GosDodarske stvari. Kako teletom strcči po odstavljenji do prvega leta. Po odstavljeaji teleta je poglavitai pogoj, da aam sreeao raste, ako niu obilo ia prav polagamo. V prilogi je poaebiv. govor, kako zdravim govedom prav streoi, kaj, kako ia koliko polagati v razmeri do žive teže živiačeta. Veadar bodi takaj opomajeao, da aa ceat (okolo 5\) kilo) žive teže računijo l lj., do 2 kilo aena ali krme, ki inia vrednost od toliko aeaa. Po tem ae določnje, koliko potrebaje žival krme za vsakih 24 ar, ako hor-emo, da je dovolj rejeaa ia sposobna za molžo ali vprego. Teleta rastejo prvo leto najbolj, doraatejo do 3/4 od pozaejšaje velikoati. Pomialiti tudi je, da ae pozacje v rasti ne da nadomestiti ve.';, kav ae je bilo prvo leto zamudilo. Zato pa avetujejo, aaj govedai-ji podvojijo maožiao aeaa, za 100 kilo žive teže predpisaao. Ako tedaj tele, ko je odstavljeao, telita 56--60 kilo, tako mu treba vsaki dea položiti 3—4 kilo aeaa ali kraie, ki je glede na ajeao redivaost toliko vredaa; tadi kaže takšaema teletu, ker aaglo raste, ovo maožiao krme vaakih 14 daij za l/s kilo pomaožiti. Dostaviti je še, da kaže aameato aeaa polagati krmo, ki meaje proatora v želodci zavzema, aa priraer: zraje, otrobe itd. Svarimo pa izrečao pred polagaajem trave, detelje, aploh sveže zeleae krme. Te je aataree treba petkrat toliko kakor seaa živiai v želodec napliati, al<o lio-euio. da bo jedaako aita. Vsled tega pa želodec oalabi, žival dobi marsikaterih bolezaij, zlasti pa velik trebuh ia grdo vpogaea hrbet. Paziti je aadalje aa zdravje ia da žival v zdravem hlevu stoji. Teleta ae aaj postavijo v posebea oddelek, kder so aeprivezaaa, da ae lehko proato gibljejo. Skrbi se aaj za čist zrak, sabo nastelj. Zmiraj aaj bodo saažaa ia treba jih zgodaj česljati ia kartačiti; dobro osnažeaa žival je do pol aasiteaa, ker jo saaga varuje pred ušmi, arabom, krvaimi boleznimi, zlasti pred črmom. Prvo leto ao teleta jako plašaa. Vsak ropot jih aeznaao prestraši. Zato je dobro, če jih aa vrvici večkrat okoli vodimo, se z ajimi maogo pečamo, sploh prijazao ia mirao z ajimi ravnamo ia zabraaimo vsak ropot blizu ajih. Velike važaoati je, <-e se teletom prilika daje. maogo aa prosteai zraka sprehajati se. Najbolj koiisti to ae saaio zdravju, hitrej raati, ampak tndi uogam ia parkljem, ki ae valed tega pravilao razvijejo ia ukrepijo. Zmiraj v hlevu stojeeej živali oslabijo ia se akvarijo noge ia parklji, kar je za bike posebno škodljivo ia časib na celo pleme ali zarod alabo upliva. Ni avetovati teleta goaiti daleč na paše, aa plaaiaske pašaike. Neugodao vreme, nova tamošnja krma pogoato prav slabo upliva na rast ia zdravje telet. Bolje atorijo govedarji, ako teleta zaprejo v male okole blizu doma. Tam ao aaj sprebodijo, ae pa da se na proatem aapasejo ia talco preredijo. Sploh kaže teletom polagati v blevih, to pa salie krnie. Od 5.—9. meseca atarosti prodirajo teletu rožički. Pogosto slabo rastejo ia se aapaoao in grdo skrivijo, kar ae posebao rado zgodi, če se teleta izkljucljivo v blevih vzrejajo. V okom prihaja se teaiu s prirezovanjem rogov. Pomagajo tudi v to svrho narejeai leseai jarm.-ki. Ti se deaejo teletu aad zatilaik. privežpjo tako, da rogovi pridejo v izrezaae jamice jarmčckove. Po teh jamicah raatejo poteni in se ravaajo rogovi. Jarmček ae tako izreže, kakor želimo, da po izrezaaih jamicah rogovi raatejo. Puati ae jarmček 10—15 dnij aad zatilaikom. Hej tem lehko popravimo mer jamicam iu tako tadi mladim rogovora. Po dokoaeaaem prvem leti je čas došel, da ae koaečao odločimo, katero žival hočerao na pleme puatiti ia katero mesarju takoj pod sekiro dati, to velja posebao zaatran bikičev. Tukaj moramo strogi ia neusmiljeni biti. Kar ai za pleme, to se Baj odpravi, aaj ae kopi ali aplob v druge svrhe porabi, le ae v plemeaske. Prerahli tukaj aikoli ae amemo biti. Kar po dokončaaem prvem leti ai dobro, to ae tadi pozneje ne popravi. Gruške povrtnice. 5. Graška poletaa lekarka. (Sommer-Apotliekerbirae.) Ima veliko imea. Sad je dobcl, z aeravaimi grbami, je bledo, avitlo-zelea ia zrel žolt kakor zlato, aa aolačaem licu včaaih svitlo-rudeče zapiaa, veasik rijasto-marogast z razpokami. Graška je izvrstaa za krhlje, zori v začetka septembra ia se da akozi tri tedae hraaiti. Drevo je zelo veliko, poataae staro, ljubi zavetao lego ia je posebao primGrao za velika dvoriai-a ia sadovajake. 6. Gruška zimska lekarka. ("VViaterApotbekerbirae.) Ima celo košaro razaib imen. Sad je debel, trebušaat, zeleaožolt a aladkim prijetaim meaom. Drži se do meaeca juaija prihodajega leta ia je vae priporočbe vredaa gruška. Izvrstao prospeva kot pritlikovo drevo. 7. Gruška špaajska lekarka. (Spaaische Apotheker-Birae.) Ima tadi maogo razaih imea. Sad je debel ia lep, žolt kakor limoaa, z rožaatim, sladkim pa grobozraatim meaom. Drži se do decembra. Drevo je zelo živahao ia rodovitao. 8. Gruška kopijomoatova masleaka. (Capiaumoafa Butterbirae.) Sad prišpičea, jajčast, svitlo-limoaasto žolt z zlatožilaato cimeatovo barvo, zelo žlahtea, prekomerao okuaea z masleaim okusom. Trpi do novembra. Drevo je malo, nizko, ki ae da celo aa gruaev divjak vcepljea kot pritličao drevo vzrejati. 9. Gruška zimska maaleaka. (Wiater-Batterbirne.) Ima še več drugih razaih imea. Sad je debel, trebušast včaaih rijast, poaebao za zimo izvratea ia trpi aoter do februvarja. — 10. Gruaka siva jeseaaka masleak a. (Graue Herbatbutterbirae.) Tudi ta ima celo košaro ae razaih drugih imen. Sadje debel, aeravea, aive barve pa prve vrate, z masleaim, prijetaiai, dišavaim meaoai. Zori meseca avgusta ia trpi štiri tedae. Zahteva dobro zemljo in toplo lego, drugače postaaejo gruške kamaovite Drevo vzraate do aredaje velikoati, ima aekoliko pripogajeae vcje ia le za aa vrte priatuje. Sejmi. 19. marcija: Ljubab, Svičiaa, 20. marcija: sv. Barbara pri Oplotaici, v Halozab, Stadenci, Zibika, 21.marcija: Stara aveta gora, av. Jedert pri Laskem, Rogatec, Zigartaki breg, 22. marcija: sv. Križ aa Murakem polji, 28. marcija : Araoče, Loče, Mahreaberg, Ruše, 26. marcija: Dobova, Stradea, Teharje, 27. marcija: Eraauž, Ormož, Brašlovce. Podplat, Slov. Bistrica, 28. marcija: št. Ilj v Slov. gor.