Simpozij: Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori V čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici je bil 17. maja 2011 simpozij z naslovom »Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori«, v okviru katerega je bil predstavljen tudi zbornik »Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska«. Avtorji zbornika - zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar, g. Janez Gregori, g. Franc Šivic, g. Anton Koželj in g. Pavel Groznik - so predstavili svoje prispevke ter jih na koncu strnili v nekaj sklepnih točk simpozija. Sklepi simpozija: Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori Čebelarji družine Rothschütz - Roschütz V 19. stoletju in na prelomu tega stoletja v 20. stoletje je imela na čebelarskem področju na Kranjskem vodilno vlogo družina Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori. Zaslugi članov te družine sta predvsem strokovna in vsestranska popularizacija kranjske čebele ter posredovanje genskega materiala, na podlagi katerega je bila naša čebela prepoznana kot samostojna podvrsta Apis mellifera carnica. Njena tipska lokaliteta je Kranjska, torej zdajšnja Slovenija. Predstavljeni so vsi člani družine, ki so po zdajšnjem vedenju imeli kakšen koli stik s čebelarstvom. Začetnik čebelarske dejavnosti je bil dr. Filip (Philipp) Roschütz (Rothschütz), njegovo delo pa je nadaljeval njegov sin Emil, najpomembnejši član družine. Predstavljena je pestra dejavnost posameznih članov družine, katere temelj je bilo družinsko podjetje Kranjski trgovski čebelnjak. To so bili začetki trgovine s kranjskimi čebelami v večjem obsegu na Kranjskem. Kranjski trgovski čebelnjak družine Rothschütz Velikemu razvoju čebelarstva na Kranjskem v 18. stoletju je zaradi uveljavitve sladkorja, ki je veliko cenejši od medu, sledilo nazadovanje, saj je to vplivalo na donosnost čebelarjenja. Čebelarstvo se je znova razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začela trgovina s kranjskimi čebelami, pospeševali pa so jo tudi čebelarski sejmi. Emil Rothschütz, izjemen čebelarski strokovnjak in pisec, je leta 1868 v Podsmreki pri Višnji Gori ustanovil podjetje Kranjski trgovski čebelnjak in začel prvi na Kranjskem na veliko trgovati s kranjsko čebelo in čebelarskimi potrebščinami. Njegovemu zgledu so sledili številni drugi čebelarji in trgovci. Opisane so okoliščine nastanka podjetja, njegovo delovanje in propad. Podrobneje je opisan tudi eden izmed prodajnih katalogov. Ustanovitev Kranjskega društva za umno čebelarstvo leta 1873 V drugi polovici 19. stoletja je v glavah nekaterih vodilnih čebelarjev na Slovenskem dozorela ideja o ustanovitvi čebelarske organizacije, katere poglavitni namen je bil izobraževati in usposabljati svoje člane. To je bil čas velikega napredka na vseh področjih človekove dejavnosti in seveda tudi v čebelarstvu. Kranjska čebela, ki je po zaslugi članov družine Rothschütz zaradi svojih odličnih lastnosti najprej zaslovela zlasti v Srednji Evropi, pozneje pa tudi drugod po svetu, je omogočila pravi razcvet trgovine s čebeljimi družinami in maticami. Pomembno sredstvo za obveščanje članstva leta 1873 ustanovljene čebelarske organizacije, poimenovane Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, sta bili glasili Slovenska čebela in njena nemška vzporednica Die Krainer Biene, ki sta začeli izhajati istega leta. Kranjska čebela med leti 1857 in 1879 in čebelarji družine Rothschütz Scopoli (1770) je v svojem delu »Dissertatio de Apibus« (Razprava o čebelah) našo čebelo poimenoval »Apes carniolicae« (kranjske čebele). Raziskava dogajanj s kranjsko čebelo od nemškega poimenovanja »Die krainische Biene« (leta 1857) do priznanja (leta 1879), je potrdila, da je članek »Aus Unterkrain«, ki ga je napisal dr. Roschütz iz Nove vasi pri Radečah in je bil objavljen v glasilu Bienen-Zeitung leta 1857, začetek številnih objav (skupaj 165) s podatki o njenih preizkusih v različnih evropskih državah. Številni so bili tudi mnenja, da so kranjske čebele pravzaprav italijanske. Po morfoloških lastnostih bi jim morda v nekaterih primerih lahko celo delno pritrdili, ker sta se populaciji kranjske in italijanske čebele mešali tudi tedaj. Vendar so imele kranjske čebele še številne druge lastnosti, kot so mirnost, pridnost, krotkost, zgodnja in pogosta roji-vost ter donosnost, to pa so kmalu spoznali in potrdili številni tuji čebelarji. Za širitev kranjske čebele je posebno zaslužen Emil Rothschütz (sin dr. Roschütza), ki je na gradu Podsmreka pri Višnji Gori leta 1868 ustanovil Krainer Handelsbienestand (Kranjski trgovski čebelnjak). Znanstveno ime Apis mellifica carnica je zapisano leta 1875 v prvi knjigi dr. A. Pollmanna, ki jo je še obširneje predstavil v svoji drugi knjigi leta 1879. Takrat je bila kranjska čebela dokončno priznana, njeno veljavno znanstveno ime pa je Apis mellifera carnica, Pollmann 1879. Časovni razpored izdaje zdravil za poletno zatiranje varoj 2011 OPOZORILO: Ob morebitni zamudi pri dostavi zdravil za zatiranje varoj pri čebelah si pridržujemo pravico do spremembe časovnega razpreda njihove izdaje! NVI enota Celje, Trnoveljska c. 1, Celje Naročila čebelarjev in rezervacija zdravil letos ne bodo mogoči, imetnik čebel bo zdravilo lahko prevzel izključno po časovnem razporedu v občini stalnega bivališča ali na sedežu enote. Čebelarji, ki čebelarijo z več kot 30 čebeljimi družinami, naj zdravilo prevzamejo na sedežu NVI enote Celje, Trnoveljska c. 1, Celje. Zdravila za zatiranje varoj bodo lahko prevzeli samo registrirani čebelarji, vsi čebelarji, ki še niso registrirani, pa naj se registrirajo pred izdajo zdravil (obrazec za vpis je na spletni strani MKGP SIR). Izjemoma bomo v register vpisali tudi čebelnjake, in sicer na sedežu enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1. Ob izdaji zdravila mora čebelar veterinarju NVI predložiti potrjen Dnevnik veterinarskih posegov (DVP). Vanj naj zapiše stanje v čebelnjaku, tj. število gospodarskih in število rezervnih čebeljih družin na posameznih stojiščih, vrsto panjev ter število etaž oz. naklad z zalego. Vse čebelarje pozivamo, da spremljajo obvestila in upoštevajo navodila pristojne/-ga veterinarke/-ja (objavljena so na spletni strani: www.vf.uni-lj.si oz. prek ČD). Informacije po telefonu: 041/900 005 (Alenka Juric, dr. vet. med.), ob delavnikih od 13. 7. do 1. 8. 2011 od 7.00-7.30 ure ali po e-pošti: alenka.juric@vf.uni-lj.si Datum Ura Čebelarji s stalnim bivališčem v občini Kraj izdaje 13. jul. 12.00-16.00 Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli Podčetrtek, občina 14. jul. 8.00-11.00 Gornji Grad Bočna, OŠ F. Kocbeka, podružnična šola 14. jul. 12.00-15.00 Nazarje Nazarje, pri Vrbovcu 15. jul. 8.00-14.00 Luče, Solčava, Ljubno ob Savinji Luče, Kmetijska zadruga 16. jul. 8.00-14.00 Šoštanj KS Ravne pri Šoštanju, Dom krajanov REKS 18. jul. 8.00-15.00 Mozirje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki Mozirje, restavracija Gaj 19. jul. 8.00-13.00 Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah, Čebelarski dom 20. jul. 8.00-15.00 Prebold, Polzela, Žalec Prebold, Anin dom 21. jul. 8.00-14.00 Vransko, Tabor, Braslovče, Žalec Vransko, Kulturni dom 22. jul. 8.00-16.00 Šentjur, Dobje Šentjur, Gorica pri Slivnici 23. jul. 7.30-14.00 Vojnik, Štore, Dobrna, druge občine Sedež enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1, Celje 23. jul. 8.00-13.00 Rogaška Slatina, Rogatec Rogaška Slatina, Kulturni dom 25. jul. 8.00-15.00 Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi, Čebelarski dom 26. jul. 8.00-14.00 Hrastnik, Trbovlje, Radeče Hrastnik, Čebelarski dom 27. jul. 8.00-14.00 Slovenske Konjice, Loče, Zreče, Vitanje Slovenske Konjice, Krajevna skupnost 28. jul. 8.00-13.00 Velenje Velenje, Kmetijska zadruga Turn 29. jul. 8.00-14.00 Laško Laško, Strmca 81 a, pri Francu Šolarju 30. jul. 7.30-15.00 Celje, preostale občine Sedež enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1, Celje 1. avg. 7.30-14.00 neregistrirani imetniki čebel, zamudniki Sedež enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1, Celje NVI enota Nova Gorica, Pri Hrastu 18, Nova Gorica Datum Ura ČD Kraj izdaje 12. jul. 13.00-16.00 Idrija Sedež ČD Idrija 13. jul. 10.00-13.00 Postojna Ljudska univerza Postojna 13. jul. 14.00-17.00 Pivka Gostilna Pri Marti 14. jul. 8.00-12.00 in 13.0016.00 Tolmin Sedež ČD Tolmin na Čiginju 15. jul. 8.00-12.00 in 13.0015.00 Nova Gorica Sedež enote NVI Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica 18. jul. 9.00-12.00 Cerkno Prostori Društva upokojencev Cerkno 18. jul. 14.00-16.00 Bovec Osnovna šola Bovec 19. jul. 8.00-12.00 in 13.0016.00 Ajdovščina Krajevna skupnost Ajdovščina 20. jul. 8.00-12.00 in 13.0015.00 Kanal-Brda Sedež enote NVI Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica 20. jul. 8.00-12.00 in 13.0015.00 Šempeter in Bazara Sedež enote NVI Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica PRiLOGA - SLOVENSKi ČEBEHR 7-8/2011 LETNiK CXIII