359
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
c.) sestoje samo iz redovnih znamenj ali razstavnih
svetinj (tudi v   zvezi z   imeni   ali   tvrdkami)   (trg. min.
12./2. 1891. L, št. 48.324 in   18./4. 191. 1., št. 15.716);
i
360
d.) obče rabijo v prometa oznamenilo določenih vrst blaga;
e.) obsegajoče Demoralne in pohujšljive ali drugače javnemu redu protivne prikaze, napise ali take podatke, kateri se ne ujemajo z istinitimi trgovinskimi razmerami ali ž resnico ter lahko prevarijo uživajoče občinstvo.
Kadar kakovih dvomov, je li dovoliti take napise ali podatke, ne odpravijo gori (I, 1 in 7) navedena dokazila, dokazati je p o s e b e, da se ti podatki ujemajo z istinitimi trgovinskimi razmerami in z resnico.
Znamčnim napisom se videzno ne ujema oznemenilo vrst blaga s poslovnimi (opravilnimi) razmerami tvrdke, ki prosi za vpis, pridejati je dostavek, iz katerega se da razločno posneti, da se znamčno krajevno oznamenilo ne nanaša na izvor blaga, ampak na kvaliteto, in to morebiti tako, da se pridene zavod (etablissement) ali pa kraj, kjer se v resnici izdeluje blago. Niso dovoljene motilne besede: pristna .... kvaliteta v zvezi s krajevnim naznanilom, n. pr. pristna Pariška kvaliteta, ako ni razločno naznačen pravi kraj izdelovanja. (Trg. min. 17/10. 1890. L, št. 42.894.)
III.  Dostavek na znamčnih podobah, da se bodo rabile v raznih drugih barvah poleg prijavljene, ni dovoljen (trg. min. 24/11. 1890. L št. 48.512).
V koliko se da smatrati poraba znamke po tuji osebi v drugi nevpisani barvi kot kaznivo posnemanje, to razsodi sodišče.
Če želi prosilec obrane, da se mu vložena znamka razločno obrani še v drugih barvah ali barvenih kombinacijah, mora jo predložiti za vpis v vsaki posamezni barvi ali barveni kombinaciji posebe (trg. min. L/3. 1891. 1. št. 736), kar je vsakakor storiti pri vseh onih znamkah, katerih značilno znamenje je barva znamčne  podobe.
IV.  Priudarki k znamčnim podobam (grbi, cehovska znamenja i. e. r.), katere smejo nekatere skupine obrtnikov rabiti vsled posebnih propisov, vpišejo se le, ako obrtniki dokažejo, da spadajo k dotičnim skupinam. Priudarki, ki se vpisujejo z znamkam« vred, smatrajo se za znamčne dele ter jih morajo imeti tudi ki išeji in vzorni kosci. Ako bi se rabile pa znamke v prometu tudi brez priudarka, velja obrana za nje le tedaj, kadar so vpisane še posebe brez priudarka. (Trg. m^n. L/11. 1890. 1. št. 40.740).
V.  Kar se pa tiče znamek, katere so na blagu po njih označenem nalašč ali pa slučajno dvakrat naslikane, priporoča se, da se da vpisati poleg enojne znamke še njen podvojek, da je tako zagotovljena za vsak slučaj postavna obrana ter da ima predpravico pred poznejšnjimi naznanilci dvojstvenih znamek.
VI.  Kadar se ne dovoli vpis znamek zato, ker ni potrebnih dokazil, omenjenih v I. odstavku, točki 7. ali zato, ker se smatrajo za znamke, kakeršne so izključene od vpisa, naznani se to pismeno prosilcu znamčne obrane. Prosilec sme v 30 dneh vložiti pritožbo do c. kr. trgovinskega ministerstva pri trgovski in obrtniški zbornici.
Ako ono zaukaže, vpiše se znamka z dnevom prvotnega, priznanila.                             (Dalje  prihodnjič.)