■ L lU 1 IfejTERJlITfl CVAOPSKO V SLOVENSKI DOM i P V z mm m www.interalln.si Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Junij 2006, št. 6, leto 8 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.net/tiskarna-aco MLADINSKI CENTER LITIJA JE ODPRL SVOJA VRATA V petek, 26. maja je potekala slavnostna otvoritev Mladinskega centra Litija. Prostori se nahajajo v kletnih prostorih starega vrtca (vrtec Kekec) oz. v Ukmarjevi hiši na Ponoviški cesti 12. Prostore je odprl župan Mirko Kaplja. Otvoritve se je udeležila tudi predstavnica Urada RS za mladino Barbara Zupan. nadaljevanje na strani 4 NOVA KULTURA LITIJA Vsako leto poskrbimo za kakšen čudovit glasbeni dogodek v Litiji. Tokrat bomo gostili odličen dekliški zbor NORTHWEST GIRLCHOIR, USA DEKLIŠKI ZBOR IZ SEVEROZAHODA ZDA Cerkev sv. Nikolaja Litija v petek, 7. julija 2006 ob 20.30 uri Vstop je prost. WWW.LITIJA.ORG 1 Vabimo vas, da se udeležite SLAVNOSTNE AKADEMIJE OB 15. OBLETNICI DRŽAVE SLOVENIJE, ki bo v nedeljo, 25. junija 2006, ob 10. uri na ploščadi pred cerkvijo sv. Nikolaja v Litiji. Sodelovali bodo Zbor sv. Nikolaja, Pihalni orkester, ZAGŠMALIT, Nikolajev dekliški zbor in dijaki Gimnazije Litija. Pri organizaciji prireditve bodo sodelovali še Mestna skupnost Lilija, PGD Litija, Kulturni center Lilija in Gimnazija Litija. Vabimo vsa društva, ki imajo prapore, da na slovesnosti sodelujejo s svojimi prapori! 50 let Steklarstvo Okvirjanje 4 i Šipca - Ivan Fojkar Vse vrste zasteklitev in okvirjanje slik Brodarska 13, Litija, T: 898 40 70 _ Vsak dan razen nedelje od 8-12 in od 15 -19 ure ________________________ v soboto od 8 -12 ure g! OBČINA LITIJA NOVA KULTURA LITIJA OBNOVA KRESNISKEGA MOSTA BO VENDARLE STEKLA BP Težko pričakovana obnova Kresniškega mosta se približuje uresničitvi, čeprav so bili postopki za pridobitev denarja, strokovnih mnenj ter izbira izvajalca del in vsega ostalega izjemno naporni. Začetek del pričakujemo v začetku meseca avgusta. n>anje na strani 6 PIZZERIA "FRONTO" VALVAZORJEV TRS 16,1270 LITIJA Od 1. junija do 31. avgusta ob delavnikih nudimo v času kosila med 11.30 in 15.00 vegeterijansko ribje menu ČETRT STOLETJA projekta GEOSS KOSILO PO CENI 1200,00 SIT (5,01 €) Ali pa MALA PIZZA + VELIKO TOČENO PIVO o PO CENI 1300,00 SIT (5,42 €) V času SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU Vas vabimo, da nas obiščete in si tekme ogledate NA LETNEM VRTU NA VELIKEM PROJEKTNEM PLATNU. I V TEM ČASU TUDI PODALJŠAN DELOVNI CAS VSE DNI DO 24.00 Društvo Geoss je v soboto, 10. junija skupaj z občino Litija pripravilo prireditev, ki je bila hkrati namenjena dvema pomembnima dogodkoma: 25-letnici projekta Geoss in 15-letnici osrednje občinske prireditve ob osamosvojitvi. 0 razvoju projekta Geoss in pripravi na osamosvajanje Slovenije s poudarkom na vlogo in pomen občine Litija so v svojih nastopih govorili avtor projekta Geoss Peter Svetik, poslanec DZ RS Miran Potrč in župan občine Litija Mirko Kaplja. nadaljevanje na strani 7 Iz uredništva... Besedna zveza fair play nas asociativno najprej popelje na športno sceno, konkretno kar na nogometno igrišče, saj tudi tisti nogometno »mlačni« SP v Nemčiji spremljamo vsaj z enim očesom oz. ušesom. Fair play pa na splošno označuje tudi občo lastnost: ravnati moralno in etično - pošteno in v skladu s pravili. Ker takšnega ravnanja v življenju pač ne moremo pričakovati kot samoumevnega, pričakujemo ga že, mnogi pa tako ne ravnajo, samo si zamislili pravila (zakone) in sankcije, ki izhajajo iz kršitve le-teh. Obstajajo pa tudi zakonske luknje oz. poti ter načini, kako jih obiti. Tudi besedne tekme v politični igri naj bi bile v duhu fair playa. Koliko nekorektnosti v volilnih kampanjah prenesejo volilci, točno ni pokazala še nobena javnomnenjska raziskava, sami politiki pa vedo, da je mera hitro polna in da se z negativno kampanjo ne pride daleč. Pred nedavnim je izšla nova knjiga Dana Browna (pisec Da Vincijeve šifre), ki seveda v fikciji nakaže, v kakšne razsežnosti lahko preraste politična tekma za položaj v Beli hiši. Naj vas Ledena prevara to poletje hladi bodisi razburja, ne pozabite, da gre le za dobro napisan kriminalni roman mojstra Browna. O fair playu na straneh Občana pa: čeprav se opaža, da »temperatura pred volitvami narašča«, imajo naši politiki kar dober občutek za mero in s tem za dober okus, zato nam v uredništvu ni potrebno posredovati s kakšnimi rdečimi kartoni. Želimo si, da bi bilo tako vse do »vroče« jeseni. Naj bo poletje takšno, kot mora biti - toplo in brezskrbno! Andreja ŠTUHEC r\ ' Up n \—*_ __ _ A \ -\ Valvazorjev trg 6,1270 Litija TEL: 01/898 39 07 DELOVNI ČAS: 09.00 -12.00 in 13.00-18.00 četrtek in sobota: 09.00 - 12.00 OPTIKA CESTtllK Vse stranke obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo v staro mestno jedro Litije na Valvazorjev trg 6. Ob TORKIH in PETKIH po 14. uri __________KONTROLA VIDA VELIKA IZBIRA korekcijskih okvirjev in sončnih očal! Prispevke pošljite do 8. JULIJA 2006 na naslov: TiskarnaACO,C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskarna.aco@siol.net 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE______Junij 2006 POROČILO O SPREJETIH SKLEPIH IN ODLOČITVAH na 35. redni seji Občinskega sveta občine Litija z dne 23.05.2006 Sejo je vodil Mirko Kaplja, župan Občine Litija, ki je na uvodu najprej ugotovil sklepčnost sveta (od 23 -ih svetnikov jih je bilo na začetku seje prisotnih 16). Predsedujoči je dal v skladu s poslovnikom najprej v razpravo in potrditev skrajšani zapisnik pretekle 34. redne seje občinskega sveta, ki so ga svetniki tudi sprejeli. Bralce časopisa Občan in vse občane obveščamo, da se sprejeti sklepi in skrajšani zapisniki sej občinskega sveta nahajajo tudi na uradnih spletnih straneh občine Litija www.litija.net pod naslovom: občinski svet. Nato so svetniki sprejemali dnevni red za tekočo 35.sejo občinskega sveta, ki je na koncu obsegal 10 vsebinskih točk, med njimi: - Ponovno odločanje o Odloku o turistični taksi v občini Litija - drugo branje Ker sprejet amandma o oprostitvi turistične takse, ki ga je na predlog svetnika Rokavca na pretekli seji hkrati z odlokom sprejel občinski svet, ni bil skladen z določbo 23.čl.Zakona o spodbujanju razvoja turizma, je občinski svet po pridobitvi mnenja Ministrstva za gospodarstvo o tej zadevi ponovno odločal in sprejel prvotno besedilo odloka. Turistično takso bo torej potrebno ob plačilu storitve prenočevanja plačevati v vsakem primeru, kot pa smo že o tem pisali zadnjič, je ta cena razmeroma nizka, trenutno 65 SIT na dan oz. nočitev. - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Litija za leto 2006 Letos je to že drugo »popravljanje proračuna«, tokrat zaradi zagotovitve dodatnih sredstev za odpravo posledic letošnje dolge zime in krpanje »lukenj« na naših cestah, zaradi predvidene sanacije kresniškega mostu čez reko Savo, pa tudi zaradi poplačila vseh dodatnih in nepredvidenih del pri gradnji osnovne šole v Gabrovki. Svetniki so odločili, da se ta dodatna proračunska sredstva zagotovijo iz naslova kreditov oz. zadolževanja občine. - Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Litija - drugo branje Svetniki so brez posebnih pripomb in brez razprave potrdili predlagan odlok, ki je dobil v prvem branju kar precej pripomb, nedvomno pa bo na tem področju prinesel več odgovornosti in reda. Vodovode sicer delimo na javne vodovode, ki so last občin in v upravljanju izvajalca gospodarske javne službe ter na zasebne vodovode, ki so last posameznikov oz. skupine oseb, a tudi tu mora biti upravljavec vodovoda potrjen s strani uporabnikov in občine. Odlok prinaša tudi več reda, odgovornosti in razmejitve pristojnosti pri vzdrževanju hišnih priključkov in druge opreme. Ocenjeno je, da bo v prihodnje za zagotovitev obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Litija na njenem območju potrebno zagotavljati okrog 150 mio SIT letno. - Odlok o sanaciji/odpravi posledic naravnih in drugih nesreč in povrnitev v prejšnje stanje v občini Litija - prvo branje Svetniki so sprejeli odlok, ki bo s svojimi določili bolj natančno urejal postopke, ki so potrebni za prijavo, ocenitev škode in dodelitev pomoči za nesreče manjšega obsega, saj ocenjevanje in dodeljevanje pomoči ob večjih naravnih nesrečah že ureja vladna uredba. Pogoj, ki ga mora izpolnjevati prosilec, ki mu je bila povzročena tovrstna škoda je, da ima stalno prebivališče v občini Litija in da lahko ustrezno dokaže lastništvo uničene lastnine. - Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. - prvo branje Občinski svet je sprejel predloženi odlok kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje, o njem, da bo postopek lahko tekel dalje, pa bo moral odločati še šmarski občinski svet, saj je javno podjetje KSP Litija po razdružitveni pogodbi v sorazmerni lasti obeh občin. - Dopolnitev k idejnim zasnovam in investicijskim izhodiščem za večnamenski objekt na območju med Športno dvorano Litija in bencinskim servisom na Brodarski ulici v Litiji - (soglasje k izgradnji 4 steznega kegljišča s pripadajočo opremo za nakup) Svetniki so se seznanili z idejno oz. vsebinsko zasnovo predvidenega trgovsko-poslovno-garažnega objekta na Brodarski ulici v Litiji in sprejeli sklep, da bo občina o nakupu kegljišča s pripadajočo opremo, zgrajenim v skladu z normativi in standardi, ki veljajo zato področje ter s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem, odločala v skladu s planiranimi sredstvi v proračunu občine v obdobju od leta 2007 dalje. Kot pa je bilo moč prebrati iz predloženih gradiv, pa ti prostori kegljišča nikakor ne bodo poceni, okvirno navedena vrednost znaša precej preko 100 mio SIT. - Predlog NK LITIJA za ponovno obravnavo DIIP dokumenta za izdelavo nogometnega igrišča v velikosti: 64 x 45 m z umetno travo na parc.št. 1343/6 in 1343/30, k.o. Hotič v Litiji Tudi ta točka se je na predlog NK Litija, čeprav ni bilo nekih novih ali bistvenih sprememb, na občinskem svetu obravnavala že drugič na zadnjih nekaj sejah. Svetniki so sprejeli odločitev, da lokacija nogometnega igrišča Litija ostaja na sedanji lokaciji, to je na naslovu Kidričeva 2, Litija ter da bo občinski svet o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje nogometnega igrišča z umetno travo odločal ob prvi naslednji obravnavi proračuna oz. rebalansa proračuna. - Informacija o nujni sanaciji mostov preko Save v Jevnici in Kresnicah Ta točka je bila uvrščena na dnevni red občinske seje naknadno, na pobudo svetnika Francija Rokavca, vendar njen pobudnik na sami seji ni dobil ustreznih odgovorov, kdaj se bo začela konkretna sanacija. Problem v Jevnici predstavlja sosednja občina Dol pri Lj, ker nima zagotovitve lastnega deleža sredstev za obnovo, za kresnički most pa so težave še pri urejanju lastništva mostu, višina sofinanciranja s strani države ter premalo definiran postopek izbire izvajalca za obnovo mostu. - Kadrovske zadeve Občinski svet je razrešil dosedanje člane Občinske volilne komisije in za naslednji mandat in bližajoče se lokalne volitve imenoval novo volilno komisijo v sestavi: Marko Godec, Ulica solidarnosti 4, Litija - predsednik, Anton Primožič, Grbinska cesta 14, Litija - namestnik predsednika, Marko Povše, Konjšica Del 2, Polšnik - član, Marko Mehle, Cesta komandanta Staneta 12, Litija - namestnik člana, Robert Kumar, Jerebova ulica 6, Litija - član, Irena Hribar Povše, Spodnji Log 39, Sava - namestnik člana, Jože Perme, Cesta Zasavskega bataljona 1, Litija - član, Janez Krnc, Predilniška ulica 23, Litija -namestnik člana. 35. seja občinskega sveta je bila zaključena s točko pobude in vprašanja svetnikov, njihovo vsebino pa si lahko ogledate tudi na spletnih straneh www.litiianet. Poročilo o delu na področju ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Litija v letu 2005 Storitev ravnanja s komunalnimi odpadki je v letu 2005 na celotnem območju občine Litija izvajalo Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o. Preostanek komunalnih odpadkov se je iz vseh naselij odvažal enkrat tedensko. Odvoz papirja, papirne embalaže ter plastične in kovinske embalaže zbrane na zbiralnicah se je izvajal enkrat na štirinajst dni, medtem ko se je steklena embalaža odvažala enkrat mesečno oziroma po potrebi. Akcija zbiranja kosovnih odpadkov in akcija zbiranja nevarnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih, je bila v letu 2005 izvedena enkrat in sicer iz vseh naselij na območju občine Litija. KOLIČINE ZBRANIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE LITIJA FRAKCIJA KOLIČINA 20 03 01 Preostanek komunalnih odpadkov 3.943.640 kq 20 03 07 Kosovni odpadki 592.180 kg 20 01 01 Papir 99.150 kg 15 01 02 Papirna in kartonska embalaža 66.100 kg 15 01 02 Plastična embalaža 51.490 kg 15 01 07 Steklena embalaža 57.300 kg 20 01 .. NEVARNI ODPADKI - skupaj 2.542 kg SKUPAJ 4.812.402 kg Na odlagališče nenevarnih odpadkov Unično - Hrastnik je bilo odloženo 3.943.640 kg preostanka komunalnih odpadkov in 545.340 kg kosovnih odpadkov. Količina 323.422 kg odpadkov, kar znaša 6,72 %, oziroma 22.4 kg na prebivalca pa je bila oddana drugim zbiralcem v predelavo. Od tega je družba za ravnaje z odpadno embalažo SLOPAK prevzela 274.040 kg odpadne embalaže oziroma 19,0 kg na prebivalca. Podjetji Papir - Servis in Dinos pa sta prevzeli 49.382 kg kovinskih kosovnih odpadkov oziroma 3.4 kg na prebivalca. V letu 2006 se bo nadaljevalo ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov. Na zbiralnicah bomo zbirali odpadno embalažo ločeno po materialih. Občane naprošamo, da v posamezne zabojnike z barvnimi pokrovi odlagajo le tisto odpadno embalažo, ki sodi v določen zabojnik. Nečistih frakcij prevzemalci ne prevzamejo in javno podjetje mora vsebino zabojnikov z nečisto frakcijo izprazniti med preostanek komunalnih odpadkov, ki konča na odlagališču. Zabojniki z barvnimi pokrovi, nameščeni na zbiralnicah, so namenjeni zbiranju odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih, nikakor pa niso namenjeni zbiranju odpadne embalaže in drugih odpadkov, ki nastajajo ob izvajanju raznih dejavnosti, kot so gostinstvo, trgovina, kmetijstvo, gradbeništvo in drugo. Odpadki, ki nastajajo ob izvajanju dejavnosti niso razvrščeni med komunalne odpadke in niso predmet obvezne lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Povzročitelji morajo za tovrstne odpadke poskrbeti sami in sicer morajo za prevzem posameznih vrst odpadkov skleniti ustrezne pogodbe z zbiralci odpadkov. Za prevzem odpadkov, ki so po naravi in sestavi podobni komunalnim odpadkom, lahko pogodbo sklenejo tudi z javnim podjetjem. Občane ponovno opozarjamo, da na zbiralnicah ne odlagajo gradbenih odpadkov, izrabljenih avtomobilskih pnevmatik, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in prav tako ne mešanih komunalnih odpadkov. • Gradbene odpadke morajo povzročitelji oddati prevzemelcem ali odstranjevalcem gradbenih odpadkov, • Izrabljene avtomobilske pnevmatike prevzema GET inženiring v Ribčah, • Kosovne odpadke lahko občani vsak delovni dan, med 8,00 uro in 18,00 uro, pripeljejo na pretovorno postajo Širjava pri Ponovičah, kjer jih javno podjetje, do količine ene avtomobilske prikolice, prevzame brezplačno, • Nevarne odpadke nastale v gospodinjstvih, kot so baterije, zdravila, ostanki čistil in podobno, lahko občani oddajo na sedežu javnega podjetja, na Ponoviški cesti 15, Litija, med rednim delovnim časom, • na sedežu javnega podjetja pa lahko občani oddajo tudi uporabna oblačila in obutev. V letu 2006 je javno podjetje že pričelo z akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Krajane posameznih krajevnih skupnosti predhodno obveščamo, kdaj bo izvedena akcija v njihovem kraju. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico bo tudi v letošnjem letu predvidoma izvedena v septembru. Javno podjetje bo obvestilo o točnih časih postankov in lokacijah premične zbiralnice občanom posredovalo na hrbtni strani zgibank. Vse občane prosimo, da k ločenemu zbiranju posameznih vrst komunalnih odpadkov pristopite resno in odgovorno, kajti le na ta način bomo zmanjšali količine odpadkov, ki jih je potrebno odložiti na odlagališčih, s tem pa tudi stroške način odstranjevanja odpadkov. JP KSP Litija d.o.o. FILHARMONIKI ZNOVA V KONJŠICI Po lanski otvoritvi spominske sobe in nastopu kvarteta dunajskih filharmonikov tudi tokrat v mednarodnem letu Mozartove glasbe pripravljamo pripreditev v spomin pokojnemu vaščanu in svetovno znanemu dirigentu Carlosu Kleiberju. Nastopili bodo člani Slovenske filharmonije. V naslednjem letu sledi še večje presenečenje - nastop članov Berlinske filharmonije. Naj Konjšica ponovno zasije na kulturnem zemljevidu sveta -pridružite se nam v NEDELJO 2. JULIJA OB 12. URI. Ob 25. juniju »Dnevu državnosti« in 15-obletnici samostojne države Sbvenije, vsem občankam in občanom, iskreno čestitam. Želim vam prijetno praznovanje z najlepšimi spomini na tisti ču doviti večer, ko je v letu 1991 prvič ponosno zavihrala slovenska zastava v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Župan Občine Litija: Mirko Kaplja UPRAVLJANJE VODOVODOV IN OSKRBA S PITNO VODO V NAŠI OBČINI V Uradnem listu št. 57/2006 je bil objavljen nov Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Litija, s katerim želimo v naši občini v prihodnje čim bolje urediti, izboljšati in dvigniti raven tovrstne oskrbe občanov. Za našo občino je značilna izredno majhna pokritost prebivalstva z javnim vodooskrbnim sistemom v ustreznem upravljanju. V upravljanju JP KSP Litija so le vodovod Litija, Kresnice in ter vodovoda Mala Goba in Konjšica (v začasnem upravljanju), kar pomeni, da je le cca 53 % občanov oskrbovanih z vodo iz javnega sistema za oskrbo s pitno vodo, ki ga upravlja ustrezno podjetje. Na ostalem območju občine pa se prebivalci preskrbujejo s pitno vodo iz lokalnih vodnih virov in sistemov, za katere skrbijo vodovodni odbori, krajevne skupnosti, lastniki objektov, idr... Vodovodi so se gradili v lastni režiji, skoraj povsod brez upravne in projektne dokumentacije, varstveni pasovi vodnih virov niso določeni, niti zavarovani. Nekateri vodni viri so oporečni, večina pa premajhnih izdatnosti in ne omogočajo kontinuirane vodooskrbe v času suše, po dežju pa je voda kalna. Z vodovodi gospodarijo krajani sami, vzdrževanje ponekod ni redno, analize vode se vršijo le občasno ali pa sploh ne. Uporabniki pretežno nimajo vgrajenih števcev za merjenje porabe, vodarina in prispevki ob ceni se ne plačujejo, redko pa je zagotovljena tudi požarna varnost. Posebno pomembna za oskrbo z zdravo pitno vodo so vodovarstvena območja, na katerih je treba zagotoviti takšno ravnanje, da bodo vodni viri ostali čim bolj neoporečni še za naslednje generacije. Glede na navedeno čakajo Občino Litija v prihodnjih letih velike investicije v obnovo infrastrukture te javne službe. Na področju oskrbe s pitno vodo je bil na državnem nivoju sprejet nov Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006). Sprejeti občinski odlok povzema bistvene smernice novega pravilnika in sledi državnim smernicam v razvoju vodooskrbe. Glede na velikost, vodovode delimo v tri skupine: - javni vodovod, ki mora biti v ustreznem upravljanju; kjer je gostota poselitve večja od 5 prebivalcev na hektar poselitvenega območja, pod pogojem, da je število prebivalcev, ki tam stalno prebivajo večje od 50; - zasebni vodovod, v lasti oseb zasebnega prava; lastna oskrba s pitno vodo; kjer mora biti s strani uporabnikov vodovoda in občine potrjen upravljavec; če je na vodovod priključenih več kot 5 stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če se z vodovodom oskrbuje gostilna, turistična ali živilska dejavnost; - zasebni vodovod, v lasti oseb zasebnega prava; lastna oskrba s pitno vodo; brez upravljavcev (pod 50 uporabnikov, manj kot 5 stavb, brez gostilne). Povsem natančna je tudi opredelitev priključka na javni vodovod, ki pravi, da: - je priključek stavbe na sekundarni vodovod del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, - načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe, priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe, - upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod, - prvih 50 metrov priključka se vzdržuje v okviru opravljanja javne službe, - lastnik stavbe mora do leta 2010 z upravljavcem skleniti pogodbo o vzdrževanju priključka. Kot posledica tega odloka bo v bodoče sprejet še Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav sistemov javne oskrbe s pitno vodo na območju občine Litija, Pravilnik o tarifnem sistemu javne oskrbe s pitno vodo na območju občine Litija, Cenik stroškov izdaje projektnih pogojev ter Odlok o odmeri in plačilu prispevkov za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne komunalne rabe v občini Litija. Najobširnejši dokument pa bo Operativni program oskrbe s pitno vodo na območju občine, kjer bo za vsak objekt definiran vodni vir in upravljavec vodovoda, zaradi česar bo moral biti izdelan program prenosa vodovodov v upravljanje. Glede na obstoječo zakonodajo, v tem trenutku zagotavlja ustrezno upravljanje zgolj Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o.. Kakršnokoli drugo upravljanje vodovodov, ki imajo tudi značaj javnega vodovoda je v neskladju s trenutno pravno ureditvijo in bo moralo biti urejeno v skladu z določbami pravilnika in odloka do leta 2015. Junij 2006-0 DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE______3 15 (PETNAJST) LET SAMOSTOJNE DRŽAVE SLOVENIJE ter povabilo vsem občanom na slavnostno akademijo, ki bo v nedeljo 25. 6. 2006 ob 10.00 uri, na ploščadi pred litijsko cerkvijo Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon o samostojnosti, s tem je bila vzpostavljena samostojna država Slovenija in v spomin na ta dan praznujemo »Dan državnosti«. Od tistega zgodovinskega trenutka je preteklo že petnajst let. Ste se kdaj v zadnjem času vprašali, koliko je naša država stara? Ni stara. Mlada je. Petnajst let je stara tudi lipa, ki so jo poleg cerkve sv. Nikolaja posadili v počastitev samostojne Slovenije. Petnajst let so stari letošnji devetošolci, ki končujejo osnovnošolsko izobraževanje. Kot oporo potrebuje mlado drevo, tako kot potrebujejo našo oporo mladostniki v obdobju odraščanja, jo potrebuje tudi mlada država. Ne seveda na isti način, a vendar: podporo državi izkazujemo s spoštovanjem do nje in njenih simbolov. Pozornost in spoštovanje državi izkazujemo z izobešanjem zastave, s primernim vedenjem ob poslušanju himne in s prisostvovanjem različnim slovesnostim. Še posebno pozornost pa državi izkazujemo ob državnih praznikih in pomembnih obletnicah. Prav bi bilo, da se v letošnjem letu, ko praznujemo pomemben jubilej, tega še posebej zavemo. Zaman je tarnanje, da Evropa naše mlade države ne ceni in ne spoštuje dovolj. Če želimo, da nas bodo drugi dovolj cenili, moramo svojo državo primerno ceniti in spoštovati tudi mi sami. Letošnja obletnica in predvidena slovesnost sta torej priložnost, da svoj odnos do države izboljšamo. Petnajsto obletnico države Slovenije bomo obeležili v nedeljo 25. junija 2006: ob 9.00 uri bo v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji maša za domovino, ki jo bo daroval litijski župnik Pavel Okoliš, po maši, ob 10.00 uri, pa bo na ploščadi pred cerkvijo slavnostna akademija s kulturnim programom in pozdravnim nagovorom litijskega župana. V kulturnem programu bodo na prireditvi sodelovali MePZ sv.Nikolaja in Nikolajev dekliški zbor, Pihalni orkester Litija, glasbena skupina Zagšmalit, ZIK KC Litija in dijaki Gimnazije Litija. Daljnovod: DV 2x110 kV Beričevo - Trbovlje Danes je električna energija postala nepogrešljiva dobrina, in kako zelo smo od nje odvisni, se morda zavemo šele ob nepredvidenih izpadih ali električnih mrkih. Takrat tudi v praksi začutimo, kako je življenje oteženo brez električne luči in delovanja gospodinjskih aparatov. V industrijskih obratih pa se delo popolnoma ustavi, saj ugasnejo stroji in računalniki. Poraba električne energije na območju Zasavja postopoma narašča in zato pogosto prihaja do preobremenitev električnega omrežja. Posledično se kakovost električne energije slabša, kar škodljivo vpliva na delovanje avtomatizirane proizvodnje. Poleg tega je zmanjšana tudi zanesljivost napajanja, kar pomeni, da so električni izpadi čedalje bolj pogosti. Zaradi navedenega je na območju Litije in v Zasavju že vrsto zadnjih let opazno naraščanje nezadovoljstva in pritožb v zvezi s slabo kakovostjo električne energije. Rešitev predstavlja 110 kV daljnovodna povezava na relaciji Beričevo - Trbovlje z odcepom, ki se bo vključil v bodočo RTP Litija (RTP = RazdelilnaTransforma-torska Postaja). Daljnovod DV 2x110 kV Beričevo-Trbovlje bo: 1. na širšem območju Litije povečal kakovost električne energije in zanesljivost napajanja, 2. omogočal bo vključevanje bodočih hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi v slovenski elektroenergetski sistem, 3. omogočal bo ohranjanje oz. morebitno povečanje delovanja Termo elektrarne Trbovlje. V zvezi s pripravo gradnje daljnovoda so bile v letu 2005 med seboj primerjalno proučene tri različne variante poteka trase daljnovoda in sicer na podlagi vidika sprejemljivosti v lokalnem družbenem okolju, z vidika racionalne rabe prostora, z varstvenega vidika, s funkcionalnega vidika in z ekonomskega vidika. Dne 1.12. 2005 pa je Vlada RS sprejela odločitev o najustreznejši varianti poteka trase daljnovoda. Trenutno je v pripravi prostorska, okoljska in projektna dokumentacija, ki bo javno razgrnjena na sedežih posameznih občin predvidoma v sredini meseca julija oz. v mesecu septembru 2006. V času javne razgrnitve bodo na sedežih občin potekale tudi javne obravnave, kjer bodo predstavniki investitorja, predstavniki ministrstev in izdelovalci dokumentacije predstavili potek dela in odgovarjali na morebitna vprašanja. Občani bodo lahko na razgrnjeno dokumentacijo podali pripombe in predloge. Točen datum javne razgrnitve in javne obravnave bo objavljen v sredstvih javnega obveščanja (časopisi, oglasne deske, obveščanje preko posameznik KS ipd.). Do podanih predlogov in pripomb bo Ministrstvo za okolje in prostor zavzelo stališče, ki bo posredovano vsem, ki bodo te predloge in pripombe podali. Po dokončni uskladitvi trase bo na Vladi RS sprejeta Uredba o Državnem lokacijskem načrtu, ki bo predstavljala zakonsko podlago za umestitev daljnovoda v prostor. V Evropi in v Sloveniji je praksa, da elektroenergetsko prenosno podjetje (v tem primeru ELES, d. o. o.) sklene z lastniki parcel, katerih zemljišča se nahajajo v celoti ali delno znotraj 30 m širokega koridorja daljnovoda, služnostno pogodbo. Ta določa, da se lastniku parcele plača odškodnina, v zameno pa taisti lastnik nadaljnje dovoli, da podjetje ELES prosto dostopa na lastnikovo parcelo za potrebe rekonstrukcije, vzdrževanja in nadzora daljnovoda. Parcel znotraj koridorja daljnovoda ELES ne odkupuje. V primeru, da se na parceli povzroči škoda, se seveda odškodnina izplača tudi za tak slučaj. Predvidoma v začetku leta 2007 bodo odšli na teren zapriseženi cenilci (sodni izvedenci) gozdarske in kmetijske stroke. Na parcelah, ki jih bo prečkal daljnovod, si bodo ogledali kvaliteto in lastnosti zemljišč. Nata ogled bodo povabljeni tudi lastniki omenjenih parcel. Cenilci bodo izdelali cenilne zapisnike, v katerih bo navedena odškodnina za vzpostavitev služnosti na zemljiščih in odškodnina za morebitno povzročeno škodo (npr. sečnja dreves, izpad poljščin ipd.) Ko bodo cenilni zapisniki izdelani, bo ELES poslal lastnikom zemljišč v podpis služnostne pogodbe in po potrebi tudi poravnave o odškodnini. Lastnike bodo lahko obiskali tudi pooblaščenci ELESA, pristojni za sklepanje tovrstnih pogodb, in jim dodatno pojasnili njihovo vsebino. Lastniki zemljišč bodo morali svoj podpis na služnostni pogodbi overiti pri notarju. To bo pogoj za izplačilo odškodnine in vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo. Stroški overovitve bodo bremenili ELES. Gradnja daljnovoda naj bi se predvidoma začela v letu 2007, zaključila pa v letu 2009. OBČINA LITIJA objavlja RAZPIS za oddajo v najem neprofitnega stanovanja št. 10 za nedoločen čas, v mansardi večstanovanjske hiše na naslovu Gabrovka 61, v skupni izmeri 33,88 m2, ki obsega: kuhinjo v izmeri 10,15 m2, sobo v izmeri 17,84 m2, kopalnico z VVC-jem v izmeri 3,67 m2, predsobo v izmeri 2,22 m2. Stanovanje se ogreva iz skupne hišne kotlovnice na kurilno olje. Višina neprofitne najemnine za navedeno stanovanje je znašala v mesecu aprilu 2006 21.758,00 SIT. Pogoje razpisa za oddajo neprofitnega stanovanja v najem, ki so sestavni del te objave in vse druge informacije ter obrazec prijave, dobijo zainteresirani na KSP Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15, Litija, vsak dan med 9 in 11 uro na tel. 01/ 89 000 13. Interesenti za najem neprofitnega stanovanja morajo oddati pisno prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami do vključno ponedeljka 10. 7. 2006 do 12.00 ure (ne glede na vrsto prinosa) na naslov: OBČINA LITIJA, Jerebova ulica 14,1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: »za stanovanjsko komisijo; neprofitno stanovanje št. 10, Gabrovka 61.« Prispele vloge bo obravnavala komisija imenovana s strani župana občine Litija, ob upoštevanju določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Uradni list RS št. 14/2004 in 34/2004. Župan občine Litija Mirko Kaplja Kanalizacija Gradec Vsa infrastrukturna dela v Gradcu so občinski proračun stala 400 mio Sn V mesecu maju je bil rekonstruiran zadnji odsek Graške ceste v Litiji. V naselju Gradec se od leta 1997 gradi kanalizacijski sistem za navezavo na čistilno napravo za 1000 PE, ki je locirana na zahodnem delu mesta, ob vstopu v Litijo ob Ljubljanski cesti. V projekt izgradnje kanalizacijskega sistema, ki bo obremenjeval novo čistilno napravo sodi Graška cesta, Bevkova ulica, Marokova pot ter ostali objekti, ki gravitirajo na to čistilno napravo. Kanalizacija se je na večini lokacij položila v telo ceste, kar je smiselno zaradi nadaljnjega upravljanja in vzdrževanja kanalizacijskih objektov. Po gradnji kanalizacije so se v celoti rekonstruirala vozišča, izdelala nova javna razsvetljava, v telo ceste pa so bili vgrajeni tudi vsi drugi komunalni vodi. V letošnjem letu se bo dogradila tudi sama čistilne naprava, skupaj s pripadajočimi kanalizacijskimi vodi pa bo ta del Litije prvi del v občini, kjer bo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda urejeno skladno z zakonodajo. HRANA IZ INTERVENCIJSKIH ZALOG EU V OZRK Litija smo sprejeli prva živila iz intervencijskih zalog EU kot pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam in to večje količine alpskega mleka in moke. Rdeči križ Slovenije je v mesecu decembru 2005 kandidiral na javni razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za imenovanje dobrodelne organizacije, ki bo sodelovala pri razdeljevanju hrane iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženih v Skupnosti v letu 2006. Omenjeni status je nacionalno društvo pridobilo ter v mesecu januarju 2006 podpisalo pogodbo o razdeljevanju hrane z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Območna združenja RK smo na osnovi internega razpisa prijavila število potencialnih uporabnikov materialne pomoči v letu 2006 in na osnovi prijave v OZRK Litija smo 30. maja prejeli prvi del živil, to je več tisoč litrov mleka in več sto kilogramov moke, testenin, ješprenja in sladkorja. Vsa živila so slovenska proizvodnja, konkretno mleko, ki smo ga sprejeli v sredo je proizvod Ljubljanskih mlekarn s trimesečnim rokom trajanja, zato bomo razdeljevanjem začeli takoj, ko sprejmemo še ostala živila. Z razdeljevanjem bomo pričeli 14. junija 2006. Iz centralnega skladišča humanitarne pomoči OZRK Litija, na Maistrovi 6, v Liliji bomo pomoč razdeljevali 14. junija 2006 od 10.00 do 12.00 ure in popoldne od 16.00 do 18.00 ure, po potrebi pa še 20. in 21. junija ob istem času. Merila za izpolnjevanje pogojev za najbolj ogrožene osebe iz ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog EU so naslednja: • Posamezniki in družine, če se nenadoma znajdejo v težkih življenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške (starost, bolezen, invalidnost, duševno stanje...); • Posamezniki in družine prizadete zaradi naravnih ali drugih nesreč večjega ali manjšega obsega; • Posamezniki brez statusa, stalnega prebivališča • Tujci in izbrisani, ki so socialno ogroženi V sodelovanju z Občino Litija in Občino Šmartno pri Litiji ter s Centrom za socialno delo in krajevnimi organizacijami RK bomo prejemnike humanitarne pomoči osebno povabili, da prevzamejo živila. Ce se kljub sodelovanju zgodi, da ostanete brez vabila, pa menite, da sodite v eno od naštetih kategorij,ali da potrebujete pomoč, se lahko obrnete na člane KORK iz vašega območja ali pokličete dne 12.6.2006 na Območno združenje Rdečega križa Litija 01 8963 730. Ali bo občina Litija dobila še en most za vzdrževanje ? Občina Šmartno pri Litiji je v mesecu aprilu obnovila - pobarvala polovico zaščitne ograje na mostu čez potok Reka na Jezeh. Vsem občanom, ki nas sprašujete, zakaj se ne pobarva še druga polovica, pojasnjujemo, da se predmetni most po zemljiškem katastru v celoti nahaja v šmarski občini, torej je tudi celotno vzdrževanje v njihovi pristojnosti. POROČILO O SPREMLJANJU ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI PITNE VODE V LETU 2005 Na sistemih javne oskrbe s pitno vodo, s katerimi upravlja Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija, d.o.o., je vzpostavljen notranji nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode na osnovah sistema HCCCP in skladno z določili Pravilnika o pitni vodi (Ur.l.RS,št.19/04,35/04,26/06). Odvzem vzorcev pitne vode je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, na osnovi pogodbe sklenjene med javnim podjetjem in zavodom. Preiskave odvzetih vzorcev pitne vode je opravljal Inštitut za varovanje zdravja RS in sicer mikrobiološke preiskave Oddelek za sanitarno mikrobiologijo, fizikalno kemijska preskušanja pa Oddelek za sanitarno kemijo. Na sistemu javne oskrbe s pitno vodo Litija - Šmartno, ki s pitno vodo oskrbuje prebivalce mesta Litija, naselja Šmartno, ter naselja Breg in Tenetiše, je ZZV Ljubljana v letu 2005 opravil 14 rednih pregledov pri čemer je bilo odvzetih 66 vzorcev vode za mikrobiološke preiskave in 5 vzorcev vode za fizikalno - kemijske preiskave. Vsi vzorci pitne vode, odvzeti po pripravi vode, so bili glede na preiskane mikrobiološke parametre zdravstveno ustrezni oziroma skladni s Pravilnikom o pitni vodi, medtem ko trije vzorci vode, vzeti pred pripravo vode, niso bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Vzorci vode odvzeti za fizikalno - kemijske preiskave so bili glede na obseg in rezultate izvršenih preiskav skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, oziroma rezultati niso presegali mejnih dovoljenih koncentracij. V postopku priprave vode upravljavec vodo razkužuje in sicer s plinskim klorom. Priporočena koncentracija prostega preostalega klora v pitni vodi, pri uporabnikih, je med 0,3 in 0,5 mg/l. Izmerjene koncentracije, v odvzetih vzorcih pitne vode, niso presegale priporočenih koncentracij. Vsebnost prostega preostalega klora upravljavec v okviru notranjega nadzora meri dnevno. Pitna voda v omrežju oskrbovalnega območja Litija - Šmartno je bila glede na ugotovitve in v danem obsegu opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preskušanj v letu 2005, zdravstveno ustrezna in skladna s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l.RS,št.19/04,35/04,26/06). Na ostalih manjših, oziroma lokalnih sistemih javne oskrbe s pitno vodo, s katerimi upravlja javno podjetje se prav tako opravlja notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode z določili Pravilnika o pitni vodi. Število rednih pregledov in število odvzetih vzorcev vode za nadaljnje preiskave, za posamezni sistem javne oskrbe s pitno vodo, je odvisno od količine dnevno porabljene vode. Vode, v lokalnih sistemih javne oskrbe s pitno vodo, upravljavec ne razkužuje s kemičnimi sredstvi. Na sistemu javne oskrbe s pitno vodo Kresnice - Kresnički vrh so bili v letu 2005 opravljeni trije pregledi, pri čemer je bilo odvzeto 9 vzorcev vode za mikrobiološke preiskave in vsi preiskani vzorci so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi, tako kot oba odvzeta vzorca vode za fizikalno kemijska preskušanja. Glede na to, ker se ocenjuje, da zaradi sanitarno tehničnih pomanjkljivostih na objektih in omrežju, oskrba s pitno vodo ni dovolj varna, se priporoča pred uporabo za prehrambene namene prekuhavanje vode. Voda naj po priporočilih Komisije za pitno vodo vre vsaj tri minute. Na sistemu javne oskrbe s pitno vodo Golišče je kljub novi vrtini, ki je bila izdelana v novembru 2005, oskrba še vedno motena. Tudi na tej vrtini, prihaja do pogostih izpadov črpanja vode zaradi okvar na črpalkah, ki jih povzroča motnost vode. Voda vtem vodnem viru vsebuje železo in mangan nad dovoljeno koncentracijo, ki v stiku s kisikom oksidirata in povzročata obarvanost vode, zato je uporaba vode omejena. Pitna voda v omrežju oskrbovalnega območja Mala goba, ki s pitno vodo oskrbuje naselja Mala goba, Velika goba in Preženjske njive, je bila glede na ugotovitve in v danem obsegu opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preskušanj v letu 2005, zdravstveno ustrezna in skladna s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l.RS,št.19/04,35/04,26/06). Z rezultati preiskanih vzorcev pitne vode se redno seznanja tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, ki v primeru kakršnih koli nepravilnosti, izvede inšpekcijski pregled in ukrepa skladno s svojo pristojnostjo. Uporabniki pitne vode imate vsekakor tudi pravico do vpogleda v poročila o izvidih mikrobioloških in fizikalno - kemijskih preiskav pitne vode. Javno podjetje bo vsakemu uporabniku, v primeru izražene želje, nudilo vse informacije o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in mu omogočilo tudi vpogled v rezultate preiskanih vzorcev pitne vode. Pripravila: Marta Peršin Javno podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, d.o.o. Direktor: Rudi Kozlevčar Vsebino prispevkov zbrali in uredili uslužbenci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES 4 ...LITIJA - moje mesto... Junij 2006 ME - JAN bo jeseni že delal! Na Ronoviški cesti raste gospodarska cona Na Ponoviški cesti v Litiji raste gospodarska cona, sicer malima, ampak vendar kaže na možnosti gospodarskega razvoja, Id je za Litijo največji problem. Brez gospodarstva in zaposlenih ljudi, tudi ni nobenega drugega razvoja, ki ga Litija tudi na splošno zelo pogreša. Na Ponoviški cesti v Litiji podjetje ME-JAN d. o. o. gradi nove . - proizvodne prostore. Na Ponoviški cesti je pred leti zraslo podjetje KGL, ki ga vodi Bojan Železnik, in uspešno posluje ter zaposluje lepo število delavcev, kar je za Litijo dobra pridobitev. Zraven že rasteta dve novi proizvodni podjetji. Eno izmed njih je ME - JAN d. o. o., lastnik in direktor družbe je Janez Mesarič. Prav slednja naj bi jeseni pričela z delom na novi lokaciji in zaposlovati nove delavce. Pridobivanje lokacije, kjer bo podjetje ME - JAN d. o. o. imelo ugodne pogoje za delo, resda ni potekalo prav lahko in hitro, tudi finančno ni bilo ravno ugodno za podjetnika, vendar je lastnik in investitor kljub temu vztrajal in se odločil za Litijo, čeprav je bilo drugje kar nekaj ugodnejših priložnosti. Skupaj s sosednjima firmama, se sami trudijo za ureditev cestne oz. prometne dostope, komunalne in energetske vode, oskrbo z vodo... V podjetju ME-JAN d. o. o., ki raste zraven KGL (levo), bodo potrebovali predvsem kadre s področja gg kovinske in — elektro stroke. Podjetje ME - JAN d. o. o. je nastalo pred 15 leti iz prvotne servisne dejavnosti industrijskih dvigal. Z lastnim znanjem in razvojem je kasneje pričelo obvladovati širšo paleto dejavnosti. ME - JAN d. o. o. izdeluje dokumentacijo za mostna dvigala in sisteme, dobavlja in montira mostna dvigala z opremo, izvaja rekonstrukcijo dvigal, vgrajuje krmilne mehanizme, izvaja tehnične preglede in poročila za vgrajeno opremo, servisiranje in preventivne preglede. Vse navedene osnovne dejavnosti firma izvaja kompletno. V15 - letnem delovanju je družba pridobila reference, ki jo uvrščajo med ugledne tovrstne firme, saj deluje na področju papirne, gumarsko-kemične, livarske, živilsko-predelovalne in lesne industrije. Dejavnost družbe si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani www.me-ian.com ali www.me-ian.si. Posledično so z razvojem nastali prostorski problemi, saj družba deluje na treh različnih lokacijah. Na novi lokaciji ob Ponoviški cesti bo zrasla novogradnja na 3.600 m2 prostora, od tega bo 500 m2 proizvodnih in 150 m2 poslovnih površin. Celotna investicija bo vredna okrog 250 milijonov tolarjev, kar je lep vložek, ki ga bo družba ME-JAN d.o.o. vložila v razvoj litijskega gospodarstva, (šs) NOVE ZAPOSLITVE! Ko bo podjetje pričelo z delom na novi lokaciji v Litiji, bo zaposlovalo 20 do 25 delavcev, ki jih firma že sedaj išče. Zato bodo zlasti mladi kadri s področja kovinske in elektro stroke dobili lepe možnosti za zaposlitev. Interesenti lahko že sedaj stopijo v stik z vodstvom podjetja in se dogovarjajo za zaposlitev. Kontakti: tel: 01/897-67-40, fax: 01/897-67-44, e-mail: info@me-ian.si. me-ian@siol.net: spletna stran družbe: www.me-ian.com: www.me-ian.si. naslov: ME-JAN, d. o. o. Vače 67/b, 1252 Vače. Promocllsko besedilo LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš NAKIT BOMO POPRAVILI, PREDELALI ALI ZAMENJALI ZA NOVEGA. Kaj storiti z Litijo ? (xxxu Martin Brilej BREZ NOVIH STANOVANJ IN DELA, MESTO UMIRA Kar uvodoma moram povedati, da v Litiji z namenskimi sredstvi za stanovanjsko gradnjo, že 20 let ni bilo zgrajenega novega stanovanja. Kakšni so bili vzroki za to lahko ugiba vsak bralec, kakšnega racionalnega pa tudi sam ne poznam. V preteklih letih je bil vsekakor odločilen »Jazbinškov zakon,« s katerim so ljudje pokupili množico stanovanj po razmeroma ugodnih cenah, ker je država v tistem trenutku rabila denar in nasedla predlogu, da lahko čez noč pride do njega. In je tudi prišla, ampak ga je čez noč tudi zapravila. Občine, ne le litijska, pa so ostale brez najemniških stanovanj in torej posledično tudi brez denarja od najemnin. V Litiji pa se je poleg vsega zgodilo še to, da je občina_ množico stanovanj prodala še sama, kar jih je pa ostalo jih je dala sosednji občini Šmartno za poravnavo ob ločitvi občin. Ta jih je veselo prodala in tako prišla do lepega denarja. V Litiji pa je ostalo bore malo stanovanj v občinski lasti, ki sedaj od najemnin navržejo skupno s poslovnimi lokali še bolj borih 24 milijonov sit na leto. S tem se da kupiti zgolj eno samo stanovanje! PROFITNA IN NEPROFITNA STANOVANJA Za kapital so vsekakor bolj zanimiva profitna stanovanja, saj investitorjem navržejo lepe denarce, kupci pa se slej ko prej najdejo. Načeloma so za razvoj tudi profitna stanovanja dobrodošla, vendar se tu skriva tudi velika past. Profitna stanovanja pokupijo tisti, ki imajo denar. To pa so predvsem kupci, ki pridejo z vseh vetrov in imajo za to svoje račune. Med njimi se lahko najdejo tudi ustvarjalni ljudje, ki prinašajo napredek, ki tu investirajo, delajo, ustvarijo družine...Ampak to so bolj izjeme kot pravilo. Litija pač ni lokacija, ki bi imela bivalne pogoje takšne, da bi privlačila take vrste ljudi, ki bi tu živeli in ustvarjali. Takšni potrebujejo tudi primemo visok družbeni standard, ki ga Litija žal nima. Ti mislim na objekte za kulturo, šport, možnost zaposlitve, urejenost prometa, parke, zabavo, okolje, dobre komunikacije in cestne povezave itd. Zato je veliko bolj verjetna možnost prihoda prišlekov, ki ne mislijo ustvarjati družine niti delati ali kar koli drugega početi in si to omislijo zgolj za lagodno življenje ali nadaljnje prekupčevanje. KAJ PA MLADE DRUŽINE? Seveda nastane problem, kako naj do profitnega oz. stanovanja po tržni ceni, pride mlada družina. Denarja nima, to je dejstvo. Razen, če ima to srečo, da ima bogate starše. Tudi to je bolj izjema kot pravilo. Če bi želele mlade družine kupiti profitno stanovanje in nimajo denarja, lahko najamejo kredit. Danes pa banke dajejo predvsem hipotekarne kredite, za kar moraš imeti premoženje. Kako naj mlada družina ima premoženje? Poleg tega pa je treba imeti službo. Danes pa so službe takšne, da nikoli ne veš, če boš naslednji dan še zaposlen. Kako naj potem dobiš kredit in kako naj ga vračaš, če se kaj zalomi? Poleg tega pa mesečne anuitete družino pahnejo v dolgotrajno pomanjkanje denarja. Torej so profitna stanovanja za mlade družine domala nedosegljiva želja. NEPROFITNA STANOVANJA Kako priti do njih? Za to ni treba odkriti izuma za Nobelovo nagrado, saj je gradnja neprofitnih stanovanj v naši državi povsem transparentna. Za mlade družine in za ustvarjanje možnosti, da mladi in izobraženi ljudje ostanejo v Litiji, je treba ta stanovanja preprosto graditi, poskrbeti za razvoj gospodarstva, s tem ustvarjati možnosti za delo in zvišati bivalni standard. Pa ne gre le za mlade družine. Tudi kadre bo občina krvavo potrebovala, saj brez znanja ne bo napredka. Problem je seveda denar. Že v začetku sem omenil, da je občina večino stanovanj prodala, zato je prihodek od najemnin zelo majhen. Prav denar iz najemnim, oplemeniten z ugodnimi krediti državnega .stanovanjskega sklada, predstavlja osnovo za pridobivanje novih stanovanj. Če pa je denarja od najemnin tako malo, kot se ga zbere v Litiji, je tak proces bolj kot ne, nemogoč. SKLADNOST GRADNJE Pri gradnji stanovanj bi se v Litiji morali najprej dogovoriti, kje in v kolikšnem obsegu bomo namenjali prostor za to in naprej tam zgraditi vso potrebno prometno, komunalno in energetsko infra strukturo in načrtovati socialno infra strukturo. Potem pa začeti graditi. Profitna bodo gradili investitorji s svojim kapitalom, neprofitna pa bo občina odkupila, vložek v komunalno opremljenost pa bodisi zaračunala ali vštela v kupnino. Denar bo vzela iz proračuna, ker ga bo iz najemnin še veliko let premalo. Ni vrag, da pri več kot dve milijardnem proračunu, ne bi zmogli nameniti vsaj petdeset ali sto milijonov tolarjev na leto za to, saj gre za eno temeljnih razvojnih nalog in skrb za bodočnost mladih ljudi. Tako bo del stanovanj lahko oddan za znosne najemnine, ki jih bodo zmogle tudi mlade družine ali pa bodo za ljudi, ki jih občina potrebuje za razvoj. PRAZNI RAZREDI Če se ta proces ne bo pričel, bo Litija še naprej umirala. Mladi ljudje se bodo odseljevali v druge kraje, v mestu pa bo v šolskih razredih zijala v praznina. Posledice opisanega so sedaj udarile na piano. V obeh litijskih osnovnih šolah je bilo leta 2000 v prvi razred vpisanih 75 otrok, letos jeseni pa jih bo le še 60. Ta upad gre na račun osnovne šole Gradec, kjer bo letos vpisanih kar 21 otrok manj kot pred šestimi leti, v osnovni šoli Litija pa se stanje vpisanih zelo spreminja zaradi migracij prebivalstva. SEM TER TJA PO LITIJI • V zadnji akciji zbiranja kosovnih odpadkov je Komunala v Litiji oz. občini (vendar še ne v vsej), zbrala kar 197 ton (!) kosovnih odpadkov, 21 ton kovinskih (bela tehnika), nekaj pa jih še čaka na prevzem. Te enormne količine potrjujejo predloge o veliko bolj pogostem odvažanju teh odpadkov. • O litijski tržnici sem že pisal. Danes le še tole: pred kratkim sem spet videl eno od evropskih mest, ki tržnice sploh nima. Enostavno vsako soboto dopoldne zaprejo glavno mestno ulico, ki se v hipu spremeni v tržnico. Investicije v tržnico torej nimajo, pa tudi neskončnih razprav na to temo ne. amnommacM Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat HORMANN: Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si PESTRA IZBIRA APARTMAJEV V NASELJU SEVID Hrvaška (med Trogirjem in Primoštenom) Sredi Jadrana (420 km iz Litije) vas vabimo na poletni oddih v prijetne apartmaje. Samo 30 metrov od bivanja je čudovita plaža, rezerviram samo za vas. APARTMA2 53m2+15m" terasa osebe: 4+1 različni termini: 40-65 EUR/dan INFORMACIIE: tel.: 01/8983-843 GSM: 041-719-444 APARTMA 3 20m2+llm2 terasa osebe: 2+1 različni termini: 3040 EUR/dan nadaljevanje s prve strani MLADINSKI CENTER LITIJA JE ODPRL SVOJA VRATA Otvoritev mladinskega centra je spremljal priložnostni kulturni in zabavni program. Mlada fotografa Jure Škofič in Goran Mlakar sta razstavila svoje fotografije: Jure je zabeležil urejanje prostorov pred otvoritvijo, Goran pa dejavnost mladih. Miha Kragelj je recitiral svoje pesmi. Društvo prijateljev mladine Litija in Skavtski steg Litija 1 sta pripravila delavnice za otroke in mlade. HUD KUD Litija je v sodelovanju z JSKD Ol Litija organiziral prireditev Maj mladosti, kjer so sodelovale domače glasbene skupine General Purpose, Legal Incest in Unspoken. Sodelovali so tudi glasbeniki iz Novega mesta - Prasci in glasbeniki iz Zagorja We can’t sleep at night. KUD Art Club Litija pa so predstavili svoja dela v obliki filmske projekcije. E Md FOTO: J. Škofič Ureditev prostorov in otvoritveno slovesnost so omogočili: Občina Litija, Predilnica Litija, gospod podžupan Jožef Mirtič, Knjižnica Litija, gospa Joža Ocepek, KLIŠE, DPM Litija, HUD KUD Litija, KGZ Litija, Litijska mesarija, Pekarna Friškovec, Vrtnarstvo Klinc, Cvetličarna Ciklama, Cvetličarna Vijolica, Trgovina Frtica, Skavtski steg Litijal, Zmago Penčur, Gostilna in pizzerija Kovač. Prostovoljke in prostovoljci (Andrejka, Katja, Tina, Jure, Boštjan, Staša, Branka, Boris, Tanja, Zmago, Indira, Maša, Kaja, Sarah, Alja, David, Roman, Jurij, Jan, Helena, Miha, Jelka, Maja, Tea) so v svojem prostem času obnovili opremo in prostore. Zahvaljujemo se sponzorjem, prostovoljkam in prostovoljcem. Mladinski center Litija obratuje od 01. junija naprej. Odprti smo vsak dan od ponedeljka do sobote od 15.00 do 20.00. Ob nedeljah in praznikih smo zaprti. Pisarna pa obratuje od 9.30 do 11.30 od ponedeljka do petka. Za več informacij smo dosegljivi na telefonskih številkah 051 443 410 in 01 89 80119. V.d. direktorice: Tina NAGLIČ Zgodilo se je Razvojno partnerstvo središča Slovenije Geoss, 12, junija 2006. V središču Slovenije se je zbralo sedem županov in na formalni ravni potrdilo medsebojno sodelovanje pri razvojnih projektih. Podpis pogodb je spremljala konferenca za novinarje. Po daljšem času prizadevanj in dela velikega števila sodelavcev iz sedmih občin se je v ponedeljek na Geossu zgodil slavnostni podpis pogodbe o ustanovitvi območnega raz- Razvojno f partnerstvo vojnega partnerstva Središča 7' ^ ° 1 Slovenije. Podpis pogodbe je mejnik v času intenzivnih prizadevanj za hitrejši razvoj mest in podeželja občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litji, Zagorje ob Savi. Omenjeno področje partnerstva zahteva drugačno, skrbno in specifično reševanje razvojnih vprašanj, usmerjeno predvsem v hitrejši razvoj mest in podeželja, zmanjševanju razlik v go- središča Jk^Slovenije spodarski razvitosti in življenjskih možnosti prebivalcev, dvigu prepoznavnosti območja in motivaciji prebivalcev k soodgovornemu uresničevanju svoje prihodnosti. S podpisom pogodbe so se občine zavezale, da bodo zavestno podpirale skupni razvojni interes, opredeljen v temeljnih skupnih projektih. Partnerstvo sledi evropski viziji, ki razvojno podpira območja (ne državo in občine). Seveda je tu na mestu zanimivo vprašanje, zakaj se občine drobijo na več manjših, če pa je v teh časih močna težnja po povezovanju? Odgovor je potrebno iskati v ekonomski luči. Drobljenje je »žal« politični efekt, medtem ko naravna ekonomska logika narekuje skupnost večje formacije, večjih pretokov in večje, pestrejše potenciale, ki so stroškovno učinkovitejši in perspektivnejši. Omenjeno partnerstvo je tako izrednega pomena za razvoj območja in partnerskih občin v prihodnosti. Tudi zaradi pogajalske moči do države in gospodarstva. Ključno delo se že odvija na skupnih intenzivnih delavnicah. Partnerstvo koordinira Center za razvoj Litija, ki skupaj s sodelavci tvori odličen potencial, ki se je že večkrat dokazal z odličnimi referencami in rezultati. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA D.O.O. Center za razvoj Litija d.o.o. Kidričeva 1,1270 Litija, T: 01 -896 27 10, F: 01 -896 27 12; E: info@cr-litija.si W: www.litija.net/rcl Os Leader v novem programskem obdobju Na delavnici za pripravljate oz. upravljate razvojnih programov podeželja (RPP) 13. junija na Igu, smo prisotni s strani ge. Kokolj Prošek z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dobili še nekaj dodatnih koristnih informacij v zvezi z izvajanjem 4. osi - osi LEADER v novem programskem obdobju 2007-2013. Splošni cilj osi LEADER je izboljšanje upravljanja in sprostitve razvojnega potenciala podeželskih območij z naslednjimi prednostnimi nalogami, opredeljenimi v predlogu Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja 2007-2013: Pridobitev strokovnih znanj in spodbujanje prebivalcev podeželja, podpore delovanju javno-zasebnih partnerstev (lokalnih akcijskih skupin) na podeželskih območjih, podpora izvajanju lokalnih razvojnih strategij (izbor in izvajanje prednostnih projektov na območju LAS) Prvine načela LEADER, ki jih navaja Uredba Sveta EU o podpori za razvoj podeželja so: območne lokalne razvojne strategije, lokalna javno-zasebna partnerstva, pristop od spodaj navzgor, večsektorska priprava in izvedba strategije, izvajanje inovativnih pristopov, izvajanje projektov sodelovanja ter vzpostavitev mreže lokalnih partnerstev. Partnerski pristop lokalnega razvoja izvajajo lokalne akcijske skupine (LAS), ki izdelajo lokalno razvojno strategijo zasnovano na načelih LEADER in so obenem odgovorne za njeno izvedbo. LAS mora biti oblikovana tripartitno, kar pomeni zastopanost tako posameznikov, interesnih združenj in društev kot javnih institucij in gospodarskih subjektov. Pri odločanju v LAS morajo vsaj 50% glasov prispevati ekonomski in socialni partnerji in predstavniki civilne družbe. LAS so lahko pravno-formalno različno organizirane, biti pa morajo sposobne skrbeti za javna sredstva, organizirati in upravljati skupni interes ter določiti in izvajati razvojno strategijo območja, kar je vsekakor zahtevna naloga. Pomemben vidik izvajanja nalog LAS je tudi, da je zagotovljena kritična masa na področju človeških, finančnih in ekonomskih virov ter da gre za jasno geografsko opredeljen in zaokrožen teritorij. Cilj MKGP je, da bo do leta 2013 na območju države vzpostavljenih 20 delujočih LAS, ki bodo izbrane na več razpisih ministrstva ob upoštevanju posebnih, nekaterih že znanih in drugih naknadno določenih kriterijev. Vsekakor je tudi namen našega RPP območja osmih občin, da postane ena od njih! Zato nas v poletnem in še posebno jesenskem času čaka odgovorno delo, da se na vzpostavitev LAS kar najbolje pripravimo, saj bo prvi razpis predvidoma že v začetku leta 2007. O vseh aktualnih informacijah za vzpostavitev LAS vas bomo sproti obveščali preko občinskih javnih medijev in vas vabimo k aktivnemu sodelovanju! RegioMarket govnih znamk na celotnem območju Alp Optimizacija regionalnega I marketinga in mreženja za razvoj krovne marketinške strategije in strategije bla- HHBfl S1. marcem so se uradno pričele aktivnosti na projektu RegioMarket, ki je bil odobren na 4. razpisu pobude Interreg HIB Območje Alp v mesecu februarju. Gre za skupen projekt 17 evropski partnerjev, od tega tudi dveh slovenskih - poleg Centra za razvoj Litija je k projektu pristopil tudi Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Vodilni partnerje nemški LUBW, sicer pa v projektu sodelujejo še trije partnerji iz Avstrije, en iz Francije, dva iz Nemčije, šest iz Italije ter po en iz Švice in Lihtenštajna. Projekt bo trajal do konca marca 2008. Projekt si v skladu s prvo prioriteto programa Interreg HIB Območje Alp prizadeva za promocijo alpskega prostora kot konkurenčnega in privlačnega življenjskega in ekonomskega prostora v okviru policentričnega prostorskega razvoja v EU. »RegioMarket« si za cilj postavlja razvoj in v nadaljevanju izvedbo krovne trajnostne strategije marketinga in blagovnih znamk za celotno alpsko območje, s poudarkom na treh glavnih gospodarskih sektorjih - hrani, storitvah (turizem in gastronomija) ter obnovljivi energiji. Strategija bo upoštevala obstoječe izkušnje na alpskem območju s ciljem razvoja pristopa dobrih praks. To bo prispevalo k promociji produktov in storitev visoke kakovosti na območju Alp in izven ter k vzpostavitvi edinstvenega prodajnega položaja. Dolgoročno bo to prispevalo k povečanju konkurenčnosti in promocije malih in srednjih podjetij (MSP) ter k novim poslovnim investicijam na območju. Center za razvoj Litija si je za svoj pilotni projekt izbral Ohranjanje kulinarične dediščine Zasavja, s ciljem zaščititi en ali dva tipična mesna regijska izdelka. V prvi vrsti gre predvsem za značilno zasavsko jed, klobaso jetrnico, razmišljanja pa so nas privedla tudi do klobase mesenke, ki je poznana zlasti na litijskem območju. Poleg produktne skupine »hrana« pa je za naše območje zanimiva tudi skupina »storitve (turizem in gastronomija)«, ki se na prvo skupino tesno navezuje, zato bomo aktivno sodelovali tudi v njej. Tu je ena od možnosti oblikovanje zgodbe oz. promocijske vsebine, kjer bosta omenjena prehrambena produkta imela svoje mesto in obenem nadgrajevala obstoječo turistično ponudbo v regiji. Dolgoročno pa bo potrebno teren usposobiti, da bodo potrošniki (kupci, obiskovalci) opazili, cenili in plačali izdelke oz. storitve višje kakovosti, proizvajalci - ponudniki pa od tega imeli svoje koristi. Med 17. in 19. majem smo se projektni partnerji prvič sestali na t.i. Kick-off meeting v Reutlingenu v Nemčiji. Namen tega srečanja je bil predvsem medsebojno spoznavanje partnerjev, njihovih regij in posebnosti. V ta namen seje vsak partner predstavil na svoji stojnici preko značilnih regijskih produktov in promocijskih gradiv. Regijo Zasavje smo predstavili kot regijo dobre hrane (degustacija različnih klobas, sirov, domačega kruha in jabolčnika), turistično regijo (produkti kolesarske, konjeniške in pohodniške poti, Trkamo na vrata dediščine) in kot oglarsko deželo. V nadaljevanju smo se osredotočili na načrtovane aktivnosti po različnih delovnih paketih, s poudarkom na delovnem paketu SWOT analiza partnerskih regij. Gre za podrobno analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v regiji po treh vsebinskih sklopih, ki se bo izvajala v poletnih mesecih. Le-ta bo osnova za nadaljnje aktivnosti po ostalih delovnih paketih. Sedaj je pred nami čas aktivnega dela na projektu, k sodelovanju pa že sedaj vabimo vse, ki ste se našli v zgornjih vrsticah - pridružite se nam! O poteku aktivnosti in ostalih informacijah vas bomo sproti obveščali preko občinskih glasil in spletne strani Centra za razvoj Litija. Kmetijsko gozdarska zadruga Litija TC-MARKET DELOVNI ČAS: telefon: (01)8963-236 AGROMARKET DELOVNI ČAS: telefon: (01)8963-241 ponedeljek-petek 7.00- 19.30 sobota 7.00- 13.00 BARVE n LAKI Jub Belinka nov delikatesni vdi]&}=>k večja izbira sadja in zelenjave S blagajniških mest ; DAJMOX D.O.O, Kresnice • 041-344-292 Junij 2006 mmmmmmaHmmmm Kultura OBISK PRI KOČEVSKIH UKOVNIH AMATERJIH Maja smo se trije člani litijskega likovnega ateljeja LILA odzvali povabilu društva ljubiteljev likovnega ustvarjanja Kočevje in se udeležili njihove tridnevne slikarske In kiparske kolonije, ki so Jo tokrat organizirali v nekdaj zaprtem delu Kočevske Reke. Območje med Kočevjem in zgornjim tokom reke Kolpe, je bilo še pred kratkim zaradi znanih povojnih dogodkov dostopno le redkim, ponuja pa veliko zanimivih motivov, ki so jih skušali udeleženci kolonije ujeti na svoja platna. Prvi dan so nas organizatorji popeljali skozi gozdni rezervat Borovec, po robu pragozda imenovanega Krokar, do naravnega rezervata Krempa, ki je najjužnejše rastišče narcis v Sloveniji, naslednja dva dneva pa smo se posvetili slikanju na terenu. Vsak si je izbral najbolj primerno likovno tehniko, kiparji pa so obdelovali les in kamen. Vzdušje je bilo prijetno, zlasti še zvečer, ko smo se udeleženci zbrali okrog ognja na spoznavnem večeru. Ob kramljanju smo primerjali pogoje za delo in interese posameznih lokalnih skupnosti za likovno ustvarjanje in seveda kako se to odraža s finančno podporo. Ugotovili smo, da so v kočevski občini glede na ostale v kar zavidljivem položaju. Za prehrano so priskrbeli člani kočevskega društva sami in tudi na tem področju dobili od udeležencev vsa priznanja. Okrog petdeset ljubiteljev likovne umetnosti iz vseh koncev Slovenije, je ob zaključku pripravilo razstavo svojih del v Borovcu, kasneje pa bo postavljena še v Kočevju. Vodja srečanja Milan Vlašič je ob odhodu izrazil željo, da se njihovih srečanj udeležujemo v takšnem številu tudi v bodoče. T c IŠKI POPOLDAN NA BITIČAH (BITIČE, Viteče - videti, vas se prvič omenja I. 1145, krajevni leksikon Dravske banovine-Srez Litija, 1.1937) Na planoti nad okljukom reke Save se je v četrtek, dne 11.05.2006, zgodil slikarski popoldan. Navdihnjeni nad panoramo smo likovnice LILE slikale pod mentorstvom slikarja Zorana Pozniča. Likovne naloge, ki smo jih prenesle na platna z akrilnimi barvami, so bile svetloba in sence, oddaljevanje, zračna perspektiva, tople barve v ospredju, hladne za ozadje, in svetlostni odtenki. Ozirati se naokrog, proučiti svet okoli sebe, opaziti razmerja med stvarmi, kako jih obsijavajo barve in kako kakšen predmet meče senco na drugega. Ugotovili boste, da odkrivate lepoto v stvareh, ki se drugim zdijo popolnoma nepomembno. Takšno gledanje in mišljenje je izredno pomembno, če hočete naslikati sliko. Ob zaključku smo pripravili priložnostno razstavo in jo otvorili s penino in jagodami. Tekst: Marija BREGAR HOSTNIK, Foto: Berta JUVAN DELOVNA RAZSTAVA Pod tem naslovom smo v torek, dne 06.06.2006 v Knjižnici Litija otvorili razstavo likovnih del, ki so nastala v slikarski šoli pod mentorstvom slikarja In kiparja Zorana Pozniča. Po krajšem kulturnem programu je o razstavi spregovoril mentor sam, ki je poudaril, da je zelo viden napredek pri ustvarjanju in podajanju likovnih elementov in barvne teorije. Ker se naša slikarska šola še nadaljuje, bomo ob zaključku analizirali naše delo, slike opremili, jih signaturirali in izbrana dela prikazali našim občanom. Nato pa.bomo razstavo preselili v Ljubljano, Trbovlje, Grosuplje in verjetno še na Gorenjsko. Župana, ki si je otvoritev ogledal, pa smo poprosili za pomoč pri iskanju delovnih prostorov za naše delo in seveda za prepotrebno galerijo v Litiji, saj smo ugotovili, da bi potrebovali še enkrat večji prostor kot so razstavni prostori v knjižnici, da bi nastala dela večjih formatov, ki so sedaj ostala zložena v omari, postavili na ogled. Delovna razstava bo odprta do 8. julija. Bi se tudi sami preiskusili v slikanju ali risanju? Vsi, ki to želite, ali že doma eksperimentirate, Vam zagotavljamo veselje in zadovoljstvo, ki ga boste ob ustvarjanju občutili. Lahko se nam pridružite, ali pa si ogledate razstavljena dela Gabrijele Hauptman, Marije Bregar Hostnik, Berte Juvan, Danijele Kunc, Marjete Mlakar Agrež, Miše Murn Urankar, Jože Ocepek, Jelke Polak, Marjane Šušteršič in Olge Tomažič. Najboljši ocenjevalec svojega dela je avtor sam. Kdor koli drug, tudi likovni kritik, je ob tem vezan le na gole zakonitosti, ki naj bi veljale v barvnem svetu s pomočjo katerih ovrednoti delo. , ______ Za LILO: Marija BREGAR HOSTNIK Tsmmdbil Graška c. 41,1270 LITIJA Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342 • PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL • UVOZ IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL • SPLOŠNI SERVIS VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI! Delovni čas: PON. - PET.: od 8.00 - 16.00 Tudi po nakupu ostanemo z vami! AWEN ... Skupaj do cilja nas Skupina Avven iz Kresnic nikakor ni novinka v slovenskem glasbenem prostoru, kljub temu pa sl zasluži nekaj pozornosti, saj je v zadnjem času nanizala kar nekaj uspehov. Eden večjih je zagotovo zelo uspešen nastop na mednarodnem glasbenem tekmovanju mladih skupin Orpheum Newcomer v avstrijskem Grazu. V predtekmovalnem delu 26. marca letos so v konkurenci osemnajstih skupin Iz srednje-evropskih držav osvojili prvo mesto po oceni strokovne žirije ter drugo mesto po izboru publike, prisotne na koncertu. Kot prvouvrščenl so se tako uvrstili v finalni del festivala, 20. maja. iuui v unamem Koncertu vrhunsko izvedenim nastopom navdušili polno dvorano Orpheum-a ter tako osvojili skupno 6. mesto (4. po glasovih publike) v celotni konkurenci 105 skupin. Tudi tokrat jim je žirija tekmovanja podelila odlične ocene ter kritike, ki bodo skupini nedvomno koristile k nadaljnjemu razvoju. Skupina je sicer redna gostja tudi koncertnih odrov po vsej Sloveniji, njihovo glasbo pa bomo kmalu lahko poslušali tudi v naslonjaču, saj bo v prihodnjih dneh izšel njihov prvi album z naslovom Fanta rhei. Na njem boste našli vse njihove avtorske skladbe, ki jih sicer lahko slišite na koncertih. Poleg izida cd-ja pa bodo Avven 17. junija s pomočjo RTV Slovenija posneli videospot za skladbo Fanta rhei. Kljub uspehom pa Avven ne počivajo in vneto pripravljajo nov material. Njihova želja je predvsem ustvarjati avtorsko glasbo, saj jih prav ta polni z neverjetno energijo. Barbara DANKO (PR) Helena HAUPTMAN: NAŠA DEDIŠČINA /10 Narod, ki ne spoštuje lastne zgodovine, nima prihodnosti. S tokratnim prispevkom zaključujemo tematski sklop o naši dediščini. V desetih nadaljevanjih sem Vam zelo na kratko prikazala vse bogastvo naše preteklosti, mimo katerega mnogi hodijo z zaprtimi očmi, kot se je nekoč izrazil naš priznani etnolog dr. Janez Bogataj. Litija ima resnično zelo bogato preteklost, ki pa je žal ni znal ali hotel nihče promovirati in ustrezno ohraniti. V Kulturnem centru ob našem delu ugotavljamo, koliko vsega je šlo v pozabo ravno zaradi brezbrižnosti in neosveščenosti ljudi. S tem se srečujemo še danes, v 21. stoletju, v Evropski uniji, kjer skrbi za varstvo kulturne dediščine posvečajo mnogo več pozornosti in je ta kategorija ena najprestižnejših in cenjenih. Pri nas je žal še vedno obratno. Večina Litijanov še vedno ne ve, da imamo v Litiji odprte kar tri muzejske zbirke, ki predstavljajo našo preteklost in zgodovino Litije. V polletnem delovanju muzeja je le-tega obiskalo 208 učencev pod vodstvom učiteljic ter 39 posameznikov. Muzej vzdržujemo in dopolnjujemo predvsem s sredstvi Ministrstva za kulturo, saj smo letos že tretjič uspeli na javnem državnem razpisu za premično kulturno dediščino. Kljub številnim prošnjam in objavam v lokalnih medijih za pomoč, skoraj ne beležimo stikov s prebivalci Litije. Muzej ne more preživeti brez povezave z okoljem in ravno tu bi želeli vzbuditi več zanimanja. Žalostno je, da večina ljudi ob pospravljanju podstrešij in starih hiš še vedno rajši ubere pot proti Savi ali na smetišče, kot pa da bi poklicali v Kulturni center. Neosveščenost prebivalcev je posledica zanemarjanja tega področja v preteklosti. V Litiji namreč do sedaj še nikoli ni bilo načrtnega dela na področju varstva kulturne dediščine, tako v civilni družbi kot na področju vzgoje in izobraževanja. Ker le počasi prevzemamo trende in smernice Evropske unije, se bodo zadeve zanesljivo izboljšale tudi na tem področju, vendar z zamudo, ki jo bo težko nadoknaditi in šele takrat, ko se bo spremenila tudi miselnost prebivalcev. Ko bodo prebivalci skrb za dediščino sprejeli kot obvezno in samoumevno nalogo skupnosti, kot obogatitev krajevne ponudbe in kot eno najpomembnejših možnosti za lastno promocijo, bo opravljene pol poti do ustanovitve mestnega muzeja v Litiji. Prostori muzeja v pododrju Kulturnega centra so povsem neprimerni in premajhni za razvoj muzejske dejavnosti v Litiji. Kljub temu naše muzejske zbirke pomenijo začetek muzealstva v Litiji in ravno zaradi teh prvih 250 obiskovalcev ves vložen trud ni bil zaman. V načrtih za prihodnost tako ostaja prioritetna naloga primeren prostor za muzejsko dejavnost. V Litiji ne manjka prostora, treba je samo dobre volje in interesa s strani lokalne skupnosti, pa bi se problem rešil v letu ali dveh. Muzeji povsod po svetu živijo od donacij, sponzorstev, daril ali volil zasebnikov. Ljudje, ki delajo v muzejih, navadno ne morejo slediti dogajanju na terenu, zato je pomoč in vsaka informacija osveščenih domačinov več kot dobrodošla. Tako sodelovanje je nadvse pomembno zlasti v majhnih kolektivih, kjer kustos in konservator-restavrator ne moreta opravljati le zgolj strokovnega dela, temveč skrbita še za obilico drugih tehničnih in administrativnih del. V svetu, zlasti v Veliki Britaniji, je že lep čas v modi prostovoljno delo in nekateri angleški muzeji so osnovani prav na prostovoljnem delu. Prostovoljci so ljudje, ki svoj prosti čas posvetijo skrbi za dediščino, jo zbirajo, varujejo in obnavljajo. Zadeva se očitno obnese, saj je bilo kar nekaj takih »prostovoljskih« muzejev že nominiranih za nagrado Evropski muzej leta. Evropski in svetovni trendi v muzealstvu so očitno že nekaj desetletij pred nami in potrebno bo ogromno napora, da jih bomo dohiteli. Nekatera slovenska mesta so to že spoznala in naše državne muzejske institucije se enakovredno kosajo z evropskimi. Le v Litiji še čakamo... “IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA” PO ČEŠNJE V VIPAVSKO DOLINO Želja In cilj članov Društva upokojencev Litija, da odidejo na Izlet v Vipavsko dolino, se je uresničila v petek 9.6.2006. Zanimanje je bilo kot vedno veliko, tako da je tudi tokrat obveljalo pravilo pravočasne prijave do zasedbe mest 50 sedežnega avtobusa. Pot nas je peljala v Vipavsko dolino, kjer smo si pod strokovnim vodstvom lokalnega vodiča ogledali znamenitosti Vipave in deltasti izvir reke Vipave (Reka Vipava ima 7 izvirov, videli smo kar 4). Ogledali smo si tudi vojaško pokopališče 400 udeležencev I. svetovne vojne (soška fronta) in na civilnem pokopališču dva sarkofaga, ki ju je iz enega svojih potovanj iz Gize pripeljal plemič Lavrin. Gre za dva primerka od petih, kolikor jih je še na svetu. Naslednji cilj je bilo mesto Ajdovščina. Skoraj nismo mogli dojeti in verjeti, kako bogata zbirka fosilov (1240 primerkov) se nahaja v Goriškem muzeju Enota Ajdovščina. Izvedeli smo, kako najdene fosile poimenujejo in si ogledali s pomočjo specialne kamere notranjo sestavo teh kamnin. Poleg tega smo si ogledali še preostali del etnografske zbirke. Na poti do končnega cilja smo si na najvišji točki vasi Planina nad Ajdovščino (ki jo sestavlja 9 zaselkov) ogledali cerkev Sv. Pavla, kjer so freske iz 12. stoletja, predstavlja pa najpomembnejšo arheološko točko iz obdobja bitke pri Frigidu, s čudovitim razgledom na vzhodni del Vipavske doline. S prijetnimi občutki in polni novih vtisov in spoznanj, kako lepa je narava in naša prečudovita dežela Slovenija, smo prišli na cilj naše poti, kjer je bilo na sadjarsko-vinogradniški kmetiji Ferjančič vse pripravljeno za začetek češnjevega piknika. Poleg ostalega so nas na mizah pozdravile vejice s češnjami. Ob zaključku tega piknika in ob še vedno prezgodnjem odhodu je kmetija izrazila posebno pozornost do dveh najstarejših udeležencev (90 in 84 let). Vodja izletn.sekcije DU Litija: Karlo LEMUT NE DAMO SE V majskem vzdušju je DU Litija organizirala osmo srečanje Zasavsko-Posavskih upokojenskih zborov in Zaloga. Prireditev je bila v Spodnji Slivni ob Geometričnem središču Slovenije z geslom: »V jeseni življenja nam poje pomlad«. Nastopali so: Moški pevski zbor Brežice, Komorna pevska skupina Mavrica Litija, Moški pevski zbor Steklar Hrastnik, Mešani pevski zbor Prijatelji Sevnica, Komorna pevska skupina Zagorje, Mešani pevski zbor Rožmarin Raka, Mešani pevski zbor Trbovlje, Mešani pevski zbor Zalog, Mešani pevski zbor Litija in Ženski pevski zbor Trbovlje. Srečanje postaja tradicionalno. Vse bolj se bliža dvestotih udeležencev prijateljskega druženja. Udeleženci so prireditev zaključili združeno s pesmima: »Geslo« in »Ne damo se« pod vodstvom Lojzke Koritnik. Poleg vzornega organizatorja predsednika DU Litija Janeza Kresa sta pevce pozdravila tudi litijski župan Mirko Kaplja in predsednik ZDUS Vinko Gobec. Nastopajoči in številni poslušalci so vedeli, da slovenska pesem poleg melodije kaže tudi v nov jutrišnji dan' Ivan GODEC ZAIGRALE SO HARMONIKE V soboto, 3. junija 2006 se je v polni Jevniškl dvorani odvijalo že tradicionalno, 6. odprto občinsko prvenstvo v Igranju na diatonično harmoniko - »Jevnica 2006«, ki je bilo hkrati tudi predtekmovanje za »Zlato harmoniko Ljubečne«. Ker je bila diatonična harmonika vedno vezana na ljudsko igranje narodnih motivov, se je spretnost igranja predajala iz roda v rod, skoraj vedno po izročilu. Ker želimo, da bi se to izročilo ohranjalo in prehajalo tudi na mladi rod, smo tudi letos organizirali tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko, ki se ga je udeležilo 27 tekmovalcev, od samoukov do tistih, ki se glasbeno izobražujejo na tem inštrumentu. Prišli so iz vseh koncev Slovenije, veliko je bilo takih, ki so pri nas tekmovali prvič in lahko smo ponosni, da smo že tako prepoznavni po tem tekmovanju. Tekmovanje je potekalo v štirih starostnih kategorijah, od najmlajšega, ki ima 9 let, do najstarejšega, ki šteje 72 pomladi. Strokovna komisija ni imela lahkega dela, vendar je izbrala devet najboljših, ki so se uvrstili v polfinale za Zlato harmoniko Ljubečne: iz I. kategorije Niko Tori, Kristjan Avbar, Nejc Žepič, Alen Klepčar in Peter Merela; iz II. kategorije David Tavčar in Gregor Meterc, v kategoriji nad 60 let pa Milan Šuštar in Ivan Zavrl. Po razglasitvi polfinalistov je predsednik ZKD Litija in KUD Jevnica podelil še lepe praktične nagrade prvim trem občinskim zmagovalcem, to so Nejc Žepič, David Tavčar in Peter Merela. Da pa ni bil večer samo tekmovalnega značaja, je bilo poskrbljeno tudi za oči in dušo. V narodnih nošah so se ob spremljavi harmonike vrteli plesalci KUD Svoboda center iz Trbovelj. Se posebej pa smo bili veseli častnega gosta večera, gospoda Henčka Burkata, ki se je odzval našemu povabilu in nas počastil s svojim obiskom. Med čakanjem na razglasitev zmagovalcev je stopil na oder, povedal par besed o zgodovini svojega ansambla in izrazil veselje, da glede na tako število, predvsem mladih glasbenikov narodnozabavna glasba ne bo še tako kmalu pozabljena. In še zahvala donatorjem in vsem ostalim, ki so po svojih močeh pripomogli k uspešnosti prireditve, saj brez njihove nesebične pomoči ne bi mogli izpeljati prireditve v takšnem obsegu. ZKD Litija - KUD Jevnica Junij 2006 SOLSTVO/VZGOJA NOVICE IZ OŠ LITIJA 1 OŠ LITIJA | SREČANJE MLADIH TEHNIKOV 20.5.2006 se je 6 učencev OŠ Litija pod vodstvom mentorjev Davorina Šketa in Marije Bregar-Hostnik udeležilo državnega tekmovanja Srečanja mladih tehnikov, ki je potekalo za dolenjsko regijo, posavsko regijo in Belo krajino Jekmovali so na OŠ Šmarjeta v Šmarjeških Toplicah. Rok Bevc iz 7.a je dosegel 1. mesto elektroniki, Benjamin Fele iz 6.a razreda pa je dosegel 1. mesto v obdelavi papirja. ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA V juniju 2006 so na OŠ Litija še zadnjič v tem šolskem letu izvedli akcijo zbiranja starega papirja. Akcije so potekale na vsaka dva meseca in sicer v oktobru, decembru, februarju, aprilu in v juniju. Vsakič so učenci zbrali okoli 3 tone papirja. Dobljena sredstva so prispevali v šolski sklad. Namen sklada je pomoč pri plačilu različnih aktivnosti za učence iz socialno ogroženih družin. VALETA 2006 Korak pomladi je vihrav, med slapove rastja vprežen. Kiti se s cvetovi_ češenj in pozvanja kot Ljubezen. (B. Š. Žmavc, Koraki časa) Ti verzi so učitelje, starše in druge goste vabili na valeto Osnovne šole Litija. Prva generacija devetletkarjev na Osnovni šoli Litija je namreč v četrtek, 15. junija 2006, uspešno zaključila osnovnošolsko pot. Zaključna prireditev se je s slovesnim programom začela v Kulturnem centru Litija in nadaljevala z zabavnim delom v gostišču Štorovje. Projekt smo s skupnimi močmi, veliko dobre volje in energije, pripravili učitelji, učenci in starši Osnovne šole Litija. Vključili smo vse generacije, prepletli pravljičnost in resničnost ter dodali ščepec humorja. Kjer se dela s srcem, tudi uspeh ne more izostati. Z valeto smo nadvse dostojno in razgibano zaključili šolanje prve generacije učencev devetletne osnovne šole. Petra PAVLICA TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE Skozi vse šolsko leto 2005/2006 so se učenci devetih razredov s pomočjo njihove učiteljice in mentorice Vere Taradi, pripravljali na tekmovanje iz znanja angleškega jezika za devetošolce. Na šolskem tekmovanju se je za bronasta priznanja potegovalo 18 učencev in učenk iz obeh devetih razredov. Štirje učenci so dosegli rezultat, ki je zadoščal za bronasto priznanje. Med uspešnimi so bili: Tjaša Corn in Eva Žontar iz 9.b ter Roki Okorn in Jure Plaskan iz 9.a razreda. Dva učenca z najboljšim rezultatom sta se udeležila državnega tekmovanja v znanju angleškega jezika. To sta bila Eva Žontar in Jure Plaskan, ki sta osvojila srebrni priznanji, za kar jima iskreno čestitamo. BRALNA ZNAČKA - KNJIŽNI MOLJ Tako kot že vrsto let so učenci od četrtega do devetega razreda na Osnovni šoli Litija tekmovali za angleško bralno značko Bookwarms - Knjižni molj. V tem šolskem letu je sodelovalo 153 učencev, ki so skupno prebrali 213 angleških knjig, predvidenih za bralno značko. Za osvojitev bralne značke je bilo potrebno prebrati od ene do treh angleških knjig. Vsak tekmovalec je prejel diplomo, srečni izžrebanci nagradnega žrebanja pa so lahko dobili eno od zanimivih knjižnih nagrad ali potovanje v Veliko Britanijo. Mentorice bralne značke v angleškem jeziku so bile učiteljice Vera Taradi za šeste, sedme in devete razrede, Florina Erbeli za osme razrede in Vesna Kosmač za četrte in pete razrede. TUJEJEZIČNI LITERARNI NATEČAJ - NAPIŠI SVOJO ZGODBO 2006 Učenci Osnovne šole Litija so pod mentorstvom učiteljice Vere Taradi sodelovali v tujejezičnem literarnem natečaju Napiši svojo zgodbo 2006. Učenka 9. a razreda Ajda Tofolini je za sodelovanje prejela priznanje in knjižico z vsemi nagrajenimi zgodbami. Vera TARADI DOGAJANJA V VRTCU TACEK V mesecu maju in juniju v vrtcu Taček v Hotiču pripravijo zelo bogat program aktivnosti za otroke, pa tudi za starše. Otroci, ki bodo letos v jeseni prestopili šolski prag so od 17. do 19. maja bivali na turistični kmetiji v Bohinju. Po pripovedovanju otrok in vzgojiteljice so se imeli tam zelo lepo in doživeli so veliko novega. Zahvala vzgojiteljici Darji, ki je naše otroke pazila v času bivanja in jih pripeljala nazaj polne lepih vtisov. Otroci pa že težko pričakujejo izlet v Kekčevo deželo, ki bo v juniju. Soboto, 27. maja, pa smo se starši, otroci in vzgojiteljice odpravili na izlet na Dra-govško. V gozdu nad Zavrstnikom smo pustili avtomobile in se podali peš proti kmetiji Blaj, kjer so nam otroci z vzgojiteljicami pripravili nekaj plesnih in glasbenih točk, v katere pa so povabili k sodelovanju tudi starše. Okrepčali smo se z dobrim ješprenjem in posladkali s sladoledom in lizikami, ki so jih otroci našli, ko so iskali zaklad. Zahvala Darji, Mojci, Darinki, Lili in Silvi, ki so organizirale tako prijetno druženje. CANKARJEVA 5, LITIJA - pri železniški postaji GSM: 041 219 042 P.SPII Delovni čas: od ponedeljka do sobote od 06. do 22. ure nedelje in prazniki od 12. do 22. ure KEBAB KEBAB je turški način hrane. Meso govedine in teletine (čisti zrezki) se nareže na tanke rezine in se doda v popečeno lepinjo. Poleg mesa se doda še sveža zelenjava: paradižnik, solata, zelje in čebula. Po želji pa tudi pekoča paprika ali pekoča omaka. BUREK pizza burek 300 SIT sirov burek 280 SIT mesni burek 320 SIT MAJ V OŠ LITIJA, PODRUŽNICI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM NARAVOSLOVNI DAN V petek, 19. 5. 2006, so imeli vsi učenci naravoslovni dan. V dopoldanskem času so na šoli potekale različne delavnice. Učenci so sestavljali grad iz Lego kock, izdelali so si krono ir kartona, se naučili zaple sati grajski ples ustvarjali v likovni delavnici. Po malici so odpeljali na Bogenšperk, kjer so imeli voden ogled gradu. Dan je bil zelo lep, zaključil pa se je s sprehodom po prelepi grajski okolici. Slavi CELESTINA ŠOLA V NARAVI Prijazno je vse učence Podružnice s prilagojenim programom sprejel Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Kranjski Gori. V tednu od 29. maja do 2. junija 2006 so spoznali in se naučili veliko novega. Pedagoška vodja doma je skupaj vodstvom šole pripravila program, ki je potekal v treh težavnostnih skupinah Učenci so spoznali okolje in varstvo okolja, rastline in živali, ogledali so si Kranjsko goro in se sprehodili do Zelencev. Preizkusili so se v veslanju in plezanju, izdelovanju vozljev in spoznali osnove gorništva. Vsak večer je bilo pravo doživetje polno rajanja, nastopanja, plesa in drugih aktivnosti. Vsemu zanimivemu in lepemu tudi vreme ni moglo do živega. Marjeta MLAKAR-AGREŽ ITIJK imnMja ŠPORT NA LITIJSKI GIMNAZIJI Športna dejavnost je zaradi svoje gibalne in ustvarjalne komponente vse bolj prvina kakovosti življenja. Je ena tistih dejavnosti, kjer se razodeva posebna plat naše igrivosti, kjer iščemo in lahko najdemo kopico možnosti za razvedrilo, osebno izpopolnjevanje in potrditev ter notranje bogatenje. Med litijskimi gimnazijci je kar nekaj dijakov, ki uspešno usklajujejo šolo in šport. Poleg dijakov, ki že sami svoj prosti čas zapolnjujejo s športom, pa se trudimo po svojih močeh tudi športni pedagogi, ki že z izbirnostjo pri rednih urah poizkušamo ustreči tudi najbolj zahtevnim željam. Z izbirnostjo, ki jo poudarjamo že sedmo leto zapored se trudimo šport približati željam dijakov. Enkrat nam to uspe spet drugič ne. A če pogledamo za nazaj nam je uspelo. V športni vzgoji, kjer smo ponudili pestre vsebine skoraj vsak lahko najde tudi svoje najmočnejše področje (smučanje, bordanje, kopanje, namizni tenis, badminton, tenis, sproščanje, fitnes,...) Poleg dijakov s statusom in omenjeno izbirnostjo pa se trudimo tudi z interesnimi programi na področju športne vzgoje. Najbolj obiskana je prav gotovo šolska liga v malem nogometu za dijake. Ta poteka že četrto leto zapored in pred dnevi se je končala s finalnim obračunom med dijaki 4.b in dijaki 3.a oddelka. Po 38 odigranih tekmah v predtekmovanju in doseženih 174 zadetkih so letos naslov osvojili dijaki 3.a oddelka. Med strelci je laskavi naslov pripadel Gregorju Ceglarju, ki je zadel mrežo 19 krat. Na drugem in tretjem mestu pa mu sledita Luka Kropivšek in Tit Zupan. Veseli nas dejstvo, da dijakom ni težko ostati v šoli še kakšno urico in se pomeriti v nogometu. Gre za tradicijo, ki je več kot le liga v malem nogometu, je nekaj kar pride v navado in glavni cilj športnih pedagogov je tako dosežen. To pa je s športom zapolnjevati tudi svoj prosti čas. Da pa ne bomo pozabili na naša dekleta. Le ta se letos prvič merijo v odbojki (prav tako v šolski ligi) in tudi dekletom ne gre očitati ničesar. Veseli nas, da nam je uspelo prepričati tudi njih. Odigranih je bilo že 20 tekem in pred nami sta le še polfinalna in finalni obračun. O zmagovalkah bomo tako poročali kdaj drugič. Poleg omenjenih dveh šolskih tekmovanj, pa so se šolske ekipe dijakov in dijakinj v letošnjem šolskem letu udeležile regijskih tekmovanj v košarki, rokometu in odbojki. Naš cilj je predstaviti se tudi širše, a ne zgolj zaradi rezultata. Poleg omenjenih aktivnosti je v dveh terminih potekala tudi rekreacija za naše dijake in tudi ostale mlade iz okolja. Veseli smo, da nam jih je uspelo prepričati, saj je vsak teden v povprečju rekreacijo obiskovalo veliko število dijakov. In na tem mestu bi vas povabili tudi za naslednje šolsko leto, da se nam pridružite. Pred nami je le še nekaj dni pouka, potem pa veselo na počitnice. Preživite jih kar se da polno in zapolnjene tudi s športnimi aktivnostmi. Potrebno je le malo volje, »vstati iz kavča«, odložiti daljinec ali izlopiti računalnik in narava nam ponuja nemalo možnosti. Zraven pa povabite tudi svoje prijatelje, da ne bo prenaporno. Mitja STRMEC MNENJA DIJAKO O ŠPORTNI VZGOJI NA ŠOLI: • Program izbirnih športov je zakon, saj so tudi profesorji pri teh urah zelo v redu in poskrbijo za zabavo, čeprav tudi resnosti ne manjka. Izbira je velika in lahko vsak najde kakšen šport v katerem je dober in mu je všeč (Denis Osmanovič, dijak 1. letnika). • Letos je bila liga v malem nogometu še boljša kot lani, čeprav je bilo predtekmovanje malce »čudno« glede razporeditve skupin, sicer pa čestitam zmagovalcem. Po mojem mnenju je bil Tit Zupan letos najboljši igralec (Blaž Eltrin, maturant). • Liga v malem nogometu je letos zelo zanimiva, naša ekipa letos še ni bila poražena in zmage, razen prve, so bile vedno velike. Športna vzgoja na šoli je dobro organizirana, tudi profesorji so zelo v redu. Pogrešam pa kakšne nove vsebine pri programu izbirnih športov, vendar se tudi te počasi uveljavljajo (Luka Kropivšek, dijak 3. letnika). • Športna vzgoja na Gimnaziji Litija se mi zdi zelo v redu, predvsem zaradi programa izbirnih športov. Tu je izbira zelo pestra, kar je dobro za nas dijake in naše športno izražanje, saj si lahko vsak izbere šport, katerega najraje igra. Pomembno je, da se zabavamo (Barbara Simončič, dijakinja 2. letnika). ■ Meni se zdijo izbirni športi dobra stvar, ker si lahko izbereš športe, ki so ti všeč, ter tudi izlete in druge aktivnosti, na primer fitnes. Ni pa mi všeč, ker dijaki tega programa vedno ne jemljejo resno in marsikateri izlet lahko pade v vodo Špela Sedevčič, dijakinja 2. letnika). Izjave dijakov je zbral: Žiga KROPIVŠEK OS GRADEC Novice iz OŠ Gradec PEPELKA - ANGLEŠKI LITERARNI VEČER Tudi letos je gledališka skupina The Black and White Theatre, ki deluje na Osnovni šoli Gradec, pripravila zanimivo malce več kot enourno igro z naslovom Penelka. Ker ta skupina deluje in ustvarja v angleščini, se je naslov te igre glasil Cinderella. Priredbo tega klasičnega besedila besedilo so začinili s svojimi idejami, posodobili so besedilo, izdelali scene za posamezne prizore, sestavili, delno pa tudi sešili, kostume, dodali specialne efekte, uporabili primerno glasbeno podlago, interpretirali pesmi, do podrobnosti izpopolnili gibe in mimiko - veliko dela je bilo tudi na izgovoru in intonaciji - ter celotno igro pospremili tudi s komentarji na projekciji, za lažje razumevanje igre pa dodali tudi uvodno projekcijo o pripravah na predstavo. V maju, natančneje 17. 06. 2006, so imeli premiero z dvema ponovitvama za učence Osnovne šole Gradec - torej svoje prijatelje in vrstnike. Opravili so,tudi snemanje, da si bo moč igro ogledati tudi kasneje. Vendar so si želeli še več. Želeli so si »prave« gledališke predstave z odraslo publiko v večernem terminu ter priložnost, da pokažejo svoje delo tudi izven šole. To priložnost so tudi dobili. V sredo, 7.6.2006, so ob 19. uri v jedilnici oziroma gledališki dvorani Osnovne šole Gradec premierno uprizorili Angleški literarni večer. Igro so spremenili tako, da so intenzivneje vključili tudi samo publiko, jo »pogostili« z gledališkim listom, vstopnico ter tudi prigrizkom, ki je zaključil večer s pogovorom z zvezdami večera - učenci iz skupine The Black and White Theatre. Prireditev so popestrili z nastopom Urha Raspotnika, njihovega sošolca, na saksofonu, ki je v odmoru med dvema dejanjema še bolj »poangležil« večer s skladbo Hey, Jude legendarnih Beatlov ter z izidom druge številke angleške literarne revije V.I.P. [veri ingliš pejprj, ki vsako leto povzame in predstavi celoletno ustvarjanje učencem Osnovne šole Gradec v angleškem jeziku. S predstavo so se učenci odločili tudi pomagati Litijanom in Litijankam na lažje sprejemanje evra ter plačevanje z njim, saj je bila prostovoljna vstopnina za predstavo en evro. Prepričani so, da bo sedaj ravnanje z evri mnogo lažje, saj ste tega zdaj »že vajenk Tjaša LEMUT NOVAK, mentorica DRŽAVNO PRVENSTVO V PLESU - ŠOLSKI PLESNI FESTIVAL Šolsko leto 2005/2006 je bilo za OŠ Gradec zopet uspešnejše, saj se je veliki plesni skupini deklet od 7.do 9. razreda v postavi: Anja Novak, Klavdija Šuštar, Klavdija Vehovec, Lucija Kotar, Tjaša Pestotnik in Manja Hubman, v rezervi Ana Kres, uspelo iz področnega prvenstva z osvojenim drugim mestom, prebiti na državno prvenstvo, ki je potekalo 26.5.2006 v Novi Gorici. V hudi konkurenci preko petdesetih osnovnih šol, LT smo dosegle 13. mesto in ' zlata priznanja za udeležbo na državnem tekmovanju. Tekmovale smo v plesih HIP-HOP, POP in LATINO. Tekmovanje je zelo naporno, vsakič ko odideš na oder moraš biti še boljši, da te sodniki izberejo v naslednji krog tekmovanja. To pomeni, da smo se morale tehnično in kondicijsko zelo dobro pripraviti. Naši trenerki Nataša Lovše Pepelnak in Darja Potočnik na treningih poskrbita, da so cilji doseženi. Ne smemo pa pozabiti naše male skupine od 4. do 6. razreda, ki se je na .področnem prvenstvu v Sostrem uvrstila na 7. mesto. Med posameznicami je Pia Cuk osvojila odlično, drugo mesto. Ostale članice male skupine pa so: Karin Jug, Lara Prettner, Maša Šteh, Katja Lemut in Nina Avsec. Njihova trenerka je Simona Kavšek iz Bolera. Prav tako odlična pa so bila tudi naša dekleta iz podružnice Vače, ki so na področnem prvenstvu slavile četrto mesto v konkurenci velikih skupin. Skupino sestavljajo Maša Mesarič, Klara Hančič, Kristina Planinšek, Maruša Zibert, Urška Cvetežar in Petra Potočnik. Vse so članice plesne skupine NLP. mentorici: Andreja S ETNI ČAR in Anja PODLESNIK DRŽAVNA PRVAKINJA V ZNANJU VESELE ŠOLE OŠ Gradec vsako leto sodeluje v tekmovanju v znanju iz Vesele šole, kjer se učenci pripravljajo z mentorji ali pa sami, glede na interes posameznega učenca. V letošnjem letu je bila najbolj uspešna učenka Tina Breskvar iz 7. razreda, ki je zbrala zadostno število točk za priznanje državne prvakinje iz znanja v Veseli šoli. Čestitamo in 1 učenki želimo veliko uspeha tudi na prihodnjih tekmovanjih. ZLATI UČENCI OŠ GRADEC LITIJA V šolah se vsak junij dvigne temperatura, tako v razredih kot v zbornici. Mrzlično se zbirajo dosežki učencev tekočega šolskega leta. Najbolj napeto je v 9. razredih, kjer proglasimo tudi učence, ki jih vpišemo v zlato knjigo ) občine Litija in matične šole. Letošnji zlati učenci so: Gašper Dernovšek, Manja Hubman, Maša Koprivnikar, Urban Orehek in Andrej Zupančič iz g.a; Aleš Bokal, Sebastijan Demiri, Žiga Lautar, Tadej Premk, Urh Raspotnik in Tjaša Tomažin iz 9.h; Anita Sukič, Urška Fišter, Žiga Kinkopf, Katja Vidmar in Anja Novak iz 9.c. Čestitamo! zbrala: Tatjana GOMBAČ OBČINSKO TEKMOVANJE IZ PRVE POMOČI V torek, 30.5.2006, je na Stavbah potekalo 6. občinsko tekmovanje iz znanja prve pomoči. Tekmovanja smo se udeležile OŠ Gradec, OŠ Litija, OŠ Gabrovka, OŠ Dole pri Litiji in OS Šmartno pri Litiji. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov: pisnega in praktičnega. Pri pisnemu smo morali odgovarjati na vprašanja, pri praktičnem delu pa smo morali prikazati oživljanje in oskrbo ranjenca. OŠ Gradec sta zastopali dve skupini učencev. Skupino OŠ Gradec 1 so sestavljali: Valentina Nagode, Tadej Mittoni in Žiga Obolnar, skupino OŠ Gradec 2 pa: Suzana Rupnik, Laura Seferaj in Maruša Pavlin. Obe skupini sta se potrudili po svojih najboljših močeh, še posebej OŠ Gradec 2, ki je dosegla 2.mesto. S tem uspehom smo bili vsi tekmovalci OŠ Gradec zadovoljni, velika zasluga pa gre naši mentorici ge. Mariji Grabnar. Seveda pa je bila to zanimiva izkušnja in kot vsi vemo je najbolj pomembno sodelovati. Znanje prve pomoči pa nam bo še velikokrat prišlo prav. Upamo, da bo naša šola Judi v nadaljnje dosegala dobre rezultate! Laura SEFERAJ in Maruša PAVLIN, 8.C ZAKLJUČEK DRUGEGA LETA PROJEKTA COMENIUS NA OŠ ŠMARTNO V šolskem letu 2004/05 smo se na naši šoli odločili za sodelovanje v mednarodnem projektu Comenlus, ki poteka v sodelovanju Zavoda za šolstvo Slovenije In se Imenuje Dial: Connect (Uslng dlalogue to connect learnlng - Z uporabo dialoga združujemo znanje). Prvo leto smo zelo uspešno zaključili v Sloveniji in predstavnike devetih evropskih držav sprejeli tudi na naši šoli. V jeseni smo pričeli z drugim letom sodelovanja in uvodni sestanek je potekal v oktobru 2005 v Romuniji, kjer smo se dogovorili o delu v šolskem [etu 2005/06 ter sprejeli program. Letos sta bili vključeni dve šoli, poleg naše še OS Vransko. Na naši šoli so sodelovali učenci 7. b razreda. Pri pouku angleščine so prebrali zgodbo, nato pa so se sami odločili, kaj vse bodo naredili. Nekateri so narisali stripe, drugi so pisali svojo zgodbo ali pa so se odločili za dramatizacijo. Ta jim je še posebej dobro uspela in ko je koordinator z Zavoda za šolstvo vse posnel, je nastal imeniten DVD, ki je bil predstavljen ob zaključku, ki je potekal od 5. 5. do 11. 5. 2006 na Cipru. Projekt je tako kot v lanskem šolskem letu Judi letos potekal hkrati še v devetih državah: Portugalski, Italiji, Cipru, Danski, Švedski, Veliki Britaniji, Irski, Severni Irski in Romuniji. Gostitelji na Cipru so se zelo potrudili, saj smo poleg tega, da smo imeli predstavitve projektov, videli precej zanimivosti otoka, se srečali z učenci v osnovni šoli, kjer smo poslušali pouk grščine v 2. razredu, in se pogovarjali z ravnateljem. V zraku je bilo že čutiti poletje, čeprav je bilo še dovolj zgodaj, da smo občudovali prelepo cvetje, pa modrozeleno morje, najbolj pa so nas navdušili nasadi pomaranč in limon. Domačini so prijazni in nasmejani ljudje, ki so nas pozdravljali in spraševali po krajih, od koder prihajamo. Čas je mineval prehitro, v skupini, ki je zelo delovna in povezana, pa so se stkale še trdnejše prijateljske vezi. Dogovorili smo se in sprejeli smernice za tretje leto projekta, ko bo na vrsti mednarodna izmenjava študentov - bodočih učiteljev. Vsi upamo, da bomo delo končali tako uspešno, kot je potekalo že od samega začetka. Katarina KRAGELJ, prof. DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V RAFTINGU RADENCI OB KOLPI, 21.05.2006 V nedeljo se Je na reki Kolpi odvijalo 3. državno prvenstvo osnovnih šol v raftlngu. Kljub odpovedi kar 22 ekip Iz 7. osnovnih šol In slabi napovedi vremena, se Je 19 ekip iz vse Slovenije borilo za odličja v štirih kategorijah: mlajše deklice in dečki ter starejše deklice in dečki. STAREJŠE DEKLICE (spredaj: Manja Hubman, Saša Jelnikar, Neža Sukič; zadaj: Tina Pregelj, Urška Fišter, Neja Dragar). MLAJŠI DEČKI (spredaj: David Barukčič, Gregor Premk, Domen Hrovat zadaj: Simon Bokal, Jon Copar, Luka Mohar). Iz litijske občine so se tudi letos tekmovanja udeležili učenci Osnovne šole Gradec, ki so nastopili v treh kategorijah. Najbolje so se odrezale starejše deklice, saj so zasedle prvo mesto in tako postale šolske državne prvakinje v raftlngu. STAREJŠI DEČKI (spredaj: Rok Tilija, Tim Prašnikar, Andraž Grm; zadaj: Tadej Premk, Žiga Lokar, Matej Hrovat). Starejšim dečkom pa ni uspelo ponoviti lanskega uspeha, a se jim je naslov izmuznil le za zaveslaj. Finalna vožnja za prvo in drugo mesto je bila zagotovo najbolj razburljiva prav v tej kategoriji. Oba čolna sta bila poravnana eden poleg drugega že od samega starta pa vse do cilja. Na koncu so morali Liljani športno priznati premoč Vinici za 20cm dolžine čolna ali izraženo v času, za 1 sekundo. Nastopili so še mlajši dečki, ki so osvojili tretje mesto in tako zaključili komplet treh pokalov, ki so šli v Litijo, na police OŠ Gradec. Vsi ti odlični rezultati kažejo, da v Raft-ing klubu Vidra delajo dobro in kakovostno tudi z mladimi perspektivnimi veslači. Vse zahvale trenerju in klubu, da lahko s tako minimalno dodeljenimi sredstvi s strani Občine Litija dosegajo tako vrhunske rezultate. PREDILNICA LITIJA d.o.o. Smo proizvajalec specialnih prej in sukancev iz naravnih in sintetičnih vlaken bombažnega tipa in smo uspešna, finančno stabilna in razvojno umerjena gospodarska družba, z ambicijami postati najboljša evropska predilnica. RAZPIS ZA KADROVSKE ŠTIPENDIJE Vse dijake, ki se letos prvič vpisujejo v srednje programe strokovnega izobraževanja in vse tiste, ki že obiskujejo srednjo strokovno šolo, vendar še nimajo kadrovske štipendije obveščamo, da smo v skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 2006/2007, ki gaje dne 25. aprila 2006 objavil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, razpisali naslednje kadrovske štipendije: • ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK (2 štipendiji) ... 1g E| • TEHNIK MEHATRONIKE (2 štipendiji) Zainteresirani dijaki naj na naslov našega podjetja na Kidričevo 1 v Litiji, pošljejo pisno prošnjo s krajšim življenjepisom ter fotokopijo zadnjega šolskega spričevala. S kandidati(kami) bomo opravili razgovore in z izbranimi sklenili pogodbe o kadrovskem štipendiranju z novim šolskim letom od 1.9.2006 dalje. Prijave bomo zbirali do sredine meseca julija. JERNEJ d.o.o. prodajni center Šmartno pri Litiji Za povrtmi 1,1275 Šmartno pri Litiji UGODNO OPEČNA STREŠNA KRITINA, FASADE, STIROPOR, TERVOL, ZAKLJUČNI FASADNI SLOJI (Jub; Terranova, Baumit; Rofix) AKCIJSKI POPUST -20% ODTOČNE VODOVODNE CEVI IN KOLENA -15% PEČI VIADRUS, RADIATORJI RADEL, APPOLO, ODTOČNE CEVI STIGMA -10% PECI VIADRUS, RADIATORJI RADEL, APPOLO, ODTOČNE CEVI STIGMA -10% vodovodne armature Armal, Unitas, laminatni klip, gips plošče Knauf, dimnik Schiedel - Ekoker, strešna okna Velux, stavbno pohištvo Jelovica ... PO NAROČILU AKCIJA TOPDOM ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA ZAMENJUJEMO EURO PALETE ZA PRAKTIČNA DARILA OBNAVLJAMO ZALOGO KERAMIČNIH PLOŠČIC IZPOSOJA UDARNIH KLADIV odprto od 7.00 do 18.00, v soboto od 7.00 do 12.00 tel: 01 898 74 72, fax: 01 898 71 81 USPEH MLAJŠIH DEČKOV KS DUŠAN HAUPTMAN Na OŠ Gradec že šesto leto zapored deluje Košarkarska šola Dušana Hauptmana. V letošnji sezoni se je treningov udeleževalo 36 učencev, ki so bili razdeljeni v dve tekmovalni ekipi. V soboto, 3. junija, se je ekipa mlajših dečkov borila na zaključnem turnirju interne košarkarske lige v Ljubljani. Na OŠ Bičevje so se spopadle prve štiri ekipe iz rednega dela tekmovanja. V prvi polfinalni tekmi so mlajši dečki OŠ Gradec ugnali ekipo OŠ Trnovo z rezultatom 42:27. Sledil je finalni obračun, v katerem so Lilijani po težkem boju priznali premoč domačinom iz OŠ Bičevja in osvojili drugo mesto na zaključnem turnirju. Tako so ostali zvesti tradiciji in se že tretjič zapored iz zaključnega turnirja vrnili s pokalom. Med odmorom je potekalo tudi tekmovanje najboljših posameznikov v metanju prostih metov. Izkazala sta se Mark Čuk in Tim Štefrl, ki sta osvojila drugo in tretje mesto. Vse rezultate in novice, si lahko ogledate tudi na spletni strani naših košarkarjev fhttD://www.vomoso.com/lmohar/t ali na uradni strani košarkarske šole D. Hauptman fhttD://www.kosarkarskasola-dh.com/'i. Ob koncu sezone in uspešno izpeljanem zaključnem turnirju velja še posebna zahvala vsem staršem, ki so otrokom vse leto stali ob strani in s prevozi na tekme pripomogli h končnemu uspehu ekipe. Tudi njim veljajo vse čestitke. Trener obeh ekip: Urban HAUPTMAN Rekreativni kolesarki vzpon iz Litije na Dole Bila je lepa, sončna, pomladanska sobota, 13. maja 2006. Ura 8 in še nekaj minut čez, ko so se na parkirišču pri bencinskem servisu 0MW Istrabenz v Litiji začeli zbirati kolesarji. Njihov cilj je bil prekolesariti pot iz Litije na Dole. Dolžina proge Je bila 27 kilometrov, s 430 metri višinske razlike, ki so jo najhitrejši premagali v dobrih dveh urah. Po plačilu startnine so dobili spominsko majico, bon za topel obrok, čaj in zemljevid s traso poti. 35 kolesarjev in nekaj takih, ki so zgrešili start je zavrtelo padala in se podalo na pot. Ta jih je vodila iz Litije, skozi Zagorico, Jablanico in Cerovico, nato pa ovinkast vzpon na Veliko Presko, kjer je kolesarje čakal topel čaj in nekaj ostalih dobrot z domačije Pr Selet. Po makadamski poti so se kolesarji spustili v dolino reke Sopote, se vozili ob njenem levem bregu nekaj kilometrov, ko so zavili desno proti Dolam jih je čakal še zadnji resnejši vzpon, še nekaj ovinkastih kilometrov in cilj je bil dosežen. Na športnem igrišču na Dolah je kolesarje čakal topel golaž in čaj. Po klepetu, izmenjavi mnenj in izkušenj, so se kolesarji polni lepih vtisov in doživetil, popoldne vrnili v dolino. Organizatorji kolesarskega vzpona pa že razmišljajo o novostih in presenečenjih... USPEŠNI MEDNARODNI NASTOPI ZA TK AS LITIJA MEDNARODNA TEKMOVANJA V preteklih dneh so bili najboljši igralci TK AS Litija aktivni in uspešni predvsem na mednarodnih tekmovanjih. Izreden uspeh je dosegla Anja Poglajen, ki je pričela, kot smo poročali v prejšnji številki, z nastopi na profesionalnih teniških turnirjih za Sati* lestvico WTA. Po začetnem porazu v Mostarju ji je šlo v nadaljevanju precej bolje. V Zadru , na turnirju z nagrad-x'* nim skladom 10.000 $ ,se je uvrstila preko kvalifikacij v glavni turnir, kjer je v prvem kolu premagala tekmovalko iz Avstralije Natalie Barbier kar 6:1 in 6:0 in tako osvojila svojo prvo WTA točko in seveda svoje prve »zelence«.V drugem kolu Zadra se je pomerila s kasnejšo zmagovalko turnirja Ani Mijačiko, ki je bila po pričakovanjih uspešnejša. Na naslednjem turnirju, prav tako 10.000 $, v madžarskem Gyorju, je bila Anja v prvem kolu kvalifikacij uspešnejša Anja Poglajen uspešno na WTA Touru. od Čehinje Ovcacikove s 4:6,7:6 in 6:1, dvoboj pa je traja kar tri ure in poL V zadnjem kolu kvalifikacij ji je tako zmanjkalo moči za Slovakinjo Vajdovo. V italijanskem Grado je Anja nastopila v kvalifikacijah 25.000 $ turnirja in bila v prvem kolu prosta, nato pa izgubila od 2. nosilke rusinje Olge Panove. Prav tako z nagradnim skladom 25.000 $ je bil turnir v Gorici, kjer je Anja v prvem kolu kvalifikacij premagala Italijanko Croatto Eliso 6:1 in 7:6, v drugem kolu pa izgubila od 10. nosilke rusinje Davidove. Na turnirju v Gorici je v kvalifikacijah nastopala tudi Jelena Dokič. Anja se bo tako verjetno kmalu pojavila tudi na WTA lestvici, kar je izjemen uspeh. Naslednji turnirji jo čakajo v Fontanafreddi in Padovi. Odlično sta na turnirjih za evropsko ETA lestvico do 14 let nastopala Nik Razboršek in Nastja Kolar. V Mariboru sta se udeležila dveh turnirjev, ki sta med najmočnejšimi v Evropi in si priigrala nove točke. Nik Razboršek se je uvrstil na Bergantovem memorialu v osmino finala, Nastja Kolar pa na obeh v četrtfinale, za nameček pa je na Bergantovem memorialu zmagala v dvojicah. Oba sta se nato odpravila še v Tuzlo, ker je Nik izgubil v drugem kolu, Nastja pa v polfinalu pri posameznikih, v dvojicah pa je Nik izgubil v polfinalu, Nastja pav finalu. Novo osvojene točke pa ju počasi dvigajo v sam evropski vrh. Tako bo Nik Razboršek po novi lestvici med top 100, Nastja pa bo celo nekje okrog 70.mesta na evropski lestvici do 14 let. Za evropsko lestvico ETA do 16 let je uspešno nastopala tudi Anita Kosmač. Anita se je na turnirju Galeja v Mariboru uvrstila v drugo kolo, na Bergantovem memorialu pa celo v četrtfinale. Novo osvojene točke so jo hitro vzdignile visoko na lestvici, iz 1300.mestana 270.mesto. Anito čakata še turnirja v Čakovcu in na Malem Lošinju. Bizjak Blažje z državno reprezentanco nastopal na Korziki, na evropskem ekipnem prvenstvu do 12 let, ker je slovenska ekipa osvojila odlično četrto mesto. DRŽAVNA TEKMOVANJA Zaključilo se je tudi državno prvenstvo do 14 let. Najuspešnejša sta bila po pričakovanjih Nik Razboršek in Nastja Kolar. Oba sta se uvrstila v polfinale ter tako osvojila odlično tretje mesto, temu pa sta dodala še uspešne nastope v dvojicah, kjer je Nastja Kolar osvojila nov naslov državne prvakinje do 14 let v dvojicah. Nik je v dvojicah osvojil 3-mesto. Nastopali so tudi najmlajši na turnirjih do 11 let. Na najmočnejšem turnirju te serije, IN-TER-SPORT OPEN, so bili igralci TK AS Litija najuspešnejši, saj so osvojili kar 11 pokalov!!! Pokale pa so prinesli tudi iz naslednjega turnirja, ki je potekal teden dni kasneje na Benč športu v Ljubljani. Pokale so osvojili Grega Kokalj, Lara Bizjak, Lara Lukač, Lara Kralj, Karin Jug, Pia Čuk, Mark Čuk, Tim Šteferl ter Eva Kolman. Najmlajši so med najboljšimi v Sloveniji Bizjak Blaž je odlično zaigral na Ptuju, na turnirju do 12 let, kjer je osvojil drugo mesto. Odlično sta odrezala tudi Pia Čuk, ki se je uvrstila v četrtfinale in Mark Čuk, ki se je uvrstil v drugo kolo glavnega turnirja. V teku so tudi ekipna državna prvenstva. V veteranski ligi je ekipa Tenis kluba AS Litija pod vodstvom Marjana Čuka še brez poraza in na dobri poti, da se uvrsti v play off, ki bo septembra v Portorožu. SERVIS PLINSKIH NAPRAV Hitro vam opravimo P SERVIS in VZDRŽEVANJI kuhinjskih plinskih aparatov in peči! REGLED, Pokličite: DAJMOX d.o.o., Kresnice ‘ GSM: 041-696-147 ali 01/8977-940 Nina KOTAR EKOLOŠKI SPUST SAVA 2006 Enajsti ekološki spust po reki Savi smo člani Raftlng kluba Vidra organizirali v mesecu maju in ne kot je v navadi aprila. Vzrok je v tekmovalnih obveznostih članov kluba. Narava sl je v teh mesecih nadela zelen plašč In s tem prikrila kakšno smet, ki bode v oči. Vendar smo jih udeleženci ekološkega spusta še vedno našli toliko, da so se čolni kar šibili od teže. V lepem sobotnem jutru, 27,maja smo se zbrali pred Raftlng klubom Vidra, kjer nas je že čakala vsa potrebna oprema za ekološki spust. Odpravili smo se na start spusta v Kresnice, kjer smo pripravili čolne in razdelili opremo za pobiranje smeti. Vkrcali smo se v štiri velike gumijaste rafte, manjše dvosede rafte, kajake in kanuje. Pri čiščenju brežin reke Save smo naleteli na marsikaj, a vseeno so te brežine vsako leto manj onesnažene. Novih odpadkov je vse manj in po zaslugi naših članov kluba in ostalih ljubiteljev čiste narave, starih ravno tako. Sama struga in reka Sava je po zaslugi čistilne naprave v Ljubljani zagotovo napredovala za en kakovostni razred. Malico, ki jo je omogočila Občina Litija za vse udeležence spusta,smo pojedli na prekrasni sipini pod železniškim mostom. Po okrepčilu smo nadaljevali s čiščenjem vse do litijskega mosta in tako uspešno zaključili enajsto zaporedno ekološko akcijo v našem kraju. Na koncu smo vse smeti odnesli do smetnjakov, od koder jih je odpeljalo komunalno podjetje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem udeležencem za sodelovanje in Občini Litija za pomoč pri izvedbi ekološkega spusta. Marko ADAMOVIČ Na GEOSS že 21-krat Zadnjo nedeljo v maju je ŠD Partizan Litija izvedlo že 21. kolesarski vzpon na GEOSS. Udeleženci od blizu in daleč - najdlje so bili iz Nove Gorice - so bili spet zadovoljni z organizacijo, saj je vzpon minil brez problemov, na koncu pa so prizadevni člani ŠD Partizan med udeležence razdelili množico nagrad, ki so jih darovali sponzorji. Na posnetku: pred startom pri Teniškim parkom AS v Litiji, ko je bilo pred kolesarji še 400 m višinske razlike do GEOSS-a. Zmagovalci so bili vsi, ki so prikolesarili na vrh, za kar so prejeli medaljo, med tistimi, ki pa so vzpon vzeli malce bolj tekmovalno pa je bil spet najhitrejši Miran Cvet iz Hrastnika, pri ženskah pa Simona Žabjek iz Ljubljane.(šs) HITRI TEČAJ DIATONIČNE HARMONIKE (1.STOPNJA) (STAROST KANDIDATOV NI OMEJENA) ORGANIZIRATA KLUB GLASBENIKOV PUSTOTNIK in KUD JEVNICA 1 .STOPNJA/ ZAČETNI TEČAJ BO TRAJAL EN TEDEN (5 DNI), PO TRI ŠOLSKE URE NA DAN. NI VAM TREBA IMETI SVOJE HARMONIKE. ZA TO POSKRBIMO Ml. ŠTEVILO PRIJAV JE OMEJENO, ZATO VAS PROSIMO, DA ČIMPREJ PRIJAVITE SVOJO UDELEŽBO IN Sl S TEM ZAGOTOVITE MESTO V SKUPINI. ZAGOTAVLJAMO VAM, DA SE V TEM ČASU NAUČITE 3-5 PESMI I TEČAJ BO POTEKAL V DVORANI KUD JEVNICA. CENA TEČAJA JE 20.000,00 SIT( 83,46 EUR ) TEČAJ I. STOPNJA začetni tečaj KUD Jevnica 03. - 07. 07. 2006 • od 09.00 do 11.15 • od 16.00 do 18.15 • od 19.00 do 21.15 TEČAJ I. STOPNJA začetni tečaj KUD Jevnica 10.- 14. 07. 2006 • od 09.00 do 11.15 • od 16.00 do 18.15 TEČAJ II. STOPNJA KUD Jevnica 10.- 14. 07. 2006 • od 19.00 do 21.15 KONTAKT IN PRIJAVE NA GSM: 041/693-729 (TOMAŽ) SREČANJE MLADIH PLANINCEV NA JANČAH Vsako leto eden od mladinskih odsekov planinskih društev, ki se združujejo v Zasavski MDO pripravi srečanje zasavske planinske mladine. Letos je to zadolžitev sprejel Mladinski odsek PD Litija, ki ga vodi Maja Mohar. V nedeljo, 6. maja se je na Jančah zbralo kar 248 mladih planincev in njihovih spremljevalcev iz sedmih planinskih društev. Večina je prišla v vlakom do Jevnice in nato pečina Janče. Program so organizatorji zelo posrečeno povezali z legendo o zakladih, ki naj bi jih na območju Janč skrili Turki in ki jih stražijo varuhi zakladov. Vse otroke so razdelili v skupine po sedem in te ekipe so potem hodile od točke do točke, kjer so jih pričakali varuhi zakladov in kjer so sodelovali v različnih igrah. Za vsako igro so prejeli cekin. Naloge na posameznih točkah so bile različne od igranja košarke, tenisa, hokeja (vse seveda prilagojeno za razmere na Jančah), do bolj zabavnih, kot so lepa drža, nošenje vode, slalom. Na ta način so bili vsi otroci vesčas aktivni in niso bili le gledalci, ki bi pri igri opazovali druge. Ob prijetni igri so tako minile kar tri ure, ne da bi udeleženci to sploh opazili. Vsaka ekipa je na koncu zbrala deset cekinov, ki so jih pretopili v sladoled, pojedli so ga kar 40 litrov. Srečanje je vsem sodelujočim ostalo v lepem spominu, saj so se litijski mladinci izkazali kot odlični organizatorji in prijazni gostitelji. Borut VUKOVIČ TEČAJ ZA MARKACISTE NA JANČAH EKIPA OŠ LITIJA: Jure Špan, Simon Petrič, Staš Strle, Ivan Kajišič, Luka Vaš, Nemanja Domanovič, Žan Marijanovič, Ambrož Kajtna, Anže Kos, Kevin Bukič, Robert Miloica, Marko Guskič. Trener ekipe: Džemo Ibiši, vodja ekipe: Peter Strle. Karmen ŠPAN MED VINOGRADI SPET VESELO Ob vikendih Je vse več rekreativno družabnih srečanj. Ko povabiš prijatelja na pohod ali na kolo tl reče: »Joj pa ravno ta vikend, ko Imam že dve aktivnosti v načrtu.« In takšnih Je vse več zaključkov tedna. No, ali pa Je tako, da Je na en dan veliko prireditev, na drugi pa nobene. Lahko bi rekli, da se organizatorji ne moremo zmeniti med seboj, kdaj bo kdo organiziral svoje druženje. Naj bo tako ali drugače, v soboto je bilo tudi v Gabrovki veselo. Vreme je bilo kislo in veliko tistih, ki niso navajeni na akcije v vsakem vremenu, je ostalo doma. Tistim, ki so prišli pa ni bilo žal. Res jih je kmalu po prvi kontrolni točki pri Jančkovi zidanici ujel manjši naliv, ki so ga prevetrili pod bližnjo streho. Že na Vodicah se je pokazalo sonce in dobre volje se ni dalo zaustaviti. Pri Marinki Potrbin, ki je spet pokazala svojo nadarjenost s slikanjem vzorcev na kozarce in steklenice, je bilo vzdušje prijateljsko in veselo. Težko smo se napotili naprej do končne postojanke pri Mrharjevi zidanici, kjer nas je ob prijaznih domačinih pričakala domača klobasa z deci cvička. Za sproščenost in zabavo je poskrbel nadarjeni mladi Nejc Grm na harmoniki. Ni melodije, ki je ne bi po kratkem poslušanju zaigral in ji dodal še kaj svojega. Vse več je takšnih pohodnikov, ki jim je ta pohod po obronkih Moravške gore všeč in se vračajo vsako leto. Nekatere je zanimalo, kdaj bodo dobili spominsko plaketo. Plaketo bomo oblikovali na naslednjem pohodu, število udeležb pa bo zapisal vsak sam. Za organizatorja pa je najlepša plaketa številna udeležba in dober spomin na prijateljsko druženje. Igor MEDVED Dva majska vikenda je na Jančah potekal tečaj za markaciste PZS. Udeležilo se ga je 22 tečajnikov iz 13 planinskih društev z območja vse Slovenije od Ajdovščine, Tolmina in Nove Gorice na zahodu, do Celja in Senovega na vzhodu. Tečaj je vodil Uroš Vidovič iz PD Ptuj, njegov namestnik pa je bil Aleš Mohar, vodja litijskih in zasavskih markacistev, ki je poskrbel za vzorno organizacijo tečaja od namestitve tečajnikov v domu do priprave materiala za delo na terenu. Teoretični del tečaja so slušatelji odlično opravili, saj je bil odstotek pravilnih odgovorov kar 96,54%. V okviru praktičnega dela tečaja pa so udeleženci obnovili markacije na vseh poteh, ki vodijo na Janče in na križiščih namestili nove smerne table. Posebno pozornost so namenili talni ureditvi dela Zasavske planinske poti od Podkraja v Litiji do Širmanskega hriba. Ta odsek poti je strm in izpostavljen eroziji, zato so vgradili pragove in utrdili robove poti ter tako preprečili, da bi se pot še naprej spreminjala v jarek oz. da bi jo odnašalo. Na Jančah smo tako dobili 22 novih markacistov pripravnikov, ki bodo vsak v svojem okolju skrbeli, da bodo planinske poti tudi v prihodnje dobro označene in varne. Vsem tečajnikom je bivanje na Jančah ostalo v lepem spominu, z namestitvijo v našem planinskem domu zelo zadovoljni in kar niso mogli prehvaliti okusne hrane, ki sta jo pripravljali Mira in Cveta. Upam, da se bodo k nam še kdaj vrnili, vsem pa želim obilo uspehov pri njihovem nadaljnjem delu na planinskih poteh. Nadstandardno izvedbo tečaja, vsak tečajnik je prejel tudi spominsko majico, so omogočili sponzorji Občina Litija, PALVA-Hofer Joško in Tiskarna ACO. Borut VUKOVIČ 14. popotovanje z Valvasorjevo konjenico od 24.06. do 28.06.2006 Baron Janez Vajkard Valvasor, naš polihistor, v katerega čast in slavo tudi jahamo, je o sebi zapisal: » priznam brez ničemernega slavohlepja in brez precenjevanja samega sebe, da me je kot ljubitelja vseh svobodnih in naravnih umetnosti moj živi dan radovednost ali vedoželjnost izpodbadala k raziskovanju naravnih redkosti ali skrivnosti. Kjerkoli sem mogel izvedeti za vedoželjnega moža, tja sem se napotil in nobena pot mi ni bila predolga, nobena nevarnost prevelika, noben trud prenaporen,upanje , da se utegnem česa nenavadnega naučili in kaj takega zvedeli, mi je slajšalo vse bridkosti...« Društvo Valvasorjeva konjenica je za letošnjo petdnevno popotovanje izbralo Idrijo, ki jo je obiskal tudi naš vzornik in o tamkajšnem rudniku živega srebra marsikaj zanimivega napisal. Letošnje popotovanje bomo pričeli v soboto 24. junija na gradu Bogenšperk, se preko obronkov Posavskega hribovja podali na Barje in drugi dan nadaljevali v smeri StareVrhnike, Zaplane, Medvedjega brda, vse do Idrije, kjer bomo tudi prenočili. Naslednji trije dnevi bodo namenjeni povratku po stari francoski poti v smeri Logatca, Pokojišča, Borovnice, Podpeči, Ljubljanskega barja in nato po trasi prvega dne vse do našega Bogenšperka, kamor bomo prispeli 28. junija v popoldanskih urah. Pot smo že v celoti strasirali, je izredno slikovita, zahteva pa izurjene in kondicijsko dobro pripravljene konje in jezdece. Podrobnosti o popotovanju, pogojih udeležbe in prijavi, pa lahko dobite na naši spletni strani: www.valvasorjeva-konjenica.si. Vljudno vabljeni! Stotnik: Andrej REPINA Pori al nepremičnine Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. ^ zavarovalnica triglav,d.d. • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb • Kompletna izpeljava postopkov pri prenosu lastništva ZAKLJUČEK KEGLJAŠKE SEZONE Skupaj s pomladjo se je končala tudi kegljaška sezona. Za nekatere je prvenstvo že končano, drugi so šele na pol poti. Dečki in deklice imajo za seboj polovico državnega prvenstva. Dvojčka Ivančič sta v svoji kategoriji (letniki 1995 in 1996) na 2. in 6. mestu, v isti kategoriji pri deklicah pa je Maruša Kokalj 8. Med letniki 1993 in 1994 je 3. Veronika Ivančič, leto starejši Valerija Kokalj in Anja Dobravec pa sta 1. in 4. Končanih pa je že večina prvenstev pri kadetih in kadetinjah ter mladincih in mladinkah. Poglejmo naše uvrstitve: Kadeti: posamično 14. in 17. mesto, dvojice 8. mesto Kadetinje: ekipno 7. mesto, posamično 18. mesto, dvojice 7. mesto Mladinci: ekipno 10. mesto, posamično 25. in 31. mesto, dvojice 12. mesto Mladinke: dvojice 15. mesto V maju je potekalo tudi občinsko prvenstvo, zmagovalci po posameznih kategorijah pa so bili: Člani: Marjan Jerič, Članice: Branka Planinšek Deklice I. kat.: Maruša Kokalj, Dečki II. kat.: Tomaž Ivančič Deklice III. kat.: Veronika Ivančič, Deklice IV. kat.: Valerija Kokalj Nekategorizirani člani: Ludvik Kofol, Nekategorizirane članice: Valerija Kokalj, Invalidi: Janez Mladenič. Za konec pa novica, ki bi sicer morala biti objavljena povsem na začetku tega članka. Občinski svet je na 35. seji, 23. maja na pobudo predsednika mestnega sveta in občinskega svetnika Bojana Železnika soglasno sprejel naslednja dva sklepa, ki jih je predlagal župan Mirko Kaplja: 1. Občinski svet sprejme dopolnitev k idejni zasnovi ureditve zemljišč na Brodarski ulici v Litiji, kot to izhaja iz dopolnitve grafičnega dela predloženih idejnih zasnov in investicijskih izhodišč. 2. Občina Litija bo o nakupu kegljišča s pripadajočo opremo, zgrajeno v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za to področje ter s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem, odločala v skladu s planiranimi sredstvi v proračunu občine v obdobju od leta 2007 dalje. To je sicer samo majhna lučka na koncu temnega predora, po katerem hodi litijski kegljaški klub že dobrih osem let, vse od tiste znamenite seje občinskega sveta, ko je bila zapravljena edinstvena priložnost za rešitev našega kegljanja, takrat vrednega dobrih 60.000 EUR. LUČKA, KI BUDI UPANJE! KK LITIJA 2001 PLANINSKI KOTIČEK 3. MESTO NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V petek, 2.6.2006, le športni dvorani Litija potekalo finale državnega tekmovanja v košarki »Pionirski festival« za košarkarje letniki 993 in mlajše. OŠ Litija Je finale na prošnjo košarkarske zveze organizirala drugič zapored, saj se šole le težko odločijo za zahtevno organizacijo In Izvedbo finalnega tekmovanja. V finalu so nastopile: OŠ Lucija, OŠ Mirna Peč,.OŠ III. Murska Sobota in OŠ Litija. V prvi tekmi sta se pomerili OŠ Lucija in OŠ Litija. Košarkarji iz Lucije so z nekoliko boljšo igro odločili tekmo v svojo korist in si z rezultatom 69:63 priigrali nastop na tekmi za prvo mesto. Na drugi tekmi sta .bili obe ekipi zelo izenačeni in tekma se je končala s tesnim izidom 46:45 za OŠ Mirna Peč, ki se je s tem uvrstila na finalno tekmo. Za bronasto medaljo sta se pomerili OŠ Litija in OŠ III. Murska Sobota. Domači košarkarji so z dobro igro nasprotnike premagali z rezultatom 65:50 in osvojili tretje mesto..Zlato medaljo so si v finalni tekmi priigrali košarkarji iz Lucije, ki so premagali OŠ Mirna Peč z rezultatom 69:50. Za najboljšega igralca finalnega turnirja je bil izbran: Uroš KVEDER (OŠ LUCIJA), najboljši strelec finalnega turnirja je bil: Nemanja DOMANOVIČ (OŠ LITIJA), najboljša peterka zaključnega turnirja : Uroš KVEDER (OŠ LUCIJA), Tim ŠKERBEC ( OŠ LUCIJA), Jure ŠPAN (OŠ LITIJA), Nemanja DOMANOVIČ (OŠ LITIJA), Martin MEŽAN (OŠ MIRNA PEČ) Vrstni red finala državnega tekmovanja: 1.mesto OŠ LUCIJA, 2. mesto OŠ MIRNA PEČ, 3. mesto OŠ LITIJA, 4. mesto OŠ III. MURSKA SOBOTA. PROSTOVOLJNO DELO Prostovoljno delo je fenomen moderne družbe, ki je usmerjena zlasti v materialne dobrine. Vseeno pa se za prostovoljno delo odloča vedno več posameznikov, zlasti mladi in upokojenci. Mladi s prostovoljstvom spoznavamo nova, nam še neznana področja, si pridobivamo delovne Izkušnje In neformalna znanja. Nekateri s pomočjo prostovoljstva osebnostno dozorimo, odrastemo, se spoznamo z novimi dimenzijami življenja, odkrivamo moderno družbo in svet okrog sebe. Prostovoljno delo mladim lahko pokaže pot, na podlagi katere se odločimo za poklic. Prostovoljci opravljamo prostovoljno delo pretežno iz altruističnih motivov, torej na bazi človekoljubja in nesebičnosti. Prostovoljci s svojim prostovoljnim delom veliko damo tako družbi, predvsem pa posameznikom, s katerimi delamo. Ves trud, vsi prosti trenutki se prostovoljcem vračajo zlasti v izkušnjah in »hvaležnosti« uporabnikov. Prostovoljno delo je delo, ki ga opravljamo v dobro drugih, ni plačano z denarjem in ga opravljamo v svojem prostem času - torej poleg šole ali študija, poleg službe. Prostovoljec je lahko vsakdo, ki si to želi, ne glede na starost, spol, družbeni položaj, materialni status in zaposlitveni status. Prostovoljci pomagamo uresničevati vrednote solidarnosti, spodbujamo razumevanje in sožitje med ljudmi, izboljšujemo kvaliteto življenja v skupnosti in čas odraščanja ali staranja. Prostovoljstvo predstavlja neizmeren potencial človeške energije. S prostovoljstvom si pridobimo reference, znanja z dodatnim neformalnim usposabljanjem in izobraževanjem. Vedno bolj opazno pa je dejstvo, da prostovoljci nismo cenjeni. Naše delo se prevečkrat označuje kot nekvalitetno in neprofesionalno, ker ne prejemamo plačila, naše storitve pa so večinoma brezplačne. Prostovoljci za svoje prostovoljno delo ne prejemamo niti povrnitve nastalih stroškov, ki nastanejo ob prihodu na posamezno dejavnost. Za realizacijo programa je potrebno včasih vzeti dopust, manjkati na predavanjih ali v šoli. Društvo prijateljev mladine Litija je v letu 2004 izračunalo, da je v celem letu vložek prostovoljnega dela naših prostovoljk in prostovoljcev znašalo več kot 7 milijonov, torej to je vložek naših prostovoljk in prostovoljcev v družbeno-lokalno koristno dejavnost. Na nacionalni ravni sicer velja dogovor, da se prostovoljcem povrne materialne stroške, ki nastanejo ob prihodu na aktivnosti, ki jih opravljajo prostovoljno. Kakršne koli urne postavke za prostovoljno delo, povzročajo neenakopravnost prostovoljnih organizacij/društev, saj se drugače mladi odločajo za tiste organizacije, ki nudijo več - plačajo več na uro. Tu pa se prostovoljstvo tudi konča in začne honorarno delo. Organizacije/ društva, ki imajo možnost (finančno) lahko nagradijo prostovoljca za njegovo delo v tekočem letu z nagrado do 200.000,00 SIT. Seveda si to privoščijo le redke organizacije/ društva, saj takšne vsote predstavljajo prevelik strošek, ker večina organizacij/društev životari s prejetimi sredstvi in le-ta raje usmerja v povečevanje svoje ponudbe. Civilna iniciativa že dalj časa opozarja na nujnost sprejema krovnega zakona na tem področju. Realnost kaže, da država sicer računa na prostovoljstvo, vendar področje še ni ustrezno urejeno. Prostovoljstvo je potrebno afirmirati z zakonom. S tem bi prostovoljci dobili pravice, določene bi bile njihove dolžnosti in tudi odgovornost obeh strani. Prostovoljcev bi bilo tudi več, če bi mladi lahko pridobljene izkušnje svojega dela unovčili s priznanjem teh izkušenj pri iskanju prve službe ali pri vlogah za štipendiranje. Predvsem mladi nimajo urejenih finančnih zadev in se borijo z eksistenčnimi težavami. Prostovoljstvo jim na nek način tudi predstavlja strošek. Že dalj časa je sicer pripravljen predlog Zakona o prostovoljnem delu, ki ga financira Razvojni program Združenih narodov. Namen zakona je opredeliti organizirano prostovoljno delo, ki se v skupno dobro organizira in odvija v okviru neprofitnih organizacij, določiti minimalne pravice prostovoljca, vzpostaviti možnost dolgoročnega prostovoljnega dela in zakonsko določiti vlogo države in lokalnih skupnosti pri vzpodbujanju prostovoljnega dela. Dejstvo je, da je nujno tudi povezovanje prostovoljskih organizacij, saj prostovoljno delo izvajajo vladne in nevladne organizacije/sektor, ki ne sodelujeta najbolje. Problem je v tem, da se stvari potem podvajajo, namesto da bi se združevale. Posledično to nesodelovanje in konkurenca povzročata, da prostovoljno delo kot družbena vrednota v moderni, k profitu usmerjeni družbi nima pravega mesta, saj je družba ne priznava kot vrednoto (za tiste, ki prostovoljno delo nudijo in potrebujejo). Prostovoljci imamo tudi pravice. Mentorji so dolžni posredovati celovite informacije o delu in o organizaciji ali ustanovi, kjer delujemo. Prostovoljce naj bi se uvajalo v delo. Prostovoljci imamo pravico do strokovne in moralne podpore ter do priznanja za opravljeno delo. Prostovoljcem je potrebno ponuditi možnosti učenja in napredovanja pri delu, možnosti, da izrekamo svoje mnenje in soodločamo ter da sodelujemo v sami organizaciji. Prostovoljci se moramo držati dogovorov in pravil, moramo sodelovati z osebjem društva ali organizacije, v kateri delujemo. Prostovoljci ne smemo biti izkoriščani, naše delo (vrednost!) mora biti prepoznana na vseh ravneh: s strani organizatorja, javnosti, s strani državnih in lokalnih oblasti. Nikakor prostovoljci ne smemo postati nadomestilo za zaposlene osebe. Za pokrivanje potreb različnih ciljnih skupin je potrebno plačano (profesionalizirano) in prostovoljno delo (neplačano delo). Obe področji nudita svoj prepoznavni prispevek za dobrobit v skupnosti. Prostovoljci in zaposleni prispevajo po svoje in v okviru svojih možnosti blagostanju družbe. Medsebojno spoštovanje ie najpomembnejše za dobro sodelovanje. Pri obravnavi in odločanju o posamičnih problemih in situacijah v skupnostih naj bi sodelovali tudi prostovoljci oziroma predstavniki prostovoljcev. Prostovoljstvo se bo v prihodnje še bolj razvijalo, saj moderna družba prinaša vedno več sprememb. Vedno več je osamljenih, bolnih, marginaliziranih in ljudi s posebnimi potrebami. Vedno bolj se poudarja preventiva za otroke, mladostnike, mlade in starše. Vedno več je povpraševanja po načinih kvalitetnega in zdravega preživljanja prostega časa. Prostovoljstvo bo vsekakor imelo velik pomen na razvoj in za prihodnost. Med drugim tudi prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti. Civilna iniciativa pa je tista, ki bo postavila okvirje in položaj prostovoljstva ter s tem postavila tudi ceno prostovoljstva. Dejstvo pa je, da bo potrebno nujno postaviti enoten sistem nagrajevanja prostovoljcev, določiti pravice prostovoljcev, njihove obveznosti in dolžnosti, odgovornost mentorjev in prostovoljcev... Vse to je potrebno rešiti z zakonom, da v realnosti ne bi prihajalo do anomalij,. Na primer da se prostovoljci odločajo za prostovoljno delo na podlagi plačila, kar predvsem ni pošteno do vseh tistih prostovoljcev, ki za svoje prostovoljno delo ne pričakujemo ničesar, ampak delamo resnično povsem brezplačno. Hkrati pa se s tem zakonom mora preprečiti »izkoriščanje« prostovoljcev, ki opravljamo delo, ki bi ga morali zaposleni. Upam in želim, da v Litiji ne in ne bo prevladalo mišljenje »spoštovan si toliko, kolikor si plačan«. Tina NAGLIČ POČITNIŠKE DEJAVNOSTI ZA OTROKE IN MLADINO datum dan ura dejavnost kraj dogajanja organizator 01.07. SOB 18.00 Medobm. revija rock in alternativnih glasbenih skupin Dvorišče pred MC Litija JSKD Ol litija: KUŠD Tombas, ŠKD King Size in MC Litija 03.07. PON 16.00-19.00 Košarka Dvorišče pred MC Litija MC Litija 04.07. TOR 10.00-14.00 Adrenalinska delavnica Zbor pred MC Litija Skavtski steg Litija 1 04.07. TOR 17.00-19.00 Športni torek - nogomet, rolanje Igrišče na Rozman, trgu DPM Litija 05.07. SRE 10.00-14.00 Adrenalinska delavnica Dvorišče pred MC Litija Skavtski steg Litija 1 06.07. CET 09.00-19.00 Kopalni avtobus Zbor pred Športno dvorano DPM Litija 07.07. PET 16.00-19.00 Nogomet Dvorišče pred MC Litija MC Litija 08.07. SOB 15.00-20.00 Filmski maraton Mladinski Center Litija MC Litija 10.07. PON 10.00-14.00 Ustvarjalna delavnica Mladinski Center Litija DPM Litija 10.07. PON 16.00-19.00 Košarka Dvorišče pred MC Litija MC Litija 11.07. TOR 10.00-14.00 Ustvarjalna delavnica Mladinski Center Litija DPM Litija 12.07. SRE 10.00-14.00 Kuharska delavnica Mladinski Center Litija DPM Litija 12.07. SRE 15.00-20.00 Turnir v namiz. igrah, Ustvarjalnost mladih Mladinski Center Litija MC Litija 13.07. ČET 06.00-20.00 Izlet v neznano in kopalni vlak Zbor na Žel. postaji DPM Litija 13.07. CET 10.00-14.00 Ustvarjalna delavnica Mladinski Center Litija DPM Litija 14.07. PET 10.00-14.00 Ustvarjalna delavnica Mladinski Center Litija DPM Litija 14.07. PET 16.00-19.00 Nogomet Dvorišče pred MC Litija MC Litija 15.07. SOB 15.00-20.00 Filmski maraton Mladinski Center Litija MC Litija 17.07. PON 16.00-19.00 Košarka Dvorišče pred MC Litija MC Litija 18.07. TOR 17.00-19.00 Športni torek - rolanje, nogomet Igrišče na Rozman.trgu DPM Litija 19.07. SRE 15.00-20.00 Turnir v namiz. Igrah, Ustvarjalnost mladih Mladinski Center Litija MC Litija 20.07. CET 09.00- 19.00 Kopalni avtobus Zbor pred Športno dvorano DPM Litija 21.07. PET 16.00-19.00 Nogomet Dvorišče pred MC Litija MC Litija 22.07. SOB 15.00-20.00 Filmski maraton Mladinski Center Litija MC Litija 24.07. PON 16.00-19.00 Košarka Dvorišče pred MC Litija MC Litija 24.07. PON 10.00-14.00 Ustvarjalna delavnica Mladinski Center Litija DPM Litija 25.07. TOR 10.00-14.00 Ustvarjalna delavnica Mladinski Center Litija DPM Litija Več informacij glede dejavnosti Društva prijateljev mladine Litija na 01 89 81 269 ali 031 507 253. Več informacij glede dejavnosti MLADINSKEGA CENTRA LITIJA na 051 443 410 ali 01 89 80 119. Rešeno junijsko nagradno križanko pošljite do 8. 7. 2006 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 5 reševalcev, ki bodo prejeli majico in kapo SEAEAGLE; NAGRADE AZVe6RllO PRISPEVA: DAJ IVI OX d.o.o., Kresnice. y/ tv kv.seoeog/e.s/ KEMIJSKI ZNAK ZA DUŠIK VELIKA JUŽNO AMERIŠKA KAČA PREBIVAL- KA PANAME NORVEŠKI SLOVNIČAR AASEN ŽOLČNA TOLŠČA V KRVI NADALJE- VANJE GESLA zastopstvo - prodaja - izposoja m 4 Kakovostna IW+' alternativa -v: « dragim napihljivim čolnom in kajakom! SESTAVNI DEL VIJAKA ZAPIS DOGOD- KOV, LETOPIS —f* SERE RELE.7T MAKEDON. REVOLU- CIONAR IRANSKI DENAR ,:^5išž <25 > PRIPADNIK ROMOV KEMIJSKI ZNAK ZA SILICIJ dajmox Kresnice 041 344 292 JUŽNO AMERIŠKI INDIJANEC TONE ČUFAR REČNI OTOK STRAN NEBA VZHOD EMIL OKORN KEMIJSKI ZNAK ZA ŽVEPLO IZKUŠEN VOJSKO- VODJA ZVOK GLAS ANTIČNI HOMS V SIRIJI PEROCI AFRIŠKA PEVKA SADE RAJKO LOTRIČ ŽENSKA, KI RIŠE PRITOK NERETVE STARO- JUDOVSKA JUNAKINJA GRAPA SOTESKA JUDOVSKO MOŠKO IME PRISTAŠ ATOMI- ZMA ŠPANSKI SLIKAR SALVADOR IME REVOLU- CIONARJA GUEVARE PAMET INDIJSKA RASTLINA ZELENI DEL RASTLINE PREBI- VALKA IRSKE ANTON AŠKERC AVTO OZNAKA SARAJEVA KARLOVAC RANER NAELE- KTREN DELEC DALMATINSKO ŽEN. IME GORAN TAVČAR ANETOV ROMAN VISOKA KVALIFIK. KEMIJSKI ZNAK ZAIRIDIJ KRALJ ŽIVALI STARO MESTO V BANATU SKOPJE KALIJ NEMŠKI SKLADA- TELJ VVERNER ZBRANI SPISI VEČIH AVTORJEV Težje besede: ANIL, ARIANA, EGK, ESTERA, KOVIN, KAREV Sestavil: J.VIZLAR IZŽREBANCI MAJSKE KRIŽANKE: 1. Magda BOLTE, Polšnik 34a, Polšnik 2. Lado JAMŠEK, Kal 15, Dole 3. Jožica KOKOŠAR, CKS16, Litija Ime in priimek: Ulica:. Pošta:. Tel.: _ Izžrebanci prejmejo BETONSKE IZDELKE v podjetju GCP, Zgornji Log 12, 1270 Litija. Zupanič Nenad VDAJ SE Kak vse hiti, kak se vrti, kako življenje mine, kako odnaša vse stvari, večni tok praznine. Nobena pamet mu ni kos, ne žametne tkanine, včeraj si še tekal bos, zdaj si sredi zime. Vdaj se toku, živi z njim druge ni vrline, če znal boš to, brez bolečin, preplul boš vse plitvine. AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 04.07. 2006 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si p TEL : 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 «ČJ|AD BOGENŠPERIfe KMčma odprta v SOBOTO in NEDELJO od 10.00 do 18.00 ure ZLATOPOROCENCA! Dvanajstega maja, v mesecu ljubezni sta se davnega leta 1956 po starih običajih poročila ženin Janez Drobež iz Široke seti in nevesta Marija Škrabanja iz Podbukovja pri Vačah. Bil je lep sončen dan, ko so svatje zapregli konjičke in se odpeljali v Litijo kjer je ženin popeljal svojo nevesto pred oltar. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, imata pet vnukov in eno pravnukinjo. Zlatoporočenca se včasih le malo zamislita in ugotovita, kako čas hitro teče, kako minevajo leta, da se človek skoraj ne zaveda, da je minilo že petdeset let skupnega življenja. Na kmetiji je bilo vedno dovolj dela, tako da za spore skoraj ni bilo časa čeprav mora biti vsega po malem, se smejita zakonca Drobež. Ob jubilejni obletnici sta obiskala cerkev Marije pomagaj na Brezjah in se zahvalila za vse lepe trenutke, skupnega življenja. Želimo jima še veliko skupnih let! Njuni otroci Po 50-ih letih znova v šolskih klopeh Letos maja so se učencem pri uri matematike pridružili trije novi »učenci«. Človek bi rekel, da sodijo v »nekoliko« starejšo generacijo, saj so šolanje začeli v letu 1948, končali pa 1956. leta. Pa da ne boste mislili, da so bili kakšni ponav- I! Ijalci, kje pa! Anton Vrtačnik, Janez Juvan in Rado Škrabanja so bili prav pridni učenci, letos pa je minilo natanko 50 let, ko so zadnjič sedeli v šolskih klopeh. Trije od tedaj vpisane generacije 17-ih učencev! Pa recite, če niso junaki! J.S. »Ujeli smo (za) Vas!« Zapuščena plebiscitna cona v Zagorici V senci pod : : j cvingarjem... Zmagala je zelena > -• . *• ,v h J J*'srtflpvr'■- robida!!! (Slika in tekst V. D.) Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom._____________________________ Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p., CDK 39, 1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija