FOR Fr tad o m AND Just/c«
NO. 18
Ameriška
■iitvra firct. „
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, March 4, 1 986
VOL. LXXXVIII
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Reagan želi sto milijonov dolarjev za podpiranje protisandinističnih gverilcev — Predstavniški dom bo glasoval 19. marca
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan sprejel v Beli hiši tri vodilne predstavnike protisandinističnega gibanja v Nikaragvi. V izjavi je Reagan prosil zvezni kongres, naj odobri 100 milijonov dolarjev pomoči tem gverilcem, ki jih je predsednik primerjal z afganistanskimi uporniki in tudi madžarskimi borci za svobodo, ki so se uprli madžarskemu režimu leta 1956. Sovjetska zveza je že poslala Nika-ragveškemu režimu orožje v skupni vrednosti 500 milijonov dolarjev. Sovjeti so oborožili sandiniste s helikopterji istega tipa, ki jih uporabljajo tako učinkovito proti upornikom v Afganistanu. Protisandinističnim gverilcem moramo dati orožje, s katerim lahko kljubujejo tem helikopterjem, je rekel Reagan.
Razpoloženje v obeh domovih kongresa ni Reaganovi pobudi nič dosti naklonjeno. Predsednik predlaga, da bi ZDA v naslednjem letu namenile 70 milijonov dolarjev vojaške pomoči, ostalih 30 milijonov pa krilo Podporo v obliki hrane, oblačil in zdravil. V veljavi je kongresna odločitev, ki preprečuje, da bi ZDA podpirale gverilce v Nikaragvi z °rožjem. Pomožni državni tajnik Elliott Abrams je rekel včeraj, da je trenutno aktivnih kakih 6.000 gverilcev, dodatnih 20.000 Pa ni aktivnih, ker so brez orožja. Sandinisti •majo po Abramsu 60.000 izurjenih vojakov, dodatnih 60.000 v rezervi in lokalnih enotah, v Nikaragvi naj bi trenutno bilo do 3-000 kubanskih vojaških svetovalcev.
Aquinova vlada želi vrnitev denarja ■n drugega Marcosovega premoženja — Komunistični gverilci ubili 15 policistov
MANILA, Pil. — Nova filipinska vla-da. ki ji načeljuje Corazon Aquino, sedaj zahteva vrnitev vsega denarja in drugega Premoženja, ki ga je bivši predsednik Ferdinand Marcos vzel s seboj v tujino. V dvajsetletni dobi, ko je bil Marcos filipinski pred-Sednik, si je očitno obogatel, kljub dejstvu, da je prejemal kot predsednik uradno plačo e $5.700 na leto. Po nekaterih vesteh, naj bi 'mel Marcos oziroma njegova družina v raz-n‘h državah denar, vrednostne papirje in nepremičnine, katerih skupna vrednost presega . ve milijardi dolarjev. Ko je šel z družino v lzgnanstvo pretekli teden, je Marcos vzel s seboj več kot milijon dolarjev v gotovini, njegova žena pa veliko dragocenega nakita m druge predmete. Ameriška vlada je zača-sno Oplenila vsega tega, advokati, ki zago-y3rjajo interese nove filipinske vlade, so že v 0Žili vrsto tožb, v katerih zahtevajo vrnitev VeČji del Marcosovega premoženja.
Včeraj je 200-članska enota komunisti-nm gverilcev napadla tovornjak, v katerem ^o se peljali policisti. V spopadu je bilo ubi-.' 15 policistov, 10 jih je bilo ranjenih. Šlo veČji večji napad gverilcev, odkar je po-ala predsednica Filipinov Corazon Aqui-• V izjavah je Aquinova izrazila mnenje, bodo mnogi komunistični gverilci to giba-tif6	ker bo na Filipinih demokra-
en politični sistem. Najnovejši gverilski aPad pa kaže, da so take želje le sanje. v Aquinovi pristaši so začeli z odstranje-anjem lokalnih političnih funkcionarjev, ki
jih
Je bil imenoval Marcos. V nekaterih kra-
se u funkcionarji upirajo in trdijo, da so nj rep‘ nove vlade nezakoniti. Aquinova še ;pipžno.sti, ua bi sklicala nove
-1-.
1	i
parlamentarne volitve. Nekateri opazovalci filipinskih političnih razmer menijo namreč, da bo Aquinova želela imeti parlament, ki bo njeni politiki naklonjen. Večina članov sedanjega parlamenta je namreč podpirala Marcosa prav do zadnjega trenutka.
Astronavti jezni, ker niso nič vedeli o
težavah z raketami na trdo gorivo — Zaupajo pa NASA in želijo nove polete
HOUSTON, Texas — Včeraj so imeli tiskovno konferenco štirje astronavti. Do včerajšnjega srečanja z novinarji niso astronavti nič komentirali o nesreči Challengerja ali o preiskavi, ki je sedaj v teku. Astronavti so priznali, da jih NASA ni nikoli obvestila o zaskrbljenosti inženirjev glede varnega delovanja raket na trdo gorivo. To jih jezi, vendar kljub temu zagovarjajo tako NASA kot nadaljevanje človeških poletov v vesolje. Prepričani so, da bodo našli pravi vzrok, zakaj je prišlo do eksplozije Challengerja, in uspešno premagali težave. Pričakujejo, da bo mogoče v doglednem času nadaljevati s poleti v vesolje.
Atentator, ki je ustrelil ministrskega predsednika Olofa Palmeja, še na prostosti
STOCKHOLM, Šve. — Švedski policisti še nimajo nobenih zanesljivih podatkov glede identitete atentatorja, ki je pretekli petek zvečer ustrelil predsednika švedske vlade, 59 let starega Olofa Palmeja. Palmeje bil ubit, ko je hodil z ženo po eni glavnih stockholmskih cest. S seboj Palme ni imel osebne straže, kar je sploh običaj za švedske politike. Atentator se mu je približal in ga brez besed ustrelil, potem pa izginil brez sledu.
Preiskovalci menijo, da je atentator dobro pripravil atentat, menda je celo bil večkrat v Palmejevi neposredni bližini. Palme-jeva žena meni namreč, da si ji je obraz atentatorja zdel znan. Po nekaterih vesteh se preiskovalci zanimajo za delovanje raznih emigracijskih skupin, aktivnih na Švedskem, med temi pa omenjajo ustaško organizacijo.
Vodilna social demokratska stranka je včeraj imenovala 51-letnega Ingvarja Carlssona za Palmejevega naslednika.
- Kratke vesti -
Johannesburg, J. Af. — Danes je prišlo
do eksplozije na glavni policijski postaji. Ranjena sta bila dva policista. Včeraj je bilo ubitih sedem močno oboroženih črnskih gverilcev. V zadnjem času je aktivnih v Južni Afriki veliko več takih gverilcev.
Caracas, Ve. — Sinoči je požar zajel
prostore čilejskega poslaništva, ki so v neki veliki poslovni stavbi v tem mestu. Umrlo je najmanj 14 oseb, med njimi je tudi čilejski poslanik Carlos da Costa Nora.
Nablus, Izr. — Včeraj je bil pogreb 44
let starega Zafera Al-Masrija, Palestinca, ki je bil župan tega mesta. Ubili naj bi ga skrajneži, ki podpirajo neko pro-sirijsko palestinsko gibanje. Al-Masrija so bili imenovali za župana Izraelci, vendar je zagovarjal PLO.
Dunaj, Avstrija — Dokumenti, ki so
bili objavljeni v tem mestu, kažejo, da je bil nekdanji generalni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim aktiven v nemški enoti, ki je delovala v okupirani Jugoslaviji med drugo svetovno vojno v letih 1942 in 1943. Waldheim trdi, da o kakih vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila omenjena enota, ne ve nič.
Iz Clevelanda in okolice
Krofi—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov to soboto, 8. marca, ob običajnem času v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pridite!
Predavanje—
Slovenski sociolog dr. Rat-ko Močnik bo imel predavanje to nedeljo pop. ob 3. uri v University Hall, 2605 Euclid Ave. Predavanje sponzorirata univerza Cleveland State in Slovensko ameriški kulturni svet. Vstopnine ni.
Preminula je—
Včeraj, 3. marca, je v Wind-sorju, Ont. preminula ga. Frances Graf, v starosti 76 let. Zapušče tri otroke v Kanadi, v Clevelandu pa nečakinjo Donnie Žnidar ter več drugih sorodnikov.
Velika udeležba—
Preteklo nedeljo je bilo v Slov. domu na Holmes Ave. vsakoletno srnjakovo kosilo, ki ga sponzorira župnija Marije Vnebovzete v korist Slovenskemu domu za ostarele. Udeležba je bila izredno velika, kosilo izvrstno.
Lep uspeh—
Preteklo nedeljo je bilo tudi letno kosilo Slov. šole pri Sv. Vidu. Tudi tu je bila udeležba zelo dobra.
Novi grobovi
John F. Winter
Umrl je John (Jack) F. Winter, mož Geraldine, roj. Berna, oče Johna F. III., Christine in Edwarda, sin Josephine, roj. Godec, in Johna (pok.), brat Thomasa, Cliffor-da, Michaela, Katie Zabak, Davida, Janiče Gerald ter že pok. Laureen. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda DiCicco, 7474 Mentor Ave., Mentor, O., v četrtek, 6. marca, v cerkev sv. Gabrijela na Johnny-cake Ridge Rd. dop. ob 10.15. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zv.
Rose S. Želodec
V petek, 28. februarja, zjutraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla 79 let stara Rose S. Želodec, rojena Herbst, vdova po 1. 1975 umrlem Max-u, mati Max-a G., 3-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Zore Kramer, Julie Horvat, Georgea ter že pok. Anne Kumse, Edwarda, Frances, Gabrielle Polosky in Jamesa, članica SŽZ št. 50 in American Slovene Club. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. včeraj, v ponedeljek, s sv. mašo v cerkvi sv. Vid;. Pokopana je biia na pokopališču Vernih duš.
Primorski večer—
Primorski klub ima svoj letni Primorski večer to soboto zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Večerjo bodo začeli deliti ob 7h zv. Vstopnice po $13 na osebi lahko dobite', ako pokličete 261-5987 ali 831-1954.
DNU vabi na zajtrk—
Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu vabi na svoj letni zajtrk, ki bo to nedeljo, 9. marca, v svetovidski dvorani. Zajtrke bodo delili od 8. zj. do 1. pop. Vabljeni ste vsi. Za primerno ceno $3 boste dobili dober zajtrk, obenem pa se srečali z mnogimi znanci in prijatelji!
Dopolnilo—
Ko smo pretekli petek objavila vest, da praznuje ga. Pepca Zernič svoj 90. rojstni dan, smo izpustili, da ji pošiljajo vse najboljše želje in čestitke sledeči, ki jo imajo zelo radi: Lojzka Feguš in Pepca, Slavko Zagmaister in njegova žena Magda, ter Emil.
Občni zbor—
Korporacija Baragov dom in Družabni klub Baragovega doma vabita svoje članstvo na občni zbor, ki bo v soboto, 15. marca 1986, ob 7. uri zvečer v dvorani Baragovega doma, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
Rojstni dnevi—
Včeraj, 3. marca, je praznovala svoj 92. rojstni dan ga. Mary Turk, preteklo nedeljo pa svoj 90. rojstni dan ga. Mary Wolf. Šele včeraj pa smo tudi prejeli vest, da je praznovala svoj 94. rojstni dan 10. februarja ga. Mary Jalovec. Slavljenkam čestitajo in jim želijo zdravje in božji blagoslov njih družine, sorodniki in prijatelji. Tem čestitkam se pridružujemo tudi vsi pri AD! Glasbena Matica—
Pevski zbor Glasbena Matica vabi na svoj koncert z večerjo in plesom, ki bo v soboto, 22. marca, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vstopnice so po $12.50 na osebi in jih imajo člani zbora, ali pa pokličete 621-7151 ali 524-4053.
V Slomškov sklad—
Mary Wolf je prispevala $10 v Slomškov sklad, $5 pa Milka in Jože Škorjance iz Minn. Za darove se lepo zahvaljuje odbor S.K.
VREME
Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 38° F. Oblačno jutri z možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 34° F. V četrtek pretežno oblačno z naj višjo temperaturo okoli 32° F.
AMERIŠKA DOMOVINA	MIMOGREDE IZ MILWAUKEEJA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška OomOTina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
NAROČNINA:
Združene, države:
$33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $ 1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year
___________________________________________________
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio - POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 18 Tuesday, March 4, 1986	»»^^>83
Slovenski narod — pozabite to!
Pred kratkim je predsednik Društva srbskih pisateljev Mio-drag Bulatovič za beograjski časopis Politika povedal, da je resničnost jugoslovanskega naroda samo še vprašanje časa.
Pisatelj Bulatovič že leta živi v Ljubljani in spada v prvo bojno črto sovražnikov vsega, kar bi spominjalo na slovensko narodno samostojnost: jezika, umetnosti, zgodovine; pred več kot dvajsetimi leti se je z vso ihtavostjo boril proti uvedbi televizijskega dnevnika v slovenščini na ljubljanski televiziji, potem ko je v prvih letih ta televizija prenašala beograjski televizijski dnevnik v srbohrvaščini. Čeprav je bil takrat poražen, je deloval naprej...
Na vprašanje časnikarja Politike, kako gleda na spor s Slovenci, je Bulatovič odgovoril: »Slovenski narod — pozabite to!«
Že res, da omenjenega »ambasadorja jugoslovanstva« ne le v Ljubljani, ampak tudi v Beogradu nihče od predstavnikov »uradne« politike ne jemlje preveč resno, vendar pa že samo dejstvo, da se je »zasidral« prav v Ljubljani, opozarja na njegovo resno namero: ustanovitev jugoslovanskega naroda! In prav ta Bulatovič je predsednik Društva srbskih pisateljev. Tudi ta podrobnost ni brez pomena.
Turistična zveza Slovenije je pred časom izdala značke z napisom »Slovenija — moja dežela«. Mladina si jih s ponosom na veliko pripenja in jih še kar nosi... Torej ne gre za modno muho. Pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki predstavljajo v Sloveniji že nad 10% vsega prebivalstva, (povečini gre za nekvalificirane delavce) pa so si ob tem izmislili novo genialno potezo. Na pobudo Miodraga Bulatoviča so tudi oni začeli množično nositi iste značke. Naivneži so se jim najprej smejali, češ da se s tem hočejo zamaskirati, da jih Slovenci ne bi gledali po strani kot »južnjake«. Smeh pa je bil kratkotrajen. Pripadniki drugih narodov in narodnosti nosijo te značke z zelo zgovornim namenom: Slovenija — tudi Slovenija torej je naša dežela, hočejo povedati s pripenjanjem značk. In tako je Bulatovič še enkrat »presenetil« sredi Ljubljane.
In karkoli ne gre tem načrtom v prid, takoj dobi prizvok slovenskega nacionalizma in celo separatizma. Bulatovič ima zaradi svojega vpliva v Srbiji, Črni gori in drugod tudi precejšen vpliv na sredstva obveščanja v teh republikah. Zato cela množica časopisov vsakih nekaj dni zažene vik in krik, da se Slovenci hočejo odcepiti, da Slovencem ni mar za Jugoslavijo, da Slovenci izkoriščajo delavce iz drugih republik, da so Slovenci namesto samičja satana v Jugoslaviji!
Prav smešen, a zgovoren je bil primer enega zadnjih takih napadov1 ^'Slovenijo v več beograjskih in drugih časopisih ob nadvs& iisbešni smučarski tekmi za svetovni pokal v Kranjski gorL Takrat so slovenski reporterji upravičeno govorili in pisali, da se je z uspešno organizirano in izvedeno tekmo Kranjska x^v$Qt'£ priborila mesto med klasičnimi prireditelji svetovnega " pokala v smučanju. Primerjali so jo z Wengnom, Kitzbuhlom in drugimi srednjeevropskimi smučarskimi središči. Tudi so omenjali, da se je" Kranjska gora s tem dokončno vključila v srednjeevropski smučarski prostor. S Kranjsko goro pa vsa
MILWAUKEE, Wis. - Mesec marec ima dve stari slovenski narodni imeni, sušeč in brezen. Sušeč je pač suhi mesec, ko se zemlja posuši in jo je že lahko obdelovati. Ime »brezen« je pri Slovencih zapisal Dalmatin v prevodu biblije 1. 1584. Ime je očitno naklonjeno na brezo, ki daje v tem času brezov sok in začne počasi zeleneti.
Na Gregorjevo (12. marca) bodo že naši prijatelji krilati ptički začeli s čivkanjem svojimi ženitovanjskimi obredi. Znano je, da po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni. Sušeč je mesec, v katerem se noč in dan izravnata in se začne pomlad.
V tem mesecu praznujemo tudi god sv. Jožefa (19. marca) in pregovori pravijo, če le lepo vreme na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo. — Če se na Jožefa vreme zvedri, prežene za letino kmetu skrbi.
Vseeno pa z mesecem marcem, tako pravijo ljudje, ni nekaj v redu. Prihrumi kot lev in gre od nas kot jagenjček. Je to kakšna osebnost? Marec je skupek enaintridesetih dni, zdaj polnih rjovenja zdaj blejanja, skratka klasičen primer razcepljene osebnosti. Ta mesec ima preprosto preveč obrazov, da bi mu človek lahko zaupal. Če v marcu sneži, je sneg moker, če dežuje, kaplje zmrzujejo. Februar je zima, april pomlad. Marec se ne more odločiti, ne za to ne za ono!
Če bi bil marec človek, ga ne bi radi pritegnili k nobenemu važnemu delu. Preveč dolgovezen je, prehitro užaljen, nagiba se k neizmernosti in zelo hitro menja čustva. Je nekakšen neizpolnjen prostor, ki ga narava pač potrebuje, čeprav ne bomo nikoli vedeli, zakaj.
Vsak ima v življenju kak marec, čas ko veje veter z vseh strani in se nič pravega ne zgodi. Pravzaprav so tudi slovenski pregovori podobnega mnenja: Brezen je desetkrat na dan jezen. — Sušeč vodo kali. — Brezen ima rep zavit. — Tisto leto, ko marca grmi, lakote bati se ni. — Če marec prah okrog pometa, nam dobro letino obeta. — Če marca more kmet orati, bo aprila moral počivati. — V mladih srcih se že oglaša močneje ljubezen, pri starih vzbuja tople spomine.
Naj omenim, da letos velikonočna nedelja pade že 30. marca, kar potem lahko napišem, da je pred vrati že pomlad. Le kdo je nima rad? In v tej topli spomladanski misli pošiljam vsem godovnikom in godovnicam in vsem, ki so rojeni v tem mesecu, lepe pozdrave in prijateljske čestitke!
Janez Bohte umrl
Pretekli mesec smo na pokopališču Mt. Olivet ob veliki udeležbi naših rojakov in rojakinj ter prijateljev, položili k večnemu počitku znanega 61. letnega rojaka Janeza Bohteta. Večer preje sta se od pokojnega Janeza poslovila z molitvijo tajnik ZSPB Tabor Janko Limoni in Alois Galič s sledečimi poslovilnimi besedami: Pred nami v večnem spanju mirno leži rojak in borec za svobodo in vero svojih staršev Janez Bohte. Pokojni je bil rojen pred 61 leti v razkošni in cvetoči Dolenjski, v vasi Stopiče pri Novem mestu. Na žalost nam še danes spomini vzbujajo vso grozotnost druge svetovne vojne in domačega trpljenja in nepopisnega gorja.
Pokojni Janez je bil z dušo in srcem v domobranskih vrstah, v borbi za Boga, narod in svobodo. V tej borbi je pokojni Janez zdržal vse dotlej, dokler usoda ni naklonila zmago sovražniku. Pokojni je šel s tisočimi drugimi čez trnjevo pot Golgote, ki je peljala iz domovine v Avstrijo in čez Atlantsko morje v svobodno Ameriko, kjer je leta 1949 srečno pristal v New Yorku. Življenjska pot ga je potem pripeljala v Milwaukee, kjer je bil zaposlen v tovarni Harnischfegger, kar ga je privedno, da si je v West Allisu ustvaril dom in družino.
V zadnjih letih se je moral radi bolečin, ponajveč v kolku, večkrat podvreči v bolnišnici raznim operacijam, vse do sobote, 8. februarja, ko ga je nenadoma Bog poklical k Sebi in ga tako rešil umskega in telesnega trpljenja. Zdaj je pri Bogu in jaz se v imenu društva ZSPB Tabor poslavljam od Janeza Bohteta z Bog-Narod-Domovina! Pokojnemu Janezu Bohtetu naj bo lahka ameriška gruda. Ostal boš pri nas v trajnem spominu. Žalujoči družini in sorodnikom naše globoko sožalje.
Pianist Ivo Pogorelič v Milwaukee) r
Pretekli mesec je z milwau-škim simfoničnim orkestrom na koncertu nastopil kot gost Ivo Pogorelič, največji jugoslovanski pianist, ki je v Evropi priznan kot najpopularnejši mladi pianist. Kjerkoli nastopa, v Londonu, Rimu, Parizu, Berlinu, Dunaju, Beogradu in Ljubljani, povsod igra v razprodanih koncertnih dvoranah z največjimi umetniškimi uspehi.
Z mi!wauškim orkestrom pod dirigentom Lukasom Fossom, je Pogorelič z briljantno tehniko odigral Proko-fievov klavirski koncert št. 3.
Pogorelič in Foss sta prejela dolgotrajni, stoječi aplavz.
Naj omenim, da gre mil-wauški simfonični orkester že ta mesec na koncertno turnejo v Evropo. Na raznih nastopih, posebno v Nemčiji in Avstriji, bo Pogorelič nastopal kot gost z orkestrom. Ponavljal bo Prokofjevov koncert ter dodal klavirski koncert št. 1 Čajkovskega.
Pogorelič je poročen z rusko pianistko Aliso. V prihodnjih koncertnih sezonah bosta nastopala skupaj. Splošno pa velja, da evropska in ameriška koncertna publika in tudi poklicni kritiki postavljajo Pogo-reliča ramo ob rami največjim pianistom na svetu.
Lov na čarovnice
Milwauški dramski igralci in igralke so v P.A.C. v Wehr teatru uprizorili Arthur Miller' jevo igro, tragedijo »Lov na čarovnice«. Igralci in igralke so svoje vloge odigrali z vsem ognjem in v res poklicnem stilu.
Miller je v tej igri posegel nazaj za več kot 300 let, v malo naselje Salem v Massachusettsu, kjer so mali samozvani oblastniki vsakega človeka, naj bi bil moški ali ženska, podvrgli strogi in krivi obtožbi, da ima zveze s samim vragom in čarovnicami — samo zato, ker se jim oseba ni ugajala ali je imela drugačno versko ali politično mišljenje.
Če so žensko obtožili, da se pajdaši s hudičem, je bila brez priziva kriva in obsojena na smrt z obešenjem. To je bil 1°' rej čas, ko so človeški razum teptali, ga ponižali do skrajnosti, kar je človeka pripeljalo do živalske zbeganosti in nerazsodnosti. No, to se je dogajalo pred več kot 300 leti. Kaj pa danes? Tudi danes živimo v strahu. Živimo v dobi jedrska bombe, živimo v nasilju *n terorju. Mar bodo naši zanamci po par stoletjih pisali o nas, da smo bili abderiti, ljudje ne-vedneži, strahopetci in brez-srčnežni?
Opera »Lovci na bisere«
Pred kratkim je Florentinska opera v Milwaukeeju P°' stavila na oder v dvoran' P.A.C. Bizetovo opero Love' na bisere (The Pearl Fishers) v izvrstni režiji Cynthie Auer bach in glasbenim vodstvonj dirigenta Lee Schaenena. glavnih pevskih vlogah so h'' odlična sopranistka F3*1 Esham, tenor Barry McCaU ley, bariton Charles Long’ basist pa Kenneth Cox. Opc131 pevski zbor je bil odlično 'z vežban, ravno tako oper11 baletni zbor. Občinstvo je nav dušeno ploskalo vsem sode u jočim. Skratka, bila je Pre stava, ki bo vsem nam naVZ° čim še dolgo ostala v lepe spominu!
Večkrat premišljujerp, za je naša vsakdanjost ta močno prepletena s čustve mlačnostjo in ravnodušnost)0 Zaradi nesporazumov, ra (Dalje na str. 3)
Slovenija, saj edino Slovenija drži pokonci smučanje v Jugoslaviji. In to z velikimi uspehi. Beograjski časopisi pa so na Bulatovičvo pobudo zagnali vik in krik: Slovenci se hočejo priključiti kaki srednjeevropski državi, Slovenci sploh ne omenjajo Jugoslavije, ko govorijo o Kranjski gori, Slovenci se družijo s Švicarji, Italijani, Avstrijci in skupno organizirajo smučarske tekme itd. Samo tega niso povedali ti »jugoslovan-
(Dalje na str. 3)
CHICAGO, III.
PISMO IZ KOROŠKE,
ki nas težko prizadene.
Spoštovani!
Boleham in se pri pisanju in delu zelo utrudim. Jaz sem v sredi 76. leta. Le težko nosim naj večjo odgovornost za Mohorjevo. Imam dobre sodelavce. Mohorjeva ima mnogo prijateljev med rajnimi poverjeniki, prijatelji, škofi in duhovniki. Prav tako med živimi prijatelji po vsem svetu. K škofu Rožmanu molim vsak dan po brevirju.
Daj Gospod, usliši njega in nas, da bi bili vsi eno. Naj škof Rožman prosi, da mi bo dajala molitev moč, meni in vsem, ki delamo za Mohorjevo. Za Rožmana smo na Koroškem precej storili.
V	njegovi rojstni fari Šmihel pri Pliberku smo odkriti v cerkvi ploščo njemu v spomin. V našem Modestovem domu smo v knjižnici obesili njegovo sliko, dar vas Slovencev v Ameriki.
V	teh tednih nas čaka spet veliko in težko delo. Vpisovanje v slovensko gimnazijo za leto 1986/87 se že vrši. Zastopniki Mohorjeve, naši slovenski duhovniki in kaplani, mnogi slovenski laiki — bomo hodili od vasi do vasi, obiskovali slovenske družine in jih nagovarjali in prosili, da pošljejo svoje otroke v slovensko gimnazijo in v Mohorjeve dijaške domove. Imamo silno velike težave.
Država je zidala v Velikovcu nemško gimnazijo sredi Podjune. Delajo propagando, da je zastonj, država plačuje vozne stroške. Veliko slovenskih študentov iz Podjune se vozi tja. Vozijo jih z omnibusi tja in nazaj. Slovensko šolsko društvo — levičarska organizacija — je zidala blizu slovenske gimnazije svoj Mladinski dom, kjer po zelo znižanih mesečni-nah sprejemajo slovenske dijake in dijakinje. Vse to plačuje Ljubljana, ki je ta dijaški dom zidala.
Mohorjeva mora svoje dijaške domove sama vzdrževati >n zidati ter plačevati dolgove. Mi nujno rabimo dobrotnike, da moremo dobrim in vernim slovenskim študentom dati in nuditi znižanja in podpore, da jih dobimo v svoje domove.
Vzgojili smo že sedem mladih kaplanov v naših domovih in osem jih trenutno študira bogoslovje v Solnogradu. Vso Podporo, ki jo prejemamo od ameriških Slovencev, obrnemo v ta namen. Osebno garantiram, da ta denar pride v roke najboljših in dobrih študentov in staršev. Brez take podpore bi dijaki najbrž šli v nemško gimnazijo v Velikovcu ati v levičarski dom.
Za vsak dar naj lepša zahvala!
Vaš hvaležni dr. Janez Hornbock
Pismo prejela in pripravila za objavo Mohorjeva poverjenica v Chicagu
Ana Gaber
Slovenski narod — pozabite to!
(Nadaljevanje s str. 2)
ski« skrbniki: da pač Slovenci nimajo nikakršnih možnosti, da bl s Srbi ali kom drugim organizirali smučarijo, ker se v Srbiji sPoznajo na smučanje toliko kot Albanci na osvajanje lune.
V kaj vse se da vmešati šport! Beograjski tednik NIN\e te dni ob smučanju pogrel že skoraj dve leti staro zgodbo o sporu ^ed sedanjim predsednikom predsedstva Slovenije Francetom H°pitom in sedanjim članom predsedstva Jugoslavije Stane-t0rn Dolancem. Popita je NIN, med vrsticami, označil za »na-c'°nalista«, Dolanc pa da je končno postavil stvari na pravo b1esto. Ker je zgodba že stara, jo na kratko obnovimo: Ko so ^seca maja 1984. leta volili predsedstvo Jugoslavije in bredsednika predsedstva Slovenije, je bil Popit kandidat za ana predsedstva Jugoslavija, Dolanc pa kandidat za pred-j*ednika predsedstva Slovenije. Ko se je nekaj za tem pojavil ot kandidat za predsedstvo Jugoslavije iz Črne gore Veselin luranovič, nekdanji predsednik jugoslovanske vlade, pod . aterim se je Jugoslavija v tujini zadolžila za 20 milijard dolar-|ev' se je Popit umaknil in izjavil, da če bo Djuranovič res kan-bat predsedstvo SFRJ, on noče biti član takega predsed-Va- In zgodilo se je: Namesto Popita je postal član predsed-^Va SFRJ Dolanc, Popit pa je prevzel funkcijo, ki je bila dolo-na Dolancu. Zato velja Stane Dolanc na Jugu za »pravega« °'/enca, ki mu je skrb za Jugoslavijo pred lokalističnimi in acionalističnimi kompleksi.
Kako prav je prišla ta politična epizoda izpred dveh let s katerim v Beogradu! »Ubogi« Popit je zdaj skupaj s Kranj-°9orci ponovno proglašen za grdega slovenskega odpadla a- Kar precej skrbi imajo vsi tisti časopisi v Srbiji in drugod, ^ penijo, da uresničenje farne o jugoslovanskem narodu ni daleč. Razni Slovenci, Makedonci in drugi nepomembneži stjPač bili znotraj tega naroda nekakšne narodnostne skupno-
' ki bi spominjale na nekdanjo jugoslovansko »razceplje-"°st«.
n Kar precej se bo moral namučiti tudi Miodrag Bulatovič in koncu ugotoviti, da se je mučil zaman.
H. (Svob. Slov., 6.2.1986)
Društvo
Naj svetejšega Imena pri Sv. Vidu vabi na zajtrk
Cleveland, Ohio — Kakor vsako leto, prireja Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu tudi letos zajtrk “Omlet in klobasic” v nedeljo, 9. marca, v svetovidskem avditoriju. Servirali bodo od 8. ure zjutraj do ene ure popoldne. To je že 27. leto, da si naši moški in fantje zavihajo rokave, da vam pripravijo ta okusni zajtrk. Lani so postregli preko 900 gostom, letos bi pa radi dosegli kar tisoč obrokov.
Prispevek za odrasle je samo $3, za otroke do 12. leta pa je $1.50. Ves čisti dobiček je -kakor vedno - namenjen cerkvi sv. Vida. Posebno so vabljeni vsi naši nekdanji člani, farani in njih prijatelji.
Vstopnice so že v predprodaji v župnišču sv. Vida, pri članih Društva Najsvetejšega Imena, ali pa jih boste lahko dobili pri vhodu v dvorano na dan prireditve. Upamo, da se boste odzvali polnoštevilno našemu povabilu in se nam ta dan pridružili.
Odbor DNU
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 2) slabih, nikoli razjasnjenih razgovorov, pogosto siromašimo življenje drug drugemu. Zakaj smo tako malo pozorni na razne malenkosti, ki nam lepšajo življenje? Zakaj sovražimo brez pravega razloga drug drugega, zakaj ne zaupamo drug drugemu? Ali res izgubljamo občutek in spoštovanje do sočloveka?
Zakaj se nekateri naslajajo ob groznih scenah in smrtnih nesrečah na cestah ali v zraku? Zakaj se mnogi naslajajo ob posilstvih, ugrabitvah otrok in terorističnih atentatih? Vzameš časopis ali odpreš TV, pred teboj je napisano z debelimi črkami o vseh mogočih grozodejstvih. Na TV ti radi nudijo grozotno glasbo, pevce oz. kričače, ki pojejo »pesmi« kot »Jaz ljubim smrt«.
V jezi zaprem TV, da se ohladim, a me obdajajo črnoglede misli o nič kaj obetajoče prihodnosti...
Zadnja nedelja tega meseca bo največji krščanski praznik Velika noč — Vstajenje Gospodovo. Do takrat bo tudi že bila prišla sončna spomlad. Na eni strani hrup in nemir, na drugi pretirana naglica in hitrost, tako, da ne moremo prisluhniti naši notranjosti. Upam, da vsaj za velikonočne praznike bomo našli prepotrebnega notranjega miru. V tej želji voščim vsem bralcem že danes: Vesele velikonočne praznike!
A.G.
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
Franc Rozina	Milwaukee, Wis.
DNEVNIK MOJIH SPOMINOV
V. del
Kmalu pa se začelo organizirati prosvetno-kulturno delo. Imeli smo predavanja, šolo, tečaje za angleščino, telovadbo, pevske vaje in še kaj. V razmeroma kratkem času smo pripravili lep spored za prvi nastop za praznik sv. Cirila in Metoda, 5. julija. Akademija se je vršila seveda na prostem. Naslednji dan smo spored ponovili pri srbskih četnikih.
Dne 12. julija — Petrovo. Zahvalne molitve za kralja Petra H. Popoldne govor gen. Damjanoviča, govorila sta tudi vojvoda Jevdjevič in Dju-jic. Zvečer slavnostna akademija.
Dne 19. julija — rojen prestolonaslednik Aleksandar, sin kralja Petra II. Povišanje — postal sem narednik.
Dne 29. avgusta — praznovanje 50-letnice gen. Andreja-Ivana Prezlja. Na predvečer podoknica. Igra godba šuma-dijske divizije pod vodstvom Staše Milanoviča. V taborišču so na ta dan na obisku kipar France Gorše, Franci Breznikar in Olga Milavec.
Dne 6. septembra — praznovanje rojstnega dne kralja Petra II. Organizirana je bila velika proslava s številnimi točkami. Med tistimi, ki so sodelovali so bili: France Rozina, Dušan Škofič, Vera Debeljak, dr. Vlasta Lenart, G. Ča-mernik, major Janko Debeljak, Helena Šetina, Janez Slemšek, Mimica Žergaj.
Proslavo sta obiskala minister dr. Miha Krek in č.g. Jožef Godina, ki je telovadni nastop tudi slikal. Kasneje mi je poslal slike nastopa, katerih sem bil zelo vesel. Imam jih za spomin.
Napori dela so bili kronani z uspehom in priznanjem. Popoldanskemu nastopu je namreč prisostvoval tudi major Kirkwood, upravnik taborišča, ki se je zelo pohvalno izrazil nad re$pfpi(^discipline ter nad lepim, sporedom telovadnega nastopa.
Dne 9. septembra so odšli prvi ljudje v Eboli pripraviti novo taborišče za našo selitev.
Dne 16. septembra (nedelja). Sv. maša ob 9h dop. V pridigi kurat spominja na padle domobrance in četnike, ki so umirali za pravico in svobodo domovine. Zvečer koncert godbe šumadijske divizije.
Dne 20. septembra — zaključne lahkoatletske tekme med Slovenci in Srbi.
Dne 23. septembra — zadnji dan v Forliju. Ob 9h sv. maša z govorom č.g. Ignacija Kunstlja, ki je povedal sledečo misel: »Pojdimo v božjem imenu na nadaljnjo pot z vero v Boga, da smo že na koncu zadnjih listov knjige našega popotovanja...«
V tem taborišču smo preživeli točno 100 dni.
Tisto nedeljo zvečer (23. sept. 1945) smo požgali vse naše »postelje« in druge smeti
ter polegli okrog ognja pod milim nebom. Spali pa nismo kaj prida, ker je pričelo rositi.
Dne 24. septembra smo vstali zgodaj, ker je bil ob 5. uri že zbor. »Štabovci« smo najprej naložili vso pisarniško robo, da smo potem pomagali organizirati nalaganje ostalih ljudi. Ob osmih smo krenili na dolgo pot.
Peljali smo se do Riminija, kjer smo se na železniški postaji preložili v transportne vagone po 28 ljudi v enega. Ob desetih se je vlak začel pomikati. Predno smo odrinili, smo dobili suho hrano za tri dni.
Na vsej poti je bilo živahno razpoloženje, dobrodošla sprememba od dolgočasnega življenja v taborišču, ko nismo smeli nikamor. Za vse nas je bilo veliko iznenadenje, ko smo naenkrat zagledali morje, lepo Jadransko morje, ob katerem smo se vozili vse do Ankone. Tam pa smo krenili v osrčje Italije, v smeri Rima. Vso pot je pomalo deževalo.
V jutranjih urah 25. septembra 1945 smo se pripeljali do predmestja Rima, kjer smo pol ure stali. Nebo se je zjasnilo in bilo je čudovito lepo jutro. Sonce je obsijalo rosna polja, oljčne nasade, vinograde in rimske parke. V jutranji zarji se je od daleč blestela kupola sv. Petra, videl se je Neronov vodovod in staro rimsko zidovje. Videli smo torej Rim — vse kakor v sanjah. Končno je vlak peljal naprej in je večno mesto počasi izginjal v daljavi.
Čim nižje proti jugu smo vozili, tem pustejša je bila pokrajina, ljudje pa revnejši. Ob progi so postajali napol goli in umazani otroci.
Peljali smo se mimo Monte Cassina. Vlak je vozil počasi. Mesto je bilo porušeno do tal. Pravijo, da je tu med vojno padlo preko 20 tisoč Poljakov, nad 30 tisoč Angležev in Bog ve koliko Nemcev. Na visokem hribu nad mestom je stal mogočen, tisoč let stari samostan benediktincev, od katerega sten skoro ni ostal kamen na kamnu. Pred porušenjem so rešili dragocene rokopise in knjižnico. Naj omenim, da smo kasneje imeli izlet iz taborišča prav na Monte Cassinu in si natančneje ogledali razvaline in ogromno pokopališče vojakov, pobitih v tej grozni bitki.
Dne 26. s^pf^tpbga smo končno dospeli na kraj našega novega bivališča, v taborišče Eboli, ki leži na lepem, z oljkami zaraščenim griču, nasproti mesta Eboli. Med oljkami so bili postavljeni šotori in nekaj barak. Šotori so bili različne velikosti, za različno število ljudi seveda. »Prosvetni šotor« smo zasedli štirje in sicer Zvone Žitnik, ki je delal pri taboriščnem listu, Ciril Pfajfer, za dramatiko, Cveto
(dalje na str. 4)
Ob štiridesetletnici smrti župnika Franca Cerkovnika
DNEVNIK MOJIH SPOMINOV
(Nadaljevanje s str. 3)
PITTSBURGH, Pa. — Ruski pisatelj F. Dostojevski polaga v Bratih Karamazovih starcu Zozimu na jezik besede: »Po-smehljivce bi^vprašal: Kako je mogoče urediti življenje brez Kristusa? Oni mislijo pravično urediti življenje, toda ker so zavrgli Kristusa, bo konec ta, da bodo preplavili svet s krvjo.«
Slovenski komunisti so bili med najbolj zvestimi učenci morilca Stalina, ki je preplavil rusko zemljo z rekami nedolžne krvi. Slovenski komunisti so napojili slovensko zemljo s potoki nedolžne krvi. Med nedolžnimi žrtvami je bilo vsaj 70 katoliških duhovnikov, ki so jih umorili slovenski komunisti.
Nikjer še ni bilo pisano, koliko stotin (morda 400 ali več) duhovnikov je šlo skozi komunistične ječe zasramovani in mučeni s telesnim in duševnim trpljenjem.
Med pomorjenimi duhovniki so samo štirje, ki so bili pred tkim. »sodiščem« sojeni: v Ljubljani sta bila obsojena na smrt Franc Cerkovnik in dr. Peter Križaj (obešen 20. marca 1946); na Kočevskem procesu sta bila obsojena na
smrt Franc Malovrh in Anton Šinkar.
Vsi drugi so bili brez sodišča umorjeni; mnogi so še danes — po več kot 40 letih — pokopani v neznanih jamah slovenskih gozdov. Vsak, ki količkaj dvomi, ali so bili slovenski komunisti prepojeni s satanizmom, naj bere knjigi: Pred vrati pekla (spisal g. Franc Sodja iz svoje lastne skušnje v komunistični ječi), in Moja rast (spisal ravnatelj novomeške gimnazije Ivan Dolenc, ki je sam okusil satanizem komunističnih ječ; nekaj poglavij knjige je napisal že v ječi.).
Naj bo tu majhen spomin ob 40. letnici smrti župnika Franca Cerkovnika, ki je bil obsojen in ustreljen v Ljubljani 20. marca 1946. Cerkovnik je bil rojen v Št. Rupertu na Dolenjskem 25. avgusta 1903; bil je župnik v fari Št. Jernej na Dolenjskem. Ko je odhajal na morišče, je sojetnikom naročal pozdrave za škofa Rožmana in duhovnike ter spet zatrdil, da so vse obtožbe proti njemu lažnive.
Kaj je komunistično sodišče našlo na Cerkovniku smrti vrednega? Podatki v tem članku omenjeni so vzeti iz Dolen-
čeve knjige Moja rast.
Na »božičnem procesu« 1945 so bili pred sodiščem v Ljubljani: župnik Cerkovnik, novomeški prošt Čerin in delavec Rorman. Komunistični list Slovenski poročevalec je pisal o Rormanu takole: »Rorman je duševni otrok zločinskih dušnih pastirjev... Pod vplivom dušnopastirskega vodstva obtoženega župnika Cerkovnika se je ta razvil v množičnega morilca neštetih in zavednih Slovencev. Postal je klavec žensk in nedolžnih otrok, požigalec in prostaški ropar. Za pobijanje otrok se je kar nekako specializiral. Nekolikokrat je njim in ženskam z žepnim nožem rezal glave.«
Tega ne ugotavlja neodgovorni dnevnik, ampak tako Rormana označuje »Uradna obtožnica«, (str. 151) Pri sodbi na sodišču (gl. komunistična lista Ljudska pravica s 15., 22. in 23. dec. 1945 ter Slovenski poročevalec s 16., 22., 23. in 24. dec. 1945), »Uradna obtožnica« obtožuje, da je Rorman moril tudi dojenčke, »če mu je tako naročil njegov učitelj Cerkovnik«.
Na sodni razpravi se je pomočnik javnega tožilca proti Rormanu izrazil o Cerkovniku, »da je bil večji morilec kot si ti«. (Gl. Slov. por. 22. dec. 1945). Javni tožilec Jernej Stante je po Slov. por. z dne 24. dec. 1945 trdil o Cerkovniku, da je Rormana »učil, kako in kje naj kolje žene, otroke in dojenčke«.
Samozavestno ponavlja odpadli katoliški duhovnik Metod Mikuž v Slov. por. 16. dec. 1945: »Ugotovljeno je na primer, da so v Novem mestu dajali naročila za umore novomeški prošt in šentjernejski župnik Cerkovnik.« (str. 153)
Tu naj bo omenjeno glede prošta Čerina tole: Prošta Čerina je že pred aprilom 1941 zadela kap. Od takrat je govoril le z veliko težavo; ni mogel ne pridigati ne spovedovati. Da bi on duševno sodeloval pri kakem zločinu, je bila očitna bedasta laž. Sodišče ga kljub obdolžitvam ni zaprlo, kar bi bilo brez dvoma storilo, če bi komunističnim »ugotovitvam« verjelo.
Dolenc, pisatelj knjige Moja rast, je bil v isti ječi kot Rorman. »Pokazali smo Rormanu,« piše Dolenc, »kaj piše o njem komunistični list Ljudska pravica. Solze so ga oblile in rekel je: ”Saj to ni res! Toda jaz sem priznal vse, kar so od mene zahtevali, ker so me tako mučili.”« Vprašal sem ga, nadaljuje Dolenc, kaj je resnice na trditvi, da ga je župnik Cerkovnik nagovarjal na zločine. Odgovor se je glasil: »Nič! Župnik Cerkovnik mene bržkone sploh ne pozna. Jaz ga poznam, ker sem njegov faran in sem ga večkrat videl v cerkvi.« Glede prošta Čerina je pa izjavil, da nikdar v življenju niti govoril ni z njim. (str. 149)
Potokar in jaz, za telovadbo in šport.
Kazalo je, da se bodo razmere v taborišču počasi izboljšale, da se bo nadaljevalo z že začetim kulturno-prosvetnim delom in še z marsičem. V taborišču so bila druga poslopja, v teh so bile šola, dvorana za družabne prireditve in prostor za sv. mašo itd. Mašo smo prvič imeli radi lepega nedeljskega dne kar na prostem pod oljkami. Bilo je lepo.
Dne 10. oktobra — obletnica smrti kralja Aleksandra L Imeli smo žalno službo božjo, v kinodvorani pa spored. Pela sta slovenski in srbski zbor. Govoril je gen. Banjic, recitiral pa Marjan Gorjup.
Dne 12. oktobra — Črna maša za pobite domobrance iz Jelendola in Grčaric. Zvečer je bila žalna akademija. Srečala sva se s slovenskim četniškim oficirjem, s katerim sva se skupaj vozila iz Ljubljane. Povedal mi je, da se od tistih četnikov, ki so ostali pri dravskem mostu, ni.veliko rešilo.
Dolenc piše: »Če pa Rormana Cerkovnik sploh ni poznal in mu ni dajal nikakih navodil ne za zločine in ne za kaj drugega, se ves bombastični napad na Cerkovnika in njemu podobno duhovščino razprši v prazen nič. In jaz ne vidim,« nadaljuje Dolenc, »prav nika-kega vzroka, zakaj bi bil Rorman sojetnikom lagal, da ni imel prav nikakega stika s Cerkovnikom.«
Komunizem je satanizem, naj ga naivni ljudje slikajo, kakor hočejo. Komunizem gradi na lažeh, varanju, tiraniji in potokih nedolžne krvi.
V ljubljanski nadškofiji so tri fare, kjer so komunisti umorili po dva duhovnika: Št. Jernej — župnik Cerkovnik in kaplan Kastelic; Št. Rupert — župnik Nahtigal in kaplan Cvar; Hinje — kaplan Novak in kaplan Kern.
Naj spet govori ravnatelj Dolenc (str. 187): »Prišel bo čas, ko se bo (udi pri nas lahko javno ugotovilo, da so premnogi trpeli predvsem zaradi lega, ker so poznali resnico o komunizmu v SZ in o njegovih metodah. Takrat bo zahtevala pravičnost, da se tudi tem mučencem da vsaj skromno zadoščenje, ne zaradi mrtvih, saj ga ne potrebujejo, ampak zaradi poštenosti do zgodovine, in zaradi poznejših rodov, ki se bodo iz zgodovine učili.«
— Jože Cvelbar
Taborišče je obiskal tudi polk. Jovanovič, oblečen v angleški uniformi. Ko sva se srečala, sem ga pozdravil in vprašal, kako mu gre. »E, pa dobro,« je odgovoril na kratko. Uvidel sem, da mu ni za razgovor in sem šel naprej. Očividno je pozabil na besede, ki mi jih je bil rekel na najini poti v Celovec: »Nikada vas neču zaboraviti.«
Dne 13. oktobra smo šli prvič iz taborišča na izlet. Poleg profesorjev in dijakov so izbrali že iz vsake čete po nekaj vojakov. Ob lih smo dobili juho, kruha pa tisti dan ni bilo. Šli smo torej brez kruha. Podali smo se na Monte Eboli, okrog 800 m visoko goro. Z vrha je lep razgled na morje in okolico. Proti večeru smo se lačni vrnili. Čakala nas je večerja, ki pa nas ni razveselila, ker je bila le redka »čor' ba«.
Dne 14. oktobra. Bil je lep in sončen dan. Tisto popoldne so Srbi igrali nogomet z Ebol-čani. Šli smo gledat tekme, ki so se končale z izidom 2:1 za Srbe. Po tekmah sem se zadržal v mestu, ki je takrat štelo nekaj nad 8.000 prebivalcev. Mesto je bilo od vojne razdejano. Hiše so bile skoro vse brez vrat in oken. Po ulicah so bile razvaline. Revščina je glO' dala iz vseh kotov. Trgovin ni bilo. Robo, kjer so jo prodajali, so prodajali zunaj na stojnicah. Po ulicah pa so vendar leteli skoro goli otroci in se veselili — kot pač znajo otroci — življenja.
Dne 15. oktobra. Ta dan so selili dijake v drugo poslopje-Nadaljevali smo spet z angleško uro, ki jo je vodila dr. Vlasta Lenart. Bil sem tudi pri dr-Stanku Vrčonu zaradi noge-Po treh dneh smo prejeli spet tako zelo pričakovani ljubi kruhek.
(Dalje prihodnji torek)
ISKRICE
Redkokdaj občutimo mili' no maternega jezika tako, kot kadar nam prispe na ub° pod tujim nebom.
G. B. Sha*
Smehljaj je najkrajša razdalja med ljudmi.
V. Borge
Rojaki! Priporočajte
Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem-
NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMO VINE
Sedaj, ko Ameriška Domovina nudi izredne cene vsem novim naročnikom, vas naprošamo, da priporočate svojim prijateljem in znancem, naj se tudi oni čim-prej poslužijo te izjemne ugodnosti in postanejo naročniki tega našega priljubljenega časopisa.
Da se pridobivanje novih naročnikov čimbolj pospeši, vas naprošamo, da nam pomagate pri tej akciji tako, da skušate pridobiti vsaj enega novega naročnika. Če bi se to lahko praktično izvedlo, bi v kratkem času podvojili naložbo časopisa. To pa bi, seveda, bilo tudi najboljše zagotovilo, da bo časopis še naprej redno izhajal in uspeval med Slovenci v Ameriki, Kanadi in v širnem svetu.
Vemo, da vam je kot dolgoletnim zvestim naročnikom Ameriška Domovina pri srcu, zato vam ne bo težko priporočiti list svojim prijateljem in znancem. Obenem pa jim boste storili veliko uslugo, kajti to je edini način, da tudi oni lahko zvedo za to izredno priliko.
Prijatelji Ameriške Domovine
,-------------------------------------------n
Naročilnico za Ameriško Domovino
Naročam se na list j	Naročnino podarim
I _____Torkovo in petkovo — 5/5
___Petkovo — $10
Za visokošolca ali vojaka, dnevno — $10 |	Za visokošolca ali vojaka, petkovo — 55
za eno leto
| Ime __________________________________
I
Naslov__________________________________
MOJE ime. MOJ naslov.
j _____Pošljite novemu naročiku pozdravno pismo. j
l-________________________________________________I
Attention All Brides
The American Home Publishing Co. offers a complete line of Wedding Invitations and Accessories for the bride-to-be. Several books are available to choose from and all at a 20% discount for Ameriška Domovina subscribers.
Shop around and compare prices. You will agree the American Home offers the BEST IN QUALITY AND PRICES.
6117 St. Clair Ave Cleveland, OH 44103 Tel. 361-408«
Kanadska Domovina
piše BORUT
RAMU
I. del
Pod noč smo dospele do sivorjave reke, kjer se je končala cesta. Nekaj zamazanih »kucha« in »bati« je tvorilo vasico. Tu smo pustili avto in vozača ter se natovorili s Puškami in nahrbtniki za pohod. Bila je že trda tema, ko smo odrinili proti džungli.
^ skupinici smo bili Bill Duarte, Paul Rosario, Max Diaz, poznani v teh krajih kot kristjani-Anglos, ter Hindu Rascal in jaz. Rascal je imel sestro v mali hindujski vasici lakoj za robom džungle. Vedel ie za pot, stopical je samozavestno po blatni stezi, mi pa bho za njim. Ko smo prišli do kgune, je trikrat zapiskal in Butalu zatem je preveslal sampan.
Rilo je maja meseca, strašno Vr°če in soparno. Vzelo nam Je še celo uro, da smo dospeli »hati«, kočice na bregu, ^stra Mala se je pokazala na bre8u, mi smo posedli po tleh.
Govorili so bengalsko, živo ln z rokami ter si vedeli veliko Povedati. Od časa do časa so Pokazali name. Jaz sem nare-11 vedno veder in nasmejan obraz. Duarte je prevedel, da Je bil nedavno v okolici tiger, 2310 ni varno spati zunaj Ponoči. Celo velik, črn ^guru«, nekaj kravi podobne-®a> se je stiskal k ilovnati steni °Če, kakor tudi kure, race in koze.
Znotraj je bilo še bolj vroče, ^ala je nažgala svetilko na bJ^st in kuhala riž, kuro in čaj. "*' smo polegli po golih tleh, ^atera so bila trda kot beton.
kotu je gorela svečka pred bJujhno sliko, ki je ponazarja-a bog Živo, Sri in še drugo po-obo boga Višnuja.
Streho je tvorilo ogi ambusa, slame in pj clst°v. Vse stene so bile jf’ Nobenega pohištva at* Je bila le toliko vis !Se lahko čepe premik 1 PJoral lesti po vseh
Ognjišče je bilo prav tako iz ilovice, izpeljano tako, da je le nekaj vejic gorejo hkrati. Tudi dimnika ni bilo, dim je uhajal ven skozi slamnato streho.
Mala je imela le dve posodi in eno skodelico, katero je dala meni, polno riža in neke rumene godlje, katera je dišala po kuri. Ostali so jedli iz skupne posode in si pridno z rokami nakladali v usta.
Jaz, kot kulturen človek, sem odprl svoj lovski nož in ga uporabljal kot žlico, a z ne preveč dobrim uspehom. Težava je bila v tem, da sem zgubljal riž za srajco. Drugi so me zvedavo gledali.
Vsem so se pa razjasnila lica, ko sem iz malhe privlekel pivo, pri priči so pozabili na čaj. Pivo je bilo zakuhano od vročine, kar seveda ni motilo mojih novih kolegov. Pili so ga, da je bilo veselje.
Mala je pobrala izpraznjene konzerve za posodo. Fantje so polegli po tleh, nahrbtnike so si dali pod glavo, puške pa na sredo, daleč proč od domačinov, ki so gledali skozi ozka vrata.
Govorili so o zvereh, ki da se priklatijo često v bližino. Divjih prašičev, da je veliko, nekaj jih da so celo veliki kot medvedi. Govorili so in se potili v vročini.
Pred polnočjo sem se dvignil, ves premočen od vročine, in pomignil Rascalu, naj me spremlja. Zunaj je bilo spoznanje hladneje. Izza palmovih listov je posijala luna.
Rascal je nekaj blebetal, a sem ga rezko prekinil. Tiho sva se pomikala med bambusovimi kočami, katere sem razločil v mesečini.
Na levo se je odprl travnik, na desno pa gozdiček palm.
Čez senožet pa, glej, sose pomikale štiri črne sence. Pomislil sem, da bi bili lahko prašiči, dasi je bilo takoj za
ŽUPNIJSKA HRANILNICA in POSOJILNICA “SLOVENIJA”
^ar|ri nudi razne finančne usluge: Posojila za hiše, avtomobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji.
POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE!
URADNE URE 1,8 618 Manning Ave. Toronto
Jorek — sreda____
Tel.: 531-8475 10 a.m. — 3 p.m.
10 a.m. — 8 p.m.
10 a.m. — 1 p.m.
Tel.: 255-1742 10 a.m. — 3 p.m.
1 p.m. — 8 p.m.
_________________10a.m. — Ip.m.
^amiltonu pri sv. Gregoriju Velikem	Tel.: 561-9952
'-•etrtek — petek_______
Robota__________________
l'a 739 Brown’s Line, Toronto
Jorek - sreda____________
Četrtek - petek_________
Robota.
vsak
petek od 4h do 8h zvečer.
Štefan Štukelj:	•• A
HUDI ČASI V BELI KRAJINI
■rm hibi:.
VIII. del
Čitagong, Bangladeš
vasjo, koze in krave gotovo ne.
V tem me je že sunil Rascal v rebra in kazal nanje. Torej prašiči! A bilo je malo predaleč, sence so krenili proti nama.
Puško sem vrgel v ramo, ta premik pa sovideli tudi prašiči in se razpršili.
Streljal sem enkrat. Videl sem, da so prašiči predaleč proč. Stopil sem pod palmo in napolnil puško. Iz vasi je priteklo nekaj domačinov, ki so slišali pok.
Luna je posijala izza oblakov in razsvetlila čuden prizor. Kakih 15 Bengalcev je stalo okoli mene in me debelo gledalo. Kje se je pa ta vzel, so si zagotovo mislili, saj niso videli nikogar priti v vas. In še s tako kapo, »vindjakno«, in puško.
Nekateri so strmeli vame z odprtimi ustmi. Pomislite kaj takega! Tisti prokleti Rascal je izginil, kot bi se bil udrl v zemljo.
Pokazal sem na luno in dejal: »Lep večer«, v angleščini seveda, kajti bengalščine nisem znal. No, to ni bilo preveč posrečno. Neverno so gledali v luno in nato mene, češ, kaj je z lune prišel? Moral bi vedeti, da celo v tej od ostalega sveta odmaknjeni vasi vedo, da Amerikanci že hodijo po luni.
Krepko sem držal dvocevko v rokah. Verjetno sem tudi po slovensko zarobantil. Končno se je od nekod prikrohotal Bill skupaj z ostalimi. Razložili so vaščanom, kako in kaj.
»Si streljal prašiča?« so vprašali. Rascal jim je namreč že povedal. No, pregledali smo senožet, a je bila prazna.
Tako se je torej začel moj prvi lovski pohod v Ramu, vasico na jugovzhodu Bengalije,' ležečo v čitagonskem hribovju. Kakih 25 km vzhodno od nas se je vlekla burmijska meja, 25 km proti zahodu pa je bila obala Bengalskega zaliva.
Vasica sama je ležala v območju džungle, katera je pokrivala ves gorati predel. Le po ravnini so se razprostirala svetlozelena riževa polja, med katerimi se je svetlikala voda.
Daleč proč je bilo to od severnoameriških gozdov, skoro bi rekel, na drugem koncu sveta. Zvezdo severnico in mali.voz sem ugledal že blizu horizonta, nešteto meni nepoznanega ozvezdja se je lesketalo na nebu.
Glavna divjačina v teh krajih so divji prašiči, ki se ponoči priplazijo iz džungle na riževa polja. V tihih tropičnih nočeh navalijo na njive in lahko tako uničijo marsikaterega kmeta. Prenekatere noči čuvajo kmete svoja polja iz malih kočic na
V začetku novembra 1945 se je oglasil pri nas član Uprave narodne imovine in zastopnik občine. Izročil mi je zapisnik, da mi vrača Narodna imovina vse premičnine in nepremičnine. V listini je vse našteto, kaj je mojega in da mi morajo vrniti. S čim se bova preživljala do druge letine midva in govedo, ni bilo pa nikjer nič omenjeno.
Preživljala sva se s tem, kar so nama dali dobri ljudje in sorodniki.
Pri cesti, ki pelje od Črnomlja proti Semiču, sem imel krasen gozd. Tam so mi posekali okrog 150 kubičnih metrov krasnih smrek. Kmetje so jih morali speljati na žago Zora in potem vse na Vinico za most, ki so ga gradili čez Kolpo. Lahko rečem, da je bil zgrajen iz mojega lesa. Takrat je bila cena smrekovega lesa 6.000 din na rastilu. Poklicali so me v Novo mesto na njihovo komando in podpisati sem moral, da ne zahtevam nobenega plačila.
Sin Božo je ob razpadu šel z novomeško skupino, ki jo je vodil kapetan Stamenkovič. Kakor sem zvedel, je bil zajet in vrnjen v Teharje in umrl mučeniške smrti sam Bog ve kje, morda v Kočevskem rogu. Še dan pred odhodom se je prišel poslovit k nam na Grm. Ni vedel, kaj naj bi storil; ali naj bi ostal in se javil partizanom ali bi šel na Koroško. Nazadnje se je pa odločil in z brzostrelko na rami odšel z drugimi.
bambusovih kolih, svetijo s svetilkami na baterije in divje kričijo, če se prašiči pojavijo v bližini.
Vasice v čitagongskih hribih so mešane po prebivalstvu. Največ Bengalcev je muslimanov, veliko jih je tudi Hindujcev, ki govore dobro bengalsko, sem ter tja so tudi kristjani. Budisti so mongolsko-ki-tajskega izvora in spadajo k več plemenom.
Med vsemi temi ljudmi samo muslimani ne jedo divjih prašičev, ostalim so pa prašiči zaželjena hrana. Ljudje pa seveda nimajo strelnega o-rožja, zato si ne morejo proti prašičem dosti pomagati.
Lovci v Bangladešu so pretežno Anglos. Ti so katoličani portugalskega porekla. Gre za potomce Portugalcev, ki so posedli to deželo v letih po 1500, torej predno so si deželo prisvojili Angleži. Portugalščina pa je izginila kake tri rodove ali več nazaj, tako da Anglos govore doma sedaj angleščino.
(Konec prihodnji torek)
Prav tako je šel tudi Tone Absec, brat ravnatelja grmske šole. Bil je medicinec. Tisti pa, ki so ostali in je javili oblasti (Tone Jerman, Anton Grahek, Stane Rožič, Tone Kočevar in Absecov hlapec) so bili odvedeni v Kočevski rog in tam pobiti. Med njimi je bil tudi Matija Konda, iz Osojnika, ki je imel obveščevalno službo med Novim mestom in Ljubljano.
Sin Tone, študent prave, in hčerka Štefka sta odšla z mnogimi čez Ljubelj, od tam v Tirole in nato v taborišča v Italijo. Od tam pa 1. 1948 v Kanado, deželo svobode.
Žena je že dalj časa bolehala in je morala prav zadnji dan 1. 1945 prestati težko operacijo. Zopet sva se oprijela kmetije in jo spravila precej v red. Videla pa sva, da ne bova imela več namestnika za kmetijo. V pismih je bilo zapisano, da kaj se bova sama mučila, ko ni več Božota, ki je bil namenjen za kmetijo, da naj vse pustiva in greva za njima v Kanado.
Res nama je bilo težko zapustiti dom, ker sva se celo življenje mučila in gledala za napredek, vendar sva se odločila. Sinova prošnja na kanadsko oblast kakor tudi najina na domačo nama je bila ugodno rešena. Tako sva 1. junija 1957 zapustila domači kraj in šla k hčerki Štefki por. Pavlin v Kanado. Večkrat, posebno ob praznikih, se odpeljeva tudi k sinu Tonetu in njegovi družini v Ottawo, kjer je on v službi.
(Konec)
Dve uri so štrajkali na onkološkem inštitutu
LJUBLJANA — Dne 14. februarja so delavci onkološkega inštituta v Ljubljani za dve uri prekinili delo. Zbrali so se pred zgradbo tega inštituta in opozorili na nizke osebne dohodke, ki so jih prejeli za mesec januar. Zdravniki so povedali, da so pred prekinitvijo poskrbeli za bolnike, tako da bolniška oskrba zaradi štrajka ni trpela.
Kako slabe so njih plače so delavci povedali z zahtevo, naj pristojni povišajo osebne dohodke kar za 50 odstotkov, »s čimer bi vsaj delno ujeli rast dohodkov v gospodarstvu. Zahtevajo pa tudi njihovo sprotno valorizacijo« oziroma sprotno poviševanje. Pritožujejo se tudi zaradi zastarele opreme, ki ni kos rastočim primerom rakastih obolenj. Stopnja teh obolenj v Sloveniji se namreč letrio povečuje za 1,9 odstotka.


ws«*»:*:::::*h*:*x
■: . ::: .
KOLEDAR
PRIREDITEV
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK

V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
MAREC
8.	— Primorski klub priredi
Primorski večer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
9.	— DNU pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk v cerkve-vi dvorani. Serviranje od 8. zj. do 1. pop.
15. — Klub slov. upokojencev na Waterloo priredi večerjo in ples v SDD. Serviranje večerje od 5.30 do 7.30 zv. Igra Fred Kuhar orkester.
16. — Federacija slovenskih narodnih ddinov priredi letni »Mož in žena leta« banket v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
22. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi koncert z večerjo in plesortf v SND na St. Clair Ave. ŽaČetek ob 7h zv. Za ples igra RaV Polantz orkester.
APRIL
5. — Tabor, DSPB Cleveland
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
12. — Plesna skupina Kres
priredi večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 20. — Šentklerski klub upokojencev priredi kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair-ju. Serviranje od 1.30 do 3.30 pop. Zabava do 5. pop.
26.	— Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Alpski sekstet.
MAJ
10.	— Sloveftska šola pri Sv. Vidu priredi^biaterinsko proslavo v farrtfclvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
25 — DruštVo SPB Cleveland priredi slovenski spominski dan žrtve med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurtlfi votlini na Chardon Rd.
26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Spominski dan slovesnost v parku,
JUNIJ
1. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1986.
14. in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter ob-
PRIPOVEDUJE

haja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika.
15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava.
JULIJ
6. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
27.	— MZA krožek v Milwau-keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečolov.
AVGUST
10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester.
28.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica.
SEPTEMBER
13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet.
21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28.	— Oltarno drušvto pri Sv.
Vidu priredi kosilo v avditoriju.
OKTOBER
18. — Tabor, DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester.
26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop.
26. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
8.	— Belokranjski klub
priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
(nadaljevanje)
Avtobus se je med postajami ustavil pri velikem steklenjaku za gojenje vsakovrstnega južnega cvetja. Vlada otoka, na katerem ne raste nobeno drevje in uspeva trava le v zatišnih prisojnih dolinah, je gotovo ponosna nad dosegami obsežnega cvetličnjaka, zato avtobus s turisti ustavlja pri tem zavodu, ki je vladna last.
Cvetličnjak ima v prodaji semena, katera turisti kupujejo kot nekaj izrednega prav zato, ker je iz ledeniške Islandije. Ogledoval sem pri vhodu to prodajalnico semen in tam izgubil sopotnika izpred oči. Mislil sem, da je pred menoj stopil v botanični oddelek, in sem nanj pozabil. Na avtobus se ni povrnil.
Neka sopotnica mi je rekla, da ga je videla v prodajalnici, ko je kupil vso zalogo paketov semena za morning glory (angleški izraz za gojeni convul-vulus — latinsko za gojeno vrtno cvetlico iz vrste Winde, po nemško. Slovenskega izraza, ki gotovo obstaja, ne vem). Do tedaj nisem vedel, da uporabljajo to seme kot nadomestek za opij in mamilna zelišča.
Potnica mi je rekla, da je mladeniča opazovala. Prepričana je bila, da je vdan mamljivim sredstvom ter je zato pokupil zalogo semena, použil vse in se na otoku izgubil. Ženska je uganila. Nesrečneža so že pred poletom v Evropo naslednjega dne našli zmrznjenega pri neoddaljenem ledeniku. Izgubiti je moral zavest in je taval, dokler ni onemogel in lahko oblečen zmrznil.
Žal mi je bilo ubogega sopotnika, kakor mi je bilo žal drugod ljudi, posebno mladeničev in mladenk, podvrženih mamilom raznih vrst. V New Yorku sem v bohemskem delu mesta opazoval nemalo takih ljudi. Videl sem, na primer, mladega moža in ženo, stoječa na sprehajališču mestnega parka, držeča zamaknjena gorečo svečo, brez besede, ne meneč se za vse, kar se je godilo okoli njiju, brez občutka za mraz ali telesne potrebe.
Na potovanjih po Evropi, zlasti v severnih državah, sem
videl več prizorov take vrste: mlad, izgubljen svet tako imenovanih hipijev. Najbrž ne zaslužijo obsojanja, prav gotovo pa pomilovanje, ker so se vdali strupenim mamilom in niso dovolj močni, da bi se rešili telesnega in duševnega propadanja.
Važnost potovanja leta 1969 bi pripisoval novim ali obnovljenim znanstvom na Nemškem. Ravnatelj hotela, v katerem sem se nastanil za tri mesece nedaleč od sinove družine, me je slučajno predstavil že znanemu gospodu, ki je bil tam na večerji.
V dolgem pogovoru po tem naključnem predstavljenju mi je Krištof von Flotow povedal, da namerava potovati v Rim, kjer je že več let najemal stanovanje za trgovske potrebe. V Murnau, nedaleč od Miin-chna je dal zgraditi obsežen dom za svoje starše in sorodnike. Sam je tam prebival s svojci le v presledkih. Zaradi poslov je najemal stanovanje tudi v Miinchnu.
S Krištofom — ki ima tudi celo vrsto drugih krstnih imen, kot to ostaja v navadi pri plemiških družinah Nemčije — sva postala prijatelja, čeprav je v letih med nama razlike za celo pokolenje. Pri njegovih v Murnau pa sem postal član družine. V njih lepem gorskem kraju in udobni hiši sem našel nov dom.
Kadarkoli sem na Bavarskem, stanujem pri njih; v poletnih mesecih se ukvarjam z vrtom gospodinje, rojene grofice Bernstorff, ali se podajam na ure dolge gozdne sprehode s starim baronom, ki je mojih let. Prijetne so tudi ure s sorodniki družine, ki prihajajo v Murnau na izlete in počitnice.
Reči moram, da se življenje z ljudmi njih razreda malce razlikuje od mojih prejšnjih doživetij, a starec z mojimi izkustvi po svetu ne najde težav udomačiti se. Kar mi ugaja v tej novi družbi, so njih tradicije, katerih se drže, njih poštenje in doslednost. Svojcem bi ne mogel zaupati bolj kot njim: kar obljubijo, store in isto doslednost pričakujejo od drugih.
Vljudnost, katero zahtevajo običaji, bi se zdela navadnemu malomeščanu pretirana, pa je vendar iskrena, tako rekoč družbeno prirojena.
In izredno mi ugajajo njih nazori o življenju. Sicer si radi prikličejo spomine iz veličastne preteklosti, toda ne s pritožbami nad bolj skromno sedanjostjo.
Rodbina von Flotowih je vladala večjemu delu vojvodine Mecklenburg devet stoletij.
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
vso dobo polabskih Slovanov in njih ponemčenih potomcev. S ponosom še govore o slovanskih prednikih. V kraju Kogel so živeli v razkošnem gradu, katerega je zasnoval isti arhitekt, ki je postavil grad Miramar pri Trstu.
Med vojno so von Flotowi trpeli, ker so se upirali Hitlerjevi diktaturi. Stari baron Joachim je zato prestal več mesecev po zaporih. Ko so komunisti zavladali čez Vzhodno Nemčijo, pa je morala družina zbežati, da si reši življenje.
Ti žalostni dogodki ter izguba vsega pa družine ni duševno potrla. Življenje se mora nadaljevati, je njih stoično načelo.
Krištof je bil kot sedemnajstleten vojak v Hitlerjevi armadi ujet. Z manjšino sovrstnikov je ostal pri življenju po štirih letih suženjskega dela in stradanja v Moskvi. Večkrat mi pripoveduje o teh neverjetno bridkih izkušnjah; ruski narod ima rad, o njih boljše-viškem režimu pa je prepričan, da vodi svet v drugi srednji vek.
Krištof mi je v Rimu poveril nepričakovano nalogo urejevanja privatne knjižnice v zapuščini angleškega lorda Quarrella. Tega se sem se rad lotil in zadržalo me je v Rimu nekaj mesecev leta 1972, po-tem ko sem prodal zadnji hiši v Washingtonu.
(Nadaljevanje prihodni torek)
MALI OGLASI
Načrti za gugalni konj Imam načrte za gugalni konj (rocking horse). Tisti, ki se zanimajo, naj pišejo na naslov: Anne Pfeifer, 485’/z M. St., Catskill, NY 12414.
COOK NEEDED For Slovenian cooking. E-185 St. area. Call from 8 a.m. to 8 p.m. — 486-3838.
(17-20)
For Rent
3 room newly-remodeled apt., down, St. Vitus area-Call after 5 p.m. — 432-0806 (18-21)
For Rent
Lovely 4 room downstair3 suite — one bedroom — 146 St. off Lake Shore Blvd-No pets, couples only. $ 1 per month. Call 1-286-3513.
(18-19)
Help Wanted
Construction work. Mostly sewer and cement work-Some experience helpf1-1'' Age 20 do 35. Must be able to drive truck.
J.A.S. Cement — 944-7224
(18-19)
iše barvamo zunaj in znotraj apeciramo (We wallpaPer ' spravljamo in delamo nove jhinje in kopalnice ter tu 1 ruga zidarska in mizarska 9ld
astnik TONY KRlSTAVNllJ okličite 423-4444 ali 729-10^ (x)
Nova knjiga!
Akademski kipar France Gorše
besedilo dr. Janez Sedej
Izdala Mohorjeva založba v Celovcu, septembra 1985. 88 strani. 26 fotografij.
Izšla je lepa knjiga o znamenitem slovenskem kiparju Francetu Goršetu. Tekst je napisal dr. Janez Sedej. Ker vsebuje tekst komaj 35 strani in je razdeljen na kratka poglavja, ne gre za kak obsežen življenjepis, prav tako bralec ne bo našel natančne analize Goršetovih umetniških delov oziroma stilu. Knjiga pa seznanja bralca z najpomembnejšimi bralci Gošeto-vega življenja in dela.
Knjiga ima 26 črno-belih fotografij, ki kažejo umetnika samega sredi dela, njegova hiša, največ pa razna njegova dela. Fotografije so izredno jasne. Barvna je le fotografija na naslovni strani, ki kaže relief »Poganska daritev« iz leta 1 947. Knjiga irna povzetke v angleščini, nemščini, italijanščini, francoščini ter celo v esperantščini, kar se mi zdi odveč. Na zadnjih dveh straneh navaja avtor kronološko seznam najpomembnejših življenjskih podatkov o Goršetu.
Spodaj sledi biografski prikaz Goršeta, ki ga je pripravil dr. Sedej:
Življenje Franceta Goršeta bi moral popisati romanopi-sec- Življenjska pot, ki je tekla tecd skromnim kmečkim oko-leir>, kjer se je rodil, in svetov-lanskimi prostranstvi, je bila bogata in plodna, polna prese-ne^enj, srečanj, razhajanj, UsPehov, krivic, nesporazumov, srečanj z dobrimi in s slabimi ljudmi, samote, razmi-•janj, družbe, predvsem pa je 'la polna dela in snovanja. Srečeval se je z ljudmi, o kate-m bo pisala zgodovina, dru-80val je z znanimi in neznanimi umetniki, z odprtim srcem ■le Prisluhnil preprostim Iju-em. strpno je tehtal mnenja tezličnih ljudi, poskušal se je ot učitelj, kot kritik in kot Organizator — vedno pa je °stejal zvest sebi.
Usoda, ki ga je pehala iz raja v kraj, iz države v drža-0 in z enega kontinenta na rugi. mu je bila na koncu n. ° naklonjena. Navsezad-Je je izšel iz vsake izkušnje uotranje bogatejši in modrejši. sPeh ga ni omamil, neuspeh ? m nikoli potrl. Zato tudi 'Koli ni izgubil volje do dela. s ^rance Gorše se je rodil 20. ePtembra 1897 v Zamostecu ri Sodražici v kmečki hišici ^J'goyezu Martinu in materi sedate1' rojeni Brinšek. Kot mi otrok je skusil vse, kar
lahko lepega nudi velika družina in vse tisto, kar nudi beda. V osnovno šolo je hodil v Sodražici. Leta 1912 pa je odšel v Ljubljano na Obrtno šolo, ki je imela tedaj odličen kiparski oddelek. Že leta 1915 je moral obleči vojaško suknjo. Poslali pa so ga na italijansko fronto, kjer se je tako kot milijoni evropskih mladeničev in mož spopadel z grozljivimi spoznanji, ki so marsikoga zaznamovala za vse življenje.
Po končani vojni je do leta 1920 obiskoval Obrtno šolo kot hospitant in se pripravljal na sprejem na akademijo v Zagrebu. Tja je tega leta tudi odšel. Bil je študent znamenitih zagrebških umetnikov Val-deca, Frangeša in Meštroviča.
Ivan Meštrovič, takrat že slaven kipar, je odkril Gorše-tov talent in nagnjenja, zato ga je spodbujal predvsem h kiparjenju v lesu. Pogosto se je zavzel zanj in mu obetal lepo prihodnost. Vendar mu med šolanjem ni šlo vse po sreči, saj je leta 1924 težko zbolel. Kljub temu, da mu je bolezen pustila trajne posledice (poliomyelitis), je že naslednje leto z uspehom končal akademske študije. Kot odličen študent pa je prejel tudi Meštrovičevo nagrado. Odobrili so mu večjo
Akademski kipar France Gorše
vsoto denarja za študijsko izpopolnjevanje v Parizu. Vendar nima sreče. Denar, ki bi ga moral dobiti mladi umetnik, se je zaradi nereda v tedanji državni administraciji prelil drugam.
Prvo zatočišče po končanem študiju je poiskal pri bratu župniku v Vremah na Primorskem, ki je bila tedaj pod italijansko okupacijo. Odhod iz Zagreba v Vreme pa je imel tudi globlji pomen — mladi umetnik se je hotel najprej uveljaviti v svetu. Zatočišče pri bratu pa je bilo odlična odskočna deska za odkrivanje italijanske umetnosti in za uveljavitev v tem prostoru.
Leta 1926 se je preselil v Trst. Mesto s svojimi ljudmi pa ga je razočaralo. Zato ga še danes opisuje kot malomeščansko profitarsko srenjo, ki nima pravega posluha za umetnost. K slabemu ozračju v Trstu je prispeval svoje tudi vedno bolj napadalni fašizem. Zato se je umaknil v Gorico, kjer si je uredil atelje. Kljub dokaj neugodnim razmeram je dobil nekaj pomembnih javnih naročil, leta 1930 pa ga celo srečamo med razstavljale! na beneškem bienalu. Ko je leta 1931 odšel v Ljubljano, je bilo mladostno obdobje že za njim. Nastopila je zrelost.
Ta del njegovega življenja, ki ga označujejo tudi študijska potovanja po Italiji, je izzvenel kot predpriprava. Zato je nastopil v Ljubljani kot zrel in uveljavljen ustvarjalec. Poleg znanja, ki si ga je pridobil v šoli, je v novo okolje prinesel tudi široke fazglede in poglede na umetnost. Tu se je povezal z dvema odličnima slikarjema — z Antonom Gojmirjem Kosom in Miho Malešom — v skupino »Trojica«. Zavedal se je, da je dosti več možnosti za uspeh v kvalitetni in trdni skupini, hkrati pa so takrat že znana imena podpirala druga drugo.
S to elitno skupino je pripravil do leta 1945, ko je zapustil Ljubljano, vrsto zanimivih razstav. Sicer pa o Goršetovih ambicijah in slovesu govori tudi Ložarjeva monografija o umetniku, ki je izšla leta 1938.
(Rajko Ložar: Kipar France Gorše, Bibliofilska založba, Ljubljana /1938, brez navedbe letnice). Zelo hitro si je pridobil krog občudovalcev, dobil pa je tudi mnogo laskavih javnih naročil v Ljubljani (Nebotičnik, kopališče Ilirija), drugod po Sloveniji in tudi v Beogradu, kjer je izdelal dve alegorični figuri za poslopje skupščine (1937). Priznanja kritike spremljajo tudi nagrade in nova naročila.
V plodnih ljubljanskih letih se ni ukvarjal le z umetniškim delom, prevzemal je tudi druge naloge — bil jc tajnik Društva slovenskih umetnikov, sodeloval je pri ustanovitvi revije Umetnost, ki se njenega pomena zavedamo v celoti šele danes, končno je odprl celo lastno umetniško šolo, žal tik pred koncem vojne. Še danes pa se s ponosom in ljubeznijo spominja nekdanjih učencev, saj so nekateri med njimi (omenimo le odličnega kiparja Draga Tršarja in ilustratorja
Milana Bizovičarja) dosegli v kasnejšem življenju zavidljive uspehe.
Življenje med obema vojnama v Ljubljani je bilo sicer pestro, vendar je bilo ob vsej živahnosti tudi malce provincialno, zato je Gorše iz notranje nuje odpotoval v Pariz in Italijo, kjer si je nabral moči in pubod. Po drugi strani pa je tudi Goršetova zasluga, da je likovno življenje v zadnjem desetletju pred začetkom II. svetovne vojne v Ljubljani dobilo bolj evropske in svetovljanske poteze. Stvari so vendarle dozorele v tolikšni meri, da se usoda slovenskih impresionistov ni mogla ponoviti.
Trst, Cleveland, Koroška
Leta 1945 je emigriral v Trst. O tem koraku so v domovini napletli marsikaj in mnoge zamere so ostale — čeprav je šlo bolj za čustvene reakcije, lahko rečemo, da na
obeh straneh, in da jih je čas v precejšnji meri izginil. Navsezadnje so Goršetova dela ostala v galerijah in zbirkah in tudi vsak količkaj refep pregled slovenske umetnosti je vedno upošteval tudi njeggv delež.
V Trstu se je umetnik zaposlil kot gimnazijsk^, profesor. Vendar ga je tudirdrugo bivanje v tem mestu Razočaralo. Čeprav je za slovensko zaledje naredil kar precej del, se tržaška publika in Gorše nista mogla ogreti drug za drugega.
Poleg profesure je nekaj časa nastopal kot kritik na radiu, leta 1948 je priredil razstavo v Galeriji San Giusto ob svoji petdesetletnici, vendar mu je manjkalo pravih spodbud. Zato je leta 1951 nehal poučevati, že februarja naslednjega leta pa ga srečamo v Clevelandu, kjer odpre atelje in se za stalno naseli. V Združenih državah se odpove vsem
(Dalje na str. 8)
Akademski kipar France Gorše
(Nadaljevanje s str. 7)
»stranskim« dejavnostim in se posveti umetnosti.
Novi svet je Franceta Gorše-ta prevzel, pretresel in navdušil. Spoznal je, da ima kljub petim križem še dovolj moči za nov začetek. Z mladostnim žarom se je posvetil umetniškim in tehnološkim raziskavam.
V Clevelandu je delal portrete, prejel je nekaj cerkvenih naročil, zelo pogosto se udeležuje razstav v Združenih državah, v Kanadi in Argentini. Nastanejo značilni Križevi poti in breztežne svetniške figure. Leta 1960 se loti drznega eksperimenta z žično plastiko, tri leta kasneje odkrije lastno tehniko — tako imenovani orešec (žica, orehovo žaganje in lepilo). Med tem časom se tudi prvič vrne na krajši obisk v domovino (1959), nato še večkrat; dvakrat pa celo na daljše zdravljenje.
Življenje v Clevelandu je sicer teklo v ritmu med delom in angažiranjem ob naročilih za zahtevne naloge, vendar se mu je zdelo, da potrebuje za lastno potrditev okolje z višjimi in strožjimi merili. Zato se je leta 1964 preselil v umetniško prestolnico New York. Do odhoda v Evropo (1971) je to njegovo najbolj plodno obdobje. Med najlepše spomine iz tega časa sodi nagrada in naročilo za reliefe v slovenski kapeli Marijine cerkve v Washingtonu in odličje, ki ga je isto leto (1969) prejel iz papeževih rok na avdienci v Rimu. To pa je tudi čas, ko začne misliti na povratek v Evropo.
Leta 1971 se najprej naseli v Rimu, nato pa na Koroškem odpre galerijo v Kortah. Dobro leto še živi med Ameriko, Rimom in Koroško, dokler se za stalno ne naseli v Kortah. Vendar tudi Korte niso zadnja
postaja na njegovi poti, polni selitev. V svojem petinsedemdesetem letu kupi hišo v Svečah, ki jo počasi obnavlja in prilagaja svojim potrebam in zahtevam — tako nastaneta atelje in galerija, ki ju leta 1980 dopolni z vrtno galerijo koroških kulturnikov.
Ko smo se pomladi leta 1984 pogovarjali z mojstrom o njegovih načrtih, predvsem pa o njegovih pogledih na tako nomadski in nekonvencionalni način življenja kot ga je preživel, je mimogrede pripomnil, da ga potovanja, pa tudi selitve, še vedno veselijo — še bolj ga veseli delo.
Letališče v Atlanti najbolj prometno
Atlanta — Na Hartsfield Atlanta International Airport je v letu 1985 pristalo in odletelo več letal kot na katerem koli letališču v ZDA in po vsem svetu. Letališče v Atlanti se zato ponaša, da je najbolj prometno letališče po vsem svetu.
Številke, ki so jih objavili prejšnji teden, pokazujejo, da je na Hartsfield letališču v Atlanti bilo v preteklem letu 755.807 pristankov in odletov, dočim je bilo na O’Hare International Airport v Chicagu 746.376 pristankov in odletov. O’Hare letališče je veljalo doslej za najbolj prometno. Vendar je skozi O’Hare letališče potovalo 49.9 milijonov potnikov, letališče Hartsfield pa je odpravilo samo 42.5 milijonov potnikov. Promet na letališčih pa je ocenjen predvsem po številu letal in-letalskih zvez, ki tam pristajajo in odletijo.
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
ONE FAIRLANE DRIVE JOt-IET. II 60434
CTJ
phone /zs-saao a/c 815
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11.
12.
13.
"*($4
ANNUAL STATEMENT — 1985
of the
HOLY FAMILY SOCIETY — U.S.A.
JOLIET, ILLINOIS
ASSETS
BONDS........................................................6,347,101
STOCKS..........................................................475,486
REAL ESTATE.....................................................519,054
CERTIFICATE LOANS AND LIENS...................................21 9,1 73
CASH AND BANK DEPOSITS..................... ..................112,212
OTHER INVESTED ASSETS........................................1,028]968
LIFE INSURANCE PREMIUMS AND ANNUITY CONSIDERATIONS
DEFERRED AND UNCOLLECTED..................................202,546
INVESTMENT INCOME DUE AND ACCRUED...............................202,844
TOTAL........9,107,386
LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS
Aggregate reserve for life certificates	and contracts........3,594,060.
Aggregate reserve for accident & health certificates...........555,1 52.
Certificate and contract claims:
3.1	Life...................................................60,000.
3.2	Accident & Health.....................................425,000.
Premiums & annuity considerations received in advance,
including accident & health premiums.......................1 50,880.
Commissions to fieldworkers due or accrued:
Life and annuity......................2,470.
Accident & Health...................56,992.
Total....................................59,463
General expenses due or accrued..................................60,000
Taxes, licenses & fees due or accrued...........................  9,997
Unearned investment income........................................5,480
Mandatory securities valuation reserve..........................164,693
TOTAL LIABILITIES.....................5,084,726
Unassigned funds.............................................4,022,660
TOTAL..........................ZZ.... 9^07,386
SUMMARY OF OPERA TIONS (ACCRUAL BASIS)
Premium and annuity considerations...........................3,694,409-
Net investment income..........................................823,489-
TOTAL.................................4,517,899-
Death benefits.................................................280,483-
Matured endowments...............................................1,000-
Disability, accident & health benefits.....................  1,182,431-
Surrender benefits............................................  75,173-
Increase in aggregate reserve for life & health
certificates and contracts.................................380,369-
Commissions on premiums & annuity considerations...............781,050-
General insurance expenses & fraternal payments..............1,240,477-
Insurance taxes, licenses and fees.............................39,193-
Increase in loading on and cost of collection in excess
of loading on deferred and uncollected premiums.............50,592-
TOTAL.................................4,030,770-
Net gain from operations before refunds to members............487,128-
Net gain from operations after refunds to members.............487,128-
UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT:
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Unassigned funds and special reserves
December 31 previous year.................................3,533,972 -
Net gain from operations........................................487,1 28-
Net capital gains.................................................35,910-
Change in non-admitted and related items...........................2,524.
Change in mandatory securities valuation reserve................(36,876-)
Net change in unassigned funds and special reserve for the year.488,687-
Unassigned funds and special reserves
December 31 current year..................................4,022,660-
FAILURE OF THE ITEMS TO ADD TO THE TOTALS SHOWN IS DUE TO THE DROPPING OF AMOUNTS LESS THAN ONE DOLLAR