Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka i Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73.
Leto XXI. Št. 35.
Kranj, 28. avgusta 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Dia, četrtletno 10 Din.
mečki tabor v Kranju
Zavedni gorenjski kmetje, združeni v svoji stanovski organizaciji kmečki zvezi, so v Kranju doživeli krasen kmečki praznik. Okrajna kmečka zveza v Kruti ju. ki velja za nekakšno matico kmečkega gibanja na Slovenskem, je \ nedeljo s svojo impozantno prireditvijo izpričala, kako močno je zasidrana v našem gorenjskem kmetskem ljudstvu, ki se jo je oklenilo z vsem srcem, saj pa je naša Kmečka zveza edina organizacija, ki se iskreno bori za kmet-ske stanovske interese.
Tako lepe in pestre prireditve kakor je bil današnji kmečki tabor, gorenjska prestolica že zlepa ni imela prilike videti; za pomembni dan se je sleherna vas v kranjskem okraju že dolgo pripravljala, da bi veliki kmečki dan čim lepše uspel.
Pester kmetski sprevod je bil za oko najlepši del današnje prireditve. Zbirališče zanj je bilo na prostoru ob Jezerski in Tržiški cesti. Reditelji so imeli dosti posla, da so množico voz in ljudi uredili v sprevod. Okrog pol 9 ure je sprevod krenil z zbirališča proti Glavnemu trgu. Na čelu je šla kmečka fanfara, konjenik z veliko državno zastavo in trije konjeniki z zelenimi kmečkimi zastavami. Za čelom sprevoda so konjeniki nosili pomemben napis: Gospod, daj nam vsakdanji kruh! Za tem je bil voz, na katerem je bil s kulisami predstavljen stari tabor iz turških časov: cerkvica na gričku in zid okrog nje. Nato je jezdilo nad 100 zastavnih gorenjskih fantov in mož, večinoma v narodnih nošah, na krepkih konjih, za kranjsko godbo pa se je uvrstilo nad 200 oseb močna in krasna skupina narodnih noš iz skoraj vseh krajev Gorenjske. Pozornost so vzbujali moderni kmetijski stroji Kmečke zveze iz Šenčurja, ki so dokazali, da naš gorenjski kmet koraka naprej z duhom časa in po svojih najboljših močeh uvažuje vse tehnične pridobitve na polju kmetijstva. Nato so se uvrstili številni vozovi, okrašeni s cvetjem in zelenjem, na katerih je bilo videti najrazličnejša opravila našega kmeta: voz s plugom in sejalci iz Bitenj, voz s snopom žita in ženjicami iz Gerkelj, voz z mla-tiči iz Smlednika, voz s pajkeljni iz Mavčič, razni travniški stroji iz Smlednika, voz s kopico sena iz Naklega, majerji in majerice iz Kovor-ja, živinorejska skupina iz Kranja in Hrastij/ mlekarskas kupina s stroji iz Naklega, voz s sadno stiskalnico in sadnim mlinom iz Besnice, voz s statvami in tericami iz Cerkelj in Brnika, voz s tesači z Trstenika, voz z lesnimi izdelki z Jezerskega, voz s kopo in oglarji iz Besnice, voz z apnenico z Loma in voz z opekarno iz Goric. Vmes med temi vozovi so korakale močne skupine fantov in deklet iz posameznih vasi, koscev, ženjic in grabljic. Vsaka skupina je imela harmoniko in veselo petje se je razlegalo po kranjskih' ulicah. Sledila je močna skupina mladinske Kmečke zveze, nato pa je sledila najveselejša skupina v sprevodu: kmečka ohcet, ki so jo pokazali fantje in dekleta iz Predoselj. Trije okrašeni parizarji so vozili balo. nato pa je sledila dolga veriga veselih" svatov s harmonikami in petjem. Zadnji voz v sprevodu je predstavlja! starinsko kmečko hišo z družino pri nedeljskem počitku. Sprevod so zaključili konjeniki, ki so nosili pomenljiv napis: Blagoslovljena si zemlja, komur plodiš! Sprevod je defiliral na Glavnem trgu mimo županstva, kjer so bili na balkonu zbrani odlični zastopniki: zastopnik Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla, g. ppolkovnik Radoj-kovič, minister dr. Fr. Kulovec, okrajni načelnik g. Lipcvšek, predsednik Kmečke zveze Janez Brodar, zastopnik kranjske mestne občine dr. Megttšar in drugi. Sprevod se je nato obrnil in krenil med gostim špalirjem občinstva In / veselim petjem proti športnemu prostoru Planine. V sprevodu samem je bilo okrog 2000 ljudi, pripomniti pa je treba, da so v sprevodu sodelovale le skupine, ki so po zamisli sprevoda pristojale v njegov okvir. Ostalih udeležencev tubora, ki so bili v špalirju, pa je bilo gotovo tudi nad 3000, tako da mirno lahko
ugotovimo, da se je današnjega kmečkega tabora v Kranju udeležilo nad 5000 mož in fantov ter žena in deklet.
Sprevod in reka ostalih udeležencev sta se zlila na prostorno športno igrišče Na planini. Na tribuni je bi! postavljen oltar, h kateremu je pristopil kranjski dekan g. Škerbec, ki je opravil sveto mašo. Med sveto mašo je imel krasen cerkven govor, v katerem je pozival /brane kmete, naj gredo na delo z geslom: Z Bogom za svoj stan, z Bogom za svoj narod, z Bogom za svojo državo! — Med mašo je pela vsa množica.
Po maši je bilo kmečko stanovsko zborovanje, ki ga je začel predsednik Kmečke zveze zu kranjski okraj, g. Ovsenik. Toplo je pozdravil zastopnika našega dragega kneza namestnika Pavla, g. podpolkovnika Radojkoviča, ministra dr. Kulovca in ostale goste. Godba je zaigrala državno himno, nakar je pozdravil zborovanje v imenu kranjske mestne občine g. dr. Megušar, nuto pa v imenu ženstva ga. Brodarjeva.
Nato je spregovoril načelnik kmečke zveze g. Janez Brodar, ki je v ognjevitih besedah navdušil zbrane kmete z t njihovo stanovsko organizacijo Kmečko zvezo. Kmečka zveza straži naše kmečke domove, zato je dolžnost vsakega slovenskega kmeta, da je v njej organiziran. Govor svojega načelnika in priznanega kmečkega borca so zbrane množice navdušeno odobravale. Za njim je govoril podpredsednik Kmečke zveze g. Janžekovič, ki je prinesel gorenjskim kmetom pozdrave tovarišev iz zelene Štajerske, ki se tudi zbirajo okrog prapora Kmečke zveze. Lep progmatičen govor o težnjah in načrtih slovenskega kmečkega stanu.
Popoldne ob pol 2 se je spet zbralo na igrišču „Na planini" več tisoč ljudi, da prisostvujejo najzanimivejšemu delu tabora, to je „kme-čki ohceti" in pa starim slovenskim plesom. Najprej je bila uprizorjena kmečka ohcet. Na prostornem odru je bila postavljena starinska kmečka hiša, v kateri so bili zbrani hišni oča z nevesto in sorodniki. Potem so prišli svat-je s tremi vozovi po balo, in godec, ki ima ob takih prilikah važno vlogo da vodi pogajanja s hišnim očetom, je moral uporabiti vso svojo zgovornost, da je hišni oča pustil nevesto iz hiše. Potem so naložili skrinjo, toda poprej je moral ženin plačati odkupnino, da se je umaknil domači fant. ki je sedel na skrinji, da so jo sploh mogli dvigniti na voz in odpeljati. Preden pa so se odpeljali je moral ženin kupiti petelina in tako imenovano peto kolo, to je pogačo. Potem so vozovi odpeljali, toda prav kmalu so naleteli na „šrango", ki so jo postavili fantje. Tudi tu se je moral ženin odkupiti in šele potem je mogel povesti nevesto pred oltar. Potem so sledili kmečki plesi: stari bolcar, štajeriš, šotiš pa šušterpolka. Najlepši in najučinkovitejši pa je bil ples „mazolin" ki je gotovo eden najlepših med našimi narodnimi plesi. Predvajali so ga fantje in dekleta iz Hrastij tako dovršeno, da so jih gledalci nagradili z navdušenim ploskanjem. Potem je bila še kmečka igra, pri kateri je sodelovalo mnogo harmonikarjev in več pevskih zborov.
Ko se je končal ta spored, se je pričelo pristno in iskreno narodno veselje med igranjem godbe, harmonikarjev in veselim petjem. Kmečki tabor je kljub nestalnemu vremenu, ki je gotovo oplašilo precej ljudi, vendarle nadvse lepo uspel. Gorenjski kmetje so si z današnjo veličastno prireditvijo zopet okrepili svojo stanovsko zavest in pod okriljem svoje organizacije Kmečke zveze trdno upajo na boljšo bodočnost slovenskega kmečkega stanu.
Bojevniki v nedeljo na Brezje
Na Brezjah bo 28. in 29. avgusta velika bojevniška slovesnost združena s taborom in blagoslovitvijo temeljnega kamna za preureditev parka pred cerkvijo in za spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne po že objavljenem sporedu.
Vabimo vse bojevnike, da pridejo sami ali s družinami 29. avgusta na Brezje. Delegati Zveze naj pridejo že v soboto 28. t. m. Pevci imajo na Brezjah v samostanski dvorani v nedeljo ob 9. uri zjutraj pevsko vajo. Peli bodo samo pesmi, ki so na sporedu, dočim bo med sv. mašo igrala godba.
Generalna direkcija državnih železnic je z odlokom št. 80225-37 dovolila polovično vožnjo
z vseh postaj ljubljanske direkcije do Otoč in nazaj v času od 27. do 30 avgusta.
Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozovnico in legitimacijo obrazec K. 13, ki velja s potrdilom prireditvenega odbora, da so bili na bojevniški proslavi, tudi za brezplačno vrnitev.
Za slovesnost je izšla priročna knjižica „Brez-je slovenskim žrtvam svetovne vojne", ki vsebuje zanimive razprave in članke ter celoten spored svečanosti. Knjižica stane Din 3.— in se dobi de sobote z Zvezni pisarni, Kolodvorska ul. 25, ter pri raznih raznašalcih. Prosimo, da jih ne odklonite, kadar Vam ponudijo knjižico v nakup.
Zveza bojevnikov v Ljubljani.
Č. g- kanonik Matej Škerbec 70-letnik
V torek, 31. avgusta obhaja v Kranju sedemdesetletnico rojstva častni kanonik, dekan in župnik v pokoju g. Matej Škerbec. Ce se je ..Gorenjec" spomnil že nekaterih jubilejev odličnh duhovnikov kranjske dekanije, bi bilo gotovo napačno, ako bi jubilej tako odličnega moža prezrl. Luhko pa pri teh vrstah izostane že običajno opravičilo, naj jubilant ne zameri, ko jih bo bral, ker jih pač sam bral ne bo. Božja previdnost mu je namreč na stara leta naklonila tudi ta križ, da je popolnoma oslepel. A prav s tem križem obložen si plete s čudovito potrpežljivostjo še večji venec za-služenja pri Bogu in še večjo svetlobo svojega lepegu življenja in zgleda pred svetom. Ne za prazno hvalo tega sveta, pač pu za svetel zgled naj stopi oseba tega odličnega slovenskega duhovnika pred noše očil
Gimnazijo je dovršil g, jubilant v Ljubljani, bogoslovje pa v Gorici. Pripadul je tržaško-ko-perski škofiji in doživljal je v Istri vse težave slovenskega duhovnika. Vršil je svoje vzvišeno
poslanstvo božje tudi v mnogih krivičnih tož-biih, grožnjah in napadih, dokler ga slednjič, letu 1023. niso spremili pruv do Postojne in so mu za slovo poklonili samo dekret, da brez posebnega dovoljenja ne sme nikdar več med
tiste, pri katerih je pustil vse svoje življenjske sile in pri katerih je izžareval v taki ljubezni, da so jo občudovali tudi njegovi preganjalci.
Prvo službo je nastopil kot kaplan v Rojanu pri Trstu. Plačo je prejemal tedaj rojanski kaplan od občine. Ze iz tega ozira, pa tudi vsled vljudnosti se je šel mladi kaplan predstavit na tržaški magistrat. Uradnik, ki ga je v županovem imenu sprejel, ga je ob tej priliki skušal prepričati, da v rojanski župniji ne prevladujejo Slovenci. A odločni g. Matej mu je odgovoril: „Ne, nasprotno! Ze prve dni sem se prepričal, da prevladujejo Slovenci in kot duhovnik se moram zavzemati za vse vernike, tudi za Slovence!" Posledica tega odločnega nastopa je bila, da je posebna občinska seja odklonila rojanskemu kaplanu „kot pan-slavistu" plačo, neplačani rojanski kaplan je pa z vso vnemo začel delati na verskem in narodnem polju. Kot goreč duhovnik in zaveden Slovenec se je že to in naslednje leto vpisal v vsa verska in vsa tedanja narodna društva.
Po enoletnem kaplanovanju je prišel v istrske Korte, kjer je bil najprvo župnijski upravitelj in potem župnik. Korte so spadale tedaj v občino Isola, ki jo je vodila italijunska večina. A po modrem prizadevanju g. Mateja se
je zgodilo, d'» je ta občinski odbor dal sezidati v Kortah krasno poslopje za slovensko ljudsko šolo. Ustanovil je tu tudi posojilnico, eno prvih v Istri. S posojilnico je vzgajal zavedne može in reševal mnoge gospodarskega propada.
Po šestnajstletnem delovanju v Kortah je postal župnik in dekan v Kerkavcih. Ker-kavci, komu ni znano to ime! Koliko je v tem kraju bilo trpljenja za naše brate in sestre po krvi pred nedavnimi leti in koliko krivic. In v tem kraju je blagoslovljeno deloval, trpel in se vsega žrtvoval 14 let naš jubilant za svoje župljane, dokler ga niso nasilno odstranili. Lepe, slovenske šole tu ni bilo; italijanska legina šola je lovila otroke slovenskih staršev že tedaj. Stalno slovensko šolo je bilo kar nemogoče priboriti, zato je pričel delovati župnik-dekan V zasilni slovenski šoli. Uspehi so bili naravnost sijajni. Otrok je prihajalo v to šolo vedno več, tako da so zadnja leta sedeli učenci v prenapolnjeni sobi še celo po oknih. Verouk je poučeval goreči pastir kar v cerkvi in tega so hodili prostovoljno in z veseljem poslušat tudi otroci legine šole. Kljub obilnim poslom je vodil še posojilnico v dve uri oddaljenem Pomjanu. Ta posojilnica je imela velik delokrog kar štirih župnij. Tudi versko življenje je napredovalo v župniji in dekaniji. Vsepovsod so se kazali sadovi vnetega duhovnika.
Leta 1914., tik pred svetovno vojno, je bil naš sedemdesetletnik izvoljen tudi v istrski deželni zbor. Z navdušenjem ga je ljudstvo volilo, saj je v njem videlo odločnega in požrtvovalnega voditelja in branitelja svojih pravic. Vojna je pa preprečila njegovo udejstvovanje na tem polju.
Leta 1915. so mu ponudili kanonikat v Trstu. Saj je bil itak že večkrat klican na škofijski ordinariat, da je pomagal reševati razne važne zadeve! Pa kanonikat je odklonil, da je mogel ostati med preprostim ljudstvom. Postal pa je istega leta častni kanonik koprskega kapitlja. Značilno je to, da je naš jubilant edini Slovenec, ki je kdaj dosegel to čast pri koprskem kapitlju.
Polno mero žrtev je prenašal g. kanonik med vojsko. O tem bi znali točno poročati le Ker-kavčani.
Po prevratu so postale Kerkavce takorekoč prva točka potujčevanja v Istri. Vse sile so si nadele nalogo, da iztrebijo slovenstvo ki izbire v sredstvih za ta namen so bile mnogobrojne. Nekaj domačih janičarjev se je temu delu pridružilo, večina župljanov je pa ostala ob strani svojega dobrega duhovnega pastirja. Zato je sovražnik pritisnil predvsem nanj. Izvršili so napade na župnišče, prepovedali so v cerkvi slovensko besedo in vsak dan je prinašal gore* čemu duhovniku nove težave, nova razočaranja. Slovenski duhovnik, g. kanonik, pa ni kazal nobenega sovraštva, ampak v ljubezni do svojih župljanov, ki je bila vsa odeta z božjimi nauki o ljubezni in s pravim narodnim ponosom, je preživljal težke dneve in izgubljal svoje zdrave moči. Po nekem dejanskem napadu v župni-šču mu je zlasti pričel že tedaj pešati vid.
Leta 1923. se je znašel v vlogi izgnanca. Toda vrline njegovega značaja, čudovita njegova Iju-domilost in dobrota, vse to mu je na Gorenjskem povsod odprlo vrata na stežaj. Prišel je najprvo k svojemu nečaku g. Matiji, ki je tedaj župnikoval v Tržiču. Z veseljem in vso vestnostjo se je oprijel dela v tržiškem dušnem pastirstvu in tudi svojim bivšim sodelavcem — izgnancem je pričel spretno reševati vse njihove zadeve. Tržičani so ga vzljubili zlasti v spovednici in pri bolnikih; tretjerednikom in ženam v Marijini družbi je postal voditelj; svojemu nečaku in duhovskira tovarišem prijatelj, svetovalec in požrtvovalen pomočnik. Postal je v Tržiču visoko cenjen in spoštovan. Vsled njegove ljubeznivosti so ga poleg nečaka — župniku tudi drugi Tržičani pričeli kar na splošno nazivati z naslovom ..gospod stric". V polnem in najboljšem pomenu besede je to naš jubilant tudi vedno vsakemu bil.
Spomladi leto 1928. se je ff, kanonik preselil v Olševk pri Šenčurju. Ponosni so bili z vsem upravičenjem Olševčuni nn svojega g. kanonika. Zaživel je znova v svojem novem delokrogu. Vse je pritegnil nase. Ni pa mogel dolgo
STRAN 2
gledati ia uživati lepote novega delokroga, v katerem je tako plodonosno in ljubeznivo pričel negovati versko življenj«. Očesna bolezen je namreč postajala vedno hujša in v letu 1933. je oslepel popolnoma. Ni pomagala ne ljubljanska bolnica, ne drago zdravljenje na Dunaju. Tema je postala spremljevalka njegovega življenja. Pa kakor ni klonil nikdar v težavah življenja, tako je ostal veder, ves vdan v božjo voljo, ljubezniv in občudovanja vr?den tudi v tej svoji težki bolezni. V Olševku niso mogli dobiti takoj drugega duhovnika. Dober pastir ni zapustil svojih vdanih ovčic, še jim je posredoval otroštvo božje. Pridige je zajemal iz bogatega svojega življenjskega zaklada, k oltarju ga je vodil cerkovnik, pri obhajilu vernikov mu je naravnaval roko strežnik, do spovednice in do številnih obiskov Najsvetejšega je pa otipal pot še sam. Kakor sedaj, tako tudi v prvih mesecih ni tožil nad popolno osle-pelostjo. Težko mu je bilo le to, da je v svojem lepem poklicu oviran.
Preselil se je jeseni leta 1935 v Kranj. V Vid-murjevi škofiji biva in moli. Krepke narave je še, svežega duha in česar ne vidi s svojimi očmi, to vse bolj občuti in objema s svojo prevdarnostjoin veliko ljubeznijo. Lepote kranjske prenovljene cerkve ne more gledati, dasi vsak dan v njej mašuje. S preiskušeniini nasveti in zlasti z molitvijo pa še vedno dela za neumrjoče duše in za naš narod.
Gospod kanonik! Ob lepem življenjskem jubileju Vam številni Vaši prijatelji iskreno če-stitujo. Naj ljubi Bog blagoslavlja Vaše veliko delo. ki ste ga z vso ljubeznijo vršili v dno v toplem soncu božje Dobrote. In v senci lepih uspehov še doživljajte skrajne jubileje človeškega življenja! Bodo sicer v črni temi potrpežljivega slepca, a odpirali bodo vedno večjo svetlobo k Bogu... A. V.
Obrtnikom
taborjanom
Le še kratek čas nas loči od dneva, ko bomo pohiteli na Sv. Jošt, da se za kratek čas zberemo v veliko družino in sklenemo tesno sodelovanje. Ta praznik naj bo za društvo obrtnikov po naši Gorenjski viden dokaz, da razumemo klic naših zahtev in da želimo res trdno stati na braniku za dobrobit stanu. Naši Gorenjci naj pokažejo, da hočejo zavedno slediti tistemu cilju, ki je prozoren in jasen. Vedno in povsod bomo vzajemno nastopali in širili zavest, da si prvo obrtnik rokodelec, ker to ti daje trd a vendar sladek kruh, gojili zaupanje v svoje delo in napredek. Zavedati se moramo, da smo vredni člani velike svetovne družine ter da bomo upoštevani le v močni organizaciji.
Učenca za fotografijo sprejme fotograf
JUG - KRANJ
Glavni naš namen je, voditi vse napore k temu, da solidarno in uspešno izvojujenio to, kar nas še ovira. Pa prav na nas samih je ležeče, zato je čas, da se zdramimo in točno sledimo dogodkom, ki so za nas pomembni. Toi . 'ši. sku-šajnio to nu čim popolnejši način izvojevati in se strniti v takih dneh, da bo učinek uspešen in koristen. Zavihati moramo rokave kot pri delu in v veri in zavesti, da delamo za obstoj nas samih in naših naslednikov. S tem bomo dokazali, da smo klic časa razumeli in da smo bili v pravem času na straži. V tem naj bo naš ponos in pogum.
60 letih bivši součenci iz stare starotrške šole u svojim priljubljenim učiteljem. Nad 70 let stari „učenci" so svojega bivšega učitelja po 60 letih želeli še enkrat videti in pozdraviti. Malokateri učitelj je zapustil pri svojih učencih tako globok Utis in tako lepe spomine, kakor jih je g. nadučitelj Janko Žirovnik v Starem trgu pri Ložu. Še danes se ga živeči njegovi bivši učenci in učenke z veseljem spominjajo. Bilo je kar zanimivo poslušati, kako so obujali spomine stari" učenci s svojim učiteljem. G. Žirovnik ima sijajen spomin. Še vseh bivših učencev se spominja; celo to ve, v kateri klopi je kdo sedel, kakšno obleko je takrat nosil, kako se je učil, kako je ta ali oni deklamiral. kdaj je kateri dobil kako ..evanegarco" za pridnost in druge zanimivosti. G. nadučitelj Žirovnik je znal silno spretno prirejati razne mladinske proslave, kjer so bili šolski otroci pogoščeni in obdarovani. Znal je tudi zanimivo učiti, še danes se njegovi bivši učenci spominjajo raznih njegovih življenjskih navodil. Za spomin v slovo so se še fotografirali na dvorišču kranjske .Škofije".
»GORENJEC«
Boj proti konkordatu
„Ameriški Slovenec" prinašu. — Kakor je bilo že poročano, je vodstvo pravoslavne cerkve v Jugoslaviji z vso srditostjo nasprotno, da bi se odobril med državo in Vatikanom novi kon-kordat s kate-im bi se uredili odnošuji med državno in duhovno oblastjo in bi se priznulo katoliški cerkvi uradno enako stališče, kakor ga zavzema pravoslavna. Svojo nevoljo nad konkordatom so pokazali pravoslavni pred tedni z javnimi demonstracijami proti vladi.
V svojem fanatizmu pa je šla pravoslavna cerkev zdaj še bolj daleč in je izobčila vse tiste člane vlade in poslance v zbornici, ki zagovarjajo omenjeni konkordat. Zadnjo nedeljo so duhovniki prečitali v pravoslavnih cerkvah imena izobčencev. Med temi stoji na prvem mestu min. predsednik Stojadinovie, dalje finančni minister Letica, poljedelski minister Stan-kovič, prosvetni minister Stoševič ter šest drugih ministrov in poslancev.
Redek in
zanimiv sestanek Tedenske  D O V i C G
KRANJ
..Brezje — slovenskim žrtvam svetovne vojne"
je naslov knjižice, ki je izšla za bojevniške svečanosti na Brezjah 28. in 29. avgusta. Knjižica vsebuje poziv vsem Slovencem za preureditev prostora pred cerkvijo in celoten spored spominske svečanosti. Poleg tega so v njej zanimivi prispevki in članki: Zakaj naj bo grob neznanega slovenskega vojaka — žrtve svetovne vojne — ravno na Brezjah? — Delo za preureditev Brezij, — Njim ki so dali življenje, — Brezje — vseslovenska božja pot, — Pri nadškofu Jegliču. — Namen in pomen bojevniške organizacije. Kuj.žico krasi mnogo slik. Naslovna slika kaže čudodelno podobo Marije. Poma-
gaj, v knjižici ie načrt preureditve parka, dalje slike bojevniških organizatorjev Bonača, Go-lariča in Majstra, spominske plošče v spomin na svetovno vojno in slika prvega občnega zbora Zveze bojevnikov na Brezjah. Prvi izkaz darovalcev za preureditev Brezij je priobčen na treh ovojnih straneh in priču o zanimanju, ki ga kažejo vsi sloji in stanovi za olepšavo te vseslovenske božje poti.
Knjižica se dobi v predprodaji v pisarni Zveze bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25. Gena Din 3.—.
Zadnji teden so orožniki vendarle enkrat napravili malo reda na Cojzovi cesti. Ker je po tej cesti prepovedan promet so zapisovali vse
Dne 1H. avgusta letos sta prišla iz lepe staro-tržišče "župnije v Kranj obiskat preč. g. kanoniku Mateja Škerbca, dva njegova bivša sošolca i/, ljudske šole, obenem sta pa želela videti še enkrat po 60 letih svojega bivšega učitelja g. nadučitelja v pok. Janka Zirovnika. Na obisk sta prišla g. Ivan Turk, trgovec in organist v Ložu ter g. Ivan Šepec, pos. in trgovec v Gornjem Jezeru pri Ložu; prvi ima že 71, let. drugi 72 let, njih bivši učitelj g. Žirovnik pa že 82. Vsi trije bivši součenci g. kanonik. Šepec in Turk skupno s svojim učiteljem krepko nosijo celih 295 let na svojih plečih. Bil je to naravnost ganljiv sestanek, ko so se sešii po
Želite ii dobro kupiti
razno blago za obleke, plašče, perilo odeje, srajce, kravate, nogavice itd. potem obiščite novo zalogo pri tvrdki
Franc Crobath, Kranj
Mitnica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
Hribar ni odgovoril, pred očmi mu je vstala zgodba njegovega nesrečnega očeta, ponosnega svobodnjaka. Ko je bil on še komaj šestnajst ali sedemnajstleten, so ga biriči odvedli na Waldenburg, ker je hujskal tlačane zoper grad. Mati je jokala, da si je skoro izjokala oči, a o očetu ni bilo ne duha ne sluha. Mislili so že, da je mrtev, pa se je nekega dne vrnil iz ječe. Toda kakšen! Visoku postava je bila upognjena, lasje so mu osiveli, ponižan je bil do smrti. Govoril je malo in ni si upal pogledati človeku v oči, kakor bi nosil na obrazu pečat sramote, neizbrisnega greha. In vendar ni storil drugega, kakor to, da je zahtevni pravice za svoje tlačane, hotel, da jim vržejo vsaj drobtinico od obilne in mastne pogače. To je bil njegov greh in zanj je trpel štiri leta v strašni temnici, ječa mu je zlomila voljo, vzela mu je moč, da nadaljuje z borbo, ki jo je započel. Samoten je sedel po kotih, živeti ni mogel, klical je smrt - rešenico, pa tudi te ni bilo blizu. Tako je trpel in se mučil dolga tri leta. potom pa je duša zaželela pokoja. Ko mu je smrt podajala svojo hladno roko. je velel sinu, naj mu priseže, da ga bo maščeval. Spričo domačih in sosedov je tedaj Miha prisegel, da ne bo pustil očetove krivice vnemar. Kri za kri, življenje za življenje! A kuj je storil potem? Najprej je za ljubezen ženske zavrgel svobodnjaštvo. Ves čas ga je prezirala in še dnncs ga zaničuje vsa žlahiu. Tudi očetove krivice ni maščeval, zato duša ponosnega svobodnjaka še sedaj ni našla miru. Vsako leto, na vernih duš večer čiije Hribar milo jokanje in tiho tožbo okrog hiše. Očetov duh se vrača in opominja sina, naj ne pozabi na dnno prisego. On bi jo rad izpolnil, a ne more. ne more. preveč ima zvezane roke. Zato vsa leta nima prave sreče. Oče ga je preklel, ker mu je na smrtni postelji krivo prisegel. To prokletstvo ga bo spremljalo do groba in še celo na drugi svet bo stopilo z njim.
..Zakaj nus pruvznprav nocoj Podgorec hoče imeti?" je zamišljeno po dolgem molku vprašal nesrečni Hribar.
..Vidiš, nekateri, ki imajo z gradom mnogo na rovnšu, hočejo kar pograbiti kose in kole, pa napasti gradove. Podgorec pa je prevduren in zahteva, naj napiše najprej krofusti krojač pritožbo nu briksrnškegu škofu. Tudi jaz bi najraje takoj prijel zu kol in potegnil meč. toda Podgorcu ne bom ugovarjal, on že ve. kaj delu. če. briksenškl škof hoče ljubi mir, naj sam razčisti zadevo, te ne jo bomo morali sami."
-Aha, Kruig jim brani loviti ribe, kujno?"
„0, in še koliko drugih jim prizadeva. Jurij Puchheim je skoro bolj človeški, pri njem vsaj z denarjem nekaj opraviš. Toda Uartmun, njemu je pet tlačanov manj kakor lovski pes."
,.Lep človek pa je Hartman."
..In zloben kakor kača."
Prišla sta v Ribrio in utihnila, ker so po hišah še gorele luči. Tišino je prerezala daljna, otožna fantovska pesem.
II.
Punt slovenski, tiho se že sklepa, koder naš jezik je doma: zveza sveta, tajna veže kmeta: Stara naj pravda velja!
(A. Aškerc).
Gozd se je raztegnil na dve strani, pred njima je ležal Bled. Na gradu sn še gorele luči in se odbijale od jezerske gladine. Tudi v gostinjcu, kjer so brezplačno sprejemali potnike, je bila še luč in pri Podgorcu so bdeli, drugod pa je že vse mirno spalo. Moža sta molče prišla na Podgor-čevo dvorišče. Svobodnjak Jurče je trikrat potrkal pri Podgorcu na vrata.
„Kdo je?"
..Dva dobra prijatelja." ..Povej ta domenjene besede." ..Pogin gradovom," jo rekel Jurče.
Vrata so se odprla in možje-uporniki so ju veselo pozdravili. Bili so tukaj zbrani Mlinar, Zoreč. Aleš. Klander in krofasti krojač, ki je držal v rokah zvitek perguinentn. Ko sta sedlu za mizo. je baš začel govoriti mož v najlepših letih. Zoreč iz Bodešč:
..Tovariši! Čudni časi so prišli nad nas in če po.jde nekaj času tako dalje, ne vem. kaj bo. Danes je prišel povedat birič Jernej, da mornm jutri nu tlako. Seno me čuku domu, du gu pospravim, ječmen bo zrel nu polju. Pa za vse to se grad ne zmeni. Ne, nisem neumen, da bi šel nu tlako!"
..Prav imuš. prijatelj", mu odvrne Jurče iz Vošč. ..Tako ne gre več dalje in ne gre. Cul sem, da tudi v Bohinju vre, kakor V kotlu. V soboto je v Bohinjski Bistrici šentjunžev semenj. Ti krojuč, ki si prehodil že pol svetu, pojdi tja, pa zbori Bohinjce in jim povej, da te mi že rosno pripravljamo. V enem mesecu že zamoreino udariti na gradove. Predolgo nosimo to/ki jarem, zdaj jo čas, da ga odložimo."
..Prehitro hočeš ravnati, Jurče," mu jo vrel besedo krofasti krojuč. ..Najprej napišemo še ono pritožilo, potom pride punt. .Nuglicu ni nikoli dobra,' jo rokol polž, ki jo sodem let mi zidno ograjo lezel, pu je še doli padel. Najprej pismo, potem cepec in sekira."
..In šo čakajmo in trpimo! Pa le še delajmo tlako na grajskih njivah in še naj nus mogočni Žiga topo z bičem. Pa bič je morda premalo, škorpijona nuj vzume, kot se bere v Svetom pismu." ,       ' '-'
..Dobro si govoril. Tudi juz menim, da bi bilo kar najboljše, da brž udarimo na gradove in prepodimo ali pa pobijemo vso to nič vredno sodrgo. Kaj pu drugega? Kazen za greh mora biti!"
,.No, no," jo miril Podgorec. „Nc tako hitro, ne tako hitro. Tudi jaz mislim, da je najbolj prav. če napišemo še eno pritožbo. Ugodili nam itak ne bodo, mi pa le dobimo s tem povod za napad nu gradove. Če bi se nam kaj ponesrečilo pri uporu, bo to dober izgovor, da smo se pritožili, pa nismo bili uslišani."
„Sveti Duh te usliši in Mati božja. Podgorec, da nas, upornikov, mogočna božja roka ne udari. Zakaj strašen je Gospod v svoji jezi in gorje mu, ki izgubi milost v očeh Sinu človekovega. Videl sem ga v sunjnh. priti na nas v oblakih- grozno je žarelo njegovo obličje. Silna tišina je nenadoma nastala na zemlji, vsi blaženi in sveti so ga pa klicali: .Ti Sveti, ti Vsemogočni, ti Grozni!' A jaz sem jedva mogel jekniti: .Kriste, usmili se nas!' Padel sem nu obraz in se prebudil ves drhteč. Nemara je bilo to znamenje, poslano z neba, zakaj verjemite ali pa pustite: iz mene govori sveti Duh sam, ki jo od vekomaj do vekomaj."
Može jo obšla grozu. strmeli so v klandra.
..In pri moji veri, jaz verjunicm Klandru." je dejal Mlinur, velik in plečat mož, du mu ni bilo lahko najti enakega. Saj so tudi drugi videli znamenja na nebu. Tri soncu, tri lune in tri mavrico so se pokazale. Sam Bog ve. kaj se nam obeta. V puntu propademo, ali pu prilomasti nad nas Turek, četudi ga prav tukuj že dolgo ni bilo. Zato si pa krvoločni pesjun po dolgom čnsu morda zopet izbere prav naš konec. No. plen bi no bil slab."
„Ne bodi taka šleva. Mlinar," se jo vmešal Podgorec. ..Klander jo videl pogubo, a ne nam, gradovom proti pogi-belj. On nam blagoslavlja svetinjice. meni so so- zdi to bogokletno. In Turkov, upajmo, še tudi no bo k nam v gosto, a če bi prišli, nam naznanijo kresovi po gorah, da se zamoromo pravočasno poskriti. — Toda, sedaj se ne menimo o Turkih, ampak o puntu. Jaz som zato, da nupi-šomo pritožbo. Ali ima kdo kaj proti temu?"
..Možje so so spogledali, nihče ni ugovarjal, celo vročekrvni Aleš no. Krofasti krojač jo položil porgament nu mizo, pomočil gosje pero v črnilo in z vajeno roko začel pisati po pergamentu.
..Mi, revni ljudje moramo dajati gospostvu vsuko loto šlirindvujset rib. Zato smo pu smoli zu časa celjskih grofov in cesarju Friderika v vseh vodah prosto ribariti, izvzemši dosot tednov med svetim Mihaelom in svetim Andrejem. Sedaj pu Kraig in njegovi hlapci sami ribarijo, nam pu branijo. Pobrali so nam že petkrat naše mrežo in še sodnj jih nismo dobili nazaj. Tudi so nas njegovi ljudje nupadli, pretepli in s silo odpodili od vode.
»GORENJEC«
kršilce te odredbe, ki bodo seveda deležni sedaj precejšnje kazni. Bil je že skrajni čas, saj so sc ravno v zadnjem času zgodile v tej ulici zopet dve nesreči.
Vsem, ki so količkaj in na kakršenkoli način pripomogli, da je naš kmečki tabor tako sijajno uspel se odbor K. Z. najtopleje zahvaljuje.
Zadnja občinska seja se je vršila dne 20. avgusta 1937. Odsotnega župana je zastopal podžupan ravnatelj v pokoju g. Košnik, ki je podal poročilo predsedstva. Poročal je. da je uprava izplačala tvrdki E. Tomažič. ki gradi novo šolo. znesek Din 100.000.— kot prvo akontacijo. V vodovodni odbor je bilo izvoljenih 8 člai.ov in sicer sledeči odborniki: Fock. Košnik Ivan, ing. dr. Hočevar, Gorjanc, Strupi (Čirčiče), Kerč, Novak, Strupi (Rupa).
Dalje je izvolil odbor v smislu Zakona o organizaciji gasilstva svoje zastopnike pri prostovoljni gasilski četi v Kranju in na Primsko-vem. Izvoljen je bil za kranjsko četo g. Aljan-čič, za primskovsko četo pa g. Ciperle.
Kot zadnjo točko dnevnega reda je izpolnilo izčrpno poročilo gerenta Mestne hranilnice g. Focka. Ker je bil računski zaključek predložen vsem odbornikom, se je njegovo poročilo v glavnem sestojalo iz pojasnila o poslovanju Mestne hranilnice. Na predlog g. Sinka je odbor sprejel računski zaključek in ga odobril.
Indija je naslov etnografski in misijonski razstavi, ki bo podala zaokroženo sliko te nam tako tuje dežele, njeno kulturo, narode, njene tajne in in čare ter požrtvovalno delo jugoslovanskih misijonarjev, ki z velikimi žrtvami pa tudi s uspehi tu delujejo in dvigajo ljudstvo versko, kulturno socialno in gospodarsko. Dragocene zbirke iz Indije bodo porazdeljene po poedinih oddelkih te razstave. Naj omenimo samo oddelek, ki bo pokazal postojanke vseh naših misijonarjev v Indiji. Model osrednje misijonske postaje v Bošonte; model palače zi-mendarja in bengalskega trga z razkošno in dragoceno stavbo indijskega velikaša, dvori in stavbami, poleg pa pestro življenje na bengalskem trgu s fakirji, trgovci, kmeti, stražniki itd. Model bengalskega naselja; opremljeno bengalsko hišo v naravni velikosti: indijsko džunglo po naravi s krasnimi skupinami indijske zverjadi, ki ji kraljuje preko 3 m dolg bengalski tiger. Razstavo zaključuje galerija slik, indijska mitologija in kultura (slike in kipi božanstev, bogoslužni in čarovniški pred-
Legitirnacijske slike za dijake
najlepše in najjasnejše pri fotografu
Jug - Kranj
Čevljarji!
NovodOŠla zaloga več barv filca gladkega in vzor-častega, pliš vseh barv za obrobo, SUkno, fianeie, trakove,  lepenka itd., kar rabite za izdelavo čevljev in copat dobite najceneje pri
Crobath - Kranj
(pri Franceljnu)
meti), prizori iz misijonskega življenja in sv. Frančišek Ksaverski. Razstavljeni pa bodo tudi slovenski zvonovi za Ragapur, ki bodo po razstavi poslani v Indijo.
Prekrasna razstava je vredna, da si jo ogleda vsakdo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G od 2. do 12. septembra.
Vpisovanje na drž. realni gimnaziji v Kranju se vrši po sledečem redu: 1. septembra za I. razred, 2. septembra za II. razred, 3 septembra za III. in IV. razred, 4. septembra za V. do VIII. razreda od pol 8 do 12 ure. Natunčna navodila so na oglasni deski v gimnaziji.
Vpisovanje v strokovno - nadaljevalno šolo. Šolsko vodstvo strokovno-nadaljevalne šole v Kranju naznanja, da se bo vršilo vpisovanje obrtnih vajencev in vajenk v nedeljo, dne 29. avgusta 1937. od 9. do 12. ure v upraviteljevi pisarni, prvo nadstropje ljudske šole. Obrtni vujenci morujo priti v spremstvu učnih mojstrov in prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo- in šolnino v znesku Din 80.—. Redni šolski pouk se prične s 1. septembrom 1937.
Sresko načelstvo v Kranju razglaša, da se vrši v sobi št. In dne 20. septembra 1937 ob 9. uri izpit za lovske čuvaje.
Lovski čuvaji, ki želijo ta izpit polagati, naj vložijo lastnoročno pisane s potrebnimi dokumenti opremljene prijave najpozneje do (3. septembru t. 1. pri sreskem nučelstvu v Kranju.
Informacije glede sestave in opreme prijav dobe interesenti pri občini Kranj.
Sreski kmetijski odbor namerava nabaviti 1000 kg lepe aklimatiziraue selekcionirane semenske pšenice pri g. baronu Lazariniju v Sv. Valburgi pri Smledniku. Sreski kmetijski odbor bo oddajal to pšei.ico v manjših količinah pu znižani ceni. oziroma po enako znižani ceni knkr.r banska uprava.
Poljedelci, posebno oni, ki se niso še prijavili za semensko žito potom sreskega načel s t va pri kr. banski upravi, se vabijo, da najpozneje do 6 septembra 1937 sporočijo sreskemu načelstvu v Kranju, koliko pšenice bi vzidi za poskušnjo.
Uradni dnevi za kontrolo sodov se vrle v Kranju kukor sledi:
18., 20., 21., 22.. 23.. 24. in 23. septembru 1937;
18., 19., 20.. 2!.. 22., 23. in 25 oktobra 1937;
13. in 13. novembra 1937;
18. in 20. decembra 1937; ■ • ''i
20. 21., 22., 24., 25., 26. in 27. januarja 1937; 19., 21., 22., 23., 24., 25. in 26 februarja 1937; 17., 18., 21., 22., 23., 24. in 26 marca 1937.
Prizadeti se na to opozarjajo.
Strelske tekme. Odbor strelske družine v Kranju sporoča, da je nagradno strelsko tekmovanje radi tehničnih zaprek preloženo na 19. september t. 1. in se ne vrši 5. septembra kakor je bilo prvotno določeno. Strelske vaje se vršijo še vedno kot doslej vsako nedeljo in praznik popoldne od 2. do 6. ure, h katerim se najvljudneje vsi vabijo. K strelskim tekmam bodo pripuščeni samo člani strelskih družin. Vpis v članstvo sprejema na strelišču navzoči odbornik.
Združenje trgovcev za srez Kranj v Kranju naznanja, du se vrši vpisovanje na Trg. nadaljevalni šoli v Kranju v nedeljo dne 29 t. in. od 9. do 12. ure dop. v pisarni šolskega upravitelja. (Osnovna šola).
Fantovski odsek v Kranju prosi vse mojstre, naj pošiljajo svoje vajence k telovadbi, ki se vrši v dvorani Ljudskega doma vsak ponedeljek in četrtek od pol 8. do pol 9. ure zvečer.
Vajenci noj se zglase v navedeni uri v dvorani Ljudskega doma. Odbor F. O.
Vse mizarske mojstre našega združenja obveščam, da se začno kalkulacijski tečaj dne 5. septembra dopoldne. Tečaj se bo vršil ob sobotah in nedeljah dopoldne in sicer do konca oktobra. Poučeval bo znani predavatelj Ivan Kregar iz Št. Vida. Ako hočemo, da bomo svoje izdelke prav ocenjevali, obiskujmo polnošte-vilno ta tečaj, ki je namenjen samo mojstrom. Prosil a, prijavite se pri združenju. Po tem tečaju pa se takoj nadaljuje zimski risarski tečaj, ki bo obenem tudi za pomočnike. Skupno združenje sprejema prijave. Stroške nosi bano-vinski pospeševalni urad in združenje tako. da lahko vsak, ki mu je za napredek, te tečaje
pospfn- Predsednik.
Sv. maša za f Franca Prešerna. Zanimalo nas je. kdo se je spomnil našega prvaka pesnikov. Zvedeli smo. da je darovalo za sv. mašo nekaj učencev tekstilne šole in nekaj revnih ljudi. Posnemanja vredno!
ŠKOFJA LOKA
Most že grade. Železobetonski most pri mlekarni preko Poljunščice je tvrdka „Slograd" prejšnji teden že pričela graditi. Most bo stal Din 550.000.—. Most bo toliko višji, kakor dosedanji, da med mlekarno in Puštalskim gradom ne bo dobenega klanca več. Delavci sedaj beto-nirujo škarpo za novo cestišče, ki bo teklo nekoliko nižje kod dosedaj. Stari leseni most pa so tesarji prestavili nekoliko višje, tako da ne bo v napoto gradnji novega mostu. Novi most bo zgrajen na lok, ter bo uprt le na oba bregova v sredini pa ne bo imel nikake upore, tako, da vodi ne bo dunu možnost da ga odnese, kakor je to storilu z novim železobetonskim mostom 1. 1926.
Zborovanje Marijinih vrtcev starološke dekn-nije. V torek 17. t. m. je bilo v Crngrobu zborovanje Marijinih vrtcev. Na zborovanje so dušni pastirji pripeljali otroke iz vseh župnij dokunije, kar na 15 vozovih. Iz obeh loških župnij pa so otroci prihajali peš kar v trumah, tako da se je na zborovanju nabralo precej nad 1000 otrok. Ob 10. uri je bila sv. maša, kutero je daroval č. g. kanonik in dekan Matija Mrak. Med sv. opravilom pa je imel nagovor na otroke č. gospod Demšar Viktorijan. Med sv. mašo so otroci vneto prepevali pod vodstvom kaplana Janeza Pintarja iz Sv. Duha.
Po sv. maši pa so otroci govorili pred cerkvijo otrokom. Popoldne po so bile pete litanije.
Ali je uredba o minimalnih mezdah, samo kos papirja? V bližnji okolici nušega mesta se nahaja precej žug. Nu teh žagali je znposlenih okoli 100 delavcev. Ker se je les začel izvažati v Italijo so lastniki najeli tudi nekaj novih delavcev. Žago tečejo ponoči in podnevi. Velikokrat pu tudi v nedeljo. Ker se je les podražil in delajo podjetniki velike dobičke, bi človek
pričakoval, da bodo tudi delavcem primaknili vsaj toliko na pluči, da bo njihova mezda dosegla vsaj zakonito določeno minimalno mezdo. Pa ne! Preteklo je že mesec, pa ti duha ne sluha o zboljšanju plač.
Sramotne mezde, ki jih dobivajo delavci znašajo Din 1.50 —1.75, le starejši delavci, ki so pri podjetjih že dalj časa dobivajo po 2 Din na uro. Ali so pri teh gospodih državni zakoni res le krpa papirja? Ni čuda če so delavci nezadovoljni. Posebno še, ker eden izmed podjetnikov izvaja pritisk na delavce, da morajo biti vsi člani Sokola in da se morajo udeleževati vseh sokolskih izletov, ki se jih udeležuje tukajšnji Sokol. Tako delavci na sokolskih izletih zapravijo še tisti sramotni judežev groš, ki ga mu gospod vrže pod noge. Upamo, da bodo merodajni napravili red!
Požar. V noči med sredo in četrtkom je plat zvona iz farne cerkve oznanjal ogenj. Kmalu nato je tudi gasilska tromba klicala k alarmu. V dobrih 5 minutah pa je že odhitel avto z gasilci proti vasi Brode nekako 5/4 ure oddaljeno vas od Škofje Loke proti Pol janom. Gorela je hiša malega posestnika Janeza Vodnika. Ko so prišli loški gasilci je pogorelo že vse ogrodje. Gasilci so sicer stopili v akcijo, vendar so branili le sosedne stavbe in seveda tudi pogasili ogenj. Vodnik trpi veliko škodo. Pri tem požaru se je pokazala nujna potreba, da se ustanovi v Gabrku ali Brodeh nova gusilska četa. Zadnji gasilci so v Loki, prvi pa šele v Poljanah, to je skoro 3 ure razdalje, vmes so pa vasi Bodovlje, Zi.iinec, Šefert, Brode, Gabrk, Log, Sv. Ulbenk in to samo ob cesti. Požar v malo drugačnih okoliščinah bi lahko posta! katastrofalen, ker ni mogoča hitra pomoč.
Poljski tatovi, Tudi pri nas se tatvine na njivah in vrtovih vedno bolj množijo. Izginja zlasti fižol, krompir, buče itd. Ker bo čimdalje več poljskih pridelkov zrelih, se bojimo, da sc bodo tatvine še pomnožile. Treba bi bilo proti temu nekaj ukreniti.
Adaptacija. V najkrajšem času se bo začela izvajati adaptacija mestne ubožnice. Prvo so na vrsti stranišča in hodniki. Pripomnili bi pa. da bi bilo bolje hodnike tlakovati z ploščicami, kukor z deskami, ker se je že v sedanji praksi pokazalo, da deske niso pripravne za način smiženja. ki je v navadi v zavodih.
TRŽIČ
Na drž. meščanski šoli se bodo vršili popravni izpiti za IV. razred 31. avgusta ob 8. uri. Popravni .izpiti učencev II. in III. razreda 3. septembra ob 14. uri in za učence I. razreda 4. septembra ob 8. uri. Šolsko leto se prične za vse razrede 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. Vsak učenec mora prinesti zadnje izpričevalo, davčno potrdilo in oni, ki se vpišejo v 1. razred še krstni list. Davčno potrdilo si mora preskrbeti vsak sam. V I. razred se lahko vpišejo učenci, ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene in niso starejši od 14. let. V ponedeljek 6. septembra se zbero učenci ob tričetrt na osem pred župno cerkvijo, da se udeleže sv. maše ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja. V četrtek 9. septembra je otvoritvena šolska sv. maša ob 8. uri. Učenci se zbero pred šolskim poslopjem ob pol 8. uri. Začetek rednega pouka bo 10. septembra.
Upraviteljstvo.
Bodite dosledni. V zadnji številki smo prinesli vest o samomoru, danes pa še nekaj vrstic o pogrebu. Nekdo je očetu nanvetoval. naj gre k zdravniku, ki naj bi konstatiral, če se je mogoče fantu omračil um, pa je odgovoril oče: „K... pa dohtur", kar je zelo karakteristično in dokaz, kakšne ruzmere so v družini pokojnega. Ni čudu, če iz takih družin prihajajo samomorilci. K pogrebu so prišli ljudje, ki so zahtevali — duhovniku, zvonenje — enostavno cerkveni pogreb. Čisto prozoren namen pa je bil. da so se ob tej priliki hoteli znositi nad cerkvijo v eni ali drugi obliki. Ne gredo skoraj nikdar v cerkev, preklinjajo duhovnika in vse kar je z njim v zvezi, nazadnje pa naj du-
STRAN 1
bovnik zabriše vse njihove življenjske napake. To bi bilo ponižujoče ne samo za katoliškega duhovnika ampak tudi za druge vernike. Če ne marate duhovnika v življenju, zakaj ga kličete po smrti, ko je prepozno? Bodite dosledni! Toliko v odgovor onim, ki so se zgražal; nad tem, ker ni bil dovoljen cerkveni pogreb.
Na Storžiču je ob zadnjih neurjih ubila strela 24 ovac, katere so se skotalile v težko dostopne prepade. Krokarji imajo veliko pojedino, na katero je prišel celo velik orel iz Kamniških planin. Ovce so bile deloma tudi last kmetov iz Loma.
Pod Nagelnovimt čermi se je dvignil 5 m visok železni križ na kraju nesreče, kjer je pustilo življenje devet mladih smučarjev. Križ stoji na cementnem podstavku, v katerega bo vdelana marmornata plošča z imeni ponesrečencev. Blagoslovitev križa bo v nedeljo 5. septembra.
V sredo 25. t. m. sta se poročila pri Sv. Juriju g. Košir Janko, trgovec v Tržiču in gdč. Rozman Anica iz Kovorja. Želimo obilo sreče!
B. Rangus
zlatar In sodni cenilec v KRANJU
Vpcgled
neobvezen I
Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno izvrže. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte cenik!
G. KANONIKU M. ŠKERBCU OB SEDEMDESETLETNICI.
Iz vročega dneva zdaj v tihi večer življenje bogato je zopet stopilo in križev je sedem kot bisernih zvezd življenje zaslužno bogato ovilo.
Kdo more prešteti vse trnje ostro, ki mnoge je kaplje krvave izvalo, kdo more obrisati solze in bol, ki cesto to pot vam je dolgo obdalo?
Odpovedi težke, vse žrtve možu, vse zlate uspehe in težo prevar, vso svetlost idej za nauk Boga, a rože le redke hvaležnosti dar? Bog sam le je videl in stehtal vse dni, vse boje je spremljal, viharjev noči, vse setev in žetev neutrujenih rok — saj Bogu edino služili ste Vi.
Mu služite sedem desetkrat že let, življenja že prvi ste cvet podarili in z ognjem moža ste mu čredo vodili za božjo ljubezen mu narod učili.
Že smrti ste gledali v mrzli obraz, ker božje ste bratov pravice branili, kot božji pastir svoji čredi skrbno kot oče, kot vitez ji vse podarili.
Vse svoje odlike srca in duha, mladostne vse nade. kreposti moža, vse vitežke boje in tihe molitve, ki v svetli ljubezni se pno pred Bogom.
Iz vročega dneva tja v tihi večer življenje je vaše spokojno stopilo; naj sonce nebeško še dolgo zlati življenja vam dni za bogato plačilo.
Marija Ferjan.
VOKLO
Te dni se v Voklem mogočno dvigajo mlaji ter naznanjajo, da bo v nedeljo, dne 29. avgusta, voklanska cerkev slavila 75- letnico, odkar je zidana in blagoslovljena. Za ta lepi jubilej je cerkev že okusno prenovljena in bogato elektrificirana. Tudi z venci bo naravnost razkošno okrašena tako znotraj, kakor tudi zunaj. Za 75- letnico svoje cerkve bodo Voklanci svoje duše pripravili s tridnevnimi duhovnimi vajami. Zunanjo, proslava pa se začne v soboto zvečer ob pol devetih z baklja-do in podoknico, ki ima na programu petje, govore, rakete in razsvetljavo hiš. V nedeljo bo dopoldansko glavno duhovno opravilo ob desetih s slovesno sv. mašo, popoldne ob dveh pa bo za sklep svečano procesija s sv. Rešnjim Telesom po vasi. Radi tega bodo Voklanci tudi svoje hiše primerno okrasili. Po končani procesiji bo poleg cerkve jubilejna cerkvena veselica, na kateri bodo nastopali pevci, telovadci in godba. Tudi hrana in pijača se bo lahko dobila od enajjstih dalje. Napovedujejo, da'-bodo okoličani to nedeljo v obilnem številu prihiteli v Voklo, zlasti popoldne k procesiji. Mladina pride celo v narodnih nošah. Bog daj lepega vremena!
TRATA - GORENJA VAS
Trata - Gorenja vas vabi na tabor katoliškega
slov. mladine Poljanske doline v nedeljo dne 29. vgustn 1937. Spored je sledeči: Od jutranjega vlaka iz obeh smeri Kranj in Ljubljana vozi avtobus. Ob 9. sprejem gostov v Gorenji vasi nato sprevod, ob pol 10. uri govor gosp. Ivana Pečnika iz tirov. Po službi božji tabor, kjer govore akademiki domačini. Popoldne telovadni nastop vseh odsekov naše doline. Sodeluje godba iz Logutca. Tiha je naša dolina. Ob Sori, Sv. Volbenku, čokatemu Blegašu, skriti Zali ni tovnren, ne železnic, ljuje se trudijo po gričih za košček kruha, težak je dostop do naših prosvetnih domov, a vendar živi v teh' domovih življenje, ki se bo ta dan strnilo v mogočen plamen slovenske misli.
Vabimo Gorenjsko in Notranjsko, da si na Trati podamo svoje roke, pričakujemo zlasti narodne noše. Bog živi!
STRAN  4 ^%**'+^^l%S%^+>^^
»GORENJEC.
Berite in širite
»Gorenjca"
Demon mlakuž
(Prizor z misijonske razstave v Ljubljani.)
Motna, kalno zelena voda, alge so prepredle njeno površino in mirijade mušic. V vodi nevidni sovragi človeka, drobne nevidne klice — kolera. Cholera asiatical Ob tem imenu ti morajo iti lasje kvišku. Kuga I Ni mar vse to pestrim tropskim racam in celo nuši znanki, ljubki raci pomlad nam noseči — regeljcu. ..Res", mi je dejal lovec od ondot, ..razveselil sem se te ljubke ptice na dom me spominjajoče in nisem jih streljal."
Pojdiva na prežo ob bero sredi prašume. Gosta, neprodorna listna stena, par stečin do vode vodečih in preštcvilni odtisi nog '—■ sledovi govore dovolj glasno, da preža ne bo zaman. Komaj se je umirila po nama vznemirjena okolica je že vzvalovala površinu in pokazal se je ogromen hrbet s pokončnimi luskinami, da. cel oklep. Velik krokodil je "prišel na površje in zaplaval ob rob mlakuže. Se H ne zdi. da gleda iz temnih majhnih oči vrug? Poglej vso žival, poglej ogromnega kuščarja, ni li to poosebljena zloba, res kot mu pravijo— demon ndaknž?
Leno se je zavlekel v ločje kraj stečinc in zaspal na soncu. Zaspal? Ni li samo priprl oči? Bi streljal? Ne Počakaj, da vidiva, kaj bo. ne vznemirujva. Prav v tem hipu se je približala ljubka, majhna, nama Evropejcema neznana sr-
Ženini in neveste!
Tudi na domu Varn ravnota-ko naredi lepe fotografije in to brez poviška cene
fotograf JUG Kranj
niča. Zaspane je priprl oči še za spoznanje bolj. Srnica se je za hip ogledovala v vodi, nato pa željno in žejno pila. „Demon mlakuž" jo je s strelovito brzino ujel, obupno je zajokala, pa že je planil ogromni kuščar z njo v globino. Presenečeni lovec je stal z odprtimi ustmi, vse se je zgodilo tako naglo, da ni mogel ne pomeriti, ne oddati strela. Samo par zračnih mehurčkov je kazalo smer, kam je odnesel zeleni vrag svojo žrtev. Potrpi! Se ni prepozno. Saj krokodil vleče svojo žrtev med šavje in korenine, da mu tum napol zgnije in jo šele potem požre. (Tako so pravili.) Glej, glej, že je nu površju, spet je skodral gladino in že je spet pri kraju, na kopnem. Umiril se je. Mirna roka je dvignila nad demona mlakuž smrtonosno cev, pok — in demon je trepetal v poslednjih krčih.
Prav kot udav se ti krokodil potuhne, zato pazi! Gorje, če prideš v območje njegovega repa, uničil bi te!
Še drgeče! Duj mu še eno kroglo iz bližine! Res, od blizu, v uho. Po strelu se je zelena pošast, demon mlakuž vrgel kvišku in spet je vzvalovala vodu, pordela je in par zračnih mehurčkov je kazalo pot, kam je šla trofeja. Morda bo prišel jutri na površje, morda pa se bo s svojim strašnim zobovjem zagrizel in zavlekel med korenine. Zbogom trofeja! — Lovec pa je spet stal z odprtimi ustmi, opeharjen za trofejo.
Take misli nam bodo prihajale ob gledanju indijske džungle in njenih prebivalcev na misijonski razstavi ..Indiju" v paviljonu G ljub-Ijanskegu velesejma v jeseni. Naj nihče ne zamudi videti bogatih zanimivosti te dragocene razstave.
Ali ste že
poravnali naročnino?
Kmetijstvo
Na razne predstnvke prašičjerejcev je okr. načelstvo v Kranju dalo v vednost nekaterim prizadetim občinam, da je predložilo naslednje vlogo kr. bunski upravi pod št. 9942-1 z dne 16. avgusta 1937.
..Kraljevsku bunsk ; uprava dravske banovine oddelek III.
Ljubljana.
Tukajšnji kmet. referent ugotavlja, da je nujno potrebno spremeniti dodelitveni način subven. mrjnseov rejskim postajam v k ran j-skem okruju po kr. banski Upravi in sr. kmet. odboru \ naslednjem oziru:
1) Kr. banska uprava je dodeljevala rejskim postajam okraju sicer prav lepe subvencijske merjasce, k. uri vendar ljudem ne ugajajo povsod. Dodeljeni mrjusci, so za intenzivne rejske razmere kranjski "a okraja preozkega trupla in preozke glave ter predebelih kosti. (V drugih krajih Slovenije s slabšimi krmskimi prilikami sicer ti mrjusci mogoče odlično odgovarjajo!)
V kranjskem okraju želi ljudstvo plemenju-ke s širokim truplom, široko in krutko glavo, finimi nogami in le mulo z redkimi ter finimi ščetinami pokritim telesom in po možnosti z daljšimi, visečimi uhlji. Vendur zadnje ni absolutni pogoj. Zelje ljudstva se vseskozi nagi-buje k popolnoma žlahtni ali jorkširski pusmi.
Željam ljudstvu ustrezujoče pleme redi le rejsko središče „Brodar" v Hrasiju, katero vsled nevarnosti plemenitve v sorodu vendar ne more leto za leto kriti vse potrebe domačega kruja. Mogoče bi kazalo, da kr. banska uprava v bodoče pošilju v kranjski okraj vmes tudi mesto iz Dolenjske, mrjaščke nemških žlahtnih pasem, katere redijo nekatera rejska središča v mariborski okolici in katera tudi oblast širi in pospešuje. — Prvi pogoj bi vendar bil, da je tudi edino rejsko središče v srezu ,.pri Brodar ju" v Hrastju stalno preskrbljeno z zadostnim številom svežih, odgovarjajočih merjaseov, neglede nu barvo in po možnosti z daljšimi uhlji.
2) Kr. banska uprava predpisuje dvoletno obvezno dobo reje subvenci jskih merjaseov. Ugotavlja se vendur. da vsesplošno privedejo drugo leto obvezne reje, v jeseni k subvencijskim merjascem za plemenitev v 80. do 100. primerili samo hčerke teh merjascev. Vrši se torej kvarna incestna reja oziroma krvno sorodstvo.
Zgodnje puščanje plemenic k merjuseoni je sicer prav slabo, vendar z ozirom na industrijski značaj Gorenjske razumljivo, ker ljudje imajo možnost dobre in hitre oddaje klavnega blaga, na domačem trgu. Ljudje pač uredijo prašičjo-rejo tudi tako, kukor se najbolj izplača. Samo enkratno ali dvakratno prepuščanje dozorelih svinj k merjascem sicer tudi ni najboljše, vendar to ne more imeti nadaljnih slabih posledic, pod  pogojem,  da   merjasci   niso  v   sorodu s
svinjami.
Kazalo bi rudi tega tudi. da kr. banska uprava obvezno dobo reje subvencijskih merjaseov za Gorenjsko zniža od dveh let nu eno leto ali vsaj eno in pol leta.
Ako se to ne izvrši, rejske postaje sub. merjascev V drugem letu reje v jeseni radi nevarnosti krvnega sorodstva ne morejo več pripuščati, rejske postaje torej pol leta ne morejo poslovati.
Prosim, da kr. banska uprava ugodi gornji prošnji in prošnji rejskih postaj za merjasce.
ŠPORT
Okrožnih strelskih tekem v Ljubljani, ki so
se vršile dne 22. t. m. se je udeležila tudi naša strelska družina pod vodstvom g. Zupana Leopolda v sledeči sestavi: Ločniškar Hinko, Koš-nik Stane, Peročevič Zejko, Rozman Franc in Smole Avgust, ki je dosegla nad vse častne rezultate. Priborilu si je novi zlati prehodni okrožni družinski pokal s 738 točkami. Teh tekem so se udeležile tudi strelske družine Ljubljane (671 točk), Domžale (649 točk), Št. Vid (353 točk), Novo mesto (505 točk), Škofljica (382 točk), Trzin (229 točk, Dev. M. v Polju, Jezica in Stara Fužina. Najboljši strelec v kranjski ekipi je bil tajnik družine g. Ločniškar, ki je dosegel 174 točk. On je bil tudi najboljši strelec vseh strelskih ekip. Kot posameznika sta se posebno odlikovala gg. Košnik in Ločniškar. Košnik je dosegel na zmagovalni tarči 2. nagrado, a Ločniškar tretjo. Na tarči „Kranj" z vojaško puško na 200 m, je dosegel Ločniškar L, a g. Košnik II. mesto. Na tarči „Blegaš" je priboril g. Košnik II., a g. Ločniškar III. mesto. Naši strelci so bili z organizacijo ir izvedbo ljubljanske okrožne tekme, ki se jo je udeležilo nad 250 strelcev zelo zadovoljni. Le škoda, da je vreme bilo precej deževno, ker bi bili splošni rezultati gotovo še znatno boljši. Pokal, ki so ga naši strelci priborili v Ljubljuni, je razstavljen v izložbi pri puškarju g. MišiČu. Vsem našim strelcem, ki so tako častno zastopali našo gorenjsko metropolo, najprisrčnejše čestitke z željo da se udeležijo tudi drž. tekem od 8. do 15. sept. v Belgradu, saj smo trdno prepričani, da jim bo tukajšnje meščanstvo rudevolje priskočilo na pomoč z denarnimi sredstvi ter jim s tem omogočilo, du na vročih belgrajskib tleh priborijo novih luvorik in pokažejo tudi dejansko, du smo Gorenjci žilav in odporen rod, ki kljubuje v sili vsem viharjem in  tresljajem Strelci,  korajžno naprej!
Peter Rešetar rešetari
..Kmctski list" in konkordat. Zndnji čas prinaša ..Kmetski list" debelo tiskane članke. To vsakdo ve, da so to članki gospodu Puclja, ker
ima močno roko in mornjo zato tud' črke biti bolj mastne. Tudi s tega se spozna, da on te Članke piše, ker tako mesarsko seka sem in tja, kakor bi vola iz kože deval. To pa Pucelj zna v svojem svobodnem poklicu, kudur ni v Belgradu, da bi Slovence iz kože deval. Sedaj ima torej konkordat zu zaklat. Klerikalni zmaj dose-duj ni bil še nič, če bi tudi imel sedem glav, pač pa sedaj, če bi prišel konkordat do veljave, tedaj bi pa duhovniki imeli primerne plače, takrat bi pa klerikalni zmaj bil tako močen, da bi ga tudi njegova mesnrsku roka ne mogla več panati. Zato pravi: Nikur konkordata, katoliška cerkev mora v Jugoslaviji ostati za deklo! Če bo konkordat sprejet, bo gotovo Pucelj jo po-pucal nazaj v Ameriko, ker tu ne bo mogel več zdržati.
Prestop v drugo vero ni greh — pravi Pucelj v ..Kmetijskem listu". On misli, da se v drugo vero ravno tako lahko stopi, kakor je on prestopal iz stranke v stranko, pa mu narod tega ni štel v greh. Sam pa tega tudi ni smatral za napak, Ima pač kosmato vest. bogve, kdaj jo bo kuj iz kože deval in prodal za zimsko kožuho-vino?
Heil! — Zdravo! Nekateri se čudijo, da se ..narodni krogi" tako radi sučejo v nemških krogih. Bodite no čudni, saj imajo celo enaki pozdrav Heil in pu Zdravo! Da pa so sedaj Se boljšo zvezo napravili, so pa Sokolice šle v Nemčijo in so tamkaj skupno taborile s hltlerjevsko žensko mladino. Heil! — Zdravo!
40 din za demonstriranje. Zaradi tega, ker se pri demonstracijah dobi katero s pendrekom, je sedaj cena višja in JNS ne more plačati višje Cene, zato bodo za nekaj časa demonstracije prenehale. (Slov. gospodar.)
m H LI OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se DlačnO 50 O. N^maniši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane. spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNARD MAKS, tapetnik, Na skali "5 (v hiši g. Šipica).
Poceni prodam skoraj novo spnlno in kuhinjsko opravo in rabljen otroški voziček. Naslov v upravi lista.
Oddam sobo s štedilnikom in nekaj opreme ali brez. Klane 20.
Oseba, ki je pobrala aktovko z dokumenti pri kolesarski nesreči 12. avgusta na Gaštejskem klancu, naj jo odda proti nagradi v Upravi lista.
Izurjeno pletiljo za rokavice sprejmem. Naslov v upravi lista.
Proda se nova trostunovanjska hiša z zemljiščem, električno razsvetljavo., vodovodom in lokalom primernim za vsako obrt. Cena Din 80.000.—. Istotam se prodajo pletilni stroji kompletno: motor, transmisija z avtomatom Grosser št. 8, špulmašina. ročni stroj za ceno Din 46.000.—. Ponudbe na oglasni oddelek „Gorenjcu" pod šifro ..Razmere".
Odda se družinsko stanovanje takoj v Orehov-ljah pri Britofu.
Proda se globok otroški voziček, dobro ohranjen. Poizve se v Šavnikovi vili.
Vina
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Izšla je knjiga
>Šenčurski dogodki<
Cena broširani knjigi je Din 20-, vezani Din 30'-, po pošti 3 Din več.
Naroča sc pri Tiskovnem društvu v Kranju.
Ne samo najboljše, ampak tudi najcenejše izdela vse pohištvo
mizarstvo »SLOGA1
Kranj - Struževo 44.
Žarnice pregorele zamenja z doplačilom od Din 6-50 dalje
FRANJO NADIŽAR
KRANJ, Prešernova ul. 18
Za mal denar, irnaš trpežno streho, če stavbo kriješ
z„Bohn" ovo opeko! Jamstvo let 50.
Samoprodaja:
KOVINA
d. z o. z.
KRANJ
Hubertus
plašči vseh velikosti v cenejši kvaliteti, kakor tudi iz blaga, ki je ne-premočljiv nudi v veliki izbiri
Albin Jazbec
Kranj
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak  čas brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.