37. strnim. XW1I. Me. .Slovenski Narod" velja ▼ Llabltani na dom dostavljen: celo leto naprej . . • . K 24'— pol leta „ • . . . . 12-— četrt leta m . , # . 9 6-— »a mesec „ . • • • . 2*— v upravnistvu prejeman: celo leto naprej . , . • K 22*— po! leta „ • • • • • 11*— četrt leta • . • . . 5\S0 na mesec . . . . . 190 Dopisi naj se ffankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca št 5 i v pritličju levo,) tal*ion št. 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserbjah po dogovora. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Iti, to je administrativne stvari. Foaaaieiaa številka valfa 10 Na pismena naročila brez istodobne v poslat ve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama« telefon št SI. •Slovenski Narod" vel J« po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej . K 25m— pol leta „ m ' ' 9 13*— četrt leta m „ . . . 6*50 na mesec m ..... 2 30 celo leto naprej , . . K 30 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uaravnlštvo (spodaj, dvorišče levo). Enaflova nllca št 5, telefon št SS. Februarsko zasedanje štajerskega deželnega zbora. Celju. 15. febr. Iz Gradca prihaja vest. da bo štajerski deželni zbor sklican k zasedanju 18. februarja. Dva tedna ali morebiti še več bi naj trajalo to zasedanje, če se državbni zbor ne snide že 3. marca kakor je bilo nameravano. Kakor smo že večkrat omenili, so se vršila pri namestniku že dalje časa pogaiania glede delovnega programa za februarsko zasedanje. Nemški nacijonalci so glede teh pogajanj izjavili, da ni misliti na kako koncesijo Slovencem — in -»koncesija « je tem gospodom vsaka stvar, od katere ima slovensko ljudstvo le količkaj dobička — pri tem je tudi ostalo. Delovni program obsega: L) razpravo o računskih zakliučkih dežele od leta 1909. do 1912-, 2.) sklepanje o donesku štajerske dežele za lokalne železnice Gleisdorf-Hart-berg. Fehring- (Feldbach) Radgona, Ljutomer-Ormož in Polzela-Motnik. 3.) proračunski provizorij. 4.) rešitev manjših predlog kakor vodopravni zakon, ustanovitev občinskih posredovalnic, dovoljenje novih občinskih davkov v Gradcu in drugo. K temu programu pravi »Grazer Tagblatt«, da bo pri razpravi o računskih zaključkih finančni referent deželni odbornik dr. pl. K a a n obširno govoril o finančnem položaju dežele in o sredstvih, s katerimi bi se spravilo deželno gospodarstvo zopet v ravnotežje. Ker se ne bode sklepalo o nobenih novih dohodkih, se seveda tudi mora štediti pri izdatkih; če se bode torej mislilo na kak deželni prispevek za gori naštete lokalne železnice, se bode moralo oropati deželni žtleznični sklad. Sklepalo se bode tudi, pravi »Tagblatt«, o tem, kedaj se bode predložilo deželnemu zboru zakonski načrt glede zboljšanja učiteljskih plač in pokojnin. Tu takoj dostavimo, da bomo izgubili prav ves reŠpekt pred organiziranim štajerskim učitelistvom. ako bode to pre-duhovito zafrkacijo mirno požrlo___ V ostalem pa je ta -delovni program pravi Blažev žegen, ki zlasti na Spodnjem Štajerskem ne bode nikogar posebno razveselil. Naše mne- nje je, da bi se naj sklicalo deželni zbor ali k zasedanju z rednim in poštenim programom ali pa bi si naj dežela prihranila sploh tisočake, kar jo bo zasedanje stalo. In v takšen pošten program bi spadala pred vsem razprava o rednem proračunu. Kaj neki pomaga skrivanje? Danes ali jutri se bode vseeno pokazalo, da je deficit v deželnem gospodarstvu že tolik, da bo treba zvišati doklade. Seveda bi se pri tem dognalo, zakaj in kako je deficit nastal. In to ni po volji nemškim nacijonalcem, še manj pa slovenskim klerikalcem. Prvi se boje obračuna zaradi zapravljenih ho-rendnih vsot pri '^radnji stiftingalske bolnice, drugim pa pretesa strah pred nevoljo kmečkih volilcev nad zvišanjem doklad vse kosti. To zvišanje bi prišlo ravno pred volitvami — in kaj ie Terglavom. VerstovŠkom in Vrečkam svetejše ko mandat Zaradi proračunskega provizorija tudi ni bi;o vredno deželnega zbora sklicevati, saj se vsa ta leta mogotci v deželnem zboru niso prav nič čutili dolžne misliti na dovoljenje za proračune v provizorični ali definitivni obliki. Ostane še edino sklepanje o deželnih doneskih za nameravane štajerske lokalne železnice. Tu so se srečali interesi nemških na-cijonalcev in štajerskih klerikalcev: prvi so silno? interesirani na železnici Gleisdorf-Hartberg. dragi pa bi tudi nadvse radi dopovedali kmečkemu prebivalstvu v ormoškem in venskem okraju, da so oni in sami oni tisti, ki so -pridobili- železnici Ljutomer-Ormož In Polzela-Motnik. 2rtve dežele za ti železnici ne bodo prehude: za železnico Ljutomer-Ormož bo treba deželi kupiti za 200 do 250.000 K delnic: na kak način se bo piispevalo za lokalko Polzela-Motnik. še ne vemo, mnogo pa dežela ne bode dala. Glede teh deželnih doneskov se bodo sicer sklepale le resolucije, saj predloga o lokalnih železnicah še v parlamentu davno ni rešena. Vrhu tega bo vzelo volilstvu vse veselje še nad temi res lucijami in pripravljenostjo dežele, d kaj da, premišljevanje, da nam bo^ železnica Ljutomer-Ormož v plošnem navadno več škodovala k gospodarsko koristila, železnica Polzela-Motnik pa je polovičarstvo, i bo tudi v prvi vrsti dobro služilo nekemu nemškemu podjetju v Motniku. Kaj definitivnega se torej o lokalnih železnicah niti ne bo moglo skleniti — vkljub temu pa bo mnogo govoričenja o »zaslugah«. V tem oziru je interesantno, da se ni hotel svoj čas, ko se je sklicalo velik shod interesentov za železnico Polzela-Motnik-Domža-le na Gomilsko. udeležiti tega shoda niti eden klerikalni poslanec. Up, da bo mogoče uganjati s temi železnicami nekai demagogije, je torej edini povod, da so se klerikalci odločili znova za sodelovanje v štajerskem deželnem zboru. To je prav mala pridobitev« in še za to so morali naši radikalni katoliški narodnjaki obljubiti, da ne bodo delali ni-kakega hrupa rri razpravi o deželnih računskih zaključkih zadnjih pet let. S takimi »pridobitvami^ bo prišla vsa junaška slovensko-klerikalna obstrukcija na psa, isto tako pa tudi drugi naši narodni postulati. Od tega, da se dela Korošec gospodarja v štajerskem deželnem zboru, pa prav nič nimamo. Napredovanje Rusije. Francoske milijarde, izposojene Rusiji, so oplodile največjo vseh slovanskih držav na čudovit način iu rodile bogat sad. To je bilo seveda samomogoče, ker je tako bogata vseh mogočih naravnih zakladov, da se ji v Evropi ne more primerjati nobena druga država. Milijarde francoskega denarja, ki so bile posojene Rusiji, so imele namen ne le državi omogočiti uredbo velikanske armade in zgraditi veliko omrežje, posebno za slučaj kake vojske, važnih železnic, nego tudi daljni namen, povzdigniti rusko narodno gospodarstvo, da bi postal ruski narod čim najbolj mogočen in veljaven v Evropi. Naravno je, da se Francozi ne zadovoljujejo samo s tem, da dobe iz Rusije za posojeni denar točno svoje lepe obresti, nego da tudi gledajo, kake uspehe je ta denar rodil. V prvi vrsti gledajo Francozi seveda na armado. Mnogi francoski publicisti-strokovnjaki so že obiskali Rusijo in kar pišejo o ruski armadi, to je francosko časopisje navdalo z nepopisnim navdušenjem. Pa to nas se- daj ne zanima in se na to ne bomo ozirali. Francozi so poslali na Rusko tudi več odličnih znanstvenikov in narodnih ekonomov, da spoznajo, kako se razvija rusko narodno gospodarstvo, kako napredujeta kmetijstvo ter industrija, kako raseta blagostanje in kultura in kako se sploh razvija ruski narod, o katerem je po nemških listih toliko čitati, da fizično propada v žganjepitju in v bedi. Eden najznamenitejših francoskih znanstvenikov, glavni urednik lista »Economiste europeen«, Ed-mond Therv, je bil poslan direktno od francoske vlade, da preštudira gospodarske, kulturne in življenske razmer^ na Ruskem. Therv se je pred kratkim vrnil in je obelodanil o Rusiji podatke, ki vzbujajo veliko zanimanje ne le v krogih nacijonal-nih ekonomov, nego tudi med diplomati in politiki. Thervjeva pojasnila o Rusiji smatrajo glasom listov na Francoskem kakor nekak odgovor, ki ga da zdravnik o zdravstvenem stanju bodočega bojnega zaveznika, o katerem gre glas, da ima tisoč bolezni. Zdravnik je prinesel vest, da je domnevani bolnik zdrav, krepak, silen in se razvija čudovito. Ekonomično prenovljenje Rusije, je naslov Thervievega poročila in soglasna sodba je, da podaja sliko vprav velikanskega napredka. Pridelovanje žita je v času od 1898. do 1912. napredovalo za 34^r, pridelovar'e ovsa za 21%, pridelovanje ječmena za 62^, pridelovanje koruze za 45%. Povprek je v času od 1898. do 1912. letna produkcija ruske zemlje na teh pridelkih znašala 622 milijonov meterskih centov pomnožila se je za 23%. Pridelek na krompirju se je pomnožil za tretjino in znaša blizo 330 milijonov meterskih stotov; pridelek na sladkorni repi se je pomnožil za 42% in isto tako je tudi z drugimi kmetijskimi produkti. Izvoz ruskih kmetijskih pridelkov se je v dobi 1898. do 1912. pomnožil za 94% in je skupila Rusija samo pri izvozu poljskih pridelkov v 1. 1912 dosti nad eno milijardo več, kakor 14 let poprej. To je ogromen napredek. Tekom zadnjih dvajsetih let se je pa tudi podvojila produkcija premoga, železa, jekla in svinca in je sploh po Therviu v vseh industrijal-nih strokah velikansko napredovanje. Kulturni napredek Rusije se zrcali v izdatkih za šolstvo. V dobi od 1898. do 1902. je Rusija porabila na leto 85 milijonov za šolstvo, 1. 1912. pa je izdala za ta namen 312 milijonov. Ce se pomisli, da so v Rusiji še velikanska ozemlja neobdelana in velikanski rudninski zakladi še nedotaknjeni, si je lahko misliti, kako bo še naraslo bogastvo ruskega naroda, če bo tako napredoval, kakor sedaj in se množil. Množenje ruskega naroda Je odločilnega pomena ne samo za Rusijo, nego za vse Slovanstvo in tudi za vso Evropo in Azijo, zakaj od tega množenja jc odvisno, kaka bo vojaška in gospodarska veljava Rusije. V tem oziru je Therv prinesel Francozom vest, ki jih je posebno osrečila. Sporočil jim je. da bo Rusija v ne-dolgem času zgol s številom svojega prebivalstva dominirala vso Evropo. To je Therv podprl s številkami, ki morajo pač napraviti na vsakega velik vtisk. Od L 1900 do 1912 se je prebivalstvo Francije pomnožilo samo 2%, prebivalstvo Italije za 9%. prebivalstvo Angleške za 10%, prebivalstvo Avstro-Ogrske (v prvi vrsti pač Slovani!) za 15%, prebivalstvo Nemčije za 16%, prebivalstvo Rusije pa za 26%. Danes šteje Rusija 175 milijonov prebivalcev. Če bodo narodi se množili v tistem razmerju, kakor v dobi od 1900 do 1912 (pri Nemcih močno pojemajo porodi!) bo imela Rusija v 1. 1924 že 216 milijonov prebivalcev, v 1. 1936. že 272 milijonov in v 1. 1948. pa 344 milijonov. V 1. 1948. pa bodo imeli pri enakem množenju Nemčija 104 milijone prebivalstva. Avstro-Ogrska 81 milijonov. Angleška 61.000 milijonov, Italija 45 milijonov, Francija pa 42 milijonov. To se pravi, vse te države bodo imele nekaj milijonov manj prebivalcev, kakor Rusija sama. Naša reč slovanska živo klije. LISTEK. Kristalni zamašili. Roman. Francoski spisal M. L e b I a n c. (Dalje) Takoj po vlomu v vilo Marijo Terezijo se je Daubrecq preselil v Pariz, v svoje zimsko stanovanje, katero je v svoji zasebni hiši, na levi strani malega Lamartinovega parka, ki leži na koncu ulice Viktor Hugo. Lupin, spretno namaskaraden, i/gledajoč kakor star zasebnik, ki se I/,] reiiaja. se je s palico v roki nastanil v tem okolišu in posedal po klopeh v parku in v ulici. Koj prve dni ga je nekaj presenetilo. Dva moža, ki sta bila oblečena, kakor delavca, ki pa ju je izdajalo v<=e njiju vedenje, da nista tega sianu. sta nadzorovala hišo, v kateri je stanoval poslanec. Kadar je šel Daubrecq z doma, sta jo ubrala z njim in se za njim tudi vrnila. Čim so zvečer ugasnile svetilke, sta odšla. Zdaj je krenil Lupin za njima in se prepričal, da sta moža v službi policije. — Glej, glej, je rekel, kake nepričakovane stvari prihajajo na dan! Daub«rco ie torei sumiiiv? Četrti dan, ko se je že delala no~ se je tema možema pridružilo še šest drugih, ki so se potem na najtemnejšem prostoru Lamartinovega parka med soboj pogovarjali. Med temi novimi osebami je Lupin na svoje veliko začudenje spoznal famoznega Prasvillea, bivšega advokata, bivšega sportsmana, bivšega eksploaterja. ki je bil zdaj v Elvseeju v posebni milosti in je iz tajinstvenih razlogov bil imenovan za glavnega tajnika prefekture. Bliskovo hitro se je Lupin spomnil: Dve leti je tega, kar sta se Piasville in Daubrecq na trgu pred poslansko zbornico s pestmi obdelovala. Vzrok pretepu se ni razvedel. Prasville je še tisti dan poslal svoje priče, a Daubrecq je dvoboj odklonil. Nekaj časa pozneje ie bil Pras-vilie imenovan glavnim tajnikom. — Čudno... čudno ... si je zamišljeno rekel Lupin skrbno opazujoč družbo Prasvilleovo. Ob sedmi uri se je Prasvillova družba nekoliko oddaljila proti ulici Henri - Martin. Vrata iz malega vrta, ki je ležal na desni strani hiše, so se odprla in prišel je ven Dau-breeq. Policijska agenta sta jo krenila za njim in kakor on sedla na tramvaj, ki je vozil v ulico Taitbout. Koj na to je Prasville zapustil oark in ie nri palači pozvonil že- lezna ograja je vezala hišo s hišniko-vim paviljonom. Po naglem pogovoru je bil Prasvilleu in njegovim tovarišem dovoljen vstop. — Hišna preiskava, tajna in ne-postavna, je rekel Lupin. Najnavad-nejša vljudnost veleva, da bi morali ♦udi mene povabiti. Moja navzočnost ie neizogibno potrebna. Ne da bi količkaj ugibal, je šel v lnšo. čije vrata niso bila zaprta: gredoč mimo hišnika, ki je stal na straži, je rekel s tonom človeka, ki ga nujno pričakujejo: — Gospodje so že tu? — Da, v pisalni sobi. Njegov načrt je W priprost, če bi ga zasačili, bi rekel, da je liferant. Pa ta skrb ie bila nepotrebna. Mogel je, prišedši skozi prazno predsobe, stopiti v obednico, kjer ni bilo nikogar, od koder pa je skozi s steklom zavarovano odprtino v vratih bilo videti v pisalno sobo, kjer so se mudili Prasville in njegovi tovariši. Prasville je s ponarejenimi ključi odpiral vse miznice. Potem Je pregledoval vse škatlje, med tem ko so njegovi pomočniki jemali iz knjižnice knjigo za knjigo, jih stresali in jim pregledovali hrbte. — Ni dvoma, da iščejo kake papirje, si je rekel Lupin... morda bankovce. Tedai ie Prasville zakričal: — Kaka neumnost... ničesar ni mogoče najti. Očividno pa še ni opustil upanja, da kaj najde, kajti naenkrat je iz omarice prinesel Štiri steklenice likerja, vzel v roke zamaške in jih pozorno ogledoval. — Ta je dobra, je dejal Lupin, zdaj se torej tudi ta podi za zama-škem! Torej ne gre za kak papir. Zdaj že res ničesar več ne razumem. Prasvile je potem vzel v roke še več drugih stvari in jih pregledal ter potem vprašal: — Kolikrat ste bili že tu? — Zadnjo zimo šestkrat, se je glasil odgovor. — In ste vse temeljito preiskali ? — Vsako sobo in zamudili smo se več dni, ker je bil Daubrecq v svojem volilnem okraju. — Vendar... vendar... Čez nekaj časa je vprašal: — Zdaj nima nobenega posla v hiši? — Ne; išče ga šele. Zdaj obeduje v gostilni, hišnica pa mu drži, kakor ve in zna, stanovanje v redu. Ta ženska nam je popolnoma udana... Poldrugo vlpo skoraj se je Pras-sville zamudil s preiskovanjem. Pregledal je vsako stvarico, a je skrbno pazil, da je vsako postavil zopet tja, kter je bila poprej. Ob devetih sta prišla ona agenta, ki sta sledila Daubrecou. — Zdaj se vrača! — Peš? — Peš! — Torej je dosti časa za odhod? — O, da! Ne da bi posebno hiteli so se Prasville in drugi policijski možje še enkrat ozrli po sobi in se prepričali, da njihovega obiska ne more nič izdati, ter potem odšli. Za Lupina je položaj postal zdaj kritičen. Bati se mu je bilo, da zadene ob Daubrecqa če odide, in da ne bo mogel oditi, če ostane. Odločil' se je pa, da ostane, ker je spoznal, da more iz obednice skozi okno skočiti v park. Tudi ga je mikala prilika, spoznati Daubrecqa nekoliko bližje in ker je Daubrecq prihajal od obeda, je bilo malo verjetno, da bi stopil v to sobo. Ostal je torej in se pripravil, da se po potrebi skrije za zaveso, ki je zagrinjala vrata. Slišal je odpiranje in zapiranje vrat. Nekdo je stopil v pisalno sobo in užgal elektriko. Lupin je spoznal Daubrecqa. To je bil debel človek, čokat, kratkega vrata s sivo brado, skoro brez las; ker je imel jako slabe oči, je nad naočniki vedno še nosil cviker s črnimi stekli. (Dalje prihodnjič.) * _ oiran Ž. »SLOVENSKI NAROD*, dne t*, februarja 1914. 37 štev. Hpiafti ukor. V sobotni seji hrvaškega sabora je predsednik naznanil, da zahteva sodišče izročitev poslanca dr. M. Starčeviča. voditelja hrvaške stranke prava, ki ga tožita radi razžalje-nja časti frankovca dr. Aleksander Horvat in dr. Ivo Frank. Kot prva točka je bilo na dnevnem redu tretje čitanje zakonske predloge o razbremenjenju kolegi-jatnih sodišč. Predloga je bila sprejeta z glasovi hrvaško-srbske koalicije in Starčevićeve stranke prava. Na to se je nadaljevala razprava o ustanovitvi Četrtega narodnogospodarskega odseka pri hrvaški vladi. Prvi je govoril poslanec dr. Ettinger, ki je v obširnem govoru razpravljal o gospodarskih razmerah v deželi. Za Ettingerjem je govoril vodja seljačke stranke Stjepan Radić. Njegov govor je bil silno dolg. Govoril je o vsem mogočem. Rekel je med drugim, da se je že zgodilo, da je bil državni pravdnik šef oddelka za nauk in bogočastje, zato se tudi lahko prigodi, da bo postal predstojnik oddelka za narodnogospodarsko mož, ki ne zna razločevati junice od bika. Očital je koaliciji in banu. da sta sramotno kapitulirala pred Madžari, se pritoževal, da je referent govoril samo o svetovni agrarni politiki ter na to na dolgo in široko razpravljal o agrarnem vprašanju. Ko je Radič končal svoja izvajanja, se je razprava o tem predmetu prekinila. Posl. dr. Mile Starčevič je govoril o osebni stvari in izjavil, da ne bo odložil mandata, ker se je baje dognalo, da v njegovi aferi z dr. Lu-kiničem le-ta ni govoril resnice. Seja je bila zaključena ob 2. popoldne. _ Ogrska igralna banka. Ministrski preascdnik grof Tisza priobčuje izjavo, v kateri konstatira nasproti trditvi, da glede provizije 150.000 K ni podal nobenega pojasnila, sledeče: Na konto provizij so vpisane sledeče postavke: Kristoffv 350.000 K, grof Karel Kornisz 50.000 kron, Ludvik Horansky 50.000 K, Daniel Radanovics 75.000 K. Štefan Morvav 100.000 K, Ludvik Tolnav 150.000 K, skupaj 775.000 K. V resnici pa je dobil Morvav samo 15.000 K, ki jih je vrnil in Tolnav le honorar za 10 mesecev, torej kakih 20.000 K, tako da je družba v resnici izdala samo 545.000 K. Kar se tiče časopisja pravi banka, da je izdala vsote, o katerih se je govorilo le za reklamo in za poročila, policija pa preiskuje, kaj je z onimi 39.000 K, ki sta jih dobila sotrudnik Pesti Hirlapa- Guthi in urednik nekega komunalnega lista Werag. Guthi je izjavil, da je dobil 15.700 K. da jih razdeli med časnikarje, VVerag pa pravi, da je dobil samo 5200 K in sicer 1000 K za svoj trud, po 300 do 450 K pa za 11 časnikarjev. Guthi zopet pravi, da je porabil od vsote, ki jo je dobil, 7000 K za diskretne izdatke. V računu družbe je vpisanih 7300 K za prestave listkov in oglasov. Albanski knez. Kakor poročajo iz Trsta, se bo princ Wied odpeljal 24. t m. od tam v Drač. kamor bo dospel 25. februarja. Častno eskorto bodo tvorile ladje trozveze in sicer se bodo udeležile te eskorte tri ali štiri italijanske vojne ladje, štiri avstrijske in dve nemški vojni ladji. Ta del je torej, kakor se zdi, sedaj nesporen, zato pa je tem bolj sporno vprašanje albanske banke in albanskega posojila. Tripelententa namreč ne odneha od svojih zahtev in od mednarodne kontrole ter pravi, da nima ničesar proti temu, če posodita Av-stro-Ogrska in Italija na svojo kožo Albaniji 10 milijonov. Če pa mislita posoditi ta denar na račun posojila, smeta to storiti samo pod kontrolo mednarodne komisije. To vprašanje je sedaj še tem večje važnosti, ker izvemo, da so si že sedaj napravili v Albaniji prav lepa korita. Med ho-landsko vlado in albansko provizo-rično vlado je bila napravljena namreč pogodba o plačilu častnikom albanskega orožništva. Glasom te pogodbe dobi namreč vsak poročnik 8000, stotnik 16.000 in vsak višji častnik 30.000 frankov letne plače, razen tega še doklado za vojaško opravo in v slučaju, da bi bil kdo ranjen še odškodnino 50.000 do 100.000 frankov. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu zmanjkalo denarja in če bo hotel novi knez uvesti davke v Albaniji, bo moral prej zavarovati svoj vrat, velesile pa bodo lovile svoj denar po zraku in njih vlade bodo morale slišati še marsikatero pikro od davkoplačevalcev. Eriki ta V petek so naročili poslaniki ve* lesil.grški vladi kolektivno noto glede Egejskih otokov in mej Južne Albanije. Nota pravi med drugim: Velesile so sklenite, da Izroče Grški od nje zasedene otoke iz-vzemši otoke Tenedos, hnbros in Castellorizo. Od Grške zahtevajo velesile zadostne garancije, dn ne bo uporabila teh otokov za izhodišče za operacije svoje vojske ali volne mornarice. Dodelitev teh otokov bo šele takrat definitivna, ko bodo grške čete zapustile ^okrajine, ki eo odkaza-ne Albaniji. Velesile poživljajo Grško, da se ne upira in da niti direktno ne podpira odpora Epirotov. Iz-praznjenje se prične s Korico in mora biti končano do 31. marca. Velesile so prepričane, da bo grška vlada upoštevala njih sklepe. \ soboto šele so nato veleposlaniki tudi v Carigradu izročili skupno noto glede Egejskih otokov. Ta nota se glasi sledeče: Podpisani veleposlaniki Avstro-Ogrske, Italije in Anglije in namestniki veleposlanikov Francoske, Nemčije in Rusije imajo čast, da sporoče po naročilu svojih vlad cesarski vladi sledeče: V členu V. pogodbe, sklenjene 17. (30.) maja 1913 med Turčijo in Balkansko zvezo v Londonu in enako v Členu XV. v Atenah dne 1. novembra 1913 med Turčijo in Grško podpisane pogodbe, se je porta zavezala, da prepusti šestim evropskim velesilam odločitev o usodi otokov v Egejskem morju. Vsled tega so velesile to vprašanje pazljivo preštudirale in sklenile, da naj vrne Grška Turčiji otoka Imbros in Tenedos, da pa naj obdrži druge sedaj od nje zasedene otoke. Tudi otok Castellorizo se bo vrnil Turčiji. Velesile so nadalje sklenile, da jim mora dati Grška ravno tako, kakor Turčiji, zadostne garancije, da otokov, ki jih bo obdržala Grška, ne bo utrdila in ne porabila v vojaške ali mornariške svrhe in da bo Grška storila vse potrebno, da prepreči konterbando med otoki in otoman-skimi pokrajinami. Velesile so se zavezale, da bodo vplivale na Grško vlado v tem smislu, da je lojalna izvedba teh pogojev zagotovljena. Velesile bodo razen tega zahtevale od Grške zadostnih garancij za varstvo muzlimanskih manjšin na teh otokih. Velesile so prepričane, da bo otomanska vlada zgoraj navedene sklepe lojalno upoštevala. Kakor se zatrjuje, bo porta na to noto odgovorila pismeno. Kakšen pa bo tudi odgovor porte, je vendar jasno, da se turška vlada ne misli še tako hitro ukloniti. Iz Aten namreč poročajo z vso gotovostjo, da je Turčija kupila od Italije križarko »San Marco«. Splošno vlada huda napetost, ker pričakujejo v Atenah, da bo Turčija poskusila kratkim potom zasesti otoke, zlasti pa erovori za to tudi dejstvo, da zbira Turčija vojaštvo nasproti otoVo-ma Kios in Mitilene. Kljub noti velesil torej vendar lahko rečemo, du se položaj ni prav nič izboljšal. Staiersko. Lepe razmere na naši pošti. Od neke odvetniške pisarne je bilo poslano iz Celja dne 12. julija 1912 v Globoko pri Brežicah pismo, ki ga je dne 14. februarja 1914 prejela nazaj, češ, da adresatinje ni mogoče najti! Dve leti je torej iskal slavni brežiški poštni urad adresatinjo, ki je v Globokem pri Brežicah posestnica — in ni je mogel najti! Ako ne bi dotičnica ta čas sama prišla v dotično pisarno »n bi ne bila svoje zadeve z ustme-nim pogovorom uredila, bi bila trpela veliko škodo. Taka nezaslišana nemarnost pač ne zasluži drugega, kakor da se ostro graja tudi od pristojne višje oblasti, c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradcu. Iz Celja. Tvrdka Goričar & Les-kovšek je dobila po večletnem boju vendar koncesijo za prodajo knjig in muzikalij. To bo prva slovenska knii-gotržnica na štajerskem. Tvrdki na tem uspehu prisrčno čestitamo! Iz Celja. Vreme je postalo toplejše, sneg kopni po strehah in ulicah in celo mesto je ena sama luža. Sedaj se najlepše vidi, kako dobro bi bilo, ako bi dalo mesto pravočasno spraviti sneg z ulic. Nesnaga na cestah je najlepše spričevalo dr. Ambroschitz-evega vestnega u radovanja. Iz Šent Pavla v Savlnski dolini. (Zahvala.) Podpisano šolsko vodstvo izreka tem potom vsem, ki so pripomogli k gmotnemu aH moralnemu spehu dne 8. februarja vršeče se prireditve ljudske šole v Št. Pavlu, najtoplejšo zahvalo. V prvi vrsti visoko spoštovani rodbini Zanierjevi za pogostitev šolarjev, prav posebej še gdčni. Olgi Zanierjevi za njeno prijazno sodelovanje in oomoc ter bla- gorodni gospe) Grenkovi za brezplačno prepustitev dvorane v gradu Prebold. — šolsko vodstvo St. Pavel dne 14. februarja 1914. — Srečko Pečar, šolski vodja. Slovensko ghrlfifp v Mariboru. Na predpustno nedeljo dn* 22. t. m. popoldne se vprizori predpustna burka »Urban Debeluhar«. Saj že ime pove, da bo ta predstava prav animiva predpustna zabava. Torej vri, ki se hočete ,r tem pustu prav pošteno nasmejati, v nedeljo dne 22. t. m v slovensko gledališče. Po predstavi bo ples v veliki dvoran , ki obeta biti jako živahen. Vstopnina za ples posetniku predstave 50 vin., drugim 1 krono. Sodeluje »Glasbr-so društvo«. Iz Maribora. (Volitve v Vrnovem dolu.) Kakor je »Slov. Narod* že poročal, propadli so Slovenci pri občinskih volitvah v Vrhovem dolu pri Lembahu. Voljeni so bili v I. razredu sami Nemci, v II. trije Slovenci, v III. razredu propadli so Slovenci za dva glasa proti združenim socijalnim demokratom in Nemcem. Dose-daj se je sklenil običajno pri teh volitvah kompromis, po katerem so v enem razredu volili nemške, v dveh razredih slovenske kandidate. Po smrti Robičevi so Nemci odklonili kompromis. V tej občini je največ tako imenovanih pekarskih goric, kjer raste žlahtno pekarsko vino, zato pa je tudi vse, kar je bolje lege, v gosposkih in nemških rokah. Poleg teh pa je mnogo delavskih posestev, katerih hstniki so — socijalni demokrati. Vsi ti so se letos -družili pod vodstvom grofovskega oskrbnika Schigerta in zemljiškega meše-tarja Brauniga proti Slovencem, »Siidmarka«, katere agert je Brau-nig, je tega moža klerikalno nem-čurskega mišljenja podprla z rovci. Šli so s tako vnemo v boj. da je celo katoliški menih, ki oskrbuje vinograde Šentpavelskega benediktinskega samostana volil pr >testanta Beiser-ja. Naj si naši klerikalci ime teg. moža za klobuk vtaknejo: pravijo, Ja je ta mož dober prijatelj mariborskega škofa. Proti tej nemčursko - klerikalni - socijalnodemokraški zvezi so podlegli naši domači posestniki. V obče so storili naši svojo dolžnost, saj je celo iz daljne Ljubljane prišel g. dr. Majaron, kot zastopnik svoje žene na volišče. Le štirje klerikalni kočarji so doma ostali in provzročili poraz v tretjem razredu. Znano je, da imamo v bližini kar tri klerikalne poslance: Korošca, Vrstovška in Pišeka. A niti eden se ni brigal za to volitev. Ti mogočneži raji letajo po krajih, kjer so varni pred vsemi nasprotniki, a doma, v mariborskem okraju ne store nič in popolnoma nič, marveč so največja ovira v vsakem narodnem razvoju. V imenu svoje stranke pošiljajo nekega zobatega, izpridenega kmeta na ime 2eb6t klicanega. Ta hodi tja, kjer se itak ni bati, da se propade, kakor v Selnici in Ceršaku in ta se potem napihava in kliče o zmagah, katere so že nekdaj naši kmetje brez teh kvakaiočih žab pribojevali. Tako se je godilo osobito ob volitvah v Selnici na Muri. — Kier pa je izid dvomljiv, ali borba težavna pa se poskri-jeio in potem izza plota kriče, da so »liberalci« izgube krivi. S tem se vsaj za nekai časa oslepari priprosto ljudstvo, kajti, ko bode tudi to izprevidelo, kakšni sleparji so ti njegovi zastopniki, potem bode tem političnim klativitezom a la Korošec, Pišek in Vrstovšek odzvonilo. — Ob vrhodolskem porazu je znani lepi naš Tonček, poslal v »Slovenca« nerodno stesano poročilo, v katerem dolži Rušane in druge »liberalce«, da so krivi propada, posebej pa se zaleti še v oba zeta in sinove pokojnega Robiča ter se na debelo zlaže, da imata dr. Gorišek in dr. Rosina posestva v vrhodolski občini in da se ta dva zaradi mraza nista udeležila volitve. To nič ne dene, da to ni resnica; ampak od posvečenih ust grdo izmišljena laž, kajti ni eden, ni drugi od imenovanih dveh »liberalcev« nima posestva in volilne pravice v tej občini. Razni Robiči pa so storili svojo dolžnost in so poštenjaki, kakršnim dopisnik »Slovencev« ni vreden jermenov od Čevljev odvezati. — Sicer pa bomo videli veliko klerikalno delo stranke slovenskih sleparjev v kratkem pri Št. Iljskih volitvah. Iz Zgornje Radgone. Predstojnik okrajnega sodišča gomjeradgonske-ga svetnika dr. Jožef vitez pl. Ducar je prosil za vpokojitev. Ducar se le že pred več meseci preselil v Gradec. Slovenski poslanci, potrudite se, da pride v popolnoma slovenski gor-njeradgonski okraj za okrajnega sodnika Slovenec! Trgovsko-obrtna zbornica v Gradcu je v svoji plenarni seji dne 13. februarja izvolila za predsednika komercialnega svetnika Franca Kloiberja, za podpredsednika Edvarda Keila. Zbornica si postavi letošnje leto vsa* lasten dom. Drobne novice. »Bauernschreck« pri Mariboru! V soboto fe priobčila »Marburger Zeitung« senzacijolnal-no »novico«, da se je »Bauern-schreck« pojavil pri Sv. Križu nad Mariborom. Nek pastirček da ga je videl, kako si je par Ovc privoščil. Rekel je, da je večji ko pes, natančnejše pa da ga ni mogel popisati. Stvar je nekako tako pisana, kakor da je »Bauernschreck« napadel ovce na — paši. Senzacija pa taka! Oče Jahn očividno ni hotel zaostati za graško »Tagespost«. ki si je dala pred tednom dnevi poročati, da so »Bauernschrecka« že ustrelili in se je potem izkazalo, da je nekdo »Ta-gespost« salamensko potegnil. Upamo, da bo za teden dni poročala »Deutsche Wacht o pojavljenju »Bauernsehrecka« v celjski okolici. Zakaj bi si ne privoščila tega? Saj visoko izobraženi naši nemški sosed-ji vse verujejo. — I z C e 1 j a. Pro* fesor na celjski višji gimnaziji Karol Dufek je stopil v pokoj in dobil na slov šolskega svetnika. — I z M a r i-b o r a. Novo ustanovljeni bosansko-herceg« /ski pijonirski bataljon št. 15 se že s L marcem nastane v Mariboru. Moštvo bodo začasno nastanili v Kreuzhofu« in v baraki pri infante-rijski vojašnici na Tržaški cesti, pisarna in oficirska menaža pa prideta v Koroščevo hišo na ogalu Breške in Franc Jožefove ceste. — Iz Maribora. Pomočniške skušnje iz kovinskih obrti se vršijo od 14. marca naprej v zadružnem lokalu Tkalska ulica 9. Prošnje se morajo vložiti do 1. marca. — Iz Maribora. V kon-kurz je prišel krojač Jožef Macuh. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Fr. Rosina. — Imenovan je diplomirani živinozdrav-nik Franc Lobnik za provizoričnega deželnega živinozdravnika na Vranskem: zastopa tam živinozdravnika Franca Zavrnika, ki je moral k vojakom. — Na Fali pri Mariboru se jc zopet ponesrečil en delavec. Dinamitna patrona, ki je poprej odrekla, »e je naenkrat razletela in hudo ranila delavca Kirbiša po celem obrazu. — U s t r e 1 i 1 se je v graški okolici višji živinozdravnik E. Blaha iz Brucka ob Muri. Zapustil je vdovo z dva meseca starim otrokom. In to zahtevamo tudi Slovenci na Koroškem. Primorsko. Koroško. Za šolo. Zadnji »Učiteljski Tovariš« piše o koroških šolskih razmerah sledeče, kar smo mi v bistvu že v eni zadnjih številk kratko omenili in ugotovili škadalozno postopanje s šolo na Koroškem. Boj za šolstvo — pred vsem za ljudsko šolo —- je postal posebno hud in oster na Koroškem. — šolsko vprašanje je stopilo sedaj v deželi popolnoma v ospredje in je eno najaktulanejših kulturno-političnih vprašanj na Koroškem. Kakor znano, je izdelal dr. Stein\vender za Koroško šolsko reformo baje po vzorcu solnograške šolske reforme, ki je vse prej kot napredna. S to reformo se ubija ljudsko šolstvo, s to reformo se nudi prilika izobrazbi samo gmotno boljšim učencem, otroci ubožnejših pa imajo komaj priliko, da se nauče brati in pisati, kar potem lahko pozabijo. In to reformo, ki je napravila že dolgo trnjevo pot, so nemški naprednjaki sprejeli. Kako bi se označil ta kulturni škandal koroške dežele pravilno in po zasluženjti, ni težko uganiti. V tem boju prebivalstva nižjih slojev v deželi za svoje šole in za izobrazbo svojih otrok je priskočilo na pomoč zatiranim društvo »Freie Schule«. To društvo je sicer nemško, toda ravno v tem vprašanju zasleduje zgol kulturne namene in upamo tudi, brez razlike narodnosti. To društvo je izdalo na tisoče okrožnic, ki temeljito pobijajo dr. Stein\vendrovo koroško šolsko reformo in ki jasno kažeio. kaj hočejo doseči nasprotniki ljudske izobrazbe in v kateri tabor so zašli takozvani nemški naprednjaki. Poleg tega je priredilo to društvo devet velikih shodov v prilog razvoju koroškega ljudskega šolstva. Ti shodi so se vršili v Celovcu, na Beli, v Volšperku, v Trgu, v Št. Vidu in v Tržiču in so bili povsod nepričakovano številno obiskani. Na teh shodih se je stavilo nemške naprednjake pred alternativo, da se pokažejo res kot taki, ali pa da izjavijo, da so vsaj glede tega vprašanja že v klerikalnem taboru. To bodo pokazali nemško-napredni deželni poslanci pri glasovanju za šolsko reformo. Da se ubijajo s to reformo predvsem Slovenci na Koroškem, ni treba še posebno omenjati. Znano je, da ima dr. Steinwender za slovensko ljudsko šolo na Koroškem vedno le eno oko, in še to slabo vidi. Dalje se je poudarjalo na shodih, da le odpor proti tem napadom na ljudsko šolo narodnostna in socialna dolžnost vsega zavednega prebivalstva. Zastopniki Korošle se poziv-sjajo, da se oproste diktature dr. Steinwendra in dajo prebivalstvu, davkoplačevalcem to, kar jim v ure-4en* državi do vse* pravici tudi srre. Goriški deželni zbor. Dodatno k poročilu o zadnji seji še poročamo: Sprejet je bil zakonski načrt izpre-membe cestnopolicijskega reda iz leta 1886. zaradi vožnje po levi strani na neeraričnih cestah. Zakonski načrti glede uvrstitve ceste Kopriva-Vipolže med konkurenčne ceste, glede razveljavljenja nekaterih določb šolskonadzorstvenega zakona iz let? 1S96- in glede uvedbe davka na prirastek vrednosti pri prepisu nepremičnin so bili izročeni odsekom. — Poslanci Furlani, Bugatto in Kovač so utemeljevali samostojne predloge glede zavarovanja koristi domačega prebivalstva pri obnovitvi carinske in trgovinske pogodbe z Italijo. Interpelacije so vložili poslanec Dominko zaradi ukrepov komisarja dr. Casa-piccole ob pogrebu Sokola Uršiča, poslanec dr. Podgornik zradi preložitve državne ceste Kobarid-Srpe-nica, zaradi premostitve hudournika Suhega potoka in zaradi ustanovitve samostojne okrajne bolniške blagajne v Tolminu. Poslanec Fon zaradi izdajanja uradnega lista »Osservato-re Triestino^. tudi v slovenskem jeziku in poslanec Ponton zaradi poštne službe v Furlaniii in zaradi avtomobilskih zvez. Končno so pogladili še nekoliko laški tržaški židovski list »Piccolo«, ker je prinesel popolnoma napačno poročilo glede javne tolerančne hiše v Tolminu, katero želi vojaška oblast in proti kateri so se izrekli naši poslanci. Vloženih je bilo tudi več nujnih predlogov, o katerih bomo še poročali. Glede poročila j Piccola« je izjavil deželni glavar, da obžaluje, da tako zavito neresnično poroča list, ki se sili v ospredje resnicoljubnih listov. »Piccolo.< te interpelacije seveda ni priobčil in se tudi ni opravičil. Pozor na ovaduhe! Pod tem naslovom priobčuje zadnja »Edinost« silno oster članek proti ovaduhom, ki silijo v slovenske družbe in v slovenske kroge edino le iz namena, da bi pri Slovencih kaj izvohunili in da bi jih nato ovadili. Med drugim piše > Edinost« — to povemo mi v milejših besedah — sledeče: Ti neznani ljudje, ki se vtihotapljajo v družbo, se izdajajo za silno navdušene Slovane in zabavljajo čez avstrijsko vlado in čez avstrijsko diplomacijo. Edinost« piše, da bi se pokazalo takim ljudem vrata, morda pa bi bilo bolje, če imamo take ljudi med sabo, samo, da jih poznamo, da se bodo vsaj prepričali, da je Slovenec še vedno boljši državljan kot sta Italijan in Nemec. Varovati se je pa seveda treba nepremišljenih besed, posebno pri vinu, katere se lahko obrnejo in popolnoma napačno tolmačijo. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu, katerega vzdržuje Ciril-Meto-dova podružnica v Trstu, obiskuje letos nad sto slovenskih otrok. Slovenci bodite pozorni in ne odgajajte svojih otrok v tujih vrtcih in šolah, marveč skrbite v prid sebi, svojemu potomstvu in celokupnemu slovenskemu narodu za slovenske šole in zavode. Za Albanijo. V Trstu se širi govorica, da pride princ \Vied 24. t. m. v Trst. odkoder se odpelje takoj v Drač. Princ bo imel za častno spremstvo dve nemški. 4 avstrijske in 3 do 4 laške bojne ladje. Nemške in avstrijske bojne ladje bodo počakale princa v Trtu, laške pa se bodo pridružile eskorti v Drač pri Piranu ali pri Poreču. Aretacija. Žandarmerija je aretirala v Devinu nekega postopača, ki se je izdajal za Franca Petko. in je imel tudi delavsko knjižico, glasečo se na to ime. Preiskava je dognala, da aretiranec ni Petek, marveč dunajski potnik Kuss Fr., ki je poneve-ril pred kratkim na Dunaju 18.000 K in pobegnil. Občinska kriza na Sušaku postaja vedno bolj resna. Te dni pridejo na Sušak iz Zagreba višji finančni svetnik Mihalič, vladni svetnik Bre-znjak in dr. MihiČić iz Ogulina, ki bodo preiskali občinsko gospodarstvo. Odstavljeni župan Domazetović je vložil pri deželni vladi rekurz proti suspenziji. Nekateri vedo, da namerava vlada sklicati še parkrat občinske svetnike in da bo razpustila občinski svet, če se svetniki ne odzovejo povabilu. Strahovi. Pred nekaj dnevi so aretirali na Reki 4 Hrvate in sicer Peterlina Rajkota, ki je avstrijski državljan, Savo Milenčiča, Bazilija Knezeviča in N. Mrzejaka. Ti možje so govorili v neki gostilni pri časi vina o balkanski vojni in hvalili hrabrost, pogum in vztrajnost srbske vojske, izredne zmožnosti srbskih generalov in požrtvovalnost srbskega vojaka in njegovo ljubezen do domovine. Nato so zapeli srbsko himno in klicali »Živel car Peter!« Neki Avstrijec jih ie slišal in opozoril po* 37 štev. .SLOVENSKI NAROD*, Da se ne odobri pobiranje 35 do-klade od direktnih državnih davkov, enako gostaščtne v dosedanji visokosti* in da se ne odobri sklep, k? zahteva pokritje ostanka po 148.336 K iz rezervnega zaklada mestnega vodovoda, kar je popolnoma neopravičeno, ker si mestna občina lahko oskrbi pokritje drugače.« Pri veri in ^uši. to je modrost, ki je nima primere rod solncem. Mestni občini mski se naj enostavno zabrani pobiranje 35 občinskih doklad in prepove se ji proračunski primanjkljaj po 148336 K pokriti iz dobičku, oziroma prihrankov mestnega vodovoda, pa je najdeno Kolumbovo :::ice in mestna občinska uprava bo taka, kakor si jo žele klerikalci. Zares modra je ta, tako modra, da se smejo klerikalnima modrijanoma ce-'o krave in biki na robeškem posestvu! O koroških Slovencih pisari zdaj »Slovenec • tako gorečnostjo, kakor bi se bal, da provzroči Jarčeva gorostasna neumnost na Koro-: upor zoper klerikalno politiko. Klerikalci bi s svojim nisarje- m radi pomirili tisto slovensko javnost na Koroškem, ki ve in čuti, kako škodo je storil prof. Jarc slovenski stvari s tem, da je v drž. zboru napravil neumen škandal, s kate-r i m je samo narodnim nasprotnikom dal orožje v roke. Koroški Slovenci : na ta dogodek čim prej pozabijo — to bi -Slovenec rad dosegel in to bo tudi i 1. Če so koroški Slo- venci pozabihi, da so jih klerikalci pri državnozborski volilni reformi prodali tako. kakor proda malopriden brat nedolžno sestro .rufijanki, potem bodo že tudi pozabili na škandal prof. Jarca. :>Slovencu- se res ni treba toliko truditi z besedanr in bi bilo veliko bolje, če bi začel z deianii dokazovati koroškim Sfo\ ncem svojo ljubezen, seveda z dru', čnimi dejanji, kakor je bila volilna r .orma in Jarčev škandal. Pa na to icnda v nič ne miš1!, saj je zač*. zdaj celo pisati, da na Koroškem tako hudo, kakor se na Kranjskem sodi. Ni tako hudo! Če uvažuiemo. da so v narodnem oziru koroški Slovenci popolnoma brezpravni, da imajo nemške šole, da slov. jezik v državnih in avtonomnih uradih nima nobene pravice, da imajo nad sabo skoro samo nemške uradnike, ter da jih država in dežela tudi v gospodarskem oziru zanemarjata, potem res ne vemo, kako se more pisati, da ni tako hudo. Pa »Slov. bo že vedel, kako in kaj. Le na eno ga opozorimo: če bodo klerikalci, ki so slovenskemu narodu odgovorni za vse, kar se godi na Koroškem, še dolgo časa delali tako narodno politiko, kakor zdaj, potem ne pade samo slovenstvo v nemško žrelo, ampak bo s slovenstvom vred pokopana tudi katoliška cerkev na Koroškem. -i- Uradni popravek. Št. 151 iz L 1914. Preds. Slavno uredništvo! Sklicevaje se na § 19. tiskovnega zakona naprosi podpisano predsedni-štvo. da sprejme slavno uredništvo z ozirom na notice priobčene v številkah 19., 22. in 30. »Slovenskega Naroda« pod naslovom »Za 153 K povišani davek oziroma »Ali smo še v Avstriji' nastopni popravek v prihodnjo številko Vašega cenjenega lista: 1. Ni res, da se je gostilničarju Ivanu Kondi v Kandiji zvišal davek od 283 K 20 v it leta 1912 na 391 K v letu 1913 torej za okroglo 153 K. Res pa je, da je znašal davčni predpis za leto 1912 z dokladami vred 290 K 60 v in za leto 1913 385 K 57 v in da znaša torej povišek samo 94 K 97 v. 2. Ni res, da se povišani davek nanaša samo na hišo oziroma na po- I sest; res pa je, da izvira povišek iz | višjega predpisa pri štirih davčnih vrstah po največ pa in sicer v znesku 74 K 54 v iz tega, ker se je stranki naknadno predpisala občna pridobni-na za več let nazaj od obrta, ki do , sedaj še ni bil obdačen. 3. Ni res, da se je nekega neznatnega vaškega mizarja iz obrta višje obdačilo, kakor nekje drugje njegovega tovariša, ki ima takorekoč tovarniško podjetje. Res pa je, da je iz poslednjega podjetja vcenjeni dohodek skoraj trikrat višji nego dohodek iz »neznate-ga vaškega mizarstva«. — Če je pa kljub temu »neznatni vaški mizar« obdačen z za 3 K 20 v višjo dohodnino, je vzrok temu dejstvo, da pre-jciiilje »neznatni vaški mizar« še iz drugih dohodninskih virov dohodke, med tem ko se deli dohodek iz »takorekoč tovarniškega podjetja« med dva družabnika. — Predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva. Ljubljana, dne 13. februarja 1914. C. kr dvorni svetnik in finančni ravnatelj Kliment. — G. vladni svetnik dr. Edo Šlajrner, daroval je dijaškemu podpornemu društvu »Domovina« znesek 100 K. — Srčna hvala, — Iz Kelmorajna. Dne 12. t. m. je na visoki šoli za narodno gospodarstvo in trgovino v Kolinu ob Renu diplomiral z dobrim uspehom g Mate Demšar iz Loma pri Škof ji Loki. — Skušnje za zidarskega mojstra sta napravila pred izprašpvalno komisijo pri vladi v Ljubljani gg. Leopold Oblak, zidarski mojster in betonski podjetnik v Jascmo pri Ilirski Bistrici in Franc Brezingar, zidarski polir iz Morskega pri Kanalu na Goriškem, oba absolventa obrtne šole v Ljubljani. — Tiskarski spor poravnan. Uradoma se razglaša, da so — po dolgih pogajanjih — končana vsa dela glede novega tipografskega tarifa. V tistih točkah, glede katerih ni bilo mogoče doseči sporazumljenju, se je odločitev prepustila razsodniku sek-cijskemu šefu dr. Mataji, kateremu so stali na strani ministerijalni svetnik Gasteiger, ministerijalni tajnik Lede-rer in predsednik nemške tarifne komisije komercijalni svetnik Bii\en-stein. Kakih 40 spornih vprašanj se ie poravnalo še med strankami, tako da je razsodišče samo o kakih 20 točkah razsodilo. Od danes 16. februarja se je zopet začelo z delom, seveda ne v vseh obratih, ker ponekod še niso končana pogajanja s pomožnim delavstvom. — Vojaški nabori. Deželno-brambno ministrstvo je izdalo sporazumno z vojnim ministrstvom z ozirom na potrebno odložitev letošnjih glavnih naborov sledečo odredbo: Stalne naborne * komisije bodo nradovale v Avstriji 5., 12.. 20. in 27. marca, na Ogrskem, v Bosni in Hercegovini pa 3., 14., 20. in 27. aprila. Če padejo v teh kronovinah redni nabori slučajno na te dneve v mesecih marcu in aprilu, takrat stalne naborne komisije ne poslujejo. Glede potovanja in poslovanja glavne naborne komisije za I. 1914. ni izdalo deželnobrambno ministrstvo še nobenih odredb. Velika vojaška in civilna smuška tekma, ki se je vršila včeraj v Bohinju, je nad vse izborno uspela in dostojno zaključila letošnjo zimsko športno sezono. Tekmovalna proga, vseskozi strm planinski teren, spada med najtežje avstrijske proge, zato ie tudi športnemu rezultatu cele prireditve že v začetku bila zasigurana velika vrednost. Proga za vojaške tekme 9 in pol kilometra ie vodila z vrha sečila Bače, sprva po gozdu, prešla nato v drzne strmine preko Rovt in končala v dolgem loku okolu sankališča na griču nasproti hotela >Triglav<-. Tudi civilna ruta (5 in pol kilometra) je bila polna težkoč; pričela je ob robu gozda nad Rovti. tra-vcrzirala je senožeti z mnogimi zaprekami, prešla nato v položen svet na Ravnen in od tod po cesti do Bohinjske Bistrice. Tem težavam so se pridružile še slabe snežne razmere — nomrznjen sneg —, vzlic temu so se dosegli krasni časi tako v vojaški kot v civilni tekmi, kar izpričuje visoko stopinjo smuškega Športa nam Kranjskem. Konkurenca je bila vseskozi ostra, med tekmovalci več zmagovalcev na izvenkranjskih tekmah, vse to je v naprej obetalo lep športni užitek. K oficirski tekmi se je prijavilo 14 častnikov; k patrulni tekmi moštva je bilo priglašenih 19 patrulj, in sicer od pešpolka 17 iz Celovca, pešpolka 19 iz Tolmina, pešpolka 27 iz Ljubljane, gorskega topni-čarsj&ega polka št. 3 iz Beljaka, domobranskega pešpolka 4 iz Celovca in domačega domobranskega polka št. 27 iz Gorice in Ljubljane. Za civilno smuško tekmo se je priglasilo 11 tekmovalcev, in sicer 3 tekmovalci z Reke (reški ski - kur z). 3 iz Mojstrane« 1 iz Trsta, 2 iz Jesenic, 2 i iz Ljubljane (ljubljanski športni klub). Tekmovalci so že zarana nastopili pot k startu in se je najprvo vršila civilna tekma iz Rovt- Prvi je prišel na cilj znani smuški športnik Rudolf B a d i u r a iz Ljubljane, ki je prevozil progo v 19 min. in 33 sek. Drugi je bil jurist Ernst Rabič iz Mojstrane (20 minut in 22 sek.), tretji Gregor K 1 a n č n i k iz Mojstrane, četni Karel Mencinger iz Jesenic, peti jurist Stanko t o m i n š e k iz Ljubljane. Točno ob 11. se je pričela ekma častnikov. — Zmagala je, kakor je bilo pričakovati, zmagovalna trojica domačega bram-bovskega pešpolka iz Ljubljane, ki je tudi minuio nedeljo odnesla prve cene na Semerniku. Prvi je bil poročnik Š e š e r k o v 40 minutah 45 sek., drugi poročnik \V e r r 1 e i n 41 min. 47 sek., tretji praporščak W e r 1 e i n 41 minut 57 sek., četrti poročnik Jui. R i n g e 1 42 minut 22 sek., peti poročnik P a u 1 i s c r. Velezanimiva pa je bila tekma vojaških patrulj. Tekmovalni predpisi so določali, da mora voziti cela patrulja, obstoječa iz treh mož skupno in se določi čas šele takrat, ko je tretji mož ene patrulje pasiral cilj. Ob pol 1. popoldne se je zapazila prva patrulja in kmalu potem so privozile v malih intervalih v jako lepem tempu vse patrulje, ki so bile popolnoma oborožene. Patrulje, ki so vozile po 9 kilometrov dolgi progi, so dosegle naravnost sijajne čase. Prvo ceno je dobila patrulja c. kr. gorskega topničarskega polka št. 3 iz Beljaka, ki je v lepi obliki in tempu vozila skozi cilj v 37 minutah iti 44 sekundah. Drugo ceno si ie priborila patrulja domobranskega pešpolka št. 27 iz Ljubljane v 43 minutah in 38 sek., tretjo ceno patruiia istega pešpolka drugega bataljona iz Gorice, četrto ceno patrulja istega pešpolka in bataljon i v 46 minutah, peta je bila patrulja pešpolka kralj Belgijcev Št. 27 iz Ljubljane, šesta patruiia pešpolka kralj Belgijcev št. 27 iz Ljubljane v 51 minutah. Vodstvo tekme je bilo v rokah odličnega strokovnjaka znanega športnika g. stotnika Blaschke iz Gorice. Vojaško vodstvo je imel zastopnik kor-nega poveljstva nadporočnik pl. Hen-nevogel. Ob pol 4. popoldne so se zbrali vsi udeleženci in tekmovalci v dvorani hotela »Triglav«, kjer se je vršila razdelitev daril. V imenu pri-rediteljice »Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem« je pozdravil navzoče č!an ravnateljstva gosp. dr. Papež, ki je v kratkih besedah omenil razvoj zimskega športa v Bohinju, ki vsako leto močno narašča in čestitajoč zmagovalcem,poudarial privlač nost Bohinja za južne dežele. Pozdravni je vse navzoče, pred vsem podpolkovnika pl. Vojnoviča, zastopnika komega poveljstva, vse navzoče častnike in pridno moštvo. Posebno se je zahvalil vodstvu tekme gospodu stotniku Blaschke in vsem funkcionarjem, ki so opravljali težavno službo, kot startariem inžener-ju Skabernetu in dr. Franu Zupancu, kontrolorjem gg. dr. Miihleisenu, dr. Hubertu Souvanu, zapisnikarjema dr. VonČini in dr. Mundi in stoperju Alfonzu Mencingerju. Nato je razdelil zastopnik »Deželne zveze« darila med tekmovalce civilnega vodstva ter oddal besedo podpolkovniku pl. Vojnoviču, ki je v vznesenih besedah nagovoril častnike in moštvo ter razdelil častna darila in nagrade. Zagone na Pivki. V zadnjem času je ni številke „Domoljuba", v kateri ne bi bilo dopisa iz naše vasi. V teh dopisih blati in zaničuje znani dopisnik župnik Iv. Baloh našo občino, županstvo in posamezne osebe. Ravnotako je tudi njegovo osebno vedenje. Vedno in povsod nas obrekuje! Tako daleč je že v svoji slepi strasti prišel, da posameznike, ki ga pozdravljajo, na-hruli, češ, da ga ni treba pozdravljati. Prav odločno mu je odgovoril na tako nahruljenje Kastelc rekoč: „Odkrijem se sv. zakramentom, a ne Vaši osebi." Medsebojne razmere med sosedi so postale skoraj neznosne. Balohova agitacija obstoji namreč edino le v šun-tanju in hujskanju soseda proti sosedu. Kaj takega še pri nas ni bilo. Je li to delo duhovnika ? Vse smo mirno trpeli in zato so mu tako zrasli rogovi. Mesto, da bi molčal in bil zadovoljen, ker nismo čisto nič delali za volitve, nadalje, da smo spregledali vse prestopke in neumnosti, ki jih je delal ob volitvenem času, pa zdaj vse napada. Kar vedno je v „Domoljubu" žlahta, množica, županstvo, liberalni veljaki, Končuta, Škalk, Tine ild. itd. Sam se je nekoč slovesno izrazil, da hočejo županstvo prevzeti! Seveda to g. Balonu diši. Pomisliti je pač treba, da imamo — po zaslugi naprednih odbornikov posebno pa župana, — le 28 % občinske naklade. Na račun zvišanja naklad pa hočejo zidati — potem ko dobijo občinski odbor v roke: .»Društveni dom", velik farovž in Bog ve kaj še. No mislimo, da se bodo Zagorci pač premislili, prej ko bodo dali občino njemu v roke. Nekoč je poudarjal, da se mu silijo še ostali liberalci, a da koritarjev on noče. Ne vemo koga s tem misli, ker koritarji so že vsi na njegovi strani. Prvi ko-ritar je Agatnek, ki se je dal prodati za vbogo podporo 250 K; tu se je dež. odbor pač skazal. Dal je podporo najboljemu kmetu v Zagorju, ki kupuje posestva in gozde. Drugi koritar je Hodan iz Parja, ki se je preobrnil, da bode podporo dobil, ko bo hlev zidal. Tretji koritar je Krznar — bodoči obč. tajnik —, temu Baloh s svojimi zvestimi pristaši polni gostilno „Kozaro44. Prihodnji občinski predstojnik naj bi bil Agatnek, a njega tajnik Krznar! To bo krasno županstvo, posebno tajnik Krznar bo držal premoženje občine skupaj, ker svojega ni mogel. Gosp. Balohu priporočamo v nadalje se mirnejše obnašati in upamo, da bode ta prvi opomin izdal, da ne bode imel neprijetnih poti v II. Bistrico. V mestni klavnici v Ljubljani so zaklali od 1. februarja do 8. februtrja 60 volar, 2 bika, 14 krav, 209 prašičev, 98 telet, 19 koserunov in 64 koz-iičev. Vpeljali so 499 kg mesa in 3 zaklane prašiče, 40 zaklanih telet, 2 koštruna in 6 kozličev. Šeleriburgova ulica je že napol suha. samo po sredi je še polno blata. Čemu se blato ne postrga in s tem ne odstrani možnost, da se iz tega blata razvije najostudnejši prah? Dva delavca na cesto, pa bo v pol ure postrgano blato. Iz dežja pod kap. Minuli teden je tržaška policija poslala 441etno Ceciliio Moder iz grosupeljske občine domov po odgontt. Ženska pa ni hotela ostati v domovini občini, marveč se je takoj napotila peš proti Trstu, kjer ima prepovedan povratek. Ker je v Zgornjih Ležečah že pešala, se je vsedla v osebni vlak ter se brez veznega listka peljala tja. V vozu jo je pa železniški revizor zasačil ter jo v Trstu izročil policiji, ki jo je prav rada sprejela v varstvo ter jo poslala zopet po odgonu na Grosuplje. Nezgoda. Ko so minuli teden vlivali v Zabkarjevi tovarni oblikovne posode, je livar Janes Grigorc pogledoval pri luknjici v livo, pri čemur mu ie to švignilo v oko er mu ga tako poškogovalo, da bode za nekaj časa za delo nezmožen. Skok skozi okno. V soboto popoldne je skočila na Radeckega cesti št. 2 iz prvega nadstropja 151etna Viktorija Rozman, katera se je pri padcu precej pretresla. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Kal je dekle s tem nameravalo, ni znano. Pes popade! je na Tržašlfl cesti železničarskega kurjača Franceta Kuclerja iz Gline ter ga na levi nogi telesno poškodoval. Lastnik psa je znan. Kurji tatovi v Rožni dolini. Zadnje dni je bilo v Rožni dolini raznim strankam vlomijeno v kurnjake ter pokradenih nad 50 kokoši raznih pasem. O tatovih nimajo nobene sledi. Društvenu noznonlls. Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« v Ljubljani se je vršil v soboto zvečer v Narodnem domu. Natančneje poročilo o ti prireditvi priobčimo zaradi pomanjkanja prostora jutri. Sokol H. je priredil v soboto 14. t. m. svojo edino predpustno zabavo v prostorih br. Kavčiča na Pri-vozu. Že v zgodnjih večernih urah zbralo se je nebroj bratov ter sestra domačega, kakor tudi sorodnih društev iz Ljubljane. Ad hoc sestavljena godba na lok zasvirala je sokolsko koračnico, na kar je komad za komadom siedil, plesaželjni pa so se zavrteli v živahnem plesu. Tudi komični nastopi ter pevski soli so izborno uspeli. Požrtvovalne sestre članice so skrbele za razpečavanje cvetk, razglednic ter kotiljonov. Prireditev je bila popolnoma domača, jako živahna ter je trajala pozno v noč. Obiskali so prireditev razen bratov Sokolov tudi razni občinski svetniki, kakor poleg gospodarja g. Kavčiča, gg. Smole in Likozar. Prireditev je tako v moralnem kakor v gmotnem oziru izborno uspela in želimo Sokolu II., čegar sokolsko delo je znano vsakomur, tudi še več sličnih uspehov na družabnem polju. — Liubljanskl športni klub ima svoj redni letni občni zbor jutri dne 17. t. m. ob lh% uri zvečer v restavraciji »Pri roži" z običajnjm dnevnim redom. ^Merkurjev večer". Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi v četrtek 19. L m. v gostilni člana g. Mraka, Rimska cesta »Merkurjev večer«. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k mnogoštevilni udeležbi. Redufa mask. V soboto, 14. februarja vršila se je v veliki dvorani hotela »Union« velika elitna maska-rada ljubljanske krajevne skupine. »Avs/Jjskega mornaričnega društva«^ Velika dvoraja, Uniona ter obsežna galija in postranski prostori bili so Ž6f ob 10. uri polni obiskovalcev plesa tr v priporočenem pismu pa 35 sko znamko) na: Kmetsko pi-i^rno narodno - napredne stranke v Ljubljani. VVolfova ulica 10. Ob sebi mevno je, da je pisarna na razpola-tudi naprednim kmetskim županom. I *š?!ji list obsega 6 stran*. .Kreditna banka v Ljnbljani Uradni kurzi dun. borze 16. februarja 1914. Izdaj: ?Ii in odgovorni urednik: Vladi 'r Ravnihar. drž. poslanec, lina in tisk »Narodne tiskarne-. 4*',o majeva renta 4 2?25 228- 407 - i 536-25 10640 719 10 84950' 327 75 i 282 — i 11-39| 117-45 95-30 253-50 84-05 88 35 84M 8375 89 — 80-25 450 -690-307-50 292-— 252-50 23775 480 — 493 — 65— 5v50 35 75 31-25 231- 408 537 25 K7-40 72010 850 =0 328-75 283- — 11-43 117-65 95-45 95 15 2,54-50 fleteorolosično poročilo. Vlilti ta4 rt*.-,e« 3#t*2 Vrdoif oraeni tlak 7if m Cis S- ••rovanja Stanje jy baro- • m metra e g ? mm £ E Vetrovi Nebo si. ivzh. brezvetr. jasno megla Srednja temperatura sobote —1*9*, norm. —0-3% nedelje 2-5°, norm. —tr2'. Padavina v 24 urah 00 mm in 0-0 mm. V globoki žalosti naznanjamo vsem ostalim sorodnikom, prijatel- in znancem tužno vest o smrti gospe Jožefe Banko ki je včeraj ob polu 3. uri, previđena s sv. zakramenti, v starosti 85. let mirno in vdano v Gospodu zaspala. Pogreb bode v torek, dne 17 t m. ob polu 4 uri iz hiše 2alost;, Kolodvorska ulica St 18., na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 16. februarja 1911. 646 Žalujoči ostali. I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk v Ljubljani J?ado Jerman c. kr> CLVskuliani jarica Jerman * J^ev^eljeva Ljubljana, +y%* poročena. »J(C*»- dne 15. februarja ?$t4. 650 Jfakronog. i eno vedno dobrodošlo clstfllO 3e DRALLEJA parfum LUZIJA V SVETILNIKU. Cvetlične kapljice brez alkohola. Zadostuje en atom! Vonj prirodnih cvetlic. Smarnica, vrtnic«, španski bezeg, he-trop, reseda K 4-—, vijolic K 5*—. Po vseh lekarnah, drogerijah, parfu-^erijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah. JURI DR AL LE, BODENBACH n. L. — Stevtevsj maskerada, pustno nedeljo 22« februarja v veliki dvorani hotela »Union«. BnV v b,a-gohotno uvaževanje ! ~^fc£ Da se izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala ter je pristop splošen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje ime. Vstopnina za Člane in maske 1 krono, za ne masko van e 2 kroni. MMC w ---h^^h w-w nemaskovane 2 kroni. 446 Predprodaja vstopnic v trafiki ge. češarkove in v trgovini g. L. Černeta v Wolfovi ul. 3. Podrobnosti o maskaradi glej društvene vesti. *m ..i .i. i ■ i fioo domače v sodčkih po 40 in 100 kg razpošilja vedno in v vsaki množini ter najceneje tvrdka 587 J. JCnšUn, Kranj, gorenjsko. LJUBLJANSKI MESEČNIK Z« KN.il/FVNOST IN PROSVEJO Letnik XXXIII. (1914). tsbaja po 3 pol« obeeiea v voHet osnoerk? po adaa pot na bbm>c v svaaklh ter atoj! t— loto 9 K so h, pol lota 4 K 60 h, četrt lota s K 90 k. Za vh jaavatriiak- delale xi K ao b na leto Po«amaanl ■▼ozki ae dobivala po So h. ..Narodna Tiskarna*' v Liubliar . favoritne potrebščine in kroji se dobijo pri tvrdki M. RANTH, Ljubljana, Marijin trg šta 3. Trgovina s potrebščinami za krojače, belim blagom in pleteninami. Favoritne potrebščine se vpošiljajo le proti predvpoŠil atvi denarnega zneska s poštnino vred. 641 Novo izšfo: favorit - album 90 vinarjev. Mini perila (za mladine) 85 vinarjev in za vsak? rrvezek 10 vinarjev poštnine. g s? fig s ® @ @ © i JlaroBna i knjigarna v ljnbljani Prešernova nlica stev. 7. i I I I \ I h \ \ i \ f i ( { 5 i I i, I I ( i i i i 31 priporoča kance!"ski, koRcenbi, dokumentni, ministrski, pisemski, ovita! in barvam papir Kasete j pisemskim sapiriem. Zrgovske knjige v vseh velikostih, rrtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali pousnje. OJJraalne tajlzke po c^čnih Zalaoga solsili mzkov in risank. Zavitke za vriit v tmh veukostih. -Velika izker- \ \ \ \ I I tviacnlkov, psrss, psvesaUk v, radirk, kiBMsikev, takile ffobto, čnsJU ItdL m% ai JarVC za iole in umetnike. 9 «k MM ** - Razglednice- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših. jTOiai n slike i« lopisaice, vezane v plii in v usnje. -poezflske tarife. — feleUcc n otrok«. tam okvirčki za razftetmicc. risalna ravnila; tak, cojrKe!^ jiotesi m iniPUD. dobe pravne osebe in tvrdke takof in diskretno« Priložiti je 10 vin. znamko. Do-sedaj se je izplavalo osebam vseh stanov že nad 800.000 K. Prošnje pismeno pod: 559 Reefna in filtra penti 1 a to. Kranj, postno ležete Dobro iioea v bližini Ljubi ane, se pod ugodnimi pogoji tabo) odda. 647 Ponudbe naj se pošljejo na upravn. »Slov. Naroda« pod Sreča 1914". rafiner 40 let star, oženjen brez otrok, Uče primerne službe. 642 Ponudbe pod flA. T." oljarna Zidanmost. Kontoristinjo obeh dez. jezikov zmožno, sprejme Ig. Rabenstein v Ljutomeru. Prednost imajo igralke klavirja. Žele se nemške ponudbe. 627 Proda se stavblšče na lepem prostoru t Spodnji Šiški nad cerkvijo. Lep razgled. Meri 800 sežnjev (k laf ter) po 6 K. Je za dve hišici. Poisve se: Čeh, glavna pošta Ljublana. * 644 s 3 sobami in pritiklinami se Odda mirni stranki brez otrok z majevim terminom na BletweiSOVi COSti ŠtOT. 16. 649 Poizve se na 2ieiweisovi cesti it 181. Lepo smrekovo ca. 30.000 kosov, 2—4 m dolgo, ima poceni naprodaj »prava v pošta Ribnica na štajerskem. Hoda zima jel Kje se dobe suha bukova in mehka r Dobijo SO skozi celo leto vsak dan ▼ najVOijl ZalOfl veletrgovine z vsakovrstnim lesom , KOBI Ljubljana, Karolinška zemlja 22 ■nT* Prt Dolenjskem mosta. Telefon št. 325. 548 Za skorajšnji nastop iieemo popolnoma zanesljivega mlajšega pisarniškega uradnika z dobro izobrazbo, popolnim znanjem slovenščine in nemščine v govora in pisavi ter strojepisja. Prosilci naj svoje pismene ponudbe naslove na M« flaoVs fllmOi tvornica špirita, droža, slada, čistilnica špirita v Ce lOVOm. 631 zlatorumen, trčan, zajamčeno čist, v dežicah s 4 72 kg vsebine, razpošilja po K 8-50 Čebelarstvo Ilirska Bistrica. Proda se okrog tisoč različnih rikllniritekleiii ter popolno nova 8 m dol^a steklena st^na Vprašanje pod 9lSteklenloa 596" na upravništvo »Slov. Naroda«. Sprejme se gospodična na stanovanje in brano. Več se poizve »Slov. Naroda«. v upravništvu 635 3ebelenil{ iz najboljših leg Štajerskega, čist, prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 vin. po povzetju razpošilja Juri jož. Stelzer, Vetzelsdorf pri gradcu ! 500 kron I Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ris Vaših kurjih očes, bradavic. Botiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. 3 lončki 2 oO K £emeny, Easchau (Sassa) I., Posti. 12 736 Ogrsko. 628 Prevzamem v najem dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom. Oziralo se bode le na boljše in večje trgovine. Ponudbe naj se pošljejo pod lfDobra eksistenca11 na upravn. »Slov. Naroda«. Denarni zavod v Ljnbljani sprejme boljšo moč v trajno službo. Oferte pod Boljša moč" na upravništvo »Slov. Naroda« 632 ki je tudi dober ključavničar pri strojih, se sprejme v trajno delo takoj ali po dogovoru. Oženjeni ima zraven delavnice stanovanje. Ponudbe na Pr. Knaflli, Šmartno pri Litiji. 638 Kavarna brez konkurence, z gostilniško koncesijo, se Odda v večjem industrijskem trgu, kjer so c. kr. uradi, z lepim, velikim lokalom, kegljiščem, vrtom itd. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda pod „Kavama 597". Službo išče Ispraian strojnik in vodja v večjem podjetju, izvežban mož, zmožen svoje stroke, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Ponudbe pod „vodja" na uprava. »Slov. Naroda«. 643 Zentina ponudba. Jrgovec, 40 iti star, s prmmo-%znj*m in gotovino 32,000 Jf. jreff u svrho šenitve spoznanja 3 gospodično is dobro drujino 3 onaltfm premoženjem aH kako trgovino v prometnem krofu. Samo resne ponudbe s sti%o pod stfro „Spomlad 100* 7rst9 post* re* Stanie, Via Stadion. 614 71 02 »SLOVENSKI NAROD" dne 16. februarja 1914. 37. Štev. nizke cm! ■aM*-MmfeW a_ —_H—«a_ ■pni ■ wmpi bini, pirile i. dr. pri Zahtevajte vzorce! flilijni rio 4 DRUŽBA „P. WERNIG" BOROVLJE, KOROŠKO. LOVSKE PUŠKE* STRELJIVO. POPRAVILA. REVOLVERJI. ITD. ITD. ii CENIK 1914. h SANATORIUM • EMONA za notranje - in-KIRURGICNE bolezni • POROONfSr j1ca LtJUBLtJANA komenskega ulica h aepwm*m primarij-Dr- FR. DERGANC vojaščine prost, se sprejme pri tvrdki «lf5 vS^tAatmljKa X^j«jl3l| ^ 645 Previdni kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seriji pusti stoje kolo po strokom jaku preiskati. — Ne zamudite toraj rposlati scoje koto c pregled podpisani terdki, ki ho delo oh na i ni i ji ceni* strogo solidno m v najkrajšem čtsa strokomjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brezplačno hram do spomladi v naših nalašč za fo primernih prostorih. KABL CAMEMN1K Ko. Spec. trgovina s kolesu motorju avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. LJUBLJANA. Svete prav dobre 4022 i te ID krvave kito vsak torek in petek. Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekaeno meso in kranjske klobase priporoča Jaa Chalvpnlk, prekajalec, llarl trg štev. 19, Ljubljana. jl=jl 1 Slovansko knjigarna odprla Florijaaska ulica št. 6. Krasna umetniška reprodukcija v več barvah mjLjSKSlTE <*I«OiI %IMi;vl, BUM C PRIMOŽA TRUBARJA — USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI m Visoka 66 cm In široka 59 cm Je najlepši okras vsake slovenske hise. Ta reprodukcija fe sploh najlepša in aaj-dovraenelsa kar lih imamo lloveacl. Cena s pošto kron 3-20 im solidne! največja domača In eksportna tvrdka! Zalagale!; t. ki. armade, vojne mar-.arics. domobrancev itd in papirnico v Trstu 1 je na prodaj pod ugodnimi pogoji. "Pi Ponudbe na „Adrta", anončno-reklamna špedicija v Trstu. C. fer. avstrifske državne železnice. Izvleček iz voznega red - Veljaven od 1. maja 1913. ■--— Glavni zastopnik največjih tov.irn ur v Švici Pripoznano nafboijše Švicarske ne. Schatfliaasen sre. Mm n iti Maf bogatejša zaloga brllantrih in drugih prstanov, uhane v. verižic, zapestnic itd. Ifa mlin o orodje. — krasni nastavki iz srebra itd. itd. i it Najnovejši cenik brezplačno. :: Posta'a: Lfnblfana tužni kolodvor. Odhod. 6*54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Celovec. St Vid ob Glini, Dona j. 7-32 zjutrai. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št JanŽ, Rudolfovo, Stražo - Tonlice. 9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Krati), Jesenice, iz zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost. Solnofirrad, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni v%z Reka-Opatija-Solnograd.] 11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfe^tp. Solnograd, Celovec, Dunai. 1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Krani, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak. vozi samo ob nedeljah in praznikih). 1*30 poooldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo. Stra7o - Tonlice. 3*40 pocoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec, 6-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice. Trbi*. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo. Vlissingen. (London), Celovec, Line Dunaj 7*46 zvečer. Osebni vlak. na Grosuplje, Kočevje Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10- Ol no noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd. Monakovo, Linct Prago, Draždane. Berlin Prihod. 7"25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona VHssingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 0*59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfove^ra St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljeea, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega. Solnograda lnomosta. Beljaka. 11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja 3-00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosuuliega. 4*33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča. Kranja 5*5l_ zvečer. Brzovlak iz Jesenic i zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan. Prage Dunaja, Linca, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, lnomosta. Fran* zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Onatija-Reka). 8*tg zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža. Jesenic, Dunaja, Linca. Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9*15 P1-* noči. Osebni vlak iz Straže-1 o-plic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. H"2L P*» noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce.Trbiža,Jesenic,Celovca, Beljaka, Kranja Postaja: Li ubijana drž. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12, 7*15, (11 "JO ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6*42, 11-00, 2*41, 6*15, (10*30 ob nedeljah in praznikih). Ckr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu Stavbeno podjetie: Prevzamem javne in zasebne stavbe, ielezobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem [/o najnižjih cenah. Izdelujem načrte w dajem strokovna navod da. Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: Velika zaloga hrastovifi in bukocih deščic, katere doba vim zali toez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara že obstoječa tla. Izdelujem vsa stavbeno-mizar-stvo tičoča se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah. Tesarstvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: strešne stole, strope, verande, barake odre i. t. d. — Popravila izvršujem točno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlodi tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijske?,; tiru iz državnega kolodvora. Ustanovljeno L 1000. V. Sca9nQttl, JLjubtiana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. 435 Telefon Štev. 299. Jadranska banka filijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Zlvakaa zveza z Ameriko, s Delniška glavnina K 8,000.000. Nakazila t Ameriko ln akreditivi. BOO —> s*. ^_____/vw_/vs --J**-^^ papir}« I Oprtjasaa (reate, zastavna plsau, dabdee, sreCk. J tar ~ Ur. i. trttfl raca«. - j - »»t«™«, tt^m. Ml-rjer pro« itd.) — Valute in devize. — Proatsss f Obrestovaoje od dne vložitve do dne dviga. == k vsem žreiaalea*. ===== | -»satni davek plata aaaka is svvJOfa. IsavaL — Revizija žrebanja 00 412 5