^ / c / Q^om v/AN izjavili klavni ’ . . . brati zastopstvo^ brez Van Thie j nost ne ie za palestinske begun- sjj^nj stiski tudi sama zvezna nem stanu demokratske strankej ,a ,, ok]0pnem avtu ""sličnem ce, ampak tudi za svoje lastno vlada_ i v Watergate stanovanjskem blo-! or;nksovim. Bančno osobje je prebivalstvo. “Jedrske krogle” za zdravljenje raka Predlog Predstavniškega do- ku v glavnem mestu. | spGznal0) da je bilo temeljito ma, ki je bil odobren 22. junija Maurice Stans, bivši trgovin-j p0):egnjen0) ^e]e 20 minut kas-je bolj naklonjen državam z ski tajnik, je vse obdolžitve o-1 neje, ko so prišli pravi Brink- večjim -številom prebivalstva značil za grdo laž, ki nima prav! sevi zastopniki iskat denar, pa , kot je Senatni. Senat je v svo- nobene osnove. To naj bi kazala !ga -i bilo več. BOSTON, Mass. — Razisko- jem predlogu dal prednost dr- tudi preiskava, ki jo je izvedlo valci Massachusetts General zavam z manjšim številom pre- pravosodno tajništvo. Hospital in Massachusetts Insti- bivalstva, pa je v njih dal pred-j Vodnike demokratske stranke tute of Technology so izpopolni- n0st velikim mestom. Tako bi vse to ni motilo in so vložili do-J Euclid Avenue, kjer so običajno Malo zanimanja za McGoverna in Kennedyja- Sinoči je prišlo v Areno na ttost ,svet0valec -S6 tolažil iav", vrst bolezni. > ko je priznal porast cen rane na drobno v teku zadnjih niste v njej, zato na njo ne bodo “nikoli” pristali. Napad na goste pred klubski-■12 rno* ~ v ,-c^u Actuiijm prostori in vesti, da je do je Zas1llCe,V za 3‘7r/f ’ Pa trdil’ da, njega prišlo v prvi vrsti iz soju davk V t6m CaSU P?..°dbH vraštva do belcev, utegnejo goste, _ d^ei ^0raSte^ Za 7,3*n S°i iz ZDA zadržati pred potovanji I dilni sistem v Pentagonu je ta- sko v l’ d S° zaP0S^enb dejan-^ na yjrgjn isianc}s. Le kdo bi se j ko obsežen in učinkovit, da u-bojR v pogledu kupne moči na Obsežen hladilni sistem WASHINGTON, D.C. - Hla- S posebnimi “jedrskimi krogla- letu, po Senatnem načrtu pa le kanskemu odboru za ponovno! ljudi demokratskega predsedni-mi upajo razbiti rakaste celice 185.4 milijinov. j izvolitev Nixona od 1 na 3 mili-iškega kandidata in njegove pod- v notranjosti možgan, kamorj vsi poskusi predlog dopolniti1 jone. j pomika sen. E. M. Kennedyja. drugače ni mogoče priti. | so bili zavrnjeni, ko so zadeli! Načelnik republikanskega od-i Oba sta s svojimi napadi na Ni- Raziskovalci so uspeli pri po- na trd odpor načelnika finanč-;bora Clark McGregor je izjavil,! xona in njegovo vlado izzvala skusih s podganami in hočejo nega odbora Russella B. Longa, da je naročil odvetnikom, naj burno odobravanje med poslu-sedaj poskuse nadaljevati pri Vključeno je bilo v zakonski vlože tožbo proti vodstvu demo- šalci. McGovern je dejal, da mu arn . . . 1 po nepotrebnem i z p o s tavljal stvarja hlad, kot bi ga približno--j ------- ------a---- ^......a----- j- ----- . ---------- ucmv,- jC ucjji, u da je inflacija EvroariC^B tanjša kot drugod v hežev ' ^°da s ^em nezadovolj-Večj0 Pomiril. Obljubil je ip v .p0rnoe vdovam, ostarelim Slaba letina bo spremenila petletni natri Sovjetske zveze Antenski prerok pravi; im Veoir, bosti 0 0rna oblačno z verjet- •tatura nfvibt- Najvišja tempe-okoli 77. MOSKVA, ZSSR. — Zahodni diplomati predvidevajo, da bo letošnja slaba letina prisilila vodnike Sovjetske zveze k spremembi petletnega gospodarskega načrta. Tega bo treba prilagoditi novim razmeram in potrebam, ko bo morala ZSSR izdati velike vsote deviz za plačilo v tujini kupljenega žita, predvsem pšenice. Splošno sodijo, da bo Sovjetska zveza izdala v prihodnjih 12 mesecih za žito, ki ga je in ga bo še kupila v ZDA, v Kanadi, Avstraliji in Franciji, okoli 1.5 bilijona dolarjev. Ti izdatki v petletnem gospodarskem načrtu niso bili predvideni, ker pač v Moskvi ni nihče računal na možnost tako slabe letine, kot je letos zadela Rusijo. Najprej je namreč hud mraz uničil dober del ozimine, nato pa je suša škodovala posevu jarega žita, ki je ponekod nadomestilo tudi uničena polja ozimine. Ker bo moralo iti toliko de- viz za plačilo žita, bo zmanjkalo sredstev za nakup in plačilo v petletnem načrtu predvidenih strojev in opreme za tovarne, ki naj bi izdelovale predmete vsakdanje potrošnje širokih ljudskih množic. Nekatere družbe na Zahodu naj bi bila sovjetska ministrstva že obvestila, da letos ne bodo kupila toliko o-preme na mednarodnih velesejmih tu kot v preteklih letih. Tako naj bi bila francoska podjetja obveščena, da bo Sovjetska zveza odložila nekatere nakupe opreme za potrošniško industrijo. Nekateri zahodni diplomat-je pripominjajo k temu, da se Sovjetska zveza lahko izogne omejitvi nakupov industrijskih strojev in opreme, če hoče uporabiti svoje zlate rezerve ali pa če dobi v tujini primerne kredite. Le malo jih je, ki mislijo, da vlada lahko dopusti pomanjkanje kruha, glavne hrane ruskega člbve-ka. To bi namreč lahko povzročilo hudo nejevoljo in pritožbe, ki bi lahko odnesle se- dalje sovjetsko politično vodstvo, kot se je to zgodilo nekdaj Hruščevu. Nekatere vesti namigujejo, da naj bi že dejansko prišlo do trenj v partijskem vrhovnem vodstvu. Doslej ni bilo drugih sprememb kot odstavitev poljedelskega ministra Stefana Skoropanova. Očitali so mu slabo vodenje poljedelstva in dopustitev raznih nepravilnosti. Tuji opazovalci pripuščajo možnost novih odpustov, ko bo enkrat v celoti pospravljena žetev in bo mogoče dognati dejanski primanjkljaj. Poleg hude zime naj bi bilo slabe letine krivo tudi izredno vroče suho poletje. Glavni partijski tajnik Leonid Brežnjev je v začetku tega meseca sam obiskal žito-rodne predele v Sovjetski A-ziji, da bi s tem pokazal svojo skrb za narodno prehrano. Njegovo pot je sovjetsko časopisje podrobno opisovalo in prinašalo njegove govore ter pozive k vnetemu, skrbnemu in vztrajnemu delu pri pospravljanju letine. Glavni sovjetski partijski vodnik je hotel s svojo potjo v Sovjetsko Azijo zavarovati sebe in svoje ožje tovariše pred očitki, da se niso dovolj pobrigali, ko je bilo očitno, da utegne slaba letina povzročiti pomanjkanje hrane v zimski dobi in spomladi. Pri tem ne gre le za žito, katerega pridelek naj bi bil za okoli 10 G manjši od lanskega, ki tudi ni bil posebno obilen, občutno je tudi pomanjkanje krompirja ki je poleg kruha drugi glavni del ruske prehrane. Tega uvažajo iz Poljske in Vzhodne Nemčije. Za prihodnji torek je sklican na zasedanje Vrhovni sovjet, zvezni parlamnet, ki bo poleg'-rednih opravkov brez dvoma posvetil posebno pozornost gospodarskemu položaju in z njim zvezanimi potrebami. Prav tako se bo seveda sestal tudi Centralni komitet Komunistične partije, ki mora prvi pregledati položaj in pripraviti rešitve za razpravo v Vrhovnem sovjetu. pasti re”. McGovernove kandidatu- zmago v novembru. — Udeležba na teh shodih daje tej McGo-vernovi napovedi bolj značaj “obešenjaške šale” kot kake utemeljenosti! Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Tekom včerajšnjih letalskih napadov na Severni Vietnam so bila sestreljena v okolici Hanoia tri rdeča MI.G lovska letala. Ameriške sile niso imele pri tem nobene izgube. —-n-- Kitajska bo kupila 10 letal Boeing 707 SEATTLE, Wash. — Boeing Company je potrdila, da je sklenila z L. R. Kitajsko pogodbo o prodaji 10 jet potniških letal TRIPOLI, Lib. — Tu so včeraj 707- Razgovori o tem so potekali pokopali 5 arabskih gverilcev,' G'“ srede aprna in so bili konča- ki so bili ubiti pretekli teden dW- na letališču Fuerstenfeld bruck pri Muenchenu, kot na- Posamezno letalo Boeing 707 stane 10 milijonov dolarjev, z rodne junake. Zahodnonem- j rezervnimi deli in vsem, kar je ške oblasti so hotele trupla pobitih teroristov najprej pokopati na skrivaj v Nemčiji, pa so jih nato na prošnjo libijske vlade izročili njej. WASHINGTON, D.C. — Boeing Co. je objavila, da bo L. R. Kitajska 10 Boeing 707 letal, ki jih je naročila, plačala v gotovini. To bo prva kupčija za gotovino, je dejal zastopnik družbe. Doslej so vsa letala v tujino prodali s pomočjo kreditov Export-Import banke. Prvo letalo bodo Kitajski dobavili prihodnjo pomlad. s tako prodajo v zvezi, pa bo Kitajska plačala za 10 letal nekako 150 milijonov. V to je vključeno tudi vežbanje letai-skih posadk. -----------O- Letalsko potovanje doma se je podražilo WASHINGTON, D.C. — Z dovoljenjem zvezne vlade so letalske družbe v domačem prometu podražile potniški prevoz j za 2.7/.'. Polet preko celine je I zdaj v prvem razredu dražji za $5, v gospodarskem pa za $4. Večina poletov na kratke razdalje je ostala nespremenjena. /n j Iz Clevelanda okolice j Malo po|pornikbv— V mesSeem svetu ni veliko podpornikov Perkovega načrta za najem ene ali dveh potniških molu ob 9. cesti. Zato predlogu za enkrat ne napovedujejo uspeha. Za.iušnica— Jutri ob 5.30 popoldne bo v St. John’s stolnici sv. maša za de c d'elitvi zveznih davčnih dohodkov z državami in občinami v obsegu 33.6 bilijonov v teku prihodnjih pet let. Predstavniški dom je sličen predlog izglasoval že|ladij ki naj bi služili kot plava_ preje. j0Ga hotela v pristanišču ob po- WASHINGTON, D.C. — Vče- na javni podpori v okviru dr-raj je Senat odobril predlog žavnih programov. Ti izdatki zvezne vlade o delitvi zveznih so bili doslej neomejeni, kar so davčnih dohodkov z državami nekatere države dobro izkori-in občinami v precej spremenje- stile. ni cibliki. Skupno naj bi bilo te- V letošnjem letu bo zvezna , kom prihodnjih petih let dano vlada razdelila državam in ob- P0^6 clane družine Habjan državam in občinam 33.6 bilijo- dinam 5.3 bilijonov, nato pa !in rfutn iz Newburgna. nov. Če bo predlog končno odo- vsako leto P° 300 milijonov več. 1 Vpisovanje v Slov. šolo— bren in podpisan, bodo države Po Petih letib bo program kon-! pri Mariji Vnebovzeti— in občine dobile prvi obrok kon- dan in Kongres bo imel prilož-; pisovanje v ovens ° s°" cem letošnjega oktobra. Pred- nost in nalog°> da celotno vpra-! botn° sol° Pn MafR Vjiebov-stavniški dom je odobril sličen šan-ie delitve zveznih dohodkov ^ti bo v soboto, 23 septembra predlog v preteklem juniju in znova prouči in po svojih ugo- od 9- do 9-30 pred začetkom sedaj mora konferenca predstav-■tovitvah Program nadaljuje, ga | P^a. ^ nikov obeh zbornic oba različna sPremeni ali cel° ukine‘ | ST^ sPoraca- predloga združiti v enega. Pri1 Od skupne voste, ki jo dobe i Slovenska telovadna zveza tem utegne imeti veliko P«««« tew, to ortrt. katerih vleče. Za predlog delitve davčnih dohodkov je glasovalo 63 senatorjev, proti njemu pa 20. Oba senatorja iz Ohia, W. Saxbe in R. Taft, sta glasovala proti pred-j _ Dp j preko $500,000!- logu. Nasprotniki predloga so: vvA^HINGTON, L.C. De j . , moška v nni- izjavljali, da sedaj, ko je v ZVez-j mokratska stranka dolži Maun-; formah Brinksovih stražarjev, nem proračunu že tolikšen pri-! Gd Stanfa’ glav”ega zbiraL.el]a!eden bel, eden črn, prišla v Lake finančnih sredstev v volivni | _ a ~ ^ County National Banko na v Mentorju reSevanie se lahko za- lokah države uprave eno tret- jvse!l skupin v četrtek, 14. sep-^ jino, dve tretjini pa bosta raz- i tembra, ob 5. popoldne po vrst-deljeni neposredno posameznim | nem redu kot pred počitnicami občinam. ! v telovadnici pri Sv. Vidu. Isto- ______()_____ j časno bo vpisovanje novega naraščaja v starosti 8-12 let. Potegnila sta jih za štora za druge. Sedanja zaostala) dž • obAinarn tJjjZ ni Nixona, da je dal $114,000 vo-' , ... . imeuja m njegovm najozjm so-idržava bl napravila v kmtkem^dil, da to niso o finančnih te- hunski skupini, ki je namestila! * ,ZMZala z k™k ; •%'’ POU^L le, da je v prisluškovalne naprave v ^ .,ne in , „jo MEmšm Domovina V» I .9* 1 C-/* V— 11« » %»#--- 6117 St Clalx Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ča Združene države: $18.00 na leto; $9,00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece ia Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES? United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 176 Weds., Sept. 13, 1972 Sovjetska zveza uvedla “podložništvo” za Jude Na svetu se v drugi polovici 20. stoletja dogajajo res čudne, skoraj neverjetne stvari. Tako smo zadnji teden slišali sen. McGoverna, ko je enačil arabske gverilce, ki so ugrabili izraelske atlete na olimpijskih igrah v Muenchenu in jih pobili, z ameriškimi vojaškimi letalci, ki bombardirajo Severni Vietnam, v Clevelandu pa so 1 Črni muslimani” ustanovili “univerzo”, ki obsega samo otroški vrtec in S razredov osnovne šole ... Komunistični svet je svojevrsten in pozna vseh vrst ‘‘svobode” v okviru “ljudske demokracije” od verske, duhovne in gospodarske do politične. Sovjetska zveza je pretekli mesec uvedla še novo, ki je, kot trdijo, za enkrat omejena še na Jude, ki žele zapustiti svojo sovjetsko domovino. Vsak Jud, ki se hoče izseliti iz Sovjetske zveze, mora plačati tej za šolanje in znanje, ki si ga je tam pridobil, primerno vsoto. Za končano učiteljišče je treba plačat: 4,500 rubljev, za visoko šolo z doktoratom pa do 23,000 rubljev ali $27,600. V času tlačanstva in podložništva, ki so ga odpravili v večini sveta pred 100 leti in več, je veljalo, da se podložnik ni smel preseliti s svojega posestva brez graščakovega dovoljenja, pa četudi bi svoje posestvo zapustil brez vsake odškodnine. Podložnik je bil dolžan ostati na posestvu in tega obdelovati, dokler mu ni graščak dovolil odhoda. O takih kmetih, tlačanih, pravimo, da so bili “pripisani na grudo, privezani na zemljo, ki niti ni bila njihova. Bili so torej neke vrste sužnji. V Avstriji je to privezanost na grudo odpravil že cesar Jožef II., sin in naslednik cesarice Marije Terezije. Podložništvo in tlačanstvo v Rusiji je odpravil car A-leksander II. pred nekako enim stoletjem, komunistična vlada ga je za Jude sedaj v pogledu svobodne selitve obnovila. Svet se čudi, Judje po vsem svetu pa protestirajo in pozivajo Združene narode in vse njihove članice, naj pomagajo Judom v Sovjetski zvezi do pravice svobodne izselitve. Sovjetska vlada se je postavila na stališče, da izobrazba vsakega državljana stane toliko in toliko ter mora zato vsak Jud, ki hoče iz dežele, to izobrazbo, oziroma stroške za njo, povrniti. Ni jasno, ali tistim, ki so že delali v svojem poklicu določeno dobo let in s tem stroške že povra-čali, če že ne povrnili, to kaj upoštevajo in odštejejo od določene vsote. V spomenici glavnemu tajniku ZN Kurtu Waldheimu, pišejo Judje iz Sovjetske zveze, naj ne gleda mimo “obnove podložništva v 20. stoletju”. V protestu sovjetskim vodnikom samim se Judje pritožujejo, da zahteve in vsote za odškodnino za šolanje “niso utemljene na nobenem stvarnem računu” in so “fantastično” visoke. Tujci, ki hočejo plačati za sovjetske Jude odkupnino za šolanje, morajo najprej plačati 35% posebnega davka na prinos denarja v ZSSR, kar seveda odkupnino še poveča. Načelnik oddelka za. izdajo potnih listov v Moskvi podpolkovnik Andrej V. Verien, naj bi bil enemu od Judov, ki je prosil za odpust odškodnine za šolanje v ZSSR, dejal: Naj vaša Golda (Meir) namesto da kupuje ameriška Phantom jet letala, kupuje sovjetske Jude. Sergej M. Aljošin, podnačelnik oddelka za kulturo in zdravstvo v finančnem ministrstvu, je dejal Judom, ki so se oglasili pri njem v avgustu za posredovanje: Mi nismo tako naivni, da bi mislili, da imate vi ves ta denar. Toda vi veste, kje ga je mogoče dobiti in jaz mislim, da ga boste sposobni dobiti! Vsekakor res svojevrstno gledanje in utemljevanje, kot ga moderni svet še ni videl! Sovjetski nastop proti Judom z zahtevo po odplačilu za šolanje je nekaj novega, izrednega, na kar svobodni svet ni navajen. Sovjetska zveza lahko na ta način dobi od vsakih 1CCO judovskih intelektualcev, ki hočejo iti iz dežele, okoli 25 milijonov dolarjev, kar je še vedno denar, tudi za Sovjetsko zvezo, ki je zašla letos v precejšnje stiske zaradi izredno slabe letine. Računajo, da bo morala v teku letošnjega leta in prihodnje pomladi kupiti žita za okoli bilijon in pol dolarjev. Glavni smoter vendar ni za Moskvo teh nekaj desetin milijonov, njen cilj je izseljevanje strokovnjakov zavreti, če ga že ne more čisto preprečiti. Poleg tega vsakega Juda, ki se javi za izselitev, takoj odpustijo z njegovega položaja, da ne bi mogel odnesti iz dežele “najnovejšega znanja” in sovjetskih “tajnosti”. Podložništvo ni bilo obnovljeno v Sovjetski zvezi, v veljavi je bilo žte dolgo v vseh komunističnih državah. Te so bile obdane z železno in bambusovo zaveso, zloglasni “Berlinski zid” je zaprl vrata v svobodo Vzhodnim Nemcem ... Vsakdo mora ostati na svojem mestu in pridno de- lati, kakor mu je odrejeno, izjema so le člani gornje partijske plasti. V Sovjetski zvezi tudi domačin ne more potovati, kamor bi rad, brez dovoljenja. Izjema v komunističnem svetu v tem pogledu je Jugoslavija, ki sama pošilja svoje delavstvo v tujino, ker zanj doma ni ne posla ne kruha. Milijon jugoslovanskih delavcev gara in se muči v tujini in s svojim delom ter zaslužkom vzdržuje komunistični režim doma, ko pošilja v Jugoslavijo stotine milijonov deviz... Pa naj kdo reče, da jugoslovanski komunisti niso sposobni! SESEDA IZ NARODA | liste poroka sta shajala Spomini oh moji SO-tetnjfei Zlatoporočenca g. Jože in ga. Jožefa Štepec EUCLID, O. — V soboto, 2.. bodo. Po štirih letih življenja septembra 1972, sta obhajala po-j v begunskem taborišču Spittal znana g. Jože in ga. Jožefama Dravi na Koroškem sta se fJepec z 21151 N. Vine St. v Euclidu, Ohio, 50-letnico svoje poroke sredi svojih otrok, vnukov in vnukinj. V zahvalo je bila darovana ob 11. dopoldne^ v cerkvi Marije Vnebovzete posebna sv. maša. Slavljenec Jože Štepec je doma iz Št. Vida pri Stični, njegova izvoljenka Jožefa Medved pa je doma z Mrzlega polja v fari Stična. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok. V zadnji svetovni vojni sta izgubila tri sinove. E-den je končal’ mlado življenje septembra 1943, dva pa sta bila vrnjena iz Vetrinja kot domobranca. Ko je maja 1945 začel prevladovati v Sloveniji komunizem, sta zlatoporočenca zapustila svojo lepo domačijo in se podala z družino na tuje, da bi ohranila sebi in svojim življenje in svo- preselila v Cleveland, kjer sta si kmalu ustvarila nov dom. G. Jože Štepec je bil zaposlen do leta 1955, ko je šel v pokoj, v podjetju Sunshine Broom Co. Večer živi j en j a pr eživl j ata zlatoporočenca v miru v svojem lepem domu na 21151 N. Vine St., kjer imata lep vrt, v katerem uživata, ko ga oskrbujeta in negujeta obilno cvetje. Sinova in hčere se veselijo, da sta njihova oče in mati dočakala zdrava tako lepo obletnico. Sku- Harare^ Frank Rupert CLEVELAND, O. — Redki so ljudje, ki dočakajo 90 let življenja, pa še ne mislijo na smrt kajti poleg nadlog in trpljenja je na svetu tudi mnogo veselja in lepote ter duševnega užitka. Odvisno je pač, s katere strani človek gleda na življenje, razvoj ga.” Pa sem ji pripovedoval, ka-| ga pregovora: “V tretje gre ra-ko veliki so dolarji in dve leti do.” tudi ni dolga doba. Končno se jej Ves ta čas živiva srečno in ve-vdala in mi dovolila. In tako1 selo skupaj v lepi novi hiši na sem bil 27. oktobra 1912 že v Kildeer Ave. Vsako leto greva Clevelandu. j tudi na daljši obisk k njeni hče- Nastanil sem se pri slovenski ri v Florido, družini na znani St. Clair Ave.J Med tem časom sem bil že kjer je bilo že več moških na šestkrat na obisku v stari donao' stanovanju. Prvi vtis o ameri- škem življenju ni bil nič kaj prijeten. Po večerji smo se razgo-var j ali o tem in onem. Nekateri so mi dajali pogum češ: da bo vini, kjer sem obujal spomine na mlada leta in mojo prvo lju bežen, ena V mojem članku sem om le družinsko življenje moj ib vse dobro, ko se bom privadil, a1 90 letih, ampak kot pevec sem drugi so rekli, da ne bom dobil! se udejstvoval tudi pri pevskih dela, kar je bilo zame glavno* zborih, zlasti pri “Slovanu” v vprašanje. ! Euclidu, kjer sem član že od n Pa ni bilo tako hudo. V enem j stanovitve leta 1936. Sedaj sem tednu sem že delal, čeravno ni- že v pokoju, ampak kjer je kaj pevcev, še vedno stopim zraven. | Dalje sem član družabnega klu dobil delo svoje stroke. To jej ba “Ljubljana”, Kluba sloven- sem prijel za zlato. Kmalu sem si nabavil mizarsko orodje in pomenilo boljše delo in zaslužek. Bil sem na konju in zadovoljen z vsem. skih upokojencev, društva Lun der Adamič št. 28 SNPJ in štva Cirila in Metoda št. 1 Kot sem že omenil, je bil moj KSKJ. Z ženo Rozi se udeležu- —______0____ „ „ , namen ostati v Ameriki samo jeva skoro vseh kulturnih in civilizacije in tehnike ter stalno dve leti, toda stvar se je pre-! družabnih prireditev v Euclidu drugačila. Na obisk k meni je navzlic mojim 90 letom. Zave-namreč prišel moj brat, ki je bil: dava se, da je treba podpba [ borbo za obstanek. Zato je moja iskrena želja, da se oglasim s svojimi skromnimi spomini ob moji 90-letnici in u- pam, da se bralci ne bodo pre-j d,a bom ostal v Ameriki samo več dolgčasili, čeravno je še! dve jeti, da prihranim nekaj do- v Pittsburghu že deset let. Ko' naše organizacije in Narodne sem mu med drugim povedal.1 domove, dokler jih še imamo. marsikdo drug doživel slično u-sodo, ki je značilna za delavce in izseljence po vsem svetu. Moji spomini so predvsem mladostni in družinski. Rodil sem se 15. septembra 1882 v vasi Vevče pri Ljubljani. Tam sem dovršil osnovno šolo in preživel srečna otroška leta. Nato mi je oče svetoval, naj si izberem kakšno obrt, da bom lažje živel. Mene je najbolj mikalo mizarstvo. Ker pa v naši okolici ni bilo pravih mizarskih mojstrov, sem se šel učit v šent Vid nad Ljubljano. Kakšno je bilo takrat življenje obrtniških učencev, je boljše, da ne pripovedujem. Po treh letih učenja in šikaniranja sem postal pomočnik. paj s 16 vnuki m vnukinjami so ^ ^ , . , . , , v - v S tem se ie dvignil tudi moi u zlatoporocencema čestitali m ze- L, v , _ , , J ■l- rt I -i ^7 O r» I-i i rv/-v 1 ^ U/-vr«-t-*-» I n leli, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala še mnogo let. K zlati poroki g. Jožetu in ge. Jožefi Štepec prisrčno čestita tudi Ameriška Domovina, katere zvesta naročnika in čitatelja sta ves čas v tej deželi. Bog Vaju ohrani še mnogo let! AD ©Ifarisa društva vabi CLEVELAND, O. — Oltarno' Kot rečeno, vse v korist naše društvo fare sv. Vida toplo nh lepe cerkve sv. Vida! prisrčno vabi vse svoje članice, vse farane in faranke, pa seveda tudi druge slovenske ljudi na kosilo, katerega priredi prihodnjo nedeljo, 17. septembra, v farnem avditoriju. Gotovo še niste pozabili, da vas vsako leto ob tem času, ko Pa še nekaj! Tako radi imate domače, sveže ocvrte krofe. Napravile jih bomo .že v soboto in jih prodajale od enajste ure dalje. Pridite po nje in posladkajte se z njimi! Sedaj pa še eno prošnjo. Vse gled in zaslužek. Postal sem samostojen in svoboden. To so bili lepi časi in mladost je vzkipela do viška. Ampak prišel je čas, ko so me poklicali k vojakom, kjer sem tri leta služil Slovanom sovražnega Franca Jožefa I. Nato sem odšel spet domov, kjer sem si poiskal službo in jo dobil pri istem mojstru, kjer sem se učil. Spet sem užival svobodo in mladost. Kot vsak fant, sem si tudi jaz poiskal dekleta Frančiško Klemenčič, ki je bila moja soseda in sošolka. Imela sva zlate čase in ves svet je bil najin. Toda kakor se vsak fant in dekle naveličata samskega življenja in hrepenita po družini in domačem ognjišču, tako sva se larjev, se je zasmejal in rekel, da ne bom več živel v stari domovini. To ve on iz skušnje. G-menil sem mu, da imam tam ženo in štiri otroke, pa je dejal: “To slab kar meni prepusti.” In res je preskrbel vse potrebno, da je oktobra 1913 prišla sem tudi žena in otroci, za kar sem mu še danes hvaležen. Razume se, da je bilo snidenje veselo in prisrčno. Najeli smo hišico na 43. cesti, kjer smo živeli sedem let. Nato smo si kupili hišo v Nottinghamu na Shawnee Ave., kjer smo srečno živeli več let. Ampak v zadovoljivo družinsko življenje je kanila grenka kaplja in žena je zbolela za sladkorno bolezen, kar jo je končno tudi pokopalo. Vsled bolezni je izgubila obe nogi in je bila 12 let na invalidnem vozičku. Končno jo je zadela možganska kap in je 6. novembra 1955 zatisnila svoje trudne oči. V teku najinega zakona, to je v 49 letih, je rodila devet otrok, izmed katerih je še pet živih. Vsi imajo že svoje družine in probleme. Ker pa človeku ni dobro samemu biti, sem se pri Klubu Ljubljana seznanil z vdovo Josephine Sajmon, doma iz morav-ške fare. Iz poznanja se je razvila ljubezen in medsebojna družabnost. In kar sva bila oba enakih nazorov in imela iste življenske težave, sva se na Veliko noč poročila. Sonce sreče je sijalo na naju. Končno želim, da bi še marsl kateri rojak dočakal mojo s a rost in doživel samo dobre stva^ ri, kajti slabe pridejo same ° sebe. Frank Rupert Vesfi iz Slovenile Stroj ima prednost pred človekom Med problemi, ki stalno ^ jo odgovorne organe v Slov ^ ji, gotovo ni na zadnjem rne^jj1 vprašanje nesreč na (le^oV , mestih. Kljub temu, da se ^ sreč popolno gotovo ni mog ^ ogniti, preseneča dejstvo, je lani v Sloveniji pri de^u nesrečilo okoli 50,000 ^e^aJC(j0. številka, ki ne govori v Prl mačim oblastem. . ge Ko ljubljansko Delo PrJn^0, to statistiko, podaja mentar: “Znašli smo se v ^ imenovanih zaostrenih gospodarjenja, ko gre z&^cs£-^ večjo proizvodnjo — in v. ge je storilnost pri strojih veC-*a’ j. delavec odpusti ta ali on*pForlec pisani varnostni ukrep. koncev je tudi tehnologija^.v0 no zahtevnejša. Veliko je to, da delovne organlzaCLe _ • ^ majo finančnih in strokov^ možnosti poskrbeti za vse nostne ukrepe in nap raviti del« varno. naše članice, pa tudi vse druge se nam približa lepa jesen, ko j slovenske gospodinje, lepo pro-v dvorani ni več vroče, da je| simo, da bi za našo nedeljsko vevške''papirnice7mi je preskr-prijetno obedovati, vabimo na prireditev kaj napekle in pecivo to našo prireditev. Kako vesele oddale v dvorani, lahko že v so-in hvaležne smo članice, da ste boto ves dan, ali pa v nedeljo se vsa prejšnja leta tako radi in dopoldne. Vse bo hvaležno spre-v velikem številu odzvali naše-1 jeto, vse bo pomagalo društveni mu vabilu. S tem ste pokazali,' blagajni in cerkvi sv. Vida. tudi midva odločila, da se poro- j Veselo sva živela polnih šest let. čiva, kar se je zgodilo leta 1907. J Ampak človeška usoda je neiz-Ker je ona delala v pisarni' prosna in uniči vsak up. Nekega dne je nenadoma zbolela in na- bela dobro službo. In tako sva srečno živela skupaj do 1. 1912, V zakonu so se nama rodili štirje otroci, ki so še dopolnili najino zakonsko srečo. vzlic zdravniški pomoči in dobri negi ni več vstala. Dne 15. marca 1962 je odšla tja, od koder ni več vrnitve. Ostal sem spet sam. Kaj se- predek naše fare, naše lepe cer- in dobrodošli na kosilu Oltarne-kve, v katere korist gre ves či-'ga društva v nedeljo, 17. sep- kc, kjer se “cedi med in mleko”.' otrokih pa tudi ne kaže, ker Vse je drlo tja v upanju, da sij imajo svoje skrbi. Pogrešal sem sti dobiček. Pridite še letos, saj tembra, v farnem avditoriju. v par letih prislužijo lepe denarJ tudi družbo in Vam bomo dobro, lepo in vljud- Kosilo za odrasle stane dva do- no postregle. Pripravile vam bomo kompletno kosilo, kot se za nedeljo spodobi. Najprej vam bomo postregle z okusno juhco, na kateri bodo zakuhani cmoki, nato s pečenimi piškami in z vsemi pripadajočimi oblogami, s kavo in s posladkom. Skrbele bomo, da boste tudi s postrežbo zadovoljni, saj se naša mlada dekleta tako hitro obrnejo in tako prijetno servirajo. Kosilo bo na razpolago od pol dvanajstih dopoldne pa do dveh popoldne. Malo pred drugo uro bomo pogledale, kateremu ali kateri bedo poklonjena darila. Imamo par prav lepih in vrednih nagrad. Tak način društvenega poslovanja nam namreč larja, za otroke pa samo en dolar. Pridite, zadovoljni boste! Vstopnice za obed Oltarnega društva pri Sv. Vidu 17. septembra naj bodo plačane pri vhodu, kot sporoča predsednica društva. Mary Otoničar, tajnica Teiaji sleviHŠefne m drasi© ¥ Z učitevl slovpmčine se je lani prijavilo vHVTayfield City šolah blizu 100 odraslih. Organizirani so bili trije tečaji, za začetnike, za one, ki že nekaj znajo in za take z boljšim znanjem slovenščine. Ti tečaji se bodo vršili tudi letos in sicer bo pouk v ponedeljkih in ob sredah zvečer od 7.30 pomaga k večjemu dohodku, | do 9.30. ce. In tako je tudi mene prijela želja, da grem tja vsaj za par let. To željo sem povedal tudi ženi. Seveda mi je branila češ, “saj ti tudi tukaj ni nič hude- Vpis v tečaje je 21. in 22. septembra in od 25. do 29. septembra, pouk pa se bo začel 2. oktobra. Večerno vpisovanje bo nege v slučaju bolezni. No, imel sem srečo. Spet sem se spoznal z vdovo Rozi Perpo-vič, doma iz Mengša pri Domžalah, ki je živela pri hčerki v Floridi in prišla na obisk v Cleveland. Udeležila se je tudi seje Kluba Ljubljana in tako sva se še bolj spoznala. Po večkratnem snidenju sva 28., 27. in 28. septembra v šol- prišla do zaključka, da sva oba skih uradih na 784 S.O.M. Center Road blizu Wilson Mills Rd. v Mayfield Village. Vpis je možen tudi po pošti. Tečaji obsegajo temeljno znanje slovenščine v govoru in pismu. V vpisu so vabljeni tudi odrasli izven Mayfield City šol- zapuščena in imava enake težave v življenju. Končno se je Rozi odločila, da se bo preselila nazaj v Cleveland, kjer je več družabnega in kulturnega življenja. Bila je vesele narave kot jaz. Po njeni vrnitvi sva prišla še večkrat skupaj in drug druge- skega okraja. Učila bo kot lanijmu potožila svoje težave. Pošlega. Breda Lončar, preskušena dica teh razgovorov je bila, da zmožnosti' red učiteljica jezikov. M. C.B. sva se 15. avgusta 1963 poročila. isto Tako zopet pridemo . na točko, ki se pri komunisti ^eC no ponavlja. V teoriji je e ^ tisti, ki zavzema prvo 1116 ak- njihovih prizadevanjih, v j.j si pa je toliko drugih stva d’ia. imajo prednost: ProlzV,e fi- tehnologija, p o m a n jLan nančnih sredstev, manjše strokovne u Sploh, stroj ima Pred”oS da je delavcem v taki meri, budo celo človekova integriteta ^ ogrožena. Pač diametra n nje, kot pa ga lahko v^,n hod-žarno v “kapitalističnih nih državah. Nov most čez Sa^ r0. Pri Brežicah so n™cl1 ^ metu nov most ^.^T^veniji 360 metrov, najdaljši v 0y čez Savo. Stal je 10.7 nuW° dinarjev. Nova valjarna v štoia^i V železarni Štore so jjj koncem julija novo va ja Q, je bila dotlej v Pos 'u . odrat bratu. Trdijo, da bo n°' raz' mogel dati letno 100,0 ye- nih vrst kakovostnega J6 čino opreme so uvozih ske in nekaj iz Švedske, avtomatiziran in bo re n slenih v njem 127 delavc Kmetijstvo jih ne Ko so v družbeno? 0 zboru v Beogradu razpra gospodarskih vprašanji slanci ugotovili, da v 0(%raj ni stališčih zvezne vlade s iz , Je zel° zap°' so P°' ocenah l0 ~ ^V g ec o o ct J- C/ tj uv-lAci. »j ^ — ■ • • 1 * TV Pri tem sem se spomnil ljudske- niti besede o kmetijs i temmmntTnnmnnn:m::ffinn»ntttt«»»n«ntttmm»n»mffl!ntmn»»nnt»nr P. S. FINŽGAR; Na Silvestra se je komaj ozrl. Kaj mu je bilo mar, kdo je in od kod. V posebni sobi so Silvestru pretipali vse žepe, mu vzeli denar, nožič, culo, vse. Nato ga je gnal po temnih stopnicah, po hodniku, hrupno odpiral in zapiral vrata, obstal pred ozkimi durmi in začel odklepati. Ključavnice so pokale, zapahi škripali, da je Silvestru ledenel mozeg. “Tukajle,” je zagrčal grdo-gledi stražar in pokazal fantu z roko v zapor. Silvester je boječe vstopil, a Vendar v trdnem upanju, da bo vsaj sam in da se v samoti na glas razjoče sam nad seboj. Pa Se je zmotil. Ko je stražar zaloputnil vra-ta, je Silvestra obstopilo četvero nrož. Kakor ni bil plašljivec, pa bi bil pustil ovce na paši in pribežal domov, da jih je zagledal na samoti. Zakaj obrazi so bili razbojniški, obleka vsa v capah. Nekaj hipov so stali nemo krog novega tovariša. Tudi te le prvi trenutek osupnilo Silvestrovo lice in objokane, otroške oči. Toda samo za trenutek. Najstarejši med četvorko, si-Vobrad dedec, z obrunki na čelu In slep na levo oko, je stopil k Silvestu in ga potresel za rame: “Fant, glavo stavim, da pride zaradi tebe sam vrag v norišnico, ker bo od veselja nad teboj znorel.” Krohot je zadonel po mračni, nrnazani sobi. “Žejen sem,” je plašno odgo-v°ril na surov dovtip ves zbe-§an Silvester, ko je zagledal v kotu vrč vode. Nekdo je skočil v kot po po-s°do, izlil najprej nekaj vode fentu na glavo, potem pa mu nastavil vrč na usta: Pij in bodi nov človek, da k°š iskan po vsem svetu kakor zlat denar!” Silvester je pil, si oddahnil in zopet pil. Nato si je otrl mo- ^r° glavo in lice ter se obrnil klopi, ki je stala ob mizi. Kako sem truden,” je rekel, akor bi ne bilo nikogar v sobi. Verjamem,” je povzel zopet sivi bradač in mu sedel naspro-. ■ ‘Verjamem, zajtaj naš kruh le trd! To so šele začetki!” Silvester ga je pogledal in mu *n odgovoril. Mrzlica ga je obli-a> ko se je srečal z njegovim edinim, z rdečimi žilami prepre-enun očesom. Vtem so posedli ndi drugi krog njega. Pant, sedaj boš zaslišan! Go-V.0ri P° pravici! Kaj imenitnega storil, da si že tako mlad po-s al dragoceno blago, ki te mora opremljati puška in te zaklepati akele duri? Govori!!” Kradel sem,” je rekel fant Ve® bled in žalosten. Ko, potem pa trobil po sve-U;t da si kradel! Ne?” ^rožnik me je vprašal. Kaj Sem hotel?” P° sobi je zadonel krohot. -Pant,” je povzel enooki be- e °- “Pomni prvi nauk: Prvi a'agraf naših postav se glasi: *Sern- Trdovratni nisem! Do Srnrti - , , v.v. — se v peklu samemu la ^enau vseh hudobcev moraš Igj^P Nisem — pa nisem! Dok- lo ne znaš, te bo vrag ža- k eni sodniki žalostni, advo- Ijud' ^a^os^nb časniki žalostni, p. K žalostni — sama žalost! ep, v!sd’ že bi bili mi, izbrana urUzbr tovai tem - glej, da nas boš spo-odkritosrčni, spravimo P)r " na tisoče ljudi ob kruh! ker • ^sode Pa °k lepo veselje, ,po i ne imeli ničesar brati, m P°nitsli najprej in si zapom-’s ai se pravi: Nisem!” Vai0 Ves^ru j6 plalo v prsih, ko-v senceh — krohot teh mož tjudj0 e^’ ^aP°r se boleli glasovi Pjim' k* So s prstom kazali za kaj je, da se v njem ne- ja i * N tn podira, a spet vsta-Se upira. “Nisem,” je ponovil boječe in s trepetajočimi ustnicami. Krohot! “Tako te nisem učil, fant,” je zarobantil sivobradec. “Tako mevžast ‘Nisem’ ne velja nič. Poslušaj, poglej, takole” — enooki se je vzravnal in stopil ob mizo—: : v, “Nisem,” je izgovoril mrko, “nisem; tukaj trije prsti za prisego!” Dvignil je desnico in tri prste... “Kriva prisega,” je vzdihnil Silvester ... Krohot! Vrata so se odprla, jetničar je prinesel skodelo jedi za Silvestra, druge pa odvedel na dvorišče izprehajat se. Ko je bil Silvester sam, se je jedi komaj dotaknil, dasi ni od prejšnjega večera še nič užil. Padel je na slamnico, omotičen, ves strt, si zakril oči in vzdihoval: Jezus — Marija! Kje sem? O, mati, o, oče ...! Ihtenje je pojemalo, vzdihi so zamirati, trudne veke so se sklenile in ni se prebudil, ko se je četverica vrnila v sobo. Ko se je Silvester prebudil iz trdnega sna, v katerem so begale viharne sanje preko njegovega spomina, je brlela pod stropom motna lučka in bolj s strahovi kakor pa s svetlobo polnila zoprno sobo zapora. V hipu si Silvester ni bil svest, kje je pravzaprav. Že je napel mišice, da bi se dvignil na ležišču, ko je začul glas enookega sostanovalca. Razklan in oduren glas, dasi ga je slišal samo enkrat, se mu je tako zagrizel v spomin, da bi ga bil spoznal še čez dolgo vrsto let. Po Silvestru je zagomazelo od strahu in studa; ubogi fant je obležal na slamnici, celo oko je na pol za-klopil, da bi ga ne opazili. Krog težke mize so sloneli kaznjenci. Nerodno in surovo so bili zleknjeni ob mizi, z glavami, oprtimi na komolce, in vsi zaverovani v obraz enookega, ki je tiščal grozno lice med stisnjene koščene pesti, da je gledalo izza tega okvira njegovo spačeno lice. Ko je enooki pripovedoval, se ni ganil ne z roko ne z životom. Njegovo strašno oko je žarelo, obrunki na čelu so pa bili kakor črni pečati. Spočetka Silvester ni razumel pogovora. Dedec je govoril tiho, zaradi paznika menda, ki je pa spal na svoji klopi in se ubogo malo menil, kaj se godi za vrati. Posamezne besede je sikaj e naglašal. Tudi pritajen, šumeč smeh poslušajoče trojice je motil smisel pogovora. Polagoma se je pa Silvestru uho navadilo sikajočega šepeta, začel je razumevati. Enooki je razodeval svoje najslavnejše deja-nje — grozen rop v cerkvi. Dokler je pripovedoval, kako je mnogo dni hodil na prežo, kako se s težavo prikril v cerkvi, ker je nekdo potipal prav v kot, kjer je tičal, preden so se zaklenila vrata, in nato opisal slast, ki ga je prevzela, ko je bil zaklenjen — dokler je pripovedoval, se je budilo v Silvestru zanimanje, radovednost. Toda kar je prišlo poslej na vrsto, mu je pretreslo mlado dušo, leden mraz se mu je razlil po udih, žile so mu prenehale utripati, odrekel mu je celo posluh, po ušesih mu je bobnelo. Ta grozna bogokletstva, ta strašna bo-goskrunstva so padala na Silvestrovo dušo kakor teža vesoljnega sveta. Roka se mu je nezavedno zganila in začela iskati po žepu za molkom; iz prsi mu je zaječal vzdih groze. Tedaj je enooki obmolknil in dvignil glavo izza koščenega okvira. Silvestrova roka je že dvignila v obrambo orožje, ki mu, ga je mati s solzami blago-sloila in dala na pot. Poletna Zaloga Straha Spomini ob SO-šeinici p. Bernarda Ambrožiča redi n prav. res Bog Do ^tu je vse v Takify klerikalcgv^nas obvanrj!JFtrdi nimam dokazov pri roki, da je res Zaitz pisal naravnost zoper vero. Najbrž bi se pa ti dokazi dobili, če bi kdo prelistal njegov list in drugo, kar je Mr. Zaitz kdaj pisal. Vendar pustimo to! Naj velja njegova beseda, pa naj ne velja samo za nazaj, on sam naj poskrbi, da bo veljala tudi — za naprej! Na nekaj drugega želim tu o-pozoriti: Zaitz in drugi moža- kem pismu, v katerem trdi, da mu ga je poslala neka katoliška nuna! Tista nuna mu baje piše: Ko gledam, kaj se godi po svetu, se mi res nehote omaja vera v Cerkev, ne pa .vera v njenega Ustanovitelja. Hm! Razume se, da je tista nuna, ki je pisala, Adamič sam. Skrbno je sestavil pismo, da bi se ne moglo reči: Vero napada! Bog ne daj, da bi tista “nuna” kaj napisala zoper Kristusa samega! Tega se je “nuna” v Adamičevih pomislila tista “nuna”, ki je mislila z Adamičevo glavo, da je ustanovitev nezmotljive Cerkve ravno tako verska resnica, kakor je verska resnica Kristus sam! Tista “nuna” je podvomila, če je papež res namestnik Kristusov na zemlji in če je katoliška cerkev postavljena, da vodi karji dostikrat sami ne vedo, hlačah previdno izognila! Ni pa kdaj naravnost pišejo vero in kdaj ne. Včasih mislijo, da je protiversko pisanje samo tedaj, če kdo taji Boga, ali piše zoper Kristusa, vse drugo pa ni nič verska zadeva in se lahko piše brez napadanja vere, kakor se mu poljubi. Vendar ni tako. Pod vero spada še marsikaj drugega. Imamo pred seboj posebno značilen slučaj, kako kdo piše zoper vero, čeprav misli, da ne piše. Adamič gotovo ne bo priznal, da je pisal zoper katoliško vero, pa vendar je. Sam ni poučen o veri, oziroma je pozabil verski nauk, pa se mu dostikrat zareče. In tako se zareče tudi Zaitzu in še marsikomu iz vrst teh slovenskih ljudi. Adamič je glasno'trdil nedavno tega v Clevelandu, da je sam katoličan. Iz take njegove trditve bi se dalo sklepati, da pri njem ni nobenega vprašanja, če veruje v Boga ali ne. Istotako nobenega vprašanja glede tega. kdo je bil in je Jezus Kristus. Gotovo bi se veril Adamič in zatrjeval, da zoper Kristusa samega ali zoper večno zveličanje ni nikoli pisal in ne govoril, kakor je zatrjeval Mr. Zaitz. Na drugi strani pa je Adamič okoli Velike noči poslal v svet svoj “Buletin”, v katerem naravnost podira vero v katoliško cerkev. In to vero podira v ne- ljudi k večnemu zveličanju. Najbrž se je tista “nuna” spozabila tako daleč, da je celo Adamiču pisala o svojih dvomih, ta jih je pa razglasil po vsej Ameriki! S takim zadovoljnim dvomom je tista “nuna” odpadla od Cerkve, pa je s tem odpadla tudi od Kristusa samega, troedinega Boga! Mi k temu samo to pristavimo v svojo tolažbo: Veseli nas, da se tista “nuna” piše Lojze Adamič in nosi hlače! Seveda tega moža ne vidimo radi, da odpada od vere, toda vemo tudi. da ni šele sedaj odpadel. Namen je seveda le preveč prozoren. Naravnost proti Kristusu si ni upal pisati, je pa pisal zoper njegovo delo, ustanovo. In ta ustanova je katoliška cerkev! Verjamemo, da se ni zavedal, kako natančno se ravna zoper svarilo Gospodovo: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede. Kdor začne dvo- PRI RAZVEDRILU — Sargent Shriver s svojo družino v jadrnici na morju v Nantucket zalivu. miti v veljavnost Cerkve in njena navodila, ta bo kaj brž tudi v Kristusa samega začel dvomiti in si bo dejal: Če bi bil Kristus Bog, bi ne bil ustanovil take cerkve, ki toliko reči narobe naredi — namreč po mislih tistih, ki bijejo po pastirju ... Najprej je treba ljudem povedati na dolgo in široko, kot dela Adamič in za njim razni Zaitzi, kako napačno politiko igra papež in z njim katoliški škofje. Z drugo besedo: Vati- kan! En sam korak od te misli: Saj papež ne mora biti namestnik Kristusov... In samo še en korak od tega je, da pričneš misliti: Saj Kristus le ni bil tisti, kot trdi katoliška cerkev... In potem se poraja v duši takega človeka dvom za dvomom. Če odpre dvomom vrata radovolj-no, se mu bo poprej trdna vera kmalu omajala. — Dobro je vedel Kristus, zakaj je dejal: Udarili bodo po pastirjih in ovce črede se bodo razkropile. Bodimo na straži! (Pride še) M.T. ------o------ irišartci nošefo Azpev LONDON, Vel. Brit. — Vlada se je odločila, da bo poskrbela za Azijce v Ugandi, ki imajo britanske potne liste, četudi bi jih naj po zakonu ne pustili v Veliko Britanijo letno več kot le 3,500 družin. Zaradi posebnega položaja jih utegnejo pripeljati v Veliko Britanijo nekaj deset tisoč. Prav toliko jih bodo prepeljali v Kanado, Avstralijo in nekaj v Novo Zelandijo. Napovedan prihod Azijcev je vznemiril del britanske javnosti, ki teh ne mara in se brani sploh vsakega pritoka prebivalstva tuje rase. Trdijo, da je v Veliki Britaniji že doslej preveč “tuje” krvi. Slabo voljo povzročata tudi pomanjkanje stanovanj in zaposlitve. “Čemu vlačiti v deželo tujce, ko ni stanovanj in zaslužka niti za domačine,” sprašujejo nasprotniki sprejema afriških A-zijcev. Odpor je tolikšen, nejevolja tako huda, da se je oglasil sam zunanji minister Alec Douglas-Home in pozval svoje rojake, naj ohranijo mirno kri in odpro vrata tem “nesrečnim ljudem”. Njihov prevoz iz Ugande se bo začel v večji meri sredi tega meseca. Male Help Wanted Help Wanted Machinist able to do own set up. Full time and overtime. Experience only. Good salary, company pay benefits. Call 531-6757 (179) Help Wanted — Female Help Wanted Housekeeper, live in or out. Near Rapid Transit. Shaker Hts. area. Knowledge of English required. Call 752-1044. ________________________(176) DISHWASHER Woman, full time, Monday thru Friday. FANNIES RESTAURANT 353 E. 156 St. _____________________ (177) Housekeeper, Good Cook wanted to live in. Adults. $200 and own furnished suite. Woman or couple, man may be employed. Cleveland Hts. area. Phone 321-1008 ______________________-(177) Čistilki Dobita delo od 8 do 4 pop. in od polnoči do 7:30 zjutraj. Kličite Mrs. Toth 391-4934 okoli 6. pop. Morata razumeti angleško. -(176) Cook wanted Wanted — woman to cook Mondays and Tuesdays in restaurant FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. Novi avtomobili bolj “čisti5’, pa manj učinkoviti DETROIT, Midi. — Avtomobili letnika 1973 bodo v nekaj dneh naprodaj po vsej deželi. Cene bodo ostale nespremenjene, četudi stanejo novi avtomobili okoli $200 več, kot trdi avtomobilska industrija. Vzrok povečanim stroškom so nove naprave za preprečevanje onesnaževanja zraka z izpušnimi plini, posebno z dušikovimi oksidi. V tem pogledu pomenijo avtomobili letnikov 1973 velik korak naprej, bodo pa zato porabili več gasolina in bodo v nekaterih pogledih manj učinkoviti od letnika 1972. MALI OGLASI Sobe se odda pet sob, z zaj trškim kotičkom, za odrasle, nič živali, na Neff Rd. Kličite 481-3797. (177) For Sale 3 bedroom home in Willowick. All brick, carpeting, drapes, garage, bar rec. room, fenced in yard, barbeque. Low 30,000. Phone 531-6724 (177) Hiša v najem Šestsobno hišo oddajo v najem z odgovornostjo za vzdrževanje in $100 mesečne najemnine na Richmond Heights. Kličite tel. 481-6662. -(176) Delikatesen—Mlekarna trgovina naprodaj, dober posel, v Grove-wood okolici, z poslopjem ali ne. Euclidski domovi novi zidani za dve družini po 6-6 sob vsako stanovanje, tri spalnice built-in oven, range in dishwasher. Velika kuhinja, formalna jedilna soba, pregrajena klet, in dve priklopljeni garaži. Euclid—Russell razvoj (development) novi zidani ranči, dvojni priključeni garaži, tri spalnice, polna klet. Se lahko takoj selite. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (178) 2 opremljeni sobi na 1193 E. 60 Street se odda mirni osebi. Oglasite se na 6011 Bonna Ave. (zgoraj) ali kličite 881-7122. (178) Stanovanje išče Zakonski par išče 4 sobno stanovanje z garažo ali dovozom, od E. 60 do E. 68 Sts. Javite prosimo na Ameriški Domovini 431-0628. (-(176) Lastnik Prodaja Zidano dvodružinsko hišo blizu cerkve Marije Vnebovzete na 15910 Midland Ave. Nizka cena. Kličite 761-7583 (1,6,8,13,15,18 sep) Naprodaj Hiša za dve družini 5-6 sob vsako stanovanje, modernizirana, z aluminjem obita. na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. dvojna garaža, greda. Kličite 881-1322 po 4. uri pop. (5,6,8,11,13,15 sep) V najem Štirisobni apartment, kopalnica, gretje na paro, blizu sv. Vida. Kličite 361-5887. (178) Hruške naprodaj “Bartlett’ — Sami nabirajte na 21650 Ivan Ave., blizu cerkve sv. Kristine. Kličite 731-6278. V najem 5-sobno stanovanje se odda, prebarvano, zgoraj, na 1097 E. 71 St. Kličite 361-6776 -(180) Naprodaj E. 156 St., blizu bulevarda, poslopje, 6 stanovanj, 2 trgovini, vse zasedeno, v izvrstnem stanju. v! STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100 (13,15 sep) ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST “Ne, nikakor te nisem poza-! doba, tvoja duša. — Ne morem! bil. V svojo domovino sem odšel le zato, ker sem mislil, da si ti umrla ... Tvoji rodni bratje so prisegli, da nisi več med živimi; tudi tisti beli duhovnik mi je rekel, da sem vsled tvoje — Ne morem. — Imeti te moram, Radko, tebe moram imeti! Pojdi z menoj! — Proč iz teh strašnih gora, ki se mi zde kakor velika kamenita hiša, ki me hoče zadušiti in zdrobiti v prah! smrti zopet prost. — Za vse to Proč iz tega groznega kraja, imam pismene dokaze, ki ti jih lahko pokažem.” “Toda ti si me pozabil!” je kričala vedno strastneje ciganka, “ti si me pozabil in poročil drugo; sem jo že videla, tvojo belordečo punčaro z rumenimi lasmi. C, vse sem videla, kako si se ji dobrikal in objemal to čarovnico in poljubljal malega paglavca.” “Nigana”, je ostro zapovedal France, “ne besede več! Tako ne pustim govoriti o svoji ženi in o svojem otroku!” “Kaj? — Saj vendar ni tvoja žena! — Ti lažeš!” “Vzel sem jo za ženo popolnoma prepričan, da sem prost. — Doma v omari imam ducat proč! Pojdi z menoj, Radko, tja doli v mojo prostrano in lepo domovino, kjer ti nobena gora ne zavira prostega pogleda, kjer je nebesni svod naslonjen na planjavo, kjer zvezde niso tako blede kakor tukaj, tja doli, kjer se solnčna svetloba prelestno poigrava z vsakojakimi barvami in kjer šume široki veletoki in si napol glasno prepevajo skrivnostne pesmi. — O Radko, zvesta ti hočem biti kakor psiček, povsod te bom spremljala, kjerkoli boš hodil. Podnevi ti hočem služiti kakor dekla in ponoči hočem čuvati tvoje spanje kakor svoj naj dražji zaklad. — Nikdar več te ne bom zapustila, tudi za trenotek ne! Zopet mi pismenih dokazov, da si ti umr- j moraš darovati vso svojo dušo, la.” Radko! Nigana je tvoja žena, “In vendar nisem še umrla, samo Nigana!” Radko, jaz živim, živim! — in ti si moj — pa naj bo tudi tisočkrat drugače zapisano. — Prisegel si mi pri Očetu in Sinu ... Kristjan ne sme imeti dveh žen, pravi postava. Prvo pravico do tebe pa imam jaz.” Bregar je zaječal kakor mogočen hrast, ki mu je sekira zadala smrtni udarec. — Nato se je vrgla ciganka k njegovim nogam, objela njegova kolena in jokaje tarnala: “O, Radko, moj Radko! Koliko sem trpela! Pol leta sem tekala od kraja do kraja; noge so mi krvavele od neprestane hoje.— Ječala sem v ječi, zaradi tebe, a bfez tebe. — Trpela sem glad in ž^jo. In ko sem te videla vsega srečnega pri tuji ženi, tedaj me je skoro hotela zapustiti duša.— Potožila sem svojo srčno bol vetrovom, jokala in tarnala sem v družbi gorskih duhov, prisegla sem pri vseh svetlih zvezdah, da mi ni več živeti.—Dvakrat sem že stala tam-le gori na obronku navpične stene z namenom, strmoglaviti se nizdol, kajti spodaj bi našla pokoj, tam doli bi me objel zaželjeni mir.— France je stal kakor okame-nel, kolena so se mu tresla kakor vrbove vejice ob potoku, njegova usta so molčala. Prsi so se mu dvigale vsled grozne bolesti, vsi udje so mu drgetali kakor mrzlični. — Ciganka se je crgla kakor nora po tleh in si pulila lase; kmalu je zopet nadaljevala: “Moj si, Radko, s^mo moj! — Bleda žena z rdečimi lici in rumenimi lasmi ni tvoja žena.— Od nje moraš proč! — Zapustiti jo moraš! — To je tvoja dolžnost, zakaj jaz imam tvojo prisega pri Očetu in Sinu. — Ce tega ne storiš, imaš na vesti velik, črn greh — smrtni'zločin in Oče te bo pahnil v ognjeni pekel.” Bregar je sedel na kamen, si pokril obraz z rokama in stokal kakor v smrtni stiski: “O moja ljuba, ljuba Zalka! Moj ubogi otrok!” Tedaj je ciganka skočila pokonci in strastno zakričala: “Zena te je očarala. Radko; toda prisegam ti pri duhovih vseh svojih pradedov, pri svetlih zvezdah, pri vseh vetrovih, " -■'J 1: / S- Toda zadrževala me je tvoja po-j pri zvijači hudobnega duha, da --------------------------------! bom prebodla srce tej ženi in tudi otroku s svojim ostro na-brušenim bodalcem! — Ze danes bi bila to izvršila, da me nisi prehitel.” “Ti si grozna, Nigana,” je rekel ves prestrašen France. Pri tej besedi se je črna žena zopet zgrudila in rekla nekoliko mehkeje: “Ne, Radko, ni se ti me treba bati. — Nikomur ne storim nič žalega — gotovo ne! — Vse to je V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE, NEPOZABNE \ SESTRE ANGELE ROLIH roj. PENKO ki jo je Bog poklical k sebi 13. septembra 1966. Predraga! Zdaj rešena si vseh skrbi, a duša Tvoja neumrljiva v objemu večnega Boga že rajsko srečo uživa! Globoko žalujoča: sestra IVANA ZELKO ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 13. septembra 1972. THE LONG LOOK—Cotton in a menswear pattern goes feminine in a long dress. In blue and white glen plaid, it’s a simulated jumper with red-dotted shirt and navy four-in-hand tie. Styled by Cinderella. ______________ le povzročila moja brezmejna ljubezen do tebe. — Toda, kaj ne, saj si moj?” “Nigana, Nigana!” je kričal mož venomer zroč predse, “če bi me ne bila nikdar zapustila, i bi ne bilo sedaj te grozne bede, tega strašnega zla. — O Bog! O Bog!” Hotel je vstati, a noge ga niso držale pokonci; zopet se je moral spustiti na tla. Žena se je naslonila na njegovo ramo in bolestno ječala: “Radko, saj me ne zapustiš? — Kaj ne, zopet me ljubiš? Poj-deš z menoj? — O seveda poj-deš!” Medtem je divjal v Francetovi duši grozen boj — med ljubeznijo in dolžnostjo; srce mu je močno bilo, vse telo se je treslo, usta so pa ječaje 'šepetala: “O Zalka — Zalka! — o moj ljubljeni Franček — moram! ... Moram!... Ne smem drugače— zame je to strašna dolžnost, grozna usoda. — Obvarovati vaju moram sramote! — Nobene besede vama ne smem izgovoriti v slovo, ne smem vama podati roke, ne smem te poljubiti — ljubljeno dete — na nežno čelo; — ah, ne smem vaju več videti! — O Zalka — niči več videti — nič več!” Zadnje besede je zakričal France kakor blazen v temno noč, nato se je krepki mož zgrudil na tla in se zvijal kakor otrok v groznih bolečinah. Ciganka je cvilila in javkala kakor neumna, čez nekaj časa se je France zopet zavedel, vstal in vprašal precej mirno: “In kam sedaj, Nigana?” “Z menoj greš, Radko? — Je-li resnica? ti si zopet moj?” se je razveselila ciganka. “Dolžnost mi veleva,” je odgovoril mož kratko in mrzlo. “Če me ne zapustiš, če me ne zapodiš od sebe, je vse poravnano, vse pozabljeno. Tam na drugi strani reke naju pričakuje v nekem votlem drevesu moja stara mati, ki bo skrbela zate kakor za lastnega sina. In sedaj, ko sem te zopet dobila, bomo šli skupno tja dol v prekrasno mojo domovino, kjer naju čaka toliko sreče in veselja.” “Kje pa se bodeva nastanila? — Ali se več ne spominjaš, da sem si izgovoril že pred poroko, da ne maram ostati med tvojimi rodnimi brati, ki se potikajo po svetu brezsmotreno kakor divji nomadi?” “Stanovala bodeva zopet v tvoji hiši, Radko.” “Hišo v Bjelini sem že zdavnaj prodal.” “Si bodeva pa kupila novo— lepšo in večjo, kakor je bila stara.” “To ne gre kar tako, Nigana; nimam namreč nič več denarja, j Vse svoje imetje sem vtaknil v j svojo novo hišico. Nekaj denarja imam sicer še izposojenega pri nekaterih kmetih, toda domači ljudje me ne smejo več videti — že zaradi sramote ne. Sicer morata pa tudi Zalka in otrok nekaj imeti, da bodeta mogla živeti.” “O denarju mi nikar ne govori, Radko. En sam kamen tu na mojem vratu je toliko vreden, da si z njim lahko kupiva tri hiše — in moj oče ima zakladov kakor kak kralj. Vse je tvoje!” “Potem bom pa postal vam čisto podložen in od vas odvisen.” “O Radko, kaj je pač denar v primeri z mojo dušo? Vse ti ŽIV ŠAH? — Liliana Chiara v Rimu si je dala poslikati svoj hrbet v šahastem vzorcu, ko sta se Fischer in Spassky borila v Rejkjaviku za svetovno prvenstvo v šahu. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St. Clair Avenue 431-0628 & '"T ZADOVOLJNA NAD POLOŽAJEM — Polk. Norma E. Brown, stara 46 let, pri svojem delu. Ona je bila kot prva ženska postavljena v Letalskih silah za poveljnika letalskega oporišča pri Ft. George Meade, Md., kjer ji je podrejenih kakih 2000 ljudi, moških in žensk. POD DOMAČIM NADZOROM — Žena Barbara in 9 let stara hčerka Teresa opazujeta astronavta Eugena A. Cernana, ko za poskus postavlja v astronavtski opremi zastavo “na Luni”. Astronavti so sredi priprav za polet Apollo 17 na Luno v letošnjem decembru. To bo zadnji polet v okviru programa Apollo. podarim. Ravnaj s tem imetjem popolnoma po svoji volji. V Bjelini bodo pri županstvu prepisali vse na tvoje ime.” (Dalje prihodnjič) — Granit spada med prvotni-ne, med kamenine, ki so nastale prve pri ohlajevanju Zendj6, Oglašajte v “Amer. Domovinf ^ r— • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO ' • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO KONJSKI SMEH — Linda Jackson iz Derrick Cityja> pa‘’ je ponudila konju presto, ki pa mu izgleda ni zanjo. ^____ Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil na j svetejši* najveselejši in najlepŠi z*1 Tvojega življeljJa Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoJc sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j več je važnosti. Poročne predpriprave zahtevaj0 ogromno časa in skrbi* Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovej katalogov, najmodernejših vzorcev, ob * » papir ja in črk. vi Naše cene so zmerne, postrez uslužna* Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103