108
NOVICE
—   Papež Lev XIII. pa   naš   cesar in ruski car.
V spomin na to, da je naš presvetli cesar o priliki papeževega jubileja daroval za vatikansko knjižnico 100 000 frankov, napravila se bode v eni izmed dvoran te knjižnice posebna spominska plošča, ki bode slavila našega presvetlega cesarja. — Baski car Aleksander III je v dokaz svojih simpatij do papeža ukazal na svoje stroške s slikami okrasiti cerkev sv. Jo-ahima, kateio papež ravno gradi.
—   Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali lepe zbirke knjig c. g. Ivan Cotelj, kapelan v Kanfanaru v Istri, g. Anton Virant v Novem vMestu, g. Fr. Pece v Starem Trgu pri Eakeku in g. Zofija Šabec v Opatiji. — Prva kranjska avtonomna korpoiacija, visoki deželni zbor, je odlikoval zopet našo družbo, poklanjajoč jej tudi za 1 1893. velikodušni dar 1000 gld. — Prvomestnik moške podružnice v Starem Trgu pri Rakeku g. Fr. Peče, je poslal donesek tamošnje moške in ženske podružnice v znesku 203 gld. 70 kr , tamošnji pokrovitelj g. trgovec Julij Eozina, je vplačal 100 gld., ustanovniki gg. trgovci J. Bencina, Fr. Kovač, Fr. Peče, Fr Žagar in g. notar Fr. Strašek pa po 10 gld.; drugo je letnina in zbirka jedne vesele družbe. Vrli ženski podružnici v Gorici in Ormoži sta nas razveselili vsaka s 100 gld.; slavni občni zbor mariborske posojilne pa iz prebitka vlanskega upravnega leta tudi s 100 gld. Naša vedno delavna podružnica v Brežicah nam je poslala po g. tajniku J. Staniči 14 gld. 38 kr.; 4 gld. 30 kr. je nabrala gospa Angela Brovnetova predpustni torek pri veselici tamošnje čitalnice kot Ipavka za razprodano sadje, 8 gld. 73 kr. gospica Marjanica Planinčeva kot hamburška kmetica za razprodane cvetice in 1 gld. 35 kr. je prav po krajcarjih nabral g. Miroslav Haus iz Čateža pri težakih, ki delajo pri savskih pobrežnih delih Dalje so nam naklonili: Istrska   posojilnica   v Pulju   10 gtd., Notranjska posojilnica v
Postojini 10 gld., g. Anton Virant v Novem Mestu 10 gld., ki so jih zložili pri veselici pustni torek Sokoli, č g Miloš Šmid, župnik v Solčavi, 8 gld. It kr., nabranih v prijateljski družbi, č. g. Ivan Dugulin župnik v Ajdovščini, 7 ^ld 70 kr. kot dar narodnjakov, zbranih v Budanjah na Vipavskem, „go-spodičina v Opatiji" 5 gld. 50 kr., g. Ivan Vehovec v Žužemberku 5 gld. nabranih v veseli družbi. Savinjski Sokol 3 gld. po g. starosti Alojziji Grori carji, vesela družba v Pod-gradu po g. J. Volku 1 gld. 92 kr., g. Pavel Sile, učitelj v Vremah, 1 gld. 55 kr, nabranih v veseli družbi pri g. J. Deklevi in Fr. Novaku, g. Fr. Dunaj 1 gld 51 kr., nabranih na gostiji g Janka Markoviča v Cezanjevcih na Stirskem, g. stavec Ivan Semen 1 gld. 40 kr., g. L Blejec, učitelj v Trzinu 1 gld 12 kr, zloženih v domači družbi pri g Fr. Na-robetu in Neimenovanec za stavo 1 gld. — Visokemu deželnemu zboru kranjske Vojvodine, vsem blagim dobročiniteljem iskrena zahvala! Sv. brata Ciril in Metod naj izprosita vsem obilnega božjega blagoslova !
Vodstvo družbe sv.  Cirila in Metoda.
—   Razširjenje državnega kolodvora. Ker se promet vedno vekša, se je pokazala potreba, da se razširi ljubljanski državnoželeznični kolodvor Deželna vlada je določila političen obhod in razlastitev zemlj šč v ta namen na 6 dan aprila. Dotični podrobni načrti in zemljiško-odkupni črteži se lahko ogledajo pri ljubljanskem magistratu v mestnem stavbenem uradu do 5. dne aprila in pa v spodnješišenskem županijskem uradi. Udeleženci morajo ustno ali pismeno ugovarjati stavbenemu načrtu ali zahtevanim razlastitvam.
—   Kamniška železnica. Državni poslanec Kušar je v železničnem odseku poročal o vladni predlogi, po kateri se ima podržaviti lokalna železnica Ljubljana-Kamnik. Poročevalec je predlagal, da naj se predloga vzprejme, čemur je odsek pritrdil.
—   Nova železnica. Eeški lesni trgovec in posestnik Herman Neuberger prosil je za dovoljenje, da sme pričeti s-tehniškimi pripravljalnimi deli za železnico, ki bi šla iz Kočevja preko Stalcarjev, Morave, Ajbel a, Lapuž, Stelnika, Breznika, Grotenca, Jakšič-a in Vasi do hrvatske meje in bi se oi tam zopet po posebni od ravno tega podjetnika projektovant železnici spojila z železniško progo Budimpešta-Reka.
—   «Glasbena Matica» v Ljubljani priredi danes dne 24. t. m. in v ponedeljek dne 27. t. m. v redutni dvorani velik koncert. Vspored obsega velikansko Anfc. Dvofakovo preumetno delo „Stabat Materu, za soli, zbor in orkester. Koncert izvrševala bode vojaška godba c in kr. pešpolka št. 17 in nad 130 pevcev in pevk.
—   Slovensko pevsko društvo v Ptuji priredi svojo letošnjo pevsko slavnost dne 6. avgusta v Mariboru. Pri slav-nosti pele se bodo mej drugimi tudi naslednje nove, društvu poklonjene skladbe: „Novinci" od H Volariča, ,,Slovan na dan" od dr. Gust. Ipavica in  „Žitno polje"  od Fr. Grrbiča,
—   V podporo stradajočim na Kranjskem dovolilo je ministerstvo notranjih zadev 15 000 gld To svoto razdelila bodo politična oblastva po onih krajih, kjer trpi ljudstvo zaradi slabe letine pomanjkanje.
—   Zavod za gluhoneme in slepce na Kranjskem, Deželni odbor je na 29. t. m. sklical enketo, katera se bode posvetovala o ustanovitvi zavoda za gluhoneme in slepce. Na podlagi te enkete bo deželni odbor predložil svoje nasvete že pri prihodnjem zasedanji dež. zbora, ki bo sklican kmalu po Veliki noči.
—    Celjskih mestnih očetov nestrpnost. Celjski Slovenci so prosili mestni občinski svet celjski, da naj jim dovoli, da smejo v mestnem gledališču prirediti dve slovenski predstavi v korist šentrupertskim pogorelcem. Občinski svet je to prošnjo odbil.
109
—   Deželno gledališče. Minolo srfdo bila je v tej sezoni zadnja slovenska predstava v dež. gledališču. Predstavljala se je dr. Jos.  Vošnjakova drama  „Lepa Vida".
—   Služba profesorja za veronauk razpisana je na državni višji gimnaziji v Ljubljani. Prošnje vložiti je do 30. aprila t. 1.
—   Iz poslanske zbornice. V predvčerašnji večerni seji vršile so se volitve za delegacije. Za Kranjsko voljen je bil poslanec Pfeifer, namestnikom njegovim pa posl.  Kušar.
—   Posvetovanje deželnih glavarjev. Na povabilo češkega vrhovnega maršala, kneza Lobkovica vršilo se je danes na Dunaji posvetovanje vseh deželnih maršalov in glavarjev v svrbo skupnega postopanja pri vladi, katera naj bi vse deželne zbore vselej  sklicala v edni in isti dobi
—   Deputacija pri naučnem ministru. Včeraj izročila je naučnemu ministru deputacija kranjskega mesta, namreč župan Savnik, notar Globočnik, tovarnar MajdiČ in trgovec Sajovic spomenico mesta Kranja zaradi ustanovitve višje, oziroma nižje gimnazije. Deputacijo predstavil je ministru posl grof Hohenwarth in prisotna sta bila tudi posl. Grlobočnik in Suklje Minister je deputaciji obljubil, da se bode oziral na opravičeno prošnjo kranjskega mesta
—   Semnji v Postojini. Deželna vlada je dovolila postojinski trški občini, da sme svoj* živinske semnje, ki so bili dosedaj 10. vsakega meseca preložiti v mesecih januvariji, marci ju, maji, juniji, avgustu, septembru, oktobru, novembru in decembru na 1. dan vsakega teh mesecev. Prošnji, da bi se smeli preložiti tudi semnji v mesecih februvariji, aprilu in juliji deželna vlada ni ustregla kakor tudi ni dovolila, da bi se živinjski  semnji razširili tudi v kramarske.
—   Pri naboru, ki se je vršil za ljubljansko okrajno glavarstvo od dne 15. do 18. marcija t. 1 bilo je od 952 prišlih mladenčev potrjenih 399.
—   Proti izseljevanju v Brazilijo izdal je dež. vlade voditelj dvorni svetnik baron Hein poseben razglas, ki poučuje prebivalstvo kranjske dežele o žalostnem položaji izseljencev v Braziliji in svari pred izseljevanjem. Ta raglas razposlal se je tiskan po vsej dež-li in pribil po vseh večjih krajih na javnih mestih, da ga more ljudstvo brati.
—   Požar uničil je minolo nedeljo v Zaplani nad Vrhniko farno cerkev z zvonikom vred in poslopja dvema gospodarjema. Cerkvene zvonove so rešili.
—   Požar. V Mengiši pogorelo je v nedeljo pet poslopij. Na lice požara odpeljal se je tudi oddelek ljubljanskih gasilcev.
—   Papeževi darovi. Darovi, katere je papež dobil o svoji škofovski petdesetletnici, so vredni kacih 9 milijonov lir. Večino teh darov dobi Propaganda fide, katera ima tudi vedno večje potrebe.
—   Kraljica angleška je prišla dne 22. t m. v Fio-rencijo, kjer ostane tri tedne. Stanuje v Palmijerovi vili, kakor je leta 1888.
—   Umrl je jeden najbolj nadarjenih turških državnikov Edem paša Pokojnik je visoko cenil evropsko omiko. Eojen je bil leta 1813. iz turške rodbine. Šolal se je v Parizu, kjer je tudi dovršil višjo rudarsko šolo in si pridobil mnogo drugih znanostij. Opravljal je pozneje najrazličnejše službe in povsod se je pokazal izvedenega moža. Bil je častnik v generalnem štabu, general, upravitelj državnih rudnikov, minister vnanjih in notranjih stvari j, javnih del in trgovine, predsednik najvišjemu pravosodnemu svetu, veleposlanik na Dunaji in v Berolinu, nekaj Časa celo veliki vezir Poslednja leta je preživel v pokoji.  Starejši njegov sin je že dižavni svetnik, drugi njegov
sin se je v Parizu izučil slikarstva in je ravnatelj sultanovim muzejem. Posebno se zanima' za izkopavanje starin in zbira umetnine. Tretji sin se je na raznih evropskih šolah učil kemije in je ravnatelj državnih tovarn v Brusi. Jeden njegovih umikov je bil v Terezijanumu na Dunaji, potem pa nadaljeval študije v Nemčiji in Belgiji in je sedaj nastavljen v nrnistei-stvu vnanjih stvarij.
—   Zima na Kitajskem. Stari ljudje ne pomnijo tako hudega mraza in tolikega snega na Kitajskem, kakor je bil letos Posebno so se ljudje čudili v južnih delih dežele kjer že rastejo tropične rastline, ko so nekega lepega jutra videli zemljo daleč na okrog pobeljeno Mnogo jih je bilo mej njimi, ki niso niti vedeli, kaj je to, ker še nikdo v njih krajih ne pomni snegčt
v
—   Strajka. V nekaterih premogovnikih v Walesu so delavci ustavili delo, ker se je jim ponižala plača. — V Mo-linelliji pri Bolonji v Italiji je pa 3000 poljskih delavcev ustavilo delo, ker jih gospodarji nečejo dovoliti višje plače. Delavce so nahujskali socijalisti. Ker se je bati velikih neredov so se v ta kraj  odposlali vojaki.
—   Plemenitaši — sleparski igralci. V Hanouru je 45 nemških veljavnih plemenitašev^ obigralo nekega šleškega veleposestnika zi 27.000 mark. Šleski veleposestnik je pa mej igro opazil, da plemeniti gospodje goljufujejo pri igri. Stvar je objavil dižavnemu pravilniku Jednega so že zaprli, drugi poštenjakoviči so jo pa potegnili č z morje v Ameriko.
—   Velik požar je 19. t. m. uničil zavod za gospodične v gradu Vello na otoku Seeland na Danskem. Zgorela je vsa knjižnica, lepe podobe in oprava. Ljudje so se le s težavo rešili.
—   Strašen vihar bil je dne 10. t. m. v Transvaalu v južni Afriki. Podrl je mnogo hiš Mnogi ljudje rešili so .se le z največjo težavo Hkrati bil je velik naliv. Reke so prestopile svoje bregove in cele pokrajine poplavile. V Crocodile Driftu je voda podila most, jeden hotel in 40 hiš. Iz hotela so se ljudje nšli, iz hiš so pa menda potonili. V Pretoriji se je podrlo novo zidano sodno poslopje. Tudi v drugih krajih je voda delala jednako škodo. Železnico je tudi poškodovalo. Vse škode je blizu poldrugi milijon goldinarjev.
—   Nesreča pri kraljevem vlaku. Železniški vlak, s katerim sta se vozila portugalski kralj in kraljica v Calias, je dne 19 t. m. pri Campolidu skočil s tiru. Salonski voz je je močno poškodovan. Ponesrečil se k sreči ni nikdo.
—   Nesreča na morji. Dne 2. t. m. je v francoski parnik Cacique, ki je bil na potu v Diinkirchen, zadel neznan velik parnik, in ga tako poškodoval, da se je potopil. Kapitana in  12 mornarjev pa pogrešajo.
—   Nesreči na železnici. Pri Ziersdorfu na Frana Josipa železnici sta trčila dva tovorna vlaka. 1 oseba je težko in 4 lahko poškodovane. Lokomotiva in sedem voz je močno poškodovanih — Dne 27. febr. sta pa pri Charlevoi vkupe trčila dva vlaka. 2 osebi sta mrtvi, 5 je težko ranjenih, 15 voz je pa razbitih.
—   Nesreča v premogovniku. V premogovniku v Saule Wartanu v Belgiji so se bili vžgali plini. Vsled silnega razpoka ste dve osebi bili usmrteni, 4 pa ranjene.
Nesreči v Ameriki. Dne 27. m. m. se je v Čikagi podrl visok zid, ki je ostal še od neke pogorele hiše. Zid je porušil dve sosedni hiši,  8 ljudi] je mrtvih.
—  Nesreča v Sandgatu. Omenili smo že, kaka nesreča se je prigodila v angleškem obrežnem mestu Sandgatu. Krivo tej nesreči je to, da je morje globoko podjelo obo-žje in se je vsled tega zemlja vsadila. Kakor se pa kaže, nevarnost še ni odstranjena. Zemlja že kaže razpoke po drugih krajih mesta in je torej se bati, da se vsadi.
110
— Nesreče. Dne 13. t. m podrla se je v Karlovih Varih na Češkem hiša, katero so še le delali. 2 delavca sta mrtva, 11 pa močno poškodovanih. — Dne 10. t. m pogorelo je gledališče Colomho v Savonni pri Genovu. — Blizu Kajira v Egiptu sta trčila dva vlaka, 5 voz je zdrobljenih, 1 bej je mrtev, več ljudij pa hudo ranjenih. — V Bostonu je pogorel tisti del mesta, v katerem je tovarna za Singerjeve šivalne stroje. Škode je 3 milijone goldinarjev. — Dne 5. t m. sta v Alehovki v Rusiji vkupe trčila dva vlaka, 13 ljudij je mrtvih in V(č poškodovanih. — Blizu Madagaskara utopil se je francoski  parnik Le Bourdonas   23 ljudij je mrtvih.