Ppštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 25 stotink. Izhaia: vsalco sredo popoldne in soboto zjutraj. Stane za cclo lcto 15 L. « pol leta S L. « čctrt leta 4 L. Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brcz do- puslane naročnine se ite mon/no uziratt. Odgovomi uredvtkr Pohle Kemnei*. V- ¦' mmmo4 Št 61 V Gorici, v soboto 1. avgusta 1925. uto vm. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo- voru in se plačujo v na- prej. List izdaja kon- sorcii »GORIŠKE STRAZE* Tisk Zadružne tiskarne v Oorici, Riva Piazzut- ta št. 18. (.'. mava in uredništvo: ulica Mutnvli štcv. 5. — (prej Scuolc). — Stara navada železna srajca. Na goriški podprefekturi se je do- godil shreaj, katerega ne morcmo in ne smemo zamolčati. Gre za našo čast in za razmcrjc slovenskega ljudstva do predstavnikov drzavne oblasti. Gospod prefekt in vsi odgovorni zastopniki države naj zato pazno preherejo nastopno izjavo. Id jo je do- poslal gospod Valentin Bat if. zupnik iz Podbrda, nascmu listu: »Podpisani Valentin Batič. župnik v Podbrdu sem meseca juniia prosil za> potni list v Jugoslavijo. Med dru- gim sem v prošnji navedel. d'a iimim vsled nove meje v svoji sari družinc, kojih matrike so v Jugoslaviii, in si- cer v bližnji sari Sarici. Brez vsake opombe som čez tri tedne prejel prošnji priloženi fo- tografiji in koleke vrniene. Tu- kajšnji obmejni komisar, do katerega sem se v tej zadevi obrnil. trie jc na- potil v Ciorico li go'sp. riadkomisarju Diaizu. One 21. t. m. sem priše! v Go- rico in bil naravnost iznenaden nad> iK'stopom gosp. nadikomisana. to to- liko bolj, ker scm do zdai slišal, da ie g. nadkomisar zelo vljuden in miren gospod. Med namn so jc razvil sled'e- ci razgovor: Župnik: Ore za inojo cast kot du- liovnik. Aloji farani dobe potni list, iaz njih du&ni pastir ga pa ne dobim. Prosim za pojasnilo, zakai tako po- stopatc z menoj tu na. meii. Nadkomiisar: Vi sc niste vdeležili diržavnega praznika. Zupnik: Sem se držal navodila sv. stoliee. Nadikomisar: Vi uganjaite politiko v Podibrd u. Zupnik: Se ne pečam s politiko. To dobro ve vse Ijudstvo. Sem v ob- širni in težavni fari brsiz kaplama in oskrbujem vrliu tega še vikarijat Oblokc. Vse Ijudstvo, domačini in drugi, -morejo priznaiti. da ne hodim ne v gostilne in ne v dtružbe. Kolikor mi od dus.no pastirske službe pre- ostaja časa, ga porabim za sprehode. Nadkomiisar: Vase pridiffe v eerkvi so take, da bi vam dnigod prepove- dali vstop v cerkev. Zupnik: Moje pridige bičajo grešno življenp in Tiennoralo. Nadkomi&ar: Vi nimatc duhovni- škeKra idJuha. Proti vain jc vse Ijud- stvo. Zupnik: Ste slabo informirani. Celo Italijani kolikor pridem ž njimi službeno v stik — so z menoj zelo vljudsTii in prijazni. Kdo more trditi, da je vse Ijudstvo proti meni? Nadkomisar: Vse lokalne oblasti! (Ker sem sc začudeno nasmelmil, ic nadkomisar razburjeno dostav.il.) Če vain ni tu prav, imate 25 niinut do nicie, tam bosite bolj zadoivoljni. Župnik: Sem tiikaj popolnoma za- dovoljen. Nadkomisa'r: Mi smo z vami zelo Potrpežljivi, pazite se in ne usraiijajtc politikc. 2upnik: Sem zelo zadovolien, da ste mi vzroke sovraštva do mene na- vcdli. Mvala. Valentin Batič, župnik.« Ta dogodek se zdi steer oseben, toda \c na vso moc znacilen za si- stem, s katerim so vladali do najno- vcjših časov slovensko Ihidstvo na Goriškem. Skrajna nestrpnost in su- t'ovost^ do duhovnikov. nciteljev in vseh izohrazenih siovenskih lindi, je bilo vladno uačelo Pisentiievega in Njeolottijevega sistenia v naših kra- üh. »Vi ste sovražniki driave, vi ¦uganjate protiiiaiijansko politiko, pro- ti vam je vse Ijudstvo! Če vam tu ni prav, izselite se lepo čez meio!« Tako je donelo od vseh strani dan na dan, mesece in leta. Mislili smo, da je to zalostno poglavje zafzljuče- no, toda nadkomisar Diaz, eden naj- važnejših sotriidnikov Nicolottija, je začel sedaj pošiljati iznova naše Iju- di čez me jo. Temu gospodu svetuje- mn za (lanes prav odlocno. naj neha s syojimi zaUtvami. Vi, Id ste se pri- selili k fiam iz Sardinije. ne boste posiljidi nasih liudi iz rodne zemlje čez me jo. Mi smo tukuj na svoji last- ni zemlji, kjer bivamo ze 1400 let. Gospoda prefekta vabimo. naj se za slueaj pozanima, Izajti stvar je ze- lo vazna in resna. Dokler bo vhuhil ori odgovornih oblastnikih tak duh, 'fie more priti do mini v nasih krajih. To je duh, iz katerega je prišlo ie nrevee zla mid naše Ijudstvo in dr- zavo. Kaj se godi po svetu? Po političnem izpreobrnjeniu Šte- fama Radiča je nastala tucfli pri dru- gili strankah in politikih nova raz- predtelba. S 13. jugaslovanskoi vlado je marsikateri politk izpremenM že štirinajstič svoje mišljenje, po veeini sovedfei le vsled taktičnih ozirov. To pa pomeni pri takili ljudeh ozir na Lasten dobieek in na lastno cast. Stranke in stranCice. Živahnost političnc-ga življenja in tocna. razpredclba ljudstva v stranke, kaže na politično zrelost in visoko kultiirno stopnjo. Tu pa ne pridle- jo v poštev one male strančice, ki jih ustanavljajo posamezniki, da si na tak način podlože lestvo, po kateri naj se čim višje povzpnejo. Te politi- čne skupine so dokaz, da Ijudstvo na- S'jida političnim kričačem in da se \ni- sti omamiti od praznib obliub ter vi- sokolictečih kriUit.jc brez stvacne pod- La ge. Te skupine tuidi nimaio izkle- sanega idejnega program a. temycc so odvisine od vsakokratnega po'liti- čncga stanja v državi. Navadno so vedno na strani tistcga, ki ima wblast in moč v rokaih. Soi pravi trs v moč- virju, ki ga vcter neprcstano> majc. Nasprotno so pa stranke, ki se bo- rijo v javnom zivljcnju na podlagi ja- snih načol, ljudstvu v korist. Ceprav ¦morda niso močne po številu, je pa si la idej tako inočua, da se uvelja- vijo prej ali slcj in dOločuicjo smer javnega življenja. Slovenska ljudska stranka. Brezdvomno je d'anes Slovenska ljudska stranka odina slovenska stranka, ki je zrastla iz potreb ljud- stva in vseh slojev. S svoiim jasmin verskirn, socialnim in narodnim pro- gramom visoko nadkriljuie vse &train- ke. Nj/Jina borba je še težka. ker noče radi svoje doslednosti prodaiati svo- jih nioči za drobtinice. S to svojo ravno črto je vtisnila vsemu drzav. življenju v Jugoslaviji novo potc/o in si priborila tudi pri nasprotnikih spo- štovanje. Zato je po novo nastalem položaju v državi ohranila isto dio- slednost in hoče priboriti slovenske- mu ljudstvu samoupravo in doseči e- nake prav ice za vse tri narodc. Jugoslovanke demokratska stranka. Druga močna stranka v Sloveniji je Jugoslovanska demokratska stran- ka. V ljudstvu saimem nima korenin. Jc bolj stranka svobodomisulnih raz- umnikov. Saj se je izcimila ravno iz odiločno protiverske skupine narodno- radikalnih dijakov. V nasprotju s starimi liberalci, ki pa danes liočeš nooeš inorajo za bolj d'elavninii in vztrajnimi mladmii, so ti klesali svoj program, ki jc danes odločno proti- verski in v bistvu kapitalističen. Slo- venska demokratska stranka se je zlila takoj po preyratu v Jugoslovan- sko demokratsko stranko pod vod- stvom Svetozarja Pribičeviča, Slo- ' venca drja Žerjava in Ljube Davido- viča. Ko pa se je sestavila IOavidovic- Korošceva vlad'a, se je del stranke pod vod'&tvom prvih dlveh odlcepil in nstanovil Samostojno demokratsko stranko, Davidovičeva, močncjša in ¦vkoro izključno srbska skupina se pa cnostavno nazivlje Demokratska stranka. Ta sled-nja je tudi za po- pravo vidovdanske centralistične u- stave kot Sloven ska ljudska stranka. /ato vidimo že preccj časa obc stran- ki v skupni borbi proti ccntralistični radiknlni stranki, ki ima prctežno srb- ski značaj, in njenim dosedianjim za- vezui'kom. samostojnim dbniokratom. Slovenski samostojni d'emokratje pod /'erjavovim vodstvom so se najbolj radi tega odtujili duši slovenskoga ijudstvn. V drugi vrsti so se mu od- lujili vsled strupeno protiversko pi- sanili člankov v glavnem demokrat- ,skem glasiliu »Jutru«. Strančice. Komunisti nimaio med Slovenci, ki so po veeini še poljed'elski narod, d'osti zaslombe. Ovira jih pa pri njih dclovanju v Sloveniji in v celi državi tudi znana »obznana«, zakon proti nedržavnim strankam. Pred prcdzadnjiini volitvami se je pojavila v Ljubljwii mtrodno-sociali- stična stranka; toda ta iz čeških raz- mer k nam presejana cvetka ni dolgo uspcvala. Danes le še životari. ker so njeni pristaši po veeini že prcstopili v druge tabore. Pred leti je zaplalo med Slovenci zivahno socialistieno gibanje. Toda prav malo časa se je slovenski dela- več oklcpal te stranke. Osebna na- sprotstva mcdi voditelji, od katerih so nekateri postali znani bo^atasi, so stranko razbila na troje. četvero sku- pin, ki danes že nič več nc po'inonijo. Delavstvo pa je vstopilo ali v komuni- stične vrste ali pa se je vpisalo v strokovne organizacije krščanskih sociafcev pod o'kriljeni Slovenske ljudske stranke. Vse te male strančice niso in tudi najbrže ne bodo med Slovenci vcliko pomeniLe. Njih vpliv in niih posle- dice v slovenskem polit. živlienju se skoraj že ne dajo vcč zaznati. Imajo pa eno dobro lastnost: liudje ved1- no bolj čiitijo, kako se ie treba okle- niti močiiih in jasno opredeljenih strank, ki so pognaie iz ljudstva sa- mega in niso umetno prikroiene za slovenske razmere. Stranke na jadra. Slovenci se pa lahko ponašajo še z ncko prav posebno vrsto političnih skupin. To niso niti strančice, ampak skupine, ki se d'anes združijo; jutri imaš prcd seboj iz skupiue ljudi, ki so bili še včeraj eno tclo, pa kar tri skupine. Izpremenijo naslov: načel navadno ne, ker jih imajo le od tre- nutka do trenutka. Potem se zopet pridiužijo kaki vcčji stranki izven Slovenijc in visijo na njej kakor obe- sek pri uri. Ob kaki važni politični spremembi se par takih skupin zopet zed in i in obesi novo tablo nadj vrata svoje pisarnc. Res prave stranke na jadra, ki obračajo platno vedno proti ugodni sapi. Po prevratu sc je ustanovila med Slovenci samostojna kmeeka stranka. Liberalizem ni vec vlekel kmečkih go- sixxiarjcv i>o deželi kolikor niso bili pristaši ljudiske stranke. Zato je par ljudi, ki so prisegali na sivobodomisel- ni program lihera'lcev osnovalo to stranko, ki je bila prav za prav brez pro'grama. Socialno ni nudila nič, ver- sko je bila mlačna, na rod-no tudi ni nič oznanjevala. Ker je bila vstvar- jena kot nekaka protiutež proti »go- s]>oski« demokratski stranki in proti »farški« ljudski stranki, so se ie opri- jcli kmečki bogataši in veleposestni- ki, ter spravili svojega poslanca Puclja tudi na mehki ministrski stol1- čck. Vsled svoje 'brezprogramnosti in vednega onialiovanja vodite- Ija Puclja rned strankami, so samo- stojnezi zgubili ves vpliv. Pred do- brim mesecern so sprevideli. da ne morejo nikamor s svojim zgolj »kine- čkim« programom in so osinovali ne- kakšno zvezo delavcev. kmetov in obrtnikov. Ker pa se tudi ta poskus ni obnesel in so sape ugodno nihale, je zajadral vodja kmetijske stranke Pu- celj upirajoč svoje oči znova na mi- nistrski stolček, v Radličeve vode. Danes je rijegov z jezikomi in besedo. Samostojna kmečka stranka pa bo menda zaspala. Ravno tako zalostno vlogo si je od- kazal bivši socialist in dober sociali- stični književnik Albin Prepeluh. S svojim dobro urejevanim tednikom »Avtonoinistom« si jc pridobil sloves resnega hi poštcnega ix>litika. Toda osebno častihlepje je tudi niega za- peljalo. Odklonjen s svojo malo av- tonomistieno slzupino od Slovenske ljudske stranke, se je šel poklonit tudi on Štefanu Rad'icu. Slovenski radičevci, ki vcrno slu- žijo Radiču že izza volitev. so tudS Ijndjc, ki pljuvajo na Slovence le radi otsebnj časti in koristi. Slovenska Ra- dičeva stranka je tudi stranka na jadra. Prav podobni so tej stranki oni stari gospod jc, ki predstavliajo slo- venske radikale. Da jih je le osebna častižcljnost privedla do tega, dbka- zujejo ü'bilnc kandidiature siovenskih radikalov na razna podtajniška in ve- likožupanska mesta. To so pa tudi Ijudje, ki so pred vstopom v radikal- no stranko že desetkrat meniali svoje politično prcpričanje. Zopet stranka na jadra. Je pa še par takih skupin okrog raznih gospodov posebno v Maribo- ru, pa se jih ne splača omeniati. Iz tega kratkega pregleda sioven- skih strank lahko naši bravci razvi- dijo, da so Sloveuci zelo strankarsko razcepljeni. Toda razvoj gre stalno svojo pot. Ostale bodo le močne" stranke z jasnimi in izkristaliziranimi načcli, ki se bodo v rosiiici borile za liudsko blaginjo, ne pa za žepe in naslove svojih voditdjev. Slovensko Ijudstvo preživlja sedaj brczdvomno dobo težke prcskušnje. Slovenska ljudska stranka. kateri v ogromni večini pripada, je bila pri dogovoru rmed Radičem in Pašičem potisnjona ob stran, oziroma ii je bilo ncmogoče vdinjati se politiki kot jo . jc započel Radič. Sloveiüia zato se- daj ni zastopana v vladi. Qotovo ni to prijetno in ugodino. Vendar smo pa uvcrjeni, da tx> končno zmagala vstrajna doslednost slovenskega ljudistva in njegove naimočnejše stranke ter bo v doglednem času pri- šlo do iskrenega sporaziuna vseh treh jugoslovanskih bratov. Stran 2. »GORIŠKA STRATA« DNEVNE VESTI Občinske volitve. Prijatelj nam pise: Po mnogih krajih naše dežele s<> se že vršile in se še vrše občinske vo- litvc. Vcčji del so to volitve res svo- bodne, brez pritiska. Le tu pa tarn sc zgodi, da vladna stranka sestavi svojo Listo1 in straši prebivalce: Če ne boste volili te liste, vam vlada dru- gih od(bornikov ne potrdi in boste hneli sfe nadaljc komisarja. Kmetje in delavei! Ne da.ite se premotiti odl teh ljudi! Vi smefo voliti v občinski od- bor kogar sami hočete, in tisti, ki jili sarni izvolite, tisti vas bodo zastopali. Postavite zato povsod svoio listo z domaami inožini, kmeti in delavei, ki poznajo vaše potrebc, ne pa kapi- talistov in magnatov in tudi ne takih, katerih še dobro ne poznate. Bodite možje in ne mevže, ki niso vredni, da hlače nosijo! Učiteljski koncert v Prvačini. V nedeljo dine 2. avgusta ob 6. uri zvečer bo prinedil učiteliski zbor, ki si je pri nas in izven doniačih inej pridobil mnogo lavorik, koncert v Prvačini. Proizvajaie se bodo veči- noma skladbe treh naših nafboljših skladateljev zborov: Adamiča, Lajo- vica in Mokranjca. Koncert bo vodil mojster Srečko Kumar. Ura za kon- cert je tako določena, da bodo lahko tudi oddfciljcni gostje pri SI i z vlaki. Porcijunkula. Da ne bo radi naših dosedanjih vrstic v tem oziru kdo v dvomu ali zmoti, dostavljamo, da morejo debiti odpustke vsi farani tudi v cerkvah (dluhovnijah), kjer obstoji pravilno (kanonično) ustanovljcna skupina III. reda. (Olej zadnjo štev. »Cvetja«.) Petindvajsetletnica. Dne 29. julija t. L je minulo 25 let, ko je bil uinorjen v Monzi kralj Hum- bert I. Po večjili mesti'h Ita'Iiie so se brale ta dan rnaše-zadtošnicc za po- kojnini kraljern. V Rimu se ie vršila svečana zadušnica, katere sta se vd'elezila tudi kralj in kraliica- mati. Poroka princezinje Mafalde. Poroka princezinje Mafalde. ki se poroči kakor zna.no s hesenškim prin- cem Viljemom, je dbločena za 23. sept. t. 1. Natečaji ob lovski razstavi. Odbor za lovsko razstavo razpüsuje natxaj za lovsko himno na besedilo prof. Oirardellija. Hitmna rnora biti troglasna brez sprom-ljevanja. Rokopise ic treba na- sloviti na, tajništvo (segreteria del- . I'Espotsizione di caccia della Venezia Oiulia) Gorica, Corso Vitt. Em. III. 10 I. do 15. avgusta. Pozneje dotšli ro- kopisi se ne sprejmejo. Posebnai ko- niisija bo razsojala in prisodila naj- boljšemu delu nagradlo 3Ü0 lir; dm- gemtu in tretjemu pa po 200 in 10U. Od'bor ima za nagrajeno delo lastnin- sko pravico za dbbo dveli let: po tej dobi pa postane lastniik skladatelj. Oben em razj>rsuje isti odbor nate- čaj za spominke ob priliki lovske raz- stave. Spaminek mora biti praktičen, in umetiiiški. Osnutki naj se pošljejo v istem roku kot zgoraj in na isto taj- ništvo. Posebna komisija bo razso- jala in prisodila^ nagrado 300 lir za najiboljše delo. Cigar osnutek bo ko- misija sprejela, ta bo smel edini izde- lovati in razprodajati te spominke. Proti nasilstvom. Službeno glasilo Vatikana ie zače- lo zadnje case priobčevati sezname vsch fašistovskih nasilstcv. zlasti na- padov na katoliške krožke. Ob tej priliki piše »Osservatore Romano«: »Bojeviti govori Farinacci.ia se lie pre- večkrat slišijo takrat, ko ss uganjajo nasilstva. In zdaj se sprašujeino: kdaj bo končala ta žalostna kronika?« Ali naj verujemo temu glasu ali onini, ki kriče, da je v deželi red in mir. Boj za brzojavke. Napadeni poslanec Amendola je dobival odi vseh strani sožalnc brzo- javke. »Mondo« pravi, da je bilo okrog 10.000 vseh skupaj. To pa je speklo snoparje in njih trobenta »Po- polo d'ltalia« ix>je, saj jih ni bilo to- liko, še niti 300 jih ni bilo. ampak prav natančno 242. I kajpak. Amen- dola jc pustil v svojo bolniško sobo urednika »Popola d'ltalia« in inu dial pr^šteti svoje brzojavke. V ponižnosti klečimo... V MiUi'im so pred i>ar dnevi začeli iz- •dajati novo fašistovsko revijo pod naslovom »MussoHniana« (Musolini- jeva rcvija). Časopis, ki izliaia d\'a- krat na tsden s pod^bami v clcgantni cpremi, se bavi izključno z življenje- pisi prvakov v snopu. Izdaia lei jean, \)} založniku gotov ne uide visoko odli- kovanje... Tako je drugod. Po zadujih podatkih imaio Nemci v Jugoslaviji 271 šol z ncmškim učniin jüzikom in s 785 nemškimi učnimi močmi. Zdaj pa* prdsltcjte koliko d'o- mačih šol je dlmgjc, kjer kaiejo s prstom nai Jugoskivijo, češ da torn narodhic maiijšine še bdj trpijo kot pri njih, kjer so v raju. Generali med seboj ' Španski diktator Primo de Rivera in francoski maršal Pctain sta se se- stala na severno afriški obali. Pogo- vorila sta se, kako jo bosta nodkurila tern preklicanim Rifancem. Koncem vseh koncev sta se pa zaveznika ob- jela in obesila drug drugemu okrog vratu najvišje odlikovanje svoje dr- žave. TakO' so se bratsko sprejemali tudi avstrijski in nemški generali v •svetovni vojni. Znamenja za nove vojne. Poljska pripravlja ob ruski meji ve- like vojašfke vaje v meseeu avgustu. Rusija je v od'govor na to sklicala pod orožje vse letnike do 1902. Ob rusko- poljski meji prebivalstvo kar beži, ker noče več dbživeti grozot, ki jih je moralo pretrpeti v sv-(tovni vojni. Da se vrnejo stari časi. Ministrski -svet je na svoji seji prc- tekli teden na predllog finančnega mi- nistra dovolil 152 miljonov lir za, po- pravo priistanisca. v Trstu. Reki so ho- teli pomagati z netunsko pogodbo, Trstu hocejo z miljoui. Če pa ne bo za Trstorn. nikogar, ki bi hotel po<ši- Ija.ti svoje blago v popravljeno tržaš- ko pristaTiišče, ne bodo vsi mil.ioni nič zaJegli. Vprašanje \o tudi. če ne bo osta'Io sa,mb pii ¦sklepii in bodo 11iI— ljom' res prišili v Trst. Koliko miljonov je že bilo določenih za razna dela v Oorici, a izvršilo se ni še nič. Svetovna rudarska stavka. Danes ix)teče mezdna pogodba m-ed angleškimi rudarji in Iastniki rudni- kov. Kapital isti hooejo delavcein zni- žati inezde in uvesti par novih točk v škodo delavcem. I^elavci so se pa tem na:mi3rain odločno uprli in zahte- vajo [lodržavljenje rindnikov. Lastni- ki so za trcnotek inuaknili svoje za- hteve in prosijo minisitrskega pred- sednika Baldwina za posredovanje. Rudarska internacionala .ie pa sklica- la zborovamje v Pariz. Tu so vsi de- hivski zastopniki odločno za to, da začno svetovno rudarsko stavko, če se kapital ne bo udal. Francoski ru- darji v saarski kotlini so že napove- dali lastnikom premogokopov stavko. °9 odistO'tkov vseli rudlarjev že stav- ka. Če se angleški in francoski kapi- talisti ne bodo udali, sc bo še lahko izcimil svetovni mezdni boj. Tržaško prebivalstvo. - Po zadnjih i>odatkih iz liudskega štetja ima Trst v prvcm tro'mesecju lctošnjega leta 246.022 prebivalcev. Zanimivo je, kako je ta številka rast- la od 100 let nazaj: 1801 je bilo 31.589 prebivalcev 1825 je bilo 54.645 prdbivalcev 1850 je bilo 82.596 prebivalcev 1875 je bilo 126.633 prebivalcev 1900 je bilo 178.127 prebivalcev 1925 je bilo 246.022 prebivalcev Seveda pa vsa1 oblastva skrbno molcijo, kako je v Trstu s sloven skim življem. Kralj palčkov. V Manili na Filipinih ie umrl te dni znani »kralj palokov« Diki-Oiki, star 49 let. Bil j3 74 cm visok in ie tehtal 13 kg. Zapušča vdovo- »kraliico palč- kov«, ki je 60 cm visoka in tehta 11 I kg. Mož bodi glava družine. Socialist! v dunajskcm parlamentu zahtevajo, naj se spremeni zakon o družinskem pravu tako, da se izena- čijo pravice obeli spolov. To uteme- liujejo s tem, da so se ženske v no- vem času povsod tako odlikovale, do to zaslužijo. V načrtu ie tudi, da si sme'zena izbirati priimeik pri poroki. Lahko obdrži kar svojega, sev celo nioz smc sprejeti njeno ime. Ce bo torej »boljša poioviea« boli energična kot niož, bomo mogoče doživeli, da bodo žene dajale priimek dnižinam. Ženin ji je padel iz neba. To se je dobesedno tako pripetilo v deželi vseh nemogočih stvari: v Arneriki. Nek vojaški letalec se je po- nesrečil in padel :; svoiim letalom ravno v krasen park, l^ri padcu si je stotuik-letalec zlomil desno ramo.. Doinača hčerka, ki se je takrat rav- no sprehajala po vrtu, je priskočila prva ranjencu na pomoč. Odncsli so ga v vilo, kjer mu je domača hči stre- gla, dokler ni okreval. Konec lepe idi- le je bil, da se je hči, ki je stregla bol- niku, poročila z ženinom. ki je kar z nebes padel. Ženitovanisko poto- vanje sta seveda napravila v letalu. Zopet po starem.- Predlsednik turške reipulblike Ke- mal - paša je ukazal, dfei se Ca.rigrad, nekdlanja, tuirska prestolnica ob Bos- poru, ne iimeTiuje več Konstantinopel (Carigraid), ampak tako kot za časa turškijh navalov proti kristja.nom. Ta- krat je mesto nosilo ime Stambul. Še vedno jih vleče. Znani raziskovalec Nansen, ki uži- va ugled tudi v diplomatskem svetu, se pripravlja na znanstveno expedici- jo po Severn em ledenem moriu. To pot pa bodo leteli -v zrakoplovu vrste Zeppelin; upajo, da bodo od Murman- ske obali prišli v 50. urah na tečaj. Radi trebuhov. Trebuli priprostih ljudi malo rabi. Za želodce mogočnjakov ie pa niarsi- česa treba. Na angles'kem dvom ima- jo glavnega kuharja, ki hna enako piačo kot armadni general ali admi- ral. Pripclje se s kočijo ob 11. uri do- poldnc v dvorno kuhinjo. da ukaže za obedi in se ob eni od'pslie. Ob šesti pride zopet, da poveljuje. kako naj nosiio na kraljevsko mizo vecerjo. Za to svojo »težko« službo dobiva letno 50.000 frankov. * Porcijimkulu na Kostanievici. V so'boto od opoldne dalje se bodo lah- ko prejemali porcijunkulski odpustki v frančiškanski cerkvi na Kostanje- vici. Odpustke je pa mogoče obrniti le za duse v vicah. Na praznik zjutraj bo tudi slovonska pridiga. Poskrb- Ijeno bo tudi za silovenske spoved- nike. Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. VaSa Prevzvisenost imela ie priliko ogledati si na lastne oči stanie naše dežele od1 Predela do Oradišča. Qola stoje rebra naših Bovških planin. Po njeniii grapah in dolinah dero hudo- urniki, ki odnašajo ruišo, trgajo kos za kosom rodovitne zemiie in vlačijo po Soči proti morju. Črne jelove gozdove Koritniške in gorenje Soške doline posekala je sekira. Prvotna in skoraj icidfina lastnika erar in grajšči- ne odplavljale so drva proti nižini. Oblastva, kojih skrb bi morala biti ohranitev vednih gozdov, so niiriio gledaje dopuščala, da so sebični kup- ci ogolili planine do stanja, kakor je danes. Siromaišno ljudstvo, sprva od- visno od onih, nadaljevalo ie iz bede price to razgozdbvanje in po> črtih po- končavalo podrašcaj po skupni paši goved in koza. Sedaj, ko ie sprhnelo skoro zadnje lesno dbblo1. ko prebi- valstvu ostaja edtino živilo koza, |)o- litičrici in dežclna uprava ne vc dru- zega sredstva, nego brezobzirno, dra- konično knznovati kozjerejce in siliti jih zapuščnti s\'>i rodni krai. Vaši Prevzvišenosti še utegnejo biti iz Va-šega potovanja po Bovškom v sjx>minu frivoine besede visokega po- litičnega dostojanstvenika: da je ijLidLstvu v Trcnti edina poinoč prese- liti jd drugain. Bregovi Koritnice, Boke, Učaje in Soče do Kobarida so iz do' 100 m vi- scke plasti labore iz dro'bne peščcne in prodiie sestavine, rahlo zloženi in premakljivi tako, da jih vsak moč- ncjši naliv izpodriije in preniaknc. Razgozdeni vrhovi in rebra iz opoč- nega apneuca neprenehoma spuščajo novciga tacega gradiva v doline. (ior- ske grape 'se širijo do žive skale, struga v dolini se po grušču stisnju- je dokler jo prva povodleni ne raztr- že in ne odnese gateče se kainenje in prodovino nizd'oli po reki. Gorenja dolina Soče, Koritnica, Bača in Uče- ja postale so na ta način puste pro- dine. Boka vali po plateh skale do kubičnega metra veHkosti. Učeja ne nianjše. Potoček Boka naraste ob dežju v 2—3 urah na reko 500 m ši- rine, ki podira vse, kar se v bran po- stavlja. j Ncdiža od Robedišč pa do italijau- skc iiieje pri Robiču zaprodila je vso ' do lino tako, da ni za obdelovanje. Bela pri Sedlu izpodkopala si je glo- bok prepad in vali skale kakor Boka. Hudoiirniki, ki se stekajo v Ned'izo raz južni obronek Stola v nekoliko desetletjih odneso vse še ostalo zem- ljišče in vas Stanovisce stoji na robu prepada, kojega jc izrila voda. Soča od Kobarida do Sv. Lucije vsled nanesenega produ in nieli me- njava odl leta do leta svoj tek, pod1- siplje njive občin Ladra, Smast in Kanrno in grozi pri vsaki povcxlnji odtrgati Tolminski most od levega brega. liudouniiki in potoki gorenje Sos- ke dbline in kobariskega Kota pa ne uničujejo lo kraja samega, po zasi- pavanju Sočinega ž!eba prete po- gubo tudi Furlanski nižini in onemo- gočujejo plovbo morskega obrežja. Od Oorice doli, od koder pojema go- nilna sila Soče, in še bolj pod Tapo- Ijanom, kjer priteka Ter z Ned'izo, seseda se prod!, pesck in sviž, ki ga priganjajo povodnji in zaravnavajo rečno strugo. Socina struga je pri Prerisu v Furlaniji v isti ravni z bre- gom. Že more jo jozovi braniti vodi, da se ne razljiva po okolnih njivaih in travnikih. Z vsako povodnjo raste nevarnost, da jezovi nc postanejo prenizki in prešibki, da vsa Furlanska nizina ne zapade nenkrotliivi sili Vo- dovja. Z višanjem Sočine struge za- virava se odtekanje Vipave in po te] Braiiice in vsako lcto po plohah pu- stoši se dei. plodne doline. To nalaga po'liticni in diaželni upravi nalogo, da reši kronovino pogube ali vsai nopre- računljive škode, odpomoči nezgo- dam in bedi prebivalstva po stalnem, premišljenem delu. Visoko primorsko namestništvo je z dopisom od 19. avgusta 1875. štev. 8048-111 deželni odbor opozarjalo, da sta reki Soča in Ter zanemarjeni in treiba^ uporabljati § 45 vodnega zako- iiii. Deželni odbor jc priznaval po- Irebnost, da se kaj ukrene. a storil ni nič, valeč vso odigovornost po Naj- višji resoluciji od 30. okt. 1830. na po- litično upravo. Opočita tej upravi, da je sama zakrivila zablačenie struge in je rečno vodo sarno izkoristila. Kakor v letošnjem poročilu velcuče- nega nrofesoria Franke rx>d; štev. 4363-96 na visoko namestništvo je že 1. 1876. pod štev. 3455 kazal na obup- ii(> stanje Furlanske nižine inženir Baubcla. Oba veščaka nasvetujcta v obranibo kot edino sredstvo pogo- i zdovanje planin ob Soči in Nadiziy Krasa rind Vipavo in Branico. (Dalje.) »OORISKA STRA2A« Srran * Abd-el-Krim, To ime šepetajo ustnice tisočev in tisočev mohamedancev. Mož. ki se je prvi uprl izkorišcanju od strani tuj- cev, je postal slaven, že skoro bajen junak. Francozi in Španci se pa hrabrega vodje vstasev bo.jijo, ker ne morejo pobiti njegovih čet. Njegovo iime Abdi-el-Krim pomeni po naše »prvi služabnik dobrega Bo- ga«. Rojen je iz plemenite mohame- danskc rodibine iz rodu »Choirsa«, ko- jill prednlki segajo naza.i do Moha- meda. Šolal se je v Fezu v Severni Afriki in dbkončal svojo izobrazbo v Španiji. A'bdl-cl-Krimov brat pa je končal rudnišiko visoko solo v Madri- du. Abd-el-Krim je vsled svoje visoke izobrazbs in osebnih zmožnositi kakor poklican za voditelja svojega naroda. Med ljudstvom je radi svoiega pri- prostega in ljubeznivega obnašanja zelo priljubljen. Pristašev nima le med Rifanci, am- pak tudi med mnogimi evropskimi naseljenci. Njegove čete imaio vzor- no opremo. Koder so se še predl ne- davnim časoim zibale »ladle« puščave« (kamclc) drdrajo avtomobili njegove armade. Abd-el-krim ima zelo spret- no organizirano vohunsko silužbo. Njegovi Ijudje se nahajajo celo med franc.oskimi četaimi. Uredil si je že tudi državno uprava On nosi naslov »Amzar« (emir) in je nökak prsdised- nik republike; ob strani mn stoje mi- nistri za notranje zadeve, zimanje, za finance, za vojsko in za pravo- sod'je. Ministrski predsednik je nje- gov brat. Poslanska zbornica z zako- nodajno močjo šteje 80 poslancev. Predsed'uje ji pa amzar sam. Poslan- ce volijo po rodovih za nedoločeno dobo. Ves rifanski narod je razdeljen na 18 rodov, ki jim načeljujeio »kaidi«; tern so1 podložni šejki, nekaki obcinski glavarji in manjši zupa'ni. Tako je organiziran po zashigi Abdi-el-Krima narod, ki so ga hoteli Francozi in Španci kar o prvem za- letu strati, ker se je postavil na pot njih načrtom. Kaj je novega na cleželi? Podgora. Volilni boj bo najbrže nedisclpüni- ran. V listi so siccr samo naši Ijudje, a žal, ni bilo mogoče doseči s-porazu- ma glede števila kandidatov za posa- lrezne občine. Bog. daj srečo! Opatjeselo. Na splošno željo občinstva se v nedeljo due 2. avgusta ponovi šolska vescldca. Spored kot dne 26. iulija. K cbilni udelez'bi vabi iičiteljstvo in sol. mtadlrm. Iz Vipavske doline. Marsikdo si misli, da se pleše le v gori ški okoli ci in po Krasu. ker ne čuje poročil od nas. Toda zelo- se mo- ti! Naša lahkomišljena mladina po hribovskih vasch dozivLia te dni vr- hunec plesnc norosti. K temu kvar- Jjiwmu delu in napredku ml a dine pri- pomore.io marsikje gostilničarii z na- menom, da se napolnijo njihove bla- gajne, izpraznijo na žepi nepremišlje- ne mladine. Mladiina, čas je. da spre- gled'as in videla boš, kako propadaš. Fantje in dokleta, ne po tcj poti na- prej! Vstojpite raje tarn, kjer imate dmštvo, v vrste prosvetnih delavcev, tarn kjer ga ni, si ga pa ustanovite. Na ta način pokažite svoio zmožnost in značaj! Mi smo za pošteno druš- tveno. delovanje, ki mladino duševno in moralno dviga, ne pa za plesne prireditve, ki narod posurovliajo in diemoralizirajo. Tudii vi starši glejte na svojo odraslo mladino, kai del a in ra(zmišljujtL\ kako bi se dala vrniti na našo staro, a vedno mod em o pot — izobra'zbe, dostojnosti in poštenja. Vipava. Tnkajšnje »Kat. izobr. dr.« je po- novilo 19. t. m. novo zanimivo igro »Dom«. Igra je polna lepih prizorov. Igralci so nas s svojim nastopom kar iznenadili; naravnost ganil in presu- nil nas je krömar. Stanko, rFončka in dmgi so se popolnoma vživeli v svo- je vloge in so želi od strani občin- stva burno ploskanje. DruStvo naj svojc kulturno delo nadnljuje l^ogu v cast in sebi v ponos! Ookler je med nami toliko požrtvovalne mladine, ki se uipa s tako tez'ko igro na oder, ni- mamo straliu prcd bodločnostjo. Viia vipavska mladina, le |X)gumno na- prejü K. Fr. Ponikve. (Pred kratkim smo pisali o tra- gični smrti dveh slovenskih fantov tarn daleč v Oenovi. Njiju roiaki narn pošiljajo še nekatere podrobnosti.) Nismo se mogli vstavljati solzam sočutja in žalosti, ko smo izvedeli za tragičen dogodek, kise! je odigral v pondcljek 13. t. m. pri 90. pešpolku v Oenovi, katerega žrtev je postal, nas preljuhljeni Joško in njegov tovariš Vidič. Jožef ^trukclj roj. 1. 1904. na Po- nikvah hšt. 76 je bil odpoklican k vo- jakom mescca jannarja t. l:. k ome- njenemu polku v Genova One 13. t. m. ob 5. uri ¦zjiitira.i pa je bill zanj uso^ dcpolni trenutek. Ko j.ei namreč prišeil s patruljo da menja na straži stoje- čega tovariša Vidiča; se je posled- njemu, pri izpraznjenju nabojev iz puSkc nehote sprožil strel in ranil zraven stoječega Joškota naravnost v čelo> ki se je nezavesten zgrudil na zcmljo. Vidič, videč svojega tovariša in najljufcšega prijateilja ležati v krvi in nezavesti na tleh, je. v svoii zbega- nosti in obupu obmiil cev puske na prsa in si pognal kro-glo v sr'ce. — Joško je izdihnil krog 11 ure v vo- jaški bolnišnici. Blagi pokojnik je bil vseskozi vnet člam tukajšnjega izobraževalnega dru- štva, trezen. izvrsten mlekar pri tuk. mlekarnici ter je bil vsepovsod pri- Ijubljen mladienič. Oragi Joško! Tudi nii tvo.il znanci sino ss v duhu vdeležili dne 14. 7. ob 4. uri popoldne tvojega veličastnega pogreba; na pokopališču »di Staglie- no« v Oenovi, kjer počivaš skupno z svojiuri nesrečnim tovarišem. Poči- vajta v miioj, nesrcčni žrtvi. Bodi Vama lahka tuja zemljica. — Enkrat pa srečno svidenje nad zvezdami. — Nesrečnima dlružinama pa naše; is- kreno sožalje. Poljubinj pri Tolminu. V podobčini Poljubinj je na'stopila »krvava griža«, ki je d'oslei zahtevala 6 nedoletnih otrok in 1 enoindvajsct- lctno dekle, ki je pa umrla bolj radi zanikrnosti gospodarja, ki ni dovolj zgodaj zanjo skrbel in ni obvestil ne zdravnika in ne duhovni'kov o tež- kem slučaju. Bolczeii se je prvotno pojavila pri nekaterih odiraslih ose- baih, ki so bile pri živini v planinah aM pa so kosile seno na planinah. Vse te so ozdravilc. Vzrok bolezni je bila v te-h slučajih gotovo slaba pitna vo- da, ki so jo vporabljali v planini. Komaj so ti ozdravili, se je že poja- vila bolezen pri otroeih in drugih odl- rasli'li v občini. Tako je naraslo šte- vilo bolnih že na 56, a tipati je, da so že vsi izven nevarnosti. Kamno. (Resnica.) Dne 26. in 27. julija so priobčili »Oiornale del Frinli« in tudi drugi ita- lijan-ski listi dopis V/. uaše vasi, s ka- terim bi bila v javnosti grdo očmje- Tia tukajšnja' ugledna dnižina Cim- prič, štev. 70. Omen j en i dop is pravi, da sta se g. Anton Cimprič. št. 70 in pokojni Anton Jug med seboi prepi- rala in sicer na Libušnjem in da je Ludvik Cimprič, št. 19, ki ie zgoraj omenjena pomirjeval, zabodel g. An- tona Cimpriča v sree ter hotel po- begniti. Vse to pa je gola laž. Anton Cimprič o vsei zadfevi sploh niti vedel ni. Njega tisti dan ni bilo doma in če bi tudi bil, on se v prepire ne zapleta, kar dokažejo lahkQ vsi dbčani. Olav- ni dokaz pa je, da je 63 letni Anton Cimprič, kljub smrtonosnemu ud'arcu še d'Uies krenak in zdrav. Resnici na ljubo priobčujeino, kar smo dognali odi očividcev. Vsi dogodki se niso go- ciili na Libušnjcm, amipak na Kamuem dne 24. t. m. in ne 25. oziroma 2. in sicer takole: Pokojni. Anton .lug, drugace dober človek, je imel to napako. da ie vedno rad kritiziral in oporekal. Omcnjene- ga dne je šel mimo njegove hiše ne- čak Ludvik Cimprič, drugace sicer ne napačen človek, ki ga je pa ta dan imel nekaj cez mero. Ravno to pa je da-lo povod za sporekanje. Besdda je d'ala besedb in zgodilo se je. da je Ludvik Cimprič, o^gorčen rad'i ugovo- rov starega strica tega okloftal, toda ne da bi mu pus til kaksuo sled1. Nato se je Ludvik odstranil, stric pa ga je še ozmerjal, nakar je sedel na kup desk. Od tanni je nato pa del na kamni- ta tla in si prizadjal smrtonosno rano na sencih. Vse to s:1 je zgodiloi okoli 6. ure popoldne. Ob 8. uri je pokojni prejel sv. poslednje olje in ob 11 in pol je umrl. Otalež. (Novodobna brezvernost.) Doklej še, o Bog?! — V torek, due 28. t. m. proti večeni so prišli trije visoki, krepki fantje proti vasi1. Zu- naujost je pričala, da iiin ni zaupati in med ljud'mi je zašumelo »roparji gredo«. V bli/Jni cerkve oa nikdo ni bil na nje opozorjen. Ko so v župni- šču vgaslli luč in legli spat, so se pri- plazili do cerkve, vzeli v baraiki na pokopališcu dva cemipina in s silo odlprli cerkvena — drugace zelo moč- na — vrata. Šli so naravnost k veli- kemu oltarju, odprli s silo taberna- kelj, pobrali monštranco z Najsvetej- šim, srebrni ciborij so pa prej iz-praz- nili in pometali sv. liostije w tleh — potem so ga shranili v svojo vrečo. Prebrnili so tudi vse pušice miloda- rov — pa zastonj. Še v zakristiji se jim je posrečilo vzetti en kelih. S hla-du nokrvnostjo — lastno le naibolj iz- vežbanim vloniilcem — so se odpra- viLi v župnišče. Sneli so — potem ko so vijake odvili — prva kuhinjska vrata, druge so odiprli, in začeli iska.ti zakhidJov. Dandanes pa že vsak vč, da J Hi po župnisčih ni tia.iti! Kl.jub te- mu so vse prevrgli, miznice od'prli, ključc potorali. Za psa, ki je Iajal, se še zmenili niso: Vedeli so. da jih ne ho požrl! Prav br<^skr1>no so šli v hram in si poiskali za želodcc nekaj malcga mesa. Ker so se pa pri prid- ncm delu tudi vžejali, — so si kar na mizo postavili liter vina — in se med! iykanjem --•• pridno zalivali. Da so se pa - kljub svoji encrgiji — pod no- som pošteno obrrli — so shranili tudi tri brivne britve. Vse to so delali tako tiho, da niso nikogar vzbud'ili. Potem so se zgubili v noč! Išče jih postavna obi as t. Breginj. Letos so vsi poljski pridclki oibctali vrlo dbbro letino, a neprestano de- ževje: mnogo škoduje sušeniu sena in povzroča, da se je resno bati slabih postedic na njivah in travnikih. — Naše društveno življenje sc ne more dobro razvijati v poletncm času, ker so mnogi člani našega prosvetnega društva šli »s trebuhom za kruihom«; v razne kraje, — veliko jih je šlo tudi k vojnkom. Tz srea jim žclimo, da si kai prislužijo ne le za zimo. ampak tudi za stara lc-ta, in da se kmalu vr- nejo zdravi in veseli na svoi dom. — Matilda Rosič iz Breginja St. 21, čla- nica našega prosvetnega društva in izborna pevka, se je poročila z Andrejcm Čušin, domačinom. Bog daj obilo sreče! — Snirtna kosa je pobrala 38 letnega Franca Lenkiča, liivšega voj. ujetnika. Naj počiva v mini! Preostalim izrekamo naše is- kreno so'zalje. — Te dni .ie bila naša župna cerkev nanovo prcslikana. G. slikar Tomaž Seljak iz Podmelca je prav dioliro izvrsil svojo nalogo. Kred. V nedeljo 2. avgusta ponovi rtikaj- šnja šolska mIndtina svojo veselico, ki je pri prvi vprizoritvi prav lepo vspe- la. Jedro ves,elice tvori trodejanka >Jankovo življenje«, zelo zanimiva ]>o vsebini od začetka do konca. Po- len: štirih pevskih točk je na vspore- (\v. tndi burk'i »LpK'uki v !K>miznem prtu«. Igralei, ki so se že tolikokrat tako vrlo izkazali na odru so porok, da tudi sedaj cast no rešiio sivojo na- liogo. Ljubitelji mladine so najvljud- neje vabljeni k veselici, ki prične to- čno ob 4. uri popoldne. Vodstvo. Sv. Višarje. S strahom v sreu se je žabniški g. župnik B. Monkar lotil obnovitve in otvoritve svetovišarske božiei ix)ti. No, ta bojazen po'lagoma čisto izgi- nja. Nekdlanja slava te častitiiive bož- je poti se vidno obnavlja. Požrtvoval- uo in neseJbično skrb tega vnetega du- hovnika za tukajsnje svetišce Marija očividno blagoslavlja. Od vseh strani prihajajo večje in manjše skuipine ro- marjev, zlasti še, odkar je svetišče dobilo stalnega duhovnika. Bilo je tudi že vdiko romarskiili procesij s ¦svojimi dušnimi pastirji. Z ginljivo poboižnostjo se zbirajo1 romarii okoli Marijinega oltarja, vsi zadovoljni in srečni, da se je po dblgih letih zopet vrnila na svoje visoko bivališče Ona, katera tako rada zaslišu.ie naše poni- žne prošnje. Nenavadno veselo raz- položen.ie vladla med tukajšnjimi ro- marji, to tudi, če je slučaino vihanio vreme. Vse drugačni občutki prevza- mejo tu gori krščansko sroe kot ]X) drugih božjih ix>tdi. Sai ni čudno! Najprej že višina sama povzdigne člo- veka, cia pozabi na nižave, po katerih mora tavati; prekrasni |X)gled in snežnobeli vrhovi gor a Pa klioejo: sursum corda — kvišku srea! Kar najbolj povzdigne človeka je pa pre- lepo Mari.iino svetišce. Sicer je eno izniiedl najnianjših naših svetišč, zato je pa vtis teni mogočnejšii. Po priza- devanju g. Luke Friihsti'icka iz 2ab- nic je Marija dobila dragocene zlate in srebrne nakite. Hvala mu bodi! — Ljudstvo goriško, pohiti na Sv. Vi- šarje! Med tednom je vsak dan sv. masa ob Vh uri, ob nedeliah pa ob 6. in 9. uri s pridigami. Vsak večer ob 8. uri so pete litanije in blagoslov. Preuočišča po 6 lir se dbbiio v žup- nišču in oerkveni hiši^ V župnišču le tedaj, če ni duhovnikov. Hrana do- bra in dlokaj poceni v Pečarievi go- stilni. Na izbiro sc? dobijo tudi vsako- vrstni nabožni spominki. Z eno bese- do: v teh niztnenih je kar najbolj preskribljeno za romarje v duhovnem in tetosnem oziru. Ootovo ni bilo do- scdaj se nobenemu žal ne za trud in denarne stroške, kdorkoli je prišel o^ biskat Marijo na Sv. Višar.ie. — Tern ix>tom se sveüije posameznim skupi- nam, da bi hodile med tednom, ker v sobotah je že tc/ko dobiti prenočišča. Vodiitelji takih skupin naj poskrbijo, ako j© le rnogoče, tudi za pevce. No'te naj prinesejo s seboj. Imamo namreč tu lep liarmonij in domačega, vrlega organista g. Holmarja. Vsem romar- jem sc pa toplo priporoča, naj pride- jo dobro obiečeni; brez zimskeiga po- vršnika ne hodli sem gori. — Ker se bližamo prazniku Mar. vnebovzetja bodi naznanjeno, da bo tiste dneve tu gori več spovednikov. Mnogo ro- niarjev je za ta praznik i)riglaseuih tudi iz sosednjih držav. Kai ne bi bilo torej častno za našo ožjo domovino Ooriško, če bi bila tudi ona v naj- vcčjem številu zastopana po njenih vernih sinovih in tičenull. Zato, pridi- te in poklonite sc Kralijici Svetovišar- ski, kajti Ona sama vas vabi in vas želi imeti v svoji bližini! Pozor! Naša zavarovalnica BUNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini st. 2 I nadstropje. ^trr A »GORIŠKA STRATA« Avče. Kot navadno priredi tudi lctos na- še »Izobraževalno društvo« večjo jav- iio prireditev ob priliki cerkven^a slioda Marije Snežnice v iiedeljq dine 9. avt^usta. Vprizori se Jurčič-Česni- kova narodna igra1 »Domen«, ki je ena najlepših narodnih iger. Poles; te- ga boi na programs' se par pesmi in kuplctov (ff. F. Bratuž). Pri priredi- tvi sodduje tudii ^ »Goriški ^odbcni kroček«, ki sodeluje tudi z.iutraj pii procesiji Nadtivčami. VeseKca se bo vršila na prostem. Pričetek ob 2. nri popoldiie. Zveza z vlaki je jako mgodna takoi proti Pod.br.dlu. kakor tudi proti Gorici. Kdor ie bil že eii- krat na »Snežnico« v Avčah. ta ve, kako je ta dan pri nas lep. V neiz- brisnem spominu jc pa ostal gostom lansko leto. Zato prihitite tudi letos še v večjemi števii.11 k nani. Na svi- dein je! Pisma naSih izseljencev. Pozdrav iz Francije. Spomniti se hočcmo tndi mi po" enem letu na našo domovino. Nimamo-se prevcč do- bro, ampak tndi prav slabo se ne počutimo. Zastužki so tukaj zelo različni. Zaisluži se od 15 do 35 frankov na dan. Pozdravljamo vse '/nance in prijatel.ie, stariše, brate in sestre. Durcik Vladimir, Temnica,; KruSič Albin, Orehovljc; Frančeškin Josip, Kostanjcvica na Krasu. Pozdravi iz Belgije* Vcčkralt čitamo v »Straži« pozdrave izsel- jencev; danes se tudi mi spominjamo dotna- čih krajev in znancev. Tukaj se imamo do- bro, služimo tudi ne slabo, ampak vsako so- boto in nedeljo stoji vailuta dobro, v ponde- Ijck je pa drugačna. Petcrnelj Janez, Gabri- je; Hvala Alojz, Poče; Štucin Jakob, Za- križ; Hadalin Ivan, Trebcnčc; Peternelj Martin, Planina; Jcram Franc, Zakojca; Vončina Josip, Zclin; Ludvik Kovačič, Po- ljnbinj; Franc Oabršček, Poljubin; Mavri Roman, Cerkno; Drlink Pcter, Ccrkno; Štucin Peter, Cerkno; Qatej Franc, Cerkno; Kosmač Anton, Poljane; Oblak Viktor, Po- ljanc; Colik Franc. Poljane; Prczoij Martin, Labinje. Pozdravi fantov - vojahov Pozdrav iz Turina. Slovenski fantjc vojaki lctnika 1905 pri 91. in 92. pešpolkn v Turinu pošiljaino pri- srčne pozdravc vsem slovenskim faritom, dckletom, sta/rišem, sorodnikoni in prijate- ljem ter jim kličcnio na vcselo svidcnjc. Zajc Joahim, Svetik Feliks„ Mavrič Ivan, Plužnje pri Cerknem; Širca Andrcj, Podkraj pri Vipavi; Šuligoj Jožef, Čepovan; Belovcc Ivan, St. Peter nä Krasu; Straus Iva|n,„ Ore- liok; Totnšič Anton, Urše, ob. Materlja; Kenda' Jožef, Masora; Kogoj Franc, Sent- viška gora; Vremec Franc, Dolenja Tri- buša; Vičič Franc, Qor. Zemon; Janežič Maksimiljan, Podraga pri Vipavi; Lapanje Peter, Ponikve, Oožina Fra^ic, Vrlica (Ilir. Bistrica); Markič Alfonz, Bažica; Volčič Ju- stin. Ušaj Jožef, Črniče. Fatur Franc, Pete- linje; Kenda Anton, Podmelec; Črnigoj An- gel, Otlica; Štavar Jožef, Zagorje. Mrajk Anton, Orudonec; Logar Jernej, Slavinje pri Postojni; Zitko Anton., Selce pri Kackn; Ga- šperčič Franc, Prem; Švab Albert, sv. Križ pri Trstu; Erjavec Anton, Šebrelje; Bratu?. Leopold, Koffoj Franc, Lokovec, Skok Frajic, Vojsko, Turk Ivan, Rihcnberk, Albrelit Fr.. Idrija; .fakuci Anton, Zagreb, Testen Stefan. Kanal, Počkar Anton, Bärka. Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti„ v Gorici. 1. /•'. A., Liulra: V Vaši zadevi bo tajništvo posredovalo. 2. !'. I'.. L.: V Vaši zadevi se bo tajmštvo informiralo pri pristojncm uradu v Trstu, na kar Vas ho v uspehu obvestilo. 3. 0. P.O., F.: V Vaši zadevi bo tajništvo posredovalo. Za izplačilo pokojnine izven drzave bo pa trcb'a vložiti posebuo prošnjo. 4. Pr. dr„ Črni vrh: Vašo zadevo snio iz- ročili posl. Bcsednjaku. 5. As. G., Riže 370 Idrija: Ali je vložil po- kojni brat proštijo za priznanje pokojnine? Za Vas bo zelo težko kaj doseči; tajniStvo bo pa vsceno poizkusilo. 6. Podpisani, Novaks, (lerkno: Tajuištvo bo posredovalo glede pokojnine F, M. Pošljite činiprcj številko njegove stare inv. knjižice. Ali ni bil F. M. na zdravniškem pregledu v Vidmu, predno so inu prestali plačcvati po- koinino? (ilede sprejema v zavod se bo taj- ništvo informiralo in Vas bo o uspehu ob- vestilo. 7. J. St., Vel. Zttblie 101: Ob priliki zgla- site se zaradi Vase pokojninske za^leve v tajništvu. 8. Ccniii'lj AI, Kuninji': Ob priliki zglasite se zaradi Vase pokojnine v tajni.štvu. 9. /Vf. Kuk, Strmec: Posljite tajništvu mi- nisterski odlok. 479 lir Vam jc b'lo najbrže izplacauili samo na račun. ' 10. And. Močnifc. lievk Jakob, Jernej De- iela, Cerkno: Kmečke hiše so oproščene hiš- ncga davka, če niima njihov laistnik nobenih drtigih dohodkov razven dohodkov iz zem- ljižča. Tajništvo bo posredovalo za Vas pri devykariji v Idriji. 11. Prezelj A., Novaki: V Vaši zadevi bo tajništvo posredovalo. 12. N. Mat.. Sanabor: V odgovor na Vašo prošnjo z due 29. VII. 1925. Vam sporočamo, da Vam ta'jnistvo ni moglo pomagati, ker ste se prepozno oglasili. 13. Ml. A., Bovec 277: Zavod v Bcnetkah Va~s ne terja nlčesar, temveč Vam samo ja- vlja, da se je vknjižil na1, Vai^o hiSo za lir 1760. 14. T. As., Livek: V Vaši zadevi bo tajni- štvo še enkrat posredovalo. 15. /. 5.. Tolmin: J. M. ni mogočc poma- gati, ker nima pravice do pokojnine v smislu čl. 37. veljavnega invajlidnega zaJkona. Tajništvo. Listnica uredništva. C. A., St. Peter pri Gorici: Vašega do-* pisa ne razumemo. Kaj si mislite pod »župa- novo plačo«? Zupaii vendar nima po vaseh nikjer place, temveč rnu občina samo po- vrne potnine in za njo napravljene izdatke. A. Rijavec, Corrco Villa Angus, Zarate, Argentina: Vaš dopis v vcrzih smo prejeli, a ga nc moremo objaviti. Pozdrav Vam in tovariscm, pa se le še oglasite! Darovi. Za Alojzijeviščc: Batagelj Anton, Kamnje, 5 L. — Hvala! Ktnet, poso'jilnicu pri Sv. Luciji daruje me- sto venca na grob svojega dolgoletnega od- bornika t Valentina Štrukelj: Alojzijevišču L 150; Sirotišču L 150. Za Slovensko sirotišče: Preč. g. dekan Ivan Flego, Crnica, 15 L 70 st. Na svatbi na Livadi v Oorici nabrali 50 L. Hvala! Valuta. Dne 31. julija si dobil : j za 100 franc, frankov 12875 do 12^.50 Lir za 100 belg. frankov 126.— do 128.- Lir za 100 švic. frankov 52<).— do 531.— Lir za 100 češ.-slov. kron 80.25 do 81'— Lir za 1 zlato marko 6.40 do 6.55 Lir za 100 dinarjev 49.- do 49.30 Lir za 1 sterling 132.10 do 133.45 Lir za 1 dolar 27"— do 27.20 Lir Novci po 20 frankov 106.— do 110.— Lir za 100 avst. kron 0.0380 do 0.0390 Lir Beneške obligacije. Dne 30. julija: Srednii kurs L. 70.65, y Trstu 70.80; v Milanu 70.-, v Rimu 69.— L Razglas. Kmetijsko dirnštvo v Vipavi razpi- suje sliiižbo poslovodje, ob en em kle- tarja pri svoji fHijaLki »Zalcgi vina« v Tdriji. Prošnje morajo biti oipremljene s si>ričevali o lepom vedenju, poznanjn knjigovod'Stva in kletarstva. Plača po do'govoni s prhstim stanovanjem in uporabo vrta. Prwsnje je poslati do 2. avtfi'sta t. 1. na vodstvo zadnigc. V JUOOSLAVIJ1 TIK ITALIJAN- SKE MEJE je sredi trga lepa enonad- stropna trgovska hiša nidi izselitve takoj na pro.d^ij. Trjjovina z niesanim blagom zelo dobro vpeljana. Inven- tar nov, pri hisi lep cvetlični, zele- njadni in sadni vrt, 2 njivi, 1 gozdi- ček. Pro-da se laliko tudi sain a hisa t. j. brez zomljišča, inventaria in za- loge. — Slovenski agilni trjjovci, ki bi se zavzeli za import itai manu- fakture in šipecerije bi imeli nad vse krasno bodočnost! Plačilni pogoji ugodni! Naslov v upravi tega lista. PRI UPRAVI »Ooriške Strarže« je na prodaj časopisni papir. UgocSna prilika Proda se manjša tovarna. solidno zidana, 22 konj. sil vodne moči (tur- bina), popolni obrat za izd>elavo uinet- nih krmü v teku. Dopisi podi »redka prilika« na posredovalnico »Kaver«, Celovec, Klugcnfurt - Burg. Koroskn. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Rosso« 6. avg. 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 4. avg. 1925. »Tomaso cli Savoia« 18. avg. 1925. Iz Qenove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'Italia« 15. uvgusta 1925. informaeije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle št. 4. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko priniarijQ D«. fl.OEFIOH! fl GORICI, COBSfl WITT. El». II!. St. W mmrn oo 9 - iz m z - y Gostilnicarji pozor! Fina namizna in desertna vina, rizlink bur- gundec, zelen. renski rizlink najfinejšc ka- kovosti ima na prodali Kmetijsho društuo u Oipaui. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špceijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v gorici na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3, dO 5. ZohotEhnishi ambiilotorij Brezigar Rudolf Via Mameli 5/1. Gorica ordinira: od 9-12. in od 14-17. Delozajamčeno. Zamanj premožne po znižanih cenah. Qdükovona Blektroteiinicna delavnica ustanovljena leta 1903. FRANC LIPIZER GORICA — ULICA SV. IVANA it. 5 Napeljava elektrike, plina in vodovodnih na- prav tudi na mesečne obroke. Na prodaj irna elcktrični matefijal. ventila- torje, motorje in luči za vse mere. — Ob- enem naznanjamo, da se je tvrdka preselila v ulico sv. Ivana št. 5 in nimai nie skupnega s prejšnjo trgovino v Via Mazzini. Dr. Rosato — Idrija zdravnik-kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent glavne bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehnienem ateljeju, — od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9-11 ure v Spodnji -------------------Idriji. —-------------— Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri Gorici se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajameen. „Mundlos" šivalni stroji „Göricke" dvokolesQ, motorini „Fian" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju- Gorica Piazza Cavour št. 9 Metionicnfl deiavnica, Piazza Caucus l\w. 5. LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z n. z. v LJUBLJANI - Telefon štev. 9 - ¦ IVTestni trg štev. 6 — obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge z eno mesečno odpovedjo, po 10% vloge s tri mesečno odpovedjo, po 12% vloge s šest mesečno odpovedjo, po 14% Jamstvena glavnica znaša že nad 11 miljonov dinarjev. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. ~ Inkaso faktur in menie » Trgovski krediti -*