisije za matematiko bi morali učitelji nekoliko več pozornosti posvečati uporabi bralnih strategij, logičnemu razmišljanju in utemeljevanju. Na podlagi do sedaj opravljenih analiz dosežkov učencev pri slovenščini v 6. in v 9. razredu pa predmetna komisija za slovenščino na primer priporoča, da naj učitelji spodbujajo učence k branju in tvor-jenju raznovrstnih besedil ter vztrajajo pri tem, da so učenci pozorni na jezikovno pravilnost besedil, ki jih tvorijo. Pri slovenščini v 6. razredu se je (kot v preteklih letih) tudi na letošnjem NPZ pokazal primanjkljaj v literarnovednem znanju (npr. poznavanje enega od slovenskih pesnikov). Učitelji lahko ugotavljajo močna oz. šibka področja v znanju učencev Na Državnem izpitnem centru so za posameznega učenca pripravili dosežke za vsak predmet posebej v primerjavi z vrstniki na šoli in v državi. Dodatne informacije so dosegljive na spletni strani, na kateri so si učenci lahko ogledali ovrednotene preizkuse znanja. Več o vsebinskih opisih dosežkov lahko učencem in njihovim staršem povedo učitelji na šoli. Učitelji lahko do podatkov dosto-pajo s pomočjo programskega orodja OrKa, ki omogoča različne primerjave dosežkov: učencev na šoli z vrstniki v Sloveniji, med oddelki ali učnimi skupinami znotraj šole, po letih ipd. Učitelj lahko za svoje učence pripravi analize po nalogah, pogleda posamezno nalogo z rešitvijo in digitalizirane odgovore učencev. Tako ugotavlja močna in šibka področja v znanju učencev. Jezikovna šola in prevajanje ONTARIO ONTARIO d.o.o. 02 / 779 10 80 www.ontario.si Sestošolci letos bolj uspešni pri angleščini Nacionalno preverjanje znanja v šestem razredu je potekalo na 477 osnovnih šolah. Preverjanje znanja iz slovenščine je opravljalo 20.365 učencev, ki so v povprečju dosegli 24,7 točke od 45 možnih točk (54,8 %). Pri tujem jeziku je preizkus znanja opravljalo 19.871 učencev (angleščino 19.357, nemščino 514). Povprečni dosežek učencev, ki so opravljali angleščino, je 33,4 točke od 50 možnih točk (66,8 %), pri nemščini pa so učenci dosegli v povprečju 27,9 točke od 52 možnih točk (53,7 %). Pri matematiki je preizkus opravljalo 20.208 učencev, ki so v povprečju dosegli 25,5 točke od 50 možnih točk (51,0 %). Učenci nekoliko slabše pri matematiki, zgodovini in športu Povprečni dosežki letošnje generacije učencev 6. razreda ne kažejo bistvenih odstopanj v primerjavi s povprečnimi dosežki učencev preteklih generacij. Razen pri angleščini, kjer so letošnji povprečni dosežki precej višji. Tudi v 9. razredu so najvišji povprečni dosežki pri angleščini (63,66 %), najnižji pa pri zgodovini (44,2 %). V primerjavi s preteklimi leti so učenci 9. razreda v povprečju dosegli nekoliko nižje dosežke pri matematiki, zgodovini in športu, višje pa pri biologiji. Nacionalno preverjanje znanja v devetem razredu je maja letos potekalo na 476 osnovnih šolah. Preverjanja znanja iz slovenščine se je udeležilo 17.639 učencev, ki so v povprečju dosegli 26,5 točke od 54 možnih točk (49,1 %). Povprečni dosežki med letoma 2015 in 2019 so bili za omenjeni predmet med 46,38 in 58,62 odstotka. Pri matematiki je preizkus znanja pisalo 17.261 učencev, ki so povprečno dosegli 24,1 točke od 50 možnih točk (48,2 %). Podrobnejše vsebinske analize po predmetnih področjih, ki bodo pokazale boljši uvid v dosežke oziroma kakovost znanja učencev na NPZ 2021 na državni ravni, so trenutno še v pripravi. Njihovo objavo in predstavitev načrtujejo v jesenskem času. torek • 17. avgusta 2021 Poslovna sporočila Štajerski 29 ■i ■v Pole I, s 1021 na morju v družbi Radia' ednika Ptuj n skup ne ATP uživajte poletje z narniT Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročn ce Šta irskega tednika pa vel -i nižji cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! nformacije in rezervacije: Skupina ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. *ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 21. 8. 2021 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28.8.2021, podarili dodatr brezplačr kopalr dan v Simonovem zal /u s pogost :v o, dobro glasbo i druženjem z vod, :e n nov -narji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. 'ostati naronik i 7\je ;m tunika štajerski TEDHIK se resnično splača! radioPTUI ^^prodno ^Pabavne ^ lasbe Ptuj 2021 PUHOV MUZEJ ^V r V SAKUŠAKU, JURŠINCI wt Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. 1BEEH1 Občina Juršinci Original Hakmonika RU^äBt Lahkota prihodnosti radioPTUI Štajerski ANpro Tech nik d jm. 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 17. avgusta 2021 Lepi spomini ne bledj Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! i S5HSS 9 ! i YuissN C» j fSP^l Spodnje Podravje • Kako v poletnih mesecih najhitreje čez mejo V Zgornjem Leskovcu kar 70-odstotni porast prehodov meje Zaradi gneče na mejnih prehodih v poletnih mesecih številni turisti in domačini iščejo načine, kako čim prej prečkati državno mejo. Nekateri se odločijo za manjše mejne prehode, na katerih promet praviloma teče hitreje, čeprav je tudi na teh prehodih vedno več gneče. Zelo veliko pa je tudi posameznikov, ki skušajo mejo prečkati izven mejnega prehoda, bodisi v izogib gneči bodisi, ker ne izpolnjujejo PCT-pogoja za vstop v državo brez odrejene karantene. HGSi&s - ; Čez zeleno mejo boste najbrž hitro prišli v Slovenijo, bo vas pa to lahko drago stalo. Foto: CG Samo v prvih sedmih mesecih je bilo na območju Policijske uprave (PU) Maribor ugotovljenih 843 nedovoljenih prehodov meje, kar je za skoraj 120 % več kot v primerljivem obdobju lani. Globa za tak prekršek znaša od 400 pa vse do 1.200 evrov. Kolone počasi premikajočih se vozil, ki se vijejo od mejnega prehoda pa vse do Podlehnika, Hajdine in naprej proti Mariboru, so stalnica, ki smo je domačini v poletnih mesecih vajeni. Več ur čakanja v vroči pločevini za prehod meje na slovenski ali „Zeleno" mejo skušalo prečkati 120 odstotkov več ljudi kot lani Skupaj je bilo v prvih sedmih mesecih na območju PU Maribor ugotovljenih 843 (389) nedovoljenih vstopov v RS, kar je 116,7 odstotka več kot v letu 2020. „Vendar podatki niso povsem primerljivi, saj gre za specifično obdobje, na kar so močno vplivali ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19," pojasnjujejo na PU Maribor. hrvaški strani marsikomu pokvari začetek ali konec dopusta. Preverjanje PCT-pogoja letos zadev nikakor ni olajšalo, prej otežilo in še nekoliko podaljšalo čakanje na mejnih prehodih. Ljudje za vstop v Slovenijo ali Hrvaško na mejnih prehodih, na katerih je skoncentrirana glavnina turistov, v teh mesecih čakajo tudi po sedem ali osem ur. V izogib temu se predvsem domačini poslužujejo drugih manjših prehodov. Na podravskem koncu države so to predvsem mejni prehodi Zavrč, Zgornji Leskovec, Ormož in Središče ob Dravi. Čeprav po navadi to vožnjo nekoliko podaljša, se večina voznikov strinja, da je to boljša opcija kot čakanje in »cija-zenje« v vroči pločevini. Ker pa je v zadnjih tednih tudi na omenjenih mejnih prehodih občasno prihajalo do večurnih zastojev, so številni posamezniki skušali mejo prečkati izven mejnih prehodov. Tak način prehajanja „zelene" meje je seveda nelegalen. Na kršitelje, ki prečkajo mejo izven prehodov, prežijo tudi kamere Od začetka junija do konca julija letos, v le dveh mesecih, so policisti PP Gorišnica obravnavali 290 nedovoljenih vstopov v RS. Bistveno manj, pa vendar še vedno precej, je bilo takšnih poskusov v enakem časovnem obdobju tudi na območju PP Ormož, kjer so obravnavali 49 nedovoljenih vstopov v Slovenijo. Za tujca, ki nedovoljeno vstopi v RS, je predpisana globa od 800 do 1.200 evrov (Zakon o tujcih), za državljana RS, ki prestopi državno mejo izven mejnega prehoda ali izven delovnega časa, znaša globa 400 evrov po Zakonu o nadzoru državne meje. Za oboje, tako državljane Slovenije kot tujce, pa velja, da lahko v osmih dneh plačajo polovico izrečene globe. Največ kršiteljev je bilo državljanov Hrvaške (146), kar 17 odstotkov. Veliko je tudi Poljakov (123), delež državljanov Slovenije pa je precej nizek: 6,8 odstotka. Najpogostejši izgovor kršiteljev, ki ga policisti slišijo, je, da jih je zavedla navigacija. Nemalokrat je seveda pravi razlog to, da se želijo izogniti gneči ali ne izpolnjujejo PCT--pogoja. In še opozorilo: tudi če vam uspe priti čez „zeleno" mejo, ne da bi vas neposredno ujeli, so na marsikaterih točkah video nadzorne kamere. Ko boste torej že mislili, da ste jo dobro odnesli, vas lahko nekje čakajo policisti s plačilnim nalogom ... Dženana Kmetec Primerjava števila potnikov junija in julija 2020 in 2021 na petih mejnih prehodih Mejni prehod Skupaj 2020 (junij—julij) 2021 (junij—julij) Primerjava (%) Gruškovje 1.313.261 1.561.443 +18,9 Ormož 113.988 102.581 - 10,0 Sred. ob Dravi 81.442 82.896 + 1,8 Zavrč 268.150 278.595 +3,9 Zg. Leskovec 90.633 152.849 +68,6 Vir: PU Maribor Iz tabele je razvidno, da je bil največji porast prestopov meje letos poleti zaznan na prehodu Zgornji Leskovec, kar 68 %. Daleč največ dela seveda imajo na mejnem prehodu Gruškovje, kjer so v letošnjih dveh poletnih mesecih zabeležili skoraj za petino več prehodov. Edini mejni prehod na našem koncu, kjer v primerjavi z lani beležijo upad, je v Ormožu. Srpana če veter zvedri, vreme še dolgo trpi. Danes bo sprva pretežno oblačno, krajevne padavine bodo dopoldne od severa ponehale. Popoldne se bo razjasnilo, najkasneje na jugovzhodu. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 21 do 25, na Primorskem okoli 28 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 17.08.2021 % Sreda 18.08.2021 % 17 16 □opoldan □opoldan 22 22 Popoldan Popoldan 4 1 Mnjstvetra2.0m/s Hitrost vetra1.3rrVs J Četrtek Petek 1 19.08.2021 *> % 16 18 Dopoldan Dopoldan 25 27 Popoldan Popoldan Hitrost vetra2.4m/s Vir: ARSO