, ij	\



||	B% l;'l %d. |
':	'I
■	;	4
'S • ,#
P 91 J..
'n n\A/ / I I

- u 4.


o

hffl
HHS
v.\ fi
00OO0

■ <; O
;H":V- •' -


:>9Ml
-I3AO je imeti OPEL
OPEL. ASTRA ECO s PETIMI VRATI je opremljena z zanesljivimi varnostnimi sistemi, ki jih pričakujete od Opla - zračna blazina, bočne ojačitve, aktivni varnostni pasovi in zaščita pred krajo. Prikupna ASTRA ECO postane še prikupnejša, ko zvemo za ugodno ceno. Zdaj je na prodaj že za 22.950 DEM.
Z vozilom znamke OPEL vam bo J3RO.
avtotehna WDB d.0.o.
MAHKOVIC, LITIJA, Spodnji log 27, tel.: 061/874-112, faks: 061/874-112
AS
ISIS
Audi
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, 061/721-804; fax: 061/711-501
' ..
Na zalogi imamo bogato izbiro vozil
POLO DOLGI,

POLO,
SHARAN, JI
GOLF RABBIT,

.#

1
■i
:;ti
AUDI A4>
AUDI A6 in dostavna vozila VW KOMBI ;| in FURG0N.
j *& y /i;/: / y'
W.y:- 'ti:

	
Bogata izbira rabljenih vozil. Ugodni krediti in leasingi
Servis HRIBAR
ZAGORJE, Se/o 72
TeWfax: 0601 64 033
ŽE OD 17.990 DEM
airbag serijsko
UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9%
Direktno iz formule 1 pod pokrov Vašega avtomobila -motor Zetec SE 1.25 161/.
. M
rr
M
UVODNIK
Krave v Sloveniji še niso "znorele", pa tudi primerov Crautzfeld-Jakobove bolezni, tako se ji menda reče, pri Slovencih na srečo zdravniki še ne beležijo. Zato pa kmetje v Zasavju beležijo nemalo težav, s katerimi se srečujejo pri živinoreji in poljedeljstvu.
Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja zasavskih podjetnikov. Slavko Stošicki je podal kar nekaj smernic tistim, ki se ukvarjajo ali se nameravajo ukvarjati s podjetništvom, pojasnil je težave z obrtno cono na Neži,...
Zasavc je z C/P Rudarjem ponovno presenetil tri Zasavčane, ki so izkoristili kuponček z zadnje strani. Izkoristite ga tudi vi, še vedno je čas.
Stavkali ne bomo, zatorej nasvidenje prihodnji četrtek.
- -






NASLOVNICA: Sezona $e pričenja.
foto: Jože Raniin?er jr.
oblikovanje: Slavko Garantini
11
lil

	
Pv;';*	lil
W m/	
	
	
Megane za Natašo Bokal
Zapiranje zagorskega rudnika
Trije srečni nagrajenci Pogovor: Slavko Stošicki Le vkup, le vkup Obletnica doma starejših Instrumentalna revija
Predebele plesalke in...
Izziv umu:
0 presni prehrani
n

KOLEDAR
DOGAJANJ
2.	aprila - Vse več je napetosti v zdravstvu. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov se nadaljuje, nekateri z njo povežejo tudi smrt porodnice v Trbovljah, ki močno odjekne v zasavski in vsej slovenski javnosti.
3.	aprila - Steklina razsaja. Prepoved prostega gibanja domačih živali, katere ne jemljemo dovolj resno in najbrž bodo šele povelikonočne akcije, v katerih
naj bil lovili "potepuhe", pokazale, kako resno mislijo veterinarji.
4.	aprila - Redne volitve v svete KS bodo v Trbovljah 16. junija. Po eno volilno enoto bodo imeli v vseh KS, razen na Kleku, in tudi število članov sveta bo večinoma enako - po sedem, razen v KS Zasavje (5) in v KS Klek (9).
5.	aprila - Cerkveni zvonovi so potihnili, v nobeni cerkvi na današnji dan ni maše, verujoči se danes odpovedo vsem skušnjavam tega sveta tudi hrani. Z velikim petkom se pričenjajo prazniki, ki jih bodo nekateri počastili kot največji krščanski dogodekin drugi
‘ kot pravo družinsko praznovanje.
6.	aprila - Morda se spominjate, da smo lani na današnji dan tekali in mrzlično iskali barve in pisanke, ki jih po trgovinah ni bilo. Letos teh težav nismo imeli, tako da je velikonočno "ustvarjanje unikatnih jajčnih umetnin" potekalo v vseh barvah. Za najbolj barvanja nevešče pa so že poskrbeli kar nekateri iznajdljivi prodajalci - pisanke je "po novem" mogoče že kar kupiti.
7.	aprila - Velikonočna nedelja brez blagoslovljenega zajtrka? Tudi ta običaj spet živi, a ga nekateri vendarle "prešpricajo". Predvsem tisti, ki si zajtrk
privoščijo v katerem od slovenskih hotelov v raznih turističnih, morskih ali smučarskih centrih.
8. aprila - Pot z dopusta, pravijo tisti, ki so praznike preživeli stran od doma, menda ni bila najbolj prijetna. Povečan promet je zaslediti po vsej državi. A kaj bi to, v primerjavi z zdravniško stavko, ki še kar traja, in vsemi obljubljenimi stavkami pa s prvim delovnim dnem, ki ga je po užitkih vprostem času tako težko začeti in preživeti...
Mateja Grošelj
mm:
Spremembe v vodstvu LDS
Občinski odbor LDS Trbovlje je v sredo, 3. aprila, pripravil tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili o spremembah v vodstvu O O LDS Trbovlje, ki so nastale po članskem sestanku 23. marca. Dosedanjega predsednika Franca Princa je zamenjal Franc Majnardi, nov sekretar je postal Zoran Gračner, nov član Izvršnega odbora pa Peter Čcde. Predstavili so tudi smernice za njihovo nadaljnje delo.
Na članskem sestanku 29. marca so ocenili dosedanje delo OO LDS Trbovlje in obravnavali predloge za razrešitve v vodstvu stranke in v organih. Sestanka seje udeležilo 19 članov z glasovalno pravico. Za novega predsednika OO LDS Trbovlje so izvolili Franca Majnardija, ki je bil prej član IO, podpredsednik je ostal Vinko Kovačič, nov sekretar pa je sedaj Zoran Gračner. Dosedanje delo so ocenili za pozitivno, dodali pa so še nekatere predloge za boljše delo. Njihovo bodoče delo bo temeljilo na programskih izhodiščih, ki so jih izoblikovali ob lokalnih volitvah. Uvedli pa bodo določene spremembe, ki so potrebne za večjo učinkovitost. Zavedajo se, da se morajo prizadevati za ohranjanje vodilnega primata v političnem prostoru. Poleg širšega obveščanja javnosti bodo v stranki poskrbeli tudi za dan odprtih vrat enkrat tedensko. Zoran Gračner je dodal, da ustanavljajo Aktiv mladih LDS in da vabijo vse mlade in zainteresirane, da se jim priključijo. Cilje in strategije imajo jasno zastavljene, zato meni, da bodo skupaj lahko storili kaj uspešnega.
Anita Cesar
Greenpeace v Trbovljah
Ob pobudi za zbiranje podpisov za predčasno zaprtje JE Krško bo mednarodna organizacija GREENPEACE v sodelovanju z EKOS ZASAVJE organizirala v

Okrogla miza trboveljska SHS


Multivizija o atomu
soboto, 13. aprila, v Trbovljah predstavitev svojih dejavnosti in informirala občane o vseh razsežnostih uporabe jedrske energije.
Glavni nosilec te predstavitve bo 18 metrov dolg in 24 ton težak Greenpeacov avtobus, v katerem je fotovoltaična elektrarna, vetrnica za proizvodnjo elektrike, 17 filtrov za odstranjevanje izpušnih plinov, video dvorana z dvanajstimi sedeži. V dopoldanskem času od 8. ure dalje bo avtobus prispel na parkirišče pred revirski muzej v Trbovljah. Ob njem bo postavljena tudi priložnostna informacijska mizica ter razstava o nevarnostih jedrske tehnologije. Greenpeace je mednarodna, nevladna, nepolitična okoljevarstvena organizacija s sedežem v Amsterdamu. V svetu izvaja štiri glavne kampanje: preprečevanje tanšanja ozonskega plašča, klimatske spremembe, ohranjanje biološke raznovrstnosti, atomska energija ter več racionalnih kampanij (tropski pragozdovi, preprečevanje izvažanja strupenih odpadkov v nerazvite države...).
Dodatne informacije o aktivnosti so na voljo na naslovu: Greenpeace, Prušnikova 2, Ljubljana, tel.: 0609/ 629-133 ter na sedežu EKOSA v Trbovljah. Na ogled edinstvenega avtobusa v Evropi ste vljudno vabljeni vsi Zasavčani.
A.M.
potrošnikov Slovenije analizirala stanje in ugotovila, da na slovenskem območju veterinarska služba še ni registrirala podobnega primera te bolezni. Tudi pri ljudeh še ni primerka Crautzfeld-Jakobove bolezni. Preventivni ukrepi, ki jih pri izvozu in uvozu živali in živil živalskega izvora izvaja slovenska veterinarska služba torej zagotavljajo neoporečnost. Zavoljo tega Zveza potrošnikov Slovenija ocenjuje, da trenutno zaradi te bolezni Živah ni nevarnosti za zdravje potrošnikov Slovenije in da je celotna mesnopredelovalna industrija v Sloveniji pod nadzorom. V prihodnje bodo vsakršne klice te kužne bolezni preprečevali tako s strani veterinarske službe kot s strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi zasebniki in drugi imetniki naj se posvetujejo z ustrezniini službami, da si tako potrošniki kot živinorejci ne bodo nepotrebno belili las.
P.R.
projicirajo na platno velikosti 6x4 metrov. Predstavitev multivizualne predstave bo potekala v četrtek, 18. aprila, v DD Trbovlje. Brezplačne predstave v slovenščini bodo potekale po naslednjih terminih: ob 11.30, 13.00, 14.30 ter ob 16. uri. Enourna predstava je razdeljena na več poglavij, od nastanka teorije o atomih, prek zgodovinskega pregleda uporabe jedrske tehnologije, razvoja znanosti, uporabe atomske energije, do zlorabe atomske energije, nevarnosti njene uporabe (atomska bomba, atomske elektrarne) in alternativ. V filmu je prikazan tudi pretresljiv scenarij v primeru nesreče v JE Krško.
A.M.
Zdravo govedo
Ob vsesplošni paniki glede morebitne zveze med govejo spongi-formo encefalopatijo (BSE), boleznijo norih krav iz Velike Britanije, z boleznijo pri ljudeh je Zveza
Zasavska ekološka skupina EKOS Zasavje pripravlja v sodelovanju z mednarodnima okoljevarstvenima organizacijama GREENPEACE in GLOBAL 2000 predstavitev multi vizualnega projekta ATOM -Presunljiv pogled na svet cepitve atoma in njegove alternative. Avtor tega projekta je znan plezalec, okoljevarstvenik in fotograf Alois Indrich, kije ustvaril že dva podobna multi vizualna projekta o umiranju tropskih gozdov in globalnih klimatskih spremembah. Multivizija poteka s pomočjo šestih računalniško vodenih diaprojektorjev, svetlobnih in zvočnih efektov ter uporabo t.i. Soft-Edge tehnike. Posnetki se
Megan® za Natašo Bokal
V petek, 5. aprila, je bilo v Avtohiši Malgaj še posebej svečano. Sklenili so sponzorsko pogodbo s Smučarsko zvezo Slovenije, natančneje z Natašo Bokal, našo vrhunsko alpsko smučarko. Nataša Bokal je ob sklenitvi pogodbe prejela avto megane.
Franc Malgaj je poudaril, da Natašo Bokal cenijo kot vrhunsko slovensko športnico. Predvsem cenijo njeno vztrajnost, saj se je po številnih poškodbah vrnila v sam vrh svetovne smučarske arene. V Avtohiši Malgaj se zavedajo, da so
ali pa v športu. Nataša Bokal se je Avtohiši Malgaj zahvalila za sodelovanje in poudarila, da ji to pomeni veliko priznanje za njen tmd, ki le ni bil zaman. Še posebej zanimivo in razveseljivo je, da je v pogodbi določeno, da bo Nataša pomagala športnikom v Trbovljah. Predvsem bo največlahko sodelovala s smučarskim klubom in sicer na ta način, da bi jim dajala nasvete iz lastnih izkušenj in jih spodbujala. Kasneje, ko pa se ne bo več aktivno ukvarjala s smučanjem, pa bo morda celo pomagala pri treningih.
Nataša Bokal s trboveljskimi malimi smučarji.
Takole pa je Nataša prevzela vozilo.
naši uspešni smučarji in smučarke najboljši ambasadorji Slovenije v svetu in zaradi tega so se odločili, da tudi oni pripomorejo k še večjim uspehom slovenskega vrhunskega športa in s tem k promociji Slovenije v svetu. Sodelovanje s Smučarsko zvezo Slovenije in Natašo Bokal jim pomeni veliko potrditev za njihovo podjetje. Zavedajo se, da edino trdo delo, volja, vztrajnost in mnoga odrekanja vodijo k uspehu v poslu
Avtohiša Malgaj želi s sponzoriranjem dati Nataši priznanje za njeno trdo delo, vztrajnost in včasih tudi trmo, ki jo vodijo do vrhunskih rezultatov. Želijo ji, da bi bila z njihovo pomočjo še naprej tako ali pa še bolj uspešna na smučarskih strminah.
Anita Cesar foto: Tomo Brezovar
Upadanje prebivalstva
Ravenska vas - Tako kot po večini podeželjskih naseljih tudi v krajevni skupnosti Ravenska vas ugotavljajo, da število prebivalcev neprestano rahlo upada. Otrok je malo, novih priseljevanj pa ni. Svoj dom si tu ustvari le še kateri izmed domačinov. Ugotovitve kažejo, da takšnemu zaskrbljujočemu stanju botrujejo pogoji življenja na vasi, ki se precej razlikujejo od tistih v mestu. Ko bodo podeželja z mesti dobro povezana (v vseh ozirih) takšnih problemov prav gotovo ne bo več.
R.F.
Zatišje
Ravenska vas - V krajevni skupnosti Ravenska vas so predlani zaključili z dolgotrajnim in zahtevnim projektom. Dobrih pet let so namreč polagali cevi za vodovod, od Zagorja pa do samega zaselka. Položili so približno osem kilometrov cevovoda, nanj pa je priključenih sedeminpetdeset gospodinjstev. Krajani so sami opravili večino zemeljskih del, tudi precej sredstev so zbrali z različnih naslovov. Prav gotovo je takšna zagnanost vzrok temu. da si za letos kakšnih velikih planov niso zastavili. Imajo sicer nekaj problemov s plazovi v Slačniku, na pobočju proti Trbovljam ter seveda s tistim pod gasilskim domom. Predvsem za slednjega se je občina obvezala, da ga bo budno nadzorovala ter ukrepala po svojih
močeh. Hkrati pa je eden izmed problemov v krajevni skupnosti tudi zimska služba, ki je v (še vedno) iztekajoči zimi večkrat nekoliko omagala spričo neustrezne mehanizacije. Krajevni predstavniki se bodo poskušali dogovoriti z občino, naj jim priskrbi ustrezne stroje ah pa zanje nameni potrebna finančna sredstva - v letošnjem letu bo namreč krajevna skupnost prejela samo okrog štiristo tisočakov. Več denarja pa bo, vsaj tako je na zagorski občini navada, prejela takoj, ko si bodo krajani zastavili nove cilje,
R.F.
Širitev teste
Dobovec - Še pred dobrim mesecem na Dobovcu niso vedeli, kje in kako bi lahko dobili prepotrebna sredstva za sanacijo lokalne ceste Trbovlje - Dobovec. Ta je še vedno le enosmerna, večji problem kot to pa je, da jo na določenih mestih dobesedno odnaša. Toda trboveljska občina je prisluhnila željam in potrebam krajanov ter se obvezala, da bo financirala ureditev omenjene ceste. Tako v teh dneh 1BT že pripravlja projekte. Hkrati bodo, takoj ko se bo začela pričakovana pomlad, krajani pričeli s sekanjem dreves na področju bodoče dvosmernice. Vzporedno s poseko naj bi se končno popravila tudi obcestna ograja, ki jo je v preteklih mesecih uničilo podrto drevje, zavito v žled. Takoj po
¥	j «1 „ 1	v|»#
h rudnika k zdc/mei
rjzipijš#
a v zap
/etezjueami o prezaposlitvi aotvcenegn števna ,uua,,ev uznu.utv:	;
Članov rudarskega kolektiva. Prvotno je bila beseda o najmanj 30 osebah, ki naj bi dobile novo delo na železnici. Po vsem. kar je za zdaj znanega o tein, moramo zapisati, da odhaja s I. majem k slovenskim železnicam 15 članov kolektiva zagorskega pn rooguvmka V eun t. m m kar 1 1 bodo postali vlakovni premikala, razporejeni nadelo od
drugih i podobnih opravilih.
za prevzem delavcev rudnika v zasebna in druga podjetja. Počasi, jlfemdar zanesljivo se bo število zaposlenih v mdi uku/nalili ~ — nekaj tudi z redno ah predčasno upokojitvi]o.


poletnem oddihu pa naj bi vendarle stekla tudi konkretna dela na področju širjenja ceste. Krajani si še niso enotni, kje naj bi izvajalec (ki ga bodo še pridobili z razpisom) začel: ali naj bi najprej razširil ovinke ali pa naj bi pričel z deli kar na samem začetku (oz. koncu) ceste ter jo postopno razširil.
R.F.
Draga zimska služba
Dobovec - V začetku marca je predsednik krajevne skupnosti Dobovec Adalbert Dolanc sklical zbor krajanov. Razprava se je dotaknila tudi zimske službe, ki je bila po mnenju nekaterih občutno predraga. Zanjo so namreč v letošnji (sicer res hudi zimi) porabili kar tri četrtine celoletnega proračuna krajevne skupnosti (to je približno milijon tristo tisoč tolarjev). Vzrok tako veliki "potrati" pa ni bilo le vreme, ampak so bili po besedah predsednika KS to tudi nekateri neučakani krajani, ki so hoteli imeti venomer spluženo cesto, kar pa je tudi sicer (poleg velikih stroškov) v tako teritorialno razšitjeni krajevni skupnosti skoraj nemogoče. Nazboru so se nato dogovorili, dabodo morali pri zimski službi nekoliko zategniti pasove. Ker v hribovju zimaše vedno
traja in ker tja spada tudi Dobovec, imajo tako tu še vedno precej preglavic s snežnimi padavinami. Toda problemov s krajani in njihovo neučakanostjo ni več.
R.F.
Uredili peš poti
Trbovlje - V krajevni skupnosti Fritz Keršič so pred kratkim uredili peš pot proti poslovalnici Mera. Gre za okrog trideset metrov zelo obremenjene poti, na kateri pa se je predvsem v zimskem času večkrat pojavljalo blato. Sedaj so semkaj postavili robnike in položili beton. Vsa dela so stala okoli štiristo tisočakov.
Že v lansekm letu pa so peš pot v dolžini 200 metrov uredili tudi v krajevni skupnosti Alojz Hohkraut. Tudi nato so položili beton, ji naredili stopnice, ob njej pa postavili še ograjo. Ker so večino del opravili krajani sami, hkrati pa so prispevali tudi precej materialnih del, je ves projekt stal manj, kot bi sicer -okroglih tristo tisočakov.
R.F.
Otroško igrišče
Trbovlje - Krajevna skupnost Alojz Hohkraut bo v letošnjem letu predvidoma bogatejša za urejeno
:: |T š •	/»{•■ >r| u pa ,1 • sedem vlanos
lsMWF srsrssts: i
volitve
h >«b Irci, zasavskih
občinah kot tudi v Litiji se že ■, lllla tn, ;„l ,llaJsl članov, uueii pospešeno pripravljajo na pah,,d„ viri v,ililne enote enajst krajevne volitve. Gre za sedežev bodo imeli še sveti povsem prenovljen projekt krajevnih skupnosti čemšenik
v uhtve opravili kar na zborih p;> sedem in eno volilno enoto. V krajanov.	, hrastniški občini so se odločili,
V Litiji bodo omenjeno da bo vsaka krajevna skupnost volitve izvedli devetega junija, predstavljala eno volilno enoto, v vseh treh zasavskih občinah	imele pa bodo bodisi sedem (Dol
:	pa t/ili-n kasneje. V litijski občini pri Hrastniku. Turje Gore. ^ š
nostih^evcrinpddeset volilnih (e0ben, Steklarna, Kovk,
p p “i-
otroško igrišče. Nanj naj bi položili fin asfalt. Hkrati pa v KS načrtujejo, da jim bo letos, uspelo urediti še prostore krajevne skupnosti. Zavedajo se, da bo šlo s finančnimi sredstvi bolj na tesno, kajti vsem trboveljskim krajevnim skupnostim so jih, po besedah predsednika Staneta Štrbaca, na občini obljubili le za uresničitev 17 odstotkov vseh načrtov.
R.F.
Stanovanj manjka
Trbovlje - Ni še dolgo tega, ko so nekateri v Trbovljah zatrjevali, da novih stanovanj ne bi bilo treba graditi, ker da je praznih toliko in toliko. Morda je res kakšno še sedaj prazno, nenaseljeno, vendar vzroki za to zagotovo obstajajo. Potrebe pa so seveda po novih stanovanjih kljub temu evidentirane. Iz tega je razvidno, da v Trbovljah potrebujejo 111 stanovanj, od tega naj bi jih bilo 39 socialnih, 56 neprofitnih, 11 lastnih in 5 profitnih. Možnosti za pokritje teh potreb pa so skromnejše, morda jih bodo letos pokrili le petino od skupnih potreb.
T.L.
Sanacija Ruardija-Zahod
Zagorje - Daši je predvideno, da bodo z odpravljanjem posledic rudarjenja na zunanjih površinah začeli šele po končanih zapiralnih delih v obeh jamah zagorskega rudnika, je pri tem nekaj izjem. Te dni so namreč začeli s pogozdovanjem dela Ruardija-Zahod, kar je določeno v programu zapiranja tega premogovnika. Zasadili bodo okoli 2.400 sadik, med dmgim naj bi v enem delu Ruardija zasadili tudi češnje.
M.V.
Vdori vode

.
in blata
V jami Ojstro hmsmiškega in trboveljskega rudnika so se spet morali spoprijeti z vdori vode, blata in ostanki premoga, in to v tolikšni utori, da so morali na nekaterih odkupnih mestih ; Začasno prenehati z izkopavanjem premoga. V trboveljski jami so morati od&lraoit? celo 500 prostorninskih metrov tega
materiala, v ojsfriški jami pa je
..voda..pretila napravam...in
ljudem.
Več kot dober teden je trajala sanacija, k. je terjata kar precej tmda. da sojo uspešno končali. Ni pa mogoče predvideti ponovnih tovrstnih nezgod, saj smo v zadnjih nekaj tednih dobili toliko dežja oziroma snega, kot zlepa ne pomnimo, tn vse to je moralo nekam v globino ali pod površje zeml je. Zato imajo prav rudarji, ki .-zatrjujejo:, da prestopno leto 1996 ne bo prizaneslo niti s k: vrste pojavi.
Sicer pa v trbovčljskd-
liiiiii rudmku nis<>
ne/adovulpi, z obsegom gospodarjenja v minulem prvem četrtletju. Narobe:	svoje
obveznosti, znašale so 209.(109 Um premoga so presegli za dobrih 21. tiOOton ali dobrih 10 odstotkov.
M.V.
Pomladansko čiščenje in urejanje okolja
Na področju Trbovelj poteka od 29. marca do 15. aprila akcija čiščenja in urejanja okolja v skladu s pobudo Ministrstva za okolje in prostor RS ter Turistične zveze Slovenije. Pri odbom, ki ga je imenoval župan Janez Malovrh in šteje 16 članov, sodelujeta tudi TD Trbovlje ter Hortikulturno društvo Trbovlje. Akcija se zaradi deževnega vremena ni mogla prav razviti. Vendar bomo z akcijo pravzaprav povezani vse leto. Gre za uresničitev slogana Slovenija - moja dežela, lepa, urejena in čista. ID Trbovlje bo ob ocenjevanju letos dalo poseben poudarek urejevanju in čistoči okolice poslovnih zgradb, trgovin, zdravstvenih zavodov, kulturnih ustanov, avtobusnih postaj, bencinskih črpalk, železniških postaj, šol, gasilskih domov. Čeravno Trbovlje niso izrazit turistični kraj, pa se je treba kljub temu prizadevati vsak dan posebej, da bomo tudi sami živeli v urejenih, čistih, zelenih okoljih. In vsak občan naj k temu nekaj prispeva
T.L.

Organizatorji dela o svojem društvenem delu
Konec marca so imeli občni zbor člani zasavskega društva organizatorjev dela. Zbrali so se v planinskem domu na Gorah. Letnemu občnemu zboru je prisostvovalo 16 članov, ne samo iz Zasavja, ampak tudi iz Celja in Laškega. Člani društva so spregovorili o preteklem štiri letnem delu in menili, da so ponudili veliko izobraževalnih oblik, da so pripravili zanimive in aktualne seminarje, debatne večere in po skrbeh tudi za družabna srečanja. V razpravi so člani društva izpostavili delo društva, ki lahko preraste v združenje ali celo v lobi. V društvu so nekateri uspešni zasavski direktorji, kadrovski delavci in vsi so bili nmenja, daje na vseh področjih dela v naši mladi demokraciji preveč diletantstva in zato je potrebno ševečstrokovnegaznanja.
S strokovne ocene naj bi postale temelj odločanja, ne pa govoijenja na pamet, kakršnega lahko opazimo tudi v našem državnem parlamentu. Člani zasavskega društva organizatorjev dela so edini v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s svojim uspešnim delom in negujejo odnose in ohranjajo stike s predavatelji kranjske fakultete za organizacijske vede. Na občnem zboru so se zahvali h za uspešno delo predsedniku Marjanu Palčiču in za novo predsednico izvolili Vojko Povše Krasnik, tajnik društva pa še naprej ostaja Anton Bezgovšek. Društvo zasavskih organizatorjev v društvo vabi vse mlajše diplomante prve in druge stopnje kranjske fakultete za organizacijske vede, da se jim pridružijo.
V.P.K.
Sejem
kulinarike
V okviru sejma Alpe Adria je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekala tudi prireditev Kulinarika. Sejemsko dogajanje je bilo namenjeno predvsem predstavitvi! kulinarične ponudbe raznih podjetij. Za marsikoga pa je sejem Kulinarika pomenil tudi dobro priložnostza sklepanjenovih poslov in spoznavanje novih poslovnih partnerjev. Največ pozornosti obiskovalcev pa so pritegnile nekatere izvirne stojnice in izvirne predstavitve kulinaričnih izdelkov
domačih in tujih podjetij. Na fotografiji je ena izmed takšnih izvirnih promocij jušne kocke.
Tekst in foto:
J.N.
Resda vsaj doslej nikoli ni bil natančno določen čas zapiranja tega premogovnika; toda vsaj približno je bil v igri konec prvega polletja 1996. Podoba pa je, da se je zdaj le nekako uveljavilo stališče, da naj bi proizvodnjo v njem opustili ob začetku letošnj ih kolektivnih dopustov oziroma kolektivnega dopusta v tem podjetju v zapiranju, to je 27. julija. Dan prej naj bi za vselej prenehali s pridobivanjem premoga. Kot rečeno pa tudi to ni "za prmej", ker lahko še karkoli pride vmes, kar bi omenjeni čas pomaknilo nazaj ali naprej.
V podjetju so trimesečni načrt izkopa premoga malce presegli, zlasti pa so "pridelali" več vrst komercialnega premoga, zaradi podaljšane zime in mraza. Zato računajo, da bodo poskusih ljubljanski toplarni prihodnje tedne dobaviti nekaj več goriva. Se vedno pa ni zanemarljiva pobuda za nakup komercialnega premoga v sosednji Hrvaški. Omeniti kaže tudi naslednjo spodbudno novico: prvi del sredstev iz državnega proračuna za zapiranj e premogovnika je bil že izplačan. Tudi sicer v zagorskem občinskem vodstvu z (vsaj delnim) zadovoljstvom ugotavljajo, da se vladne odločitve o dodeljevanju denarja za ta poseg vse bolj približujejo njihovim zahtevam. To pa ne pomeni, da ne bo potrebnega še dosti trdega, prizadevnega dela za to, da bi prišli do vseh zahtevanih denarjev.
Vse bo bolj znano in jasno, ko bo potrjen ali sprejet program zapiranja premogovnika, kar naj bi se kmalu zgodilo. Vseeno pa potekajo dogovotjena dela in opravila pri izpolnjevanj u t.i. kadrovsko-socialnega programa po načrtu. Začeli so tudi s sanacijo Ruardija -Zahod, približno 10 hektarjev površin. Zasadi h bodo vsaj 2400 dreves, v enem delu tudi češnje, v drugem pa za to predvidene drevesne sadike. Naročen je tudi projekt podiranja in demontaže separacije z bunkerjem in odvažanja opreme.
M.V.
lS	------^
O ekologiji
V torek, 16. aprila, bodo Zagorje obiskah predstavniki slovenskega ekološkega sklada. Ob tej priložnosti se bodo seznanili z dosežki občine Zagorje na področju infrastrukture. Gre predvsem za predstavitev priključevanja stavb na ekološko čistejše načine ogrevanja (plinsko omrežje). Predstavniki ekološkega sklada pa bodo predstavi h njihova prizadevanja na področju ekologije.
J.N.
TELEKOM
SLOVENIJE PE TRBOVLJE
tel.: 26-626, fax: 26-900
----------------------------------------------- ^
Ali ste vedeli?
Da si lahko naročite tudi periodično ali abonentsko
BUJENJE na tel. št. 9100
s katerim si uredite zanesljivo bujenje za daljšo dobo.
se nadaljuje... J
V
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20-jullja 2/c 1410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166; faz: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 22. - 26 maja pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše infomiacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
----------------------------------------------------------------------------------------X-
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 22. - 26. maja ) na naslov:
Razstavljal bi rad:	_____________________________________________
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi_______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:__________ Podpis:
Arho avtodeli
Ul 1. junija 7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Poslovalnica Hrastnik
Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00
STAVBNO KLEPARSTVO
Trbovlje, tel.: 0601-27-885 Montaža žlebov, odtokov, strešne-dimniške obrobe, snegobrani
Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica
DIMNIK
Cesta oktoberske rev. 1 Trbovlje
tel.: 0601-24-250
Naročila in rezervacije sprejemamo tudi po telefonu
Odpriralni čas: 8.00-23.00 pet.,sob.: 8.00-02.00 nedelja zaprto
OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/62/-953
Vse za llubitelie malih živali.
Ulica 1. Junija 4 1420 Trbovlje
Trgovina
AJKA
Trd revolucije Z8/B
hobbv program
Cenjenim strankam poleg prijaznosti, svetovanja in mnogih artiklov, podarjamo
še 25% popusta.
FAX: 0601-64-494
m
Februarja srno skupaj z Gostinskim podjetjem Rudar Iz Trbovelj začeli z akcijo, s katero smo našim bralcem omogočili deset odstotni popust za vse gostinske storitve v kateremkoli lokalu GP Rudar. Popust torej lahko izkoristite za malico, kosilo, večerjo, pizzo ali pa samo za pijačo. Pogoj je le ta, da imate s seboj kuponček z zadnje strani Zasavca, izpolnete ga, oddate v lokalu in potem počakate na žrebanje. Odziv v drugem krogu je bil precej večji, kar očitno kaže na to, da je marsikdo le ugotovil, da se popust splača uveljaviti. Saj v teh časih vsak "prišparan" tolar prav pride... Poleg tega pa se vam lahko nasmehne tudi
sreča, tako kot seje tokratnim nagrajencem.
Drugo žrebanje je potekalo v petek, 5. aprila, v Zlatorog klubu v Trbovljah. Srečo je delil Boris Fajdiga, vodja strežbe, ki je izžrebal naslednje tri srečneže: tretjo nagrado, bon v vrednosti 2.000 tolarjev, je prejel Miha Vrabič iz Trbovelj, drago nagrado, bon v vrednosti 3.000 tolarjev, je prejel Franc Žuža iz Trbovelj in prvo nagrado, bon v vrednosti 5.000 tolarjev, Boris Kaliope iz Zagorja ob Savi.
Ko smo obiskali družino Vrabič iz Trbovelj, žal Mihe, ki hodi v osmi razred osnovne šole, ni bilo doma. Njegova mami Marjeta in oče Lojze sta bila zelo presenečena nad našim
Namesto Mihe je tretjo nagrado v vrednosti 2.000 tolarjev prevzel njegov oče Lojze.
obiskom in novico o nagradi, saj sploh nista vedela, daje Miha oddal kakšen kupon. Vesta pa to, da rad hodi na pizzo v Pizzerijo Rudar. Nato sta nadalje sklepala, da mu je po vsej verjetnosti dala kuponček stara mama, ki je redna bralka Zasavca. Ker seje takrat, ko smo ga iskali, potepal pri stari mami, sta nagrado namesto njega prevzela starša. Upamo, da bo Mihi prišel bon v vrednosti 2.000 tolaijev prav in da si bo še privoščil kakšno pizzo v Rudatju.
Ko smo poiskali doma Franca Žuža iz Trbovelj in mu izročili bon v vrednosti 3.000 tolarjev, sta bila z ženo Marto kar precej presenečena in to zaradi tega, ker smo tako hitro prinesli nagrado. Sicer pa sta že vedela, da je bil Franc izžreban, saj ženin nečak dela v Rudaiju in jimaje že sporočil veselo novico. Franc pa je povedal, da doslej še nikoli ni bil izžreban v kakšni igri. In tudi sedaj morda ne bi bil, če mu žena ne bi dala s seboj kupončka, ko je šel na pijačo v restavracijo Zasavc. MartainFranc sta povedala, da sta naročnika Zasavca že približno tri leta in da predvsem ona rada sodeluje v raznih nagradnih igrah. Tokrat je spodbudila še moža in splačalo se je...
Še posebej pa je bil našega obiska vesel Boris Kaliope iz Zagorja ob Savi, saj smo mu izročili bon v vrednosti 5.000 tolarjev. Sicer smo vse domače zmotili pri pripravah na velikonočno praznovanje, saj so barvali pirhe, vendar niso bili prav nič jezni. Boris je povedal, da je kuponček oddal v Pizzeriji Rudar, kjer je prvič poizkusil zasavsko pizzo. Pravi, da sicer večkrat sodeluje v raznih igrah na srečo, vendar ga ponavadi ne doleti sreča, da bi bil izžreban. Tokrat pa ga je, čeprav tega sploh ni pričakoval. Zato pa je bil toliko bolj presenečen in vesel. Vsaj za nekaj časa je tako pozabil na vse hude skrbi in težave, ki ga tarejo. Za bon, ki ga bo lahko vnovčil v enem od lokalov GP Rudar, pa si bo lahko skupaj z mamo in atom privoščil eno pošteno večerjo.
S tem drugim žrebanjem smo tako zopet podelili 10.000 tolaijev in razveselili nove tri nagrajence. Akcija Zasavca in GP Rudar pa še
Franc Žuža je bil vesel bona za 3.000 tolarjev.
Na drugem žrebanju je srečo delil vodja strežbe Boris Fajdiga.
traja in bo trajala vse do maja. Torej imate še možnost iskoristiti popust in sodelovati v žrebanjih. Na zadnji strani Zasavca najdete kuponček, ki ga izpolnete in izrežete. Nato se odpravite v enega od lokalov GP Rudar v Trbovlje in z njim izkoristite deset odstotni popust. Tako boste sodelovali tudi v naslednjem žrebanju, kjer lahko z nekaj sreče prejmete eno od lepih nagrad. In nikoli se ne ve, morda vas naslednjič presenetimo pri vas doma...
Anita Cesar
Boris Kaliope si bo z bonom za 5.000 tolarjev lahko privoščil pošteno večerjo.

Prazniki so mimo
V soboto so mnogi prinesli jedi k velikonočnemu blagoslovu ter se nato potešili z orehovo potico, pirhi, hrenom in suhim mesom.
Pred prvo mašo na velikonočno nedeljo so verniki opravili tudi vstajenjsko procesijo. Fotografija je nastala pri procesiji na Cankarjevem trgu v Zagorju.
foto: Tomo Brezovar
EMIISGV
E it MEST KOTAR
Z Ernestom Kotarjem sva se pogovarjala ob pijači in na mizi je potiho brnel diktafon. Prav zanimiveje, kako takole skozi pogovor spoznavaš ljudi. Pripovedujejo ti o svojem pogledu na življenje in te pripravijo do tega, da pričneš razmišljati o svojem.
Ernest zase pravi, da pri ljudeh ne mara predvsem nevoščljivosti in pohlepa. Pri prijateljih pa najbolj ceni poštenost. Odkar pomni že hodi na ribolov. Včasih je hodil z očetom, danes gre sam. Ribištvo ti zleze pod kožo, pravi, tam najdeš svoj mir, nihče te ne moti. Sava, ki teče mimo, te sprosti in to je obenem tudi prijeten šport, ob katerem lahko zraven še kadiš in piješ.
Življenje ima rad in misli, da dejansko ni problemov, če pa so, si jih delamo sami. Življenje živiš preprosto takšno, kot je. Porazi pridejo in so šola, da naslednjič ne narediš iste napake.
"V življenju imamo vsak svoj krog ljudi, katerim verjamemo in oni verjamejo tebi. Predvsem pa moraš verjeti sam sebi, čeprav ni dobro, če se človekpreveč zapira vase. Morašimeti nekoga, ki ti verjame, ti zaupa in te ima rad. Jaz najbolj zaupam svoji punci Darji."
Po njegovem mnenju v vsakem odnosu pride do konfliktov, če pa želita dva človeka biti skupaj, mora vsak malce popustiti in stvari se uredijo.
Ernest Kotar pravi, da ima rad prijatelje, s katerimi posedi, nekaj spije in nato gredo vsak po svoje. "Dobre prijatelje imam in sem vesel, kadar jim kaj uspe."
Beseda je nanesla tudi na prihodnost, ki se mladim obeta v Zagorju in glede tega ni Ernest prav nič optimističen. Prepričanje, daje edina rešitev za mlade, da se učijo in hodijo v šolo. "Jaz se pač nisem rad učil," še doda. Zadovoljen pa je z zagorskim županom, ki naj bi si edini prizadeval izboljšati situacijo v naši dolini.
Ko sva se pogovarjala o duhovnosti, je ugotovil, daje "ribičija" neke vrste meditacija in užitek, ki ga sprosti. V januarju seje odpravil v Indijo, o kateri je že dolgo sanjal. Letalsko karto mu je kupila mama in rekel je, da lahko napišem, daji je hvaležen zato. Nekaj je prištedil sam, nekaj pa je prispevala mama njegove punce. V Indiji ga je najbolj navdušilo življenje ljudi, ki niso obremenjeni s časom in izgleda, kot da bi živeli brez časa, srečni, dairnajo pred seboj nov dan. Pri nas paje ravno obratno.
"Razmišljanje mnogih, da se bo kaj spremenilo, ko se vrneš iz Indije, je napačno. Nič se ne spremeni. Samo ti začneš drugače gledati na svet okoli sebe." Nekateri so mu bili Indije nevoščljivi, veliko ljudi gaje spraševalo o doživetjih, ampakto ne šteje. Če želiš doživeti Indijo, moraš iti sam tja.
Hrana v Indiji je bila okusna, vendar je bil najbolj vesel, ko je prišel domov in si je zaželel skledo regrata in suho klobaso. Konec koncev si najbolj navajen na okus domače hrane.
Politika Ernesta ne zanima, ker je po njegovem mnenju živa bedarija inumazanija. Ljudje zaupajo politikom in glasujejo zanje, ti pajihpotem razočarajo.
Usodapo njegovem mnenju obstaja. Rodili smo se, danekaj naredimo, da živimo in na koncu umremo, energija pa gre naprej.
"Srečen sem, ker živim. Od dmgih pa hočem samo to, da me pustijo pri miru." Končala sva pogovor in se odpravila ven. Zunaj je bil prijeten pomladni dan, sijalo je sonce in obetalo seje prijetno popoldne.
Barbara Renčof

IB
Leonida Sotlar, uslužbenka iz Radeč:
"Problemi med starši in otroci so čedalje večji tudi zaradi brezposelnosti. Tisti, ki so preskrbljeni, se lahko osamosvojijo, sicer pa nezadovoljstvo terja nove konflikte. Otroci so bolj zahtevni, generacije se spreminjajo, nekatere na boljše, druge na slabše, mislim pa, da gre v večini na slabše. Večje namreč vsakršne lumparije, ker je nekaterim vse na dosegu rok - od računalnikov, igric, človeškega stika pa ni, tudi do staršev ne, zato so ljudje čedalje bolj odtujeni. Predvsem pa je težko tako vplivati, da se ne bi interesno še bolj razhajali."
Ivan Zupan, upokojenec iz Radeč:
"Dokler bomo mogli, bomo živeli in tako bi morali vsi gledati, četudi nekateri mislijo, da životarijo.
Hvaležen sem, da se mi ni bilo treba srečevati s problemi brezposelnosti, kar bremeni sedanjo generacijo. Ko pa ni denarja, pa vsi vemo, kakšne vse so lahko težave. Mislim tudi, da smo včasih več potrpeli, današnja mladina pa je nepotrpežljiva, zato se tudi skromnosti težko privadijo. Odnosi do staršev so bili nekoč povsem dmgačni kot danes, tudi socialni problemi so bili dmgačni. Morda bi družine manj trpele, če ne bi bilo toliko kritiziranja in bi se medsebojno bolj razumeli."
Ljubica Dogan, upokojenka iz Trbovelj: "Tisti starši, ki še hodijo v službo, so prezaposleni in nimajo časa za svoje otroke, oboji pa potem ne najdejo smisla, saj so prepuščeni svojim obveznostim. Kljub temu, da se generacije spreminjajo, mislim, da je veliko odvisno tudi od vzgoje, daje konfliktov manj. Problem, ki je, pa je predvsem premalo posvečanja in razumevanja. Predvsem pa niso le otroci in starši, ki so "krivi" za svoje težave, odvisno je tudi od
Vrednote so tndi odraz človekovega pFebivatrja in zanimanja, horizont človekovega zrenja a se torej razprostira v vsej svojt različnosti. Družina je gotovo vrednot«, kljub raznoličnosti
Ilil ki jih ill II IB A M»rd=. te prilike x/postavljaj.............. e pr,-birm, .vsaj
** -~ *■* “ ......................................................................
tudi na negativen odnos do vsakršnih vrednot - večinoma moralnih In manj materialnih. Vprašanje, češ kaj je vredno živtie,ya, je vselej delikatno, kot tudi pestrost pojmovanj, kaj
i:r^r"kU'',"br!‘n"r"km""E""t"nn,k‘...........................
Tekst in foto: Petra Radovič
splošne dmžbene blaginje in družbe kot take. Zdaj je tovrstnih vplivov veliko več, skoraj se jim nihče ne more ogniti. Vprašati bi se tudi morali, zakaj je toliko samomorov pri mladih. Pa tudi morda kaj pove o tej enoličnosti ne le obup mladih, temveč tudi brezposelnost ter kopica predčasno upokojenih."
Slavka Strmljan, delavka z Izlak:
"Mislim, da je največji problem mladih brezposelnost, kar vpliva tudi na dmge težave. Zadovoljna sem, da se s tovrstnimi problemi nisem srečevala, tudi otroci ne. Razumevanje veliko pomeni, dosti pa je že, da se človeku v določene probleme ni treba poglabljati."
Milena Bajde, tekstilni tehnik iz Litije: "Tempo življenja je takšen, da v naglici pozabljamo tudi na svoje otroke in nam zmanjkuje časa zanje. Danes pa je za mlade naj večji problem brezposelnost.
Pa tudi tako je, da ne veš, kako bi pri izbiri poklica usmeril otroka, da bo za njegov uspeh in veselje. Nezadovoljstvo otrok pa je tudi nezadovoljstvo staršev. Vse to vpliva tudi na generacije, ko so čedalje bolj nezaupljivi in ravnodušni, ker se jim ne obeta perspektivnost."
Jože Zadražnik, šofer iz Šmartna pri Litiji:
"Težko je kaj reči o problemih starševstva oziroma generacijskih prepadih, kar se odraža nekako v
	1 8
■1	š
povezavi s tem. Mislim, da standard na eni strani pogojuje nekakšno komo-darstvo in na drugi strani pretirano socialno stisko. Ni vzrok le v pretiranih službenih obveznostih staršev, ko so nesporazumi zaradi odsotnosti ali premalo časa za pogovarjanje, medsebojno razu-mevanje. Nekako pa smo se navadili živeti, da je premalo sožitja enega z drugim, premalo človeške topline. Vsak skrbi zase, za svoj prav, včasih pa je to nemogoče usklajevati. Morda se vse to na nek način odraža tudi v načinu življenja mladih, novih generacij, naša generacija je imela dmgačne probleme."
Mirjana Najde-novski, prodajalka iz Ljubljane: "Iz svoje okolice vem le za zelo urejene družine, tudi sama nimam tovrstnih problemov. Lahko rečem, da finančne stiske marsikdaj pogojujejo težave, tudi sodobni odnosi vse bolj temeljijo na materialni osnovi.
Kjer je preveč denaija pa se mladina dostikrat zateka k mamilom. Mislim, da se generacij med seboj ne da primeijati, po mojem mnenju se mladi danes ne znajo zabavali. Tudi če so jih polne gostilne in plesišča, pa so vendarle zraven tudi droge, alkohol. Včasih zabave niso bile toliko odvisne od raznih stimulansov. To so stvari, ki imajo tudi razloge, saj mladi pravijo, da jih le kritiziramo. Težko je tako za otroke kot za starše, če jih čas tako preganja, da ne najdejo medsebojnega razumevanja."

m
Barbara Renčof
O prijateljih
Zdi se mi, da je to tema, o kateri je mnogo težje pisati, kakor o ljubezni. Ljubezen pride in gre, pravo prijateljstvo pa ostane za vedno. No, ob tem sem se spomnila na pregovor o razliki med ljubeznijo in prijateljstvom.
"Ljubezen je kaviar in poročna torta, jagode in smetana. Ljubezen je šampanjec. Pijateljstvo je svež kruh, sveže maslo, kmečki sir in vrč čaja za dva. Za srečno življenje je seveda najbolje oboje združiti. Toda prijateljstvo je lažje za prebavo."
Zanimivo bi se bilo vprašati, ali je mogoče razviti prijateljstvo med fantom in dekletom? Lahko obdržimo prijateljsko vez in ne zaplavamo v zaljubljenost? O tem imamo vsi svoje teorije. Lepo pa je, če je nekdo tvoj fant in obenem tudi dober prijatelj.
Že Stari Grki so dejali, da je prijateljstvo najvišja oblika odnosov med ljudmi in dajo moramo najbolj ceniti. V tem hitrem ritmu, ki ga da ndanes živimo, si ka r težko vzamemo čas za klepet in drobne pozornosti. Nekako pa je resnično prijetno sesti s prijateljem, se pogovoriti, malo razpravljati o svojih in njegovih problemih ter potem iti naprej. Najtežje se v življenju naučimo zaupanja. Hudo je, če nekomu zaupaš in te potem "izda".
Ampak verjemite mi, da ga ni čez prijateljstvo med dvema ženskama. Kar naenkrat ti pride v življenje prijateljica, ki jo v tistem trenutku najbolj potrebuješ. Poveš ji lahko, kaj te teži in čutiš, da imaš zaveznico, ki ti bo stala ob strani, ko ti bo šlo vse najbolj narobe. Najbolj pomembno pri prijateljicah mi je bilo vedno, da se nisva vmešavali v življenje druge.
V srednji šoli je bila moja najboljša prijateljica Romana. Skupaj sva počeli neumnosti in včasih so se mi kar zasmilili ljudje, ki sva si jih sposodili. Držali sva skupaj, nikoli se nisva norčevali druga iz druge, ampak tisti okoli naju, so se zagotovo učili potrpežljivosti. Ko se sedaj kdaj srečava tu na Zasavcu, se velikokrat nasmejeva najinim norčijam. Zanimivo je, kako se naše življenjske poti razidejo, spremenimo se, končamo šolo, gremo vsak po svoje in še vedno ostanejo med prijatelji neke vezi, ki se nikoli ne spremenijo. Včasih je dovolj samo misel na to, da imaš prijatelja. Ni ti ga potrebno klicati, hoditi na obvezne obiske in podobno. Veš, da ga imaš in to je dovolj.
Včasih se sicer sprašujem, če je prav, da "težiš" prijatelju, ko imaš probleme in mu razlagaš svoje, ampak zagotovo ima tako, kot vse drugo, tudi to svoj smisel. Konec koncev imamo vsi ljudje kdaj probleme in je lepo, če veš, da imaš nekoga, ki ga lahko pokličeš, malo "pojamraš" in ne pričakuješ, da ti bo solil pamet.
Naj vam navržem še enpregovor: "Prijateljstvoje nepotrebno kot filozofija, kot umetnost... Nobene vrednosti za preživetje nima, vendar je ena izmed tistih reči, ki dajejo vrednost preživetju."
Zelo prijetno pri prijateljstvu pa je tudi to, da se ti ni treba pred njim ponarejati. Lahko imaš neurejeno frizuro in raztrgane hlače. Lahko si nasmejan ali pa žalosten.
Sicer pa ima vsakdo od vas svoje mnenje o tem, kaj je prijateljstvo in svoja merila, po katerih si išče ljudi, ki jim lahko zaupa. Konec koncev pa imamo take prijatelje, kot smo si jih Zaslužili.
Milan Vidic
Kam to yrc?
Nestrpnost, nerazumevanje, omalovaževanje, nezadovoljstvo, porušeni medčloveški odnosi so samo nekatere stalnice v našem vsakdanjem življenju in dogajanju. Včasih se zdi, da nismo več sposobni kulturno medsebojno komunicirati, da naravnostiščemo šibke točke sogovornika ali sogovornikov, da zatem še bolj udrihamopo njem alipo njih. Tu in tam naletimo na šedrastičnejše ozračje sovražnosti, ki se kaže v tisti znani, mu bomo že pokazali, kaj znamo in zmoremo...
Če bi se to nanašalo samo na posamične dogodke ali dogajanja, ali če bi to prevevalo samo nekatere segmente vsakdanjega dogajanja, bi vse to še nekako razumeli. Ne:priče smo vseobčemu udrihanju po drugače mislečemu, žaljivim podtikanjem, poskusom degradiranja, skratka vsem tistim naglavnim grehom, za katere smo lep čas po začetku tranzicijskega obdobja sodili, da so vsaj skraja bržkone neizbežni, da pa sčasoma prenehajo. Da namesto takega ravnanja sledi kulturno iznašanje dejstev, razumevanje stališča drugega, tudi nasprotnika, poskusi tvornega iskanja najboljših rešitev...
Žal temu ni tako in nasprotja med ljudmi in skupinami ljudi se poglabljajo; drugače mislečim se podtika celo sovražno delovanje. Nekateri nas sicer poskušajo prepričevati, da se vse to zdaj stopnjuje predvsem in edinole zaradi predvolilnega delovanja in da se bo vse to spet uneslo in prešlo v kultumejše vode po končanih volilnih opravilih. Ne bo držalo. Gospodarske težave in vse hujši problemi na tem področju, grozeča brezposelnost, vse več stavk, korupcija, vse očitnejša spolitiziranost vsega, celo dobromislečega dialoga,-eo samo olje na že tako in tako razbeljen ogenj, ki ga, tako je videti, zlepa ne bo mogoče ugasniti.
Spričo tega se moramo vpraševati, kam to gre? Kam nas to pelje? Odgovor ni enostaven. Podoba je, da bomo v medčloveških odnosih še nazadovali, kajti razlike se bodo še poglabljale, in to ne samo socialne, temveč tudi vse druge. V razmerah, ko postaja človek človeku volk, bo možnosti za spremembe sedanjega stanja zelo malo ali nič. Toda meni nič, tebi nič, sprijazniti sezvsem tem, vreči puško v koruzo in razočarano ugotoviti, saj ni mogoče prav ničesar ukreniti, bi bilo, milo rečeno, nihilistično dejanje, nevredno našega bitja in žitja. Morali bomo utišati glasove, začeti z razumevanjem poslušati tudi drugače mislečega, mu omogočiti razložitev njegovih stališč in v strpnem ozračju iskati najboljše rešitve in to na vseh področjih, ne samo v politiki. Druge poti enostavno ni ali vsaj ni je videti ali je ne poznamo. Pač lahko stvari zaostrujemo do skrajnih meja, toda takrat bo že prepozno, ker se bo plaz utrgal in kadarpride do tega, nastopi čas stihijnosti, totalnega nerazumevanja, čas, upam si trditi, čas, ki si ga prav nihče ne želi. Če bi do njega prišlo, bi vsi izgubili, najbolj pa bi trpelo naše človeško dostojanstvo.


Slavko Stošicki je uspešen podjetnik in predsednik Združenja podjetnikov Zasavja. Vodi podjetje SAMPS v Trbovljah, ki se ukvarja z inženiringom, svetovanjem in cenitvami. Je ocenjevalec premičnin z licenco Agencije Republike Slovenije za privatizacijo in ima mednarodno veljavo. Aktivno je sodeloval pri izdelavi slovenske metodologije lastninjenja gospodarstva. Sedaj je zunanji sodelavec Agencije za privatizacijo in prestrukturiranje vodi komisijo za podeljevanje licenc premičnin. Zaveda se, da je razvoj podjetništva za Zasavje pomemben in nujen, saj si moramo v regiji sami zagotoviti eksistenco.
Januarja ste prevzeli funkcijo predsednika Združenja podjetnikov Zasavja. Je to povzročilo kakšne spremembe znotraj združenja?
"Mislim, da se funkcioniranje upravnega odbora združenja ni bistveno spremenilo. Gre bolj za nadaljevanje nekega koncepta, za katerega smo se dogovorili že prej. Gotovo pa si vsak naloge zastavi malo drugače in tako si tudi sam kakšno stvar zamišljam drugače od prejšnjega predsednika gospoda Vidmarja. Zaenkrat še ne morem reči, da se je kaj spremenilo. Vsakršne spremembe bo mogoče opaziti čez kakšno leto."
So kakšne spremembe v Upravnem odboru?
"Nekateri dosedanji člani so povedali, da zaradi preobremenitev ne morejo več aktivno sodelovati v Upravnem odboru. Razmišljamo, da bi bil odbor manj številčen kot doslej, saj bi s tem dosegli večjo fleksibilnost. Do sedaj je bilo v odboru 15 članov, po novem pa naj bi jih bilo manj. To spremembo pa bi v vsebinskem smislu nadomestili z obliko projektnega načina dela. To pomeni, da bomo v primeru konkretne naloge ali projekta upravni odbor razširili."
Kakšen pa je program dela ZPZ za letošnje leto?
"Program opredeljuje pet glavnih področij dela. Taso delovanje našega združenja in nekatere konkretne naloge, kadrovska vprašanja in organiziranost, izobraževanje, promocija ter informiranje. Ob tem bi poudaril, da smo poskušali plan konkretizirati. Pri tem naj bi posamezni podjetniki, vsak v okvira svojega dela, prispevali k boljšemu
organiziranju podjetništva in spodbujanju malega gospodarstva. Med dragim smo v planu opredelili tudi povezavo med večjimi in manjšimi podjetji. Slabo se mi zdi to, da nekateri ločujejo ta dva sistema. V svetu - v razvitih gospodarstvih -so sestavni del gospodarstva vsi -velika, srednja in mala podjetja ter obrtniki. Gre za to, da ustvarimo ravnotežje v strukturi podjetij -gledano po velikosti dražb. Tudi pri nas so nekatera večja podjetja že doumela, da določene spremljevalne dejavnosti izločijo. Novo nastala mala podjetja so prilagodljivejša, učinkovitejša ter tudi uspešnejša. V takih pogojih pa bodo našla svoje mesto tudi manjša storitvena in svetovalna podjetja ter posamezniki. Ob tem pa je pomembno, da smo v državi sprejeli strategijo razvoja malega gospodarstva. Logična posledica tega pa je, da sprejmemo takšno strategijo tudi v Zasvju."
Kdaj naj bi sprejeli to strategijo v Zasavju?
"Sedaj je pravi čas, da govorimo o teh nalogah. Veliko je bilo v Zasavju o tem že pripravljenega. Imamo nekatere analize, gradivo delovne skupine, kije delovala v okvira Phare programa ter tudi druga izhodišča. Vse navedeno moramo povezati ter delno dopolniti. Takšna strategija bi bila osnova vsem aktivnostim na tem področju in pri snovanju raznih vzpodbud, ki bi pospeševale razvoj podjetništva v Zasavju."
Koliko članov ima ZPZ ter kakšne prednosti in koristi jim nudite?
"V Združenje podjetnikov so vključena vsa podjetja, ki po zakonu o gospodarskih dražbah spadajo med manjša. V Zasavju imamo okrog 600 takih dražb, kar pomeni, da smo med
manjšimi združenji v Sloveniji. V kolikor govorimo o prednostih in koristih bi poudaril, da gre pri tem za obliko organiziranja po načelu, ki velja tudi za večja podjetja v okvira GZS. Konkretno pa to pomeni pomoč pri uveljavljanju te gospodarske veje, nudenje informacij pomembnih za podjetnike, možnost povezovanja v različne baze podatkov, koriščenje strokovnih služb GZS, predstavitve podjetij, povezovanje s podobnimi združenji v Sloveniji in izven in nenazadnje skupni nastop oziroma ponudbo v dragih državah."
S kakšnimi težavami se najpogosteje srečujejo podjetniki v Zasavju?
"Moram priznati, da v Sloveniji in tudi v naši regiji nimamo sistema informacij, kjer bi lahko v vsakem trenutku imeli pregled nad delovanjem podjetij oz. njihovimi problemi. Vedenje o tej problematiki je torej subjektivno. V globalu pa lahko rečem, da je po moji oceni velik problem finančna disciplina. Temu pa lahko dodam še težave pri nastopanjih na trgu, prodora pri pridobivanju ugodnih finančnih virov in drage težave. V okvira delovanja našega odbora pa smo
opredelili tudi razreševanje konkretnih problemov. Med te bi uvrstil problem obrtno industrijske cone v Trbovljah."
Za kaj pri tem pravzaprav gre?
"Gre za zelo kompleksen probem, zaradi katerega pet podjetij ne more opravljati svoje dejavnosti. ZPZ je povabila podjetnike teh dražb na razgovor, kjer smo dobili popolnejše informacije glede tega. Ugotovili smo, da je bila delujočim dražbam na tem kompleksu izdana odločba o prepovedi obratovnja, da ima ena od družb izdano gradbeno dovoljenje, uporabnega pa ne more prejeti, daje bilo zaposlenih 53 delavcev, po tej odločbi pa seje število zmanjšalo na 37 zaposlenih in da je bila v preteklosti tem podjetnikom zagotovljena podpora dejavnosti. Poudariti pa velja tudi to, daje v tej coni po naši oceni angažiranega 7 milijonov DEM kapitala. To so podatki in stanje, ki kaže na nepripravljenost zagotavljanja delovanja podjetniške pobude in dela. V naših prizadevanjih se zavzemamo zato, dabi dražbe dobile uporabna dovoljenja. V prvem koraku smo imeli razgovore na Občini Trbovlje. Ker pa je v

navedeno problematiko vključen tudi Rudnik, bomo imeli razgovore tudi tam."
In kdaj boste lahko dali odgovor na to?
"Ko bodo za nami vsi ti postopki in razgovori. Odgovor bo morda neugoden za podjetnike, lahko pa bo odp rl p ot k razrešitvi te problematike. Dejstvo je, da so podjetniki gradili v določenem obsegu brez ustreznih dovoljenj, kar je v nasprotju s predpisi. Druga plat pa je ta, da nihče v občini nič ne stori, da bi težavo razrešili. Obrtno industrijska cona je opredeljena v ureditvenem načrtu Neža. Objekti so postavljeni, v njih je že potekala proizvodnja, sedaj pa je vse blokirano. To vsekakor ni vzpodbudno. V Trbovljah je veliko ljudi izgubilo delo in iščejo različne oblike za preživetje. Ob navedenem pa so posamezniki kljub podjetniškim idejam zelo negotovi. Tudi če imajo podjetniško idejo, nastopijo problemi z uresničitvijo. Tudi zaradi tega bi morah problem obrtne cone čimprej rešiti."
Ali pomeni razvoj malega gospodarstva večje možnosti za zaposlovanje?
"Velja neka zakonitost. Podjetnik ponavadi začne sam ali v manjši skupini, ker noče prisotnega lizika prenašati na druge. Potem pa obseg poslovanja največkrat tako poveča, da mora zaposliti še dodatne ljudi. Mislim, da smo v Sloveniji že prišli iz najgloblje gospodarske krize, iz katere pa so izšla tudi nekatera pozitivna gibanja. To bi pomenilo, da so nekatera mala podjetja sicer propadla, druga pa ostala. Tista, ki so ostala bodo najverjetneje uspešno poslovala in beležila rast. Posledično parast podjetjapomeni nova delovna mesta. Z več zaposlenimi spet ustvarimo večjo novo vrednost in zopet povečanje rasti. Vse je logično nadaljevanje. Je pa pri tem umetnost - znanje, da podjetnik ve, na katerem nivoju mora prenehati z vzpenjanjem. Ni namreč vseeno kakšne so naše podjetniške ali managerske sp osob no sti. Zato j e zelo-pomembno, da se rast podjetja nenehno spremlja z ekonomskimi parametri. O tem so se veliko naučili tudi slušatelji Večerne šole podjetništva."
Jc bila po vašem mnenju Večerna šola podjetništva uspešna?
"Kot so povedali udeleženci šolanja sami, je bila zelo uspešna in koristna. Na začetku so sicer bili problemi z nekaterimi predavatelji, vendar mislim, da je to stvar
subjektivne ocene. Dejstvo je, da eni predavatelji podajajo snov slabše, dmgi boljše in na različne načine. Menim, da so na začetku slušatelji pričakovali, da bodo dobili nekakšne recepte za svoje delo. Osnovni namen šolanja pa je bil predstaviti problematiko in nakazati rešitve. V praksi se pojavlja nešteto problemov in niti dva nista enaka. Zelo pomembno je razumevanje razreševanja v takih primerih. Poleg predavanj pa so slušatelji pridobili konkretna znanja, ki so jih dokazali v svojih zaključnih nalogah. Mislim, da so udeleženci šolanja pridobili koristna znanjain napotke, zato bi v prihodnje morali šolo še ponoviti."
Načrtuj ete še kakšne d ruge vrste usposabljanja, kakšne specializirane programe za podjetnike?
"Gea College je objavil razpis za Visoko šolo podjetništva in za to obliko šolanja so se zanimali tudi nekateri udeleženci večerne šole. Vendar pa ta oblika izobraževanja zahteva veliko več časa. Večina podjetnikov pa je težko odsotna z dela, saj ponavadi sami vodijo podjetje. Prav zato je bila zelo primerna Večerna šola podjetništva, ki je v večernih urah dvakrat tedensko."
Zd ruženje podjetnikov j e sestavni del Gospodarske zbornice. Prejšnji predsednik Janez Vidmar je ob odstopu poudaril, da vidi ZP kot "tujek" v GZ. Ali tudi vi občutite enako?
"To je res problem, ki semgabolje zaznal šele sedaj, ko sem član Upravnega odbora Združenja podjetnikov Slovenije. Zelo veliko smo o tem govorili januarja na seji na Izlakah. Kljub resnosti tega vprašanja pa zaenkrat gledam na ta problem nekoliko drugače kot gospod Vidmar, ampak je možno, da se zaradi nezadostnih informacij motim. Na gospodarstvo namreč gledam kot na živ organizem, v katerem morajo delovati vsi organi z vsemi funkcijami, če hočemo, da živi. Gospodarstvo je po mojem eno - večja, srednja in manjša podjetja morajo biti med seboj povezana in v skladju. Res je, da se v preteklosti niso spoštovali dogovori in tudi pravice, ki so bile uskajene in potrjene med ZPS in GZS. Sedaj tečejo razgovori in pogajanja med nami in GZS. Od spoštovanja dogovorov je odvisno ali bo ZPS še naprej ostal sestavni del zbornice ah pa bo postal samostojen pravni subjekt."
Imam občutek, da takšnih težav v Zasavju ni in da z Območno zbornico Zasavje dobro sodelujete.
"Da, to je res. Direktor OZZ je Rado Perger in z njim ter zbornico zelo dobro sodelujemo. Direktor prevzame veliko nalog, ki bi jih sicer morali opraviti sami. Če kdaj na seji predsednikov regionalnih ZP v Ljubljani pade kakšna pripomba glede sodelovanja z Območno zbornico, vedno poudarim, da takšnih problemov pri nas nimamo."
Kaj bi svetovali podjetnikom za uspešno uveljavljanje na trgu?
"Prvo kar je, morajo imeti idejo. Nato morajo to idejo preveriti, če je sprejemljivain uresničljiva. Potreben je tudi pogum, da narediš tisti odločilen korak in si rečeš, da boš odslej odvisen sam od sebe in svojih sposobnosti. Imeti pa je treba tudi znanje. Če tega nimaš dovolj, ga moraš znati izkoristiti s pomočjo svetovalnih družb ter svetovalcev kot na primer odvetnikov, ekonomistov, cenilcev,..."
Zagotovo ste zelo zaposleni s svojim podjetjem, poleg tega ste tudi predsednik ZPZ. Ali to težko usklajujete?
"Da, težko. Dejavnost, s katero se ukvarjam je namreč zelo specifična in nova. Če bi bil direktor neke proizvodne dejavnosti, bi lahko delo organiziral tako, da bi bil nekoliko lažje odsoten, saj bi drugi zagotavljah kontrolne funkcije. Jaz pa se ukvarjam z vrednotenjem oziroma ocenjevanjem opreme v podjetjih in svetovanjem kar pomeni moje osebno angažiranje pri delu. Res je, da lahko določene faze na projektu izvajajo drugi, vendar semkljub temu veliko časa na posamezni nalogi.
Nekatere projekte sicer prepustim kolegom, v veliki večini pa večje in zahtevnejše projekte delam in vodim sam. Dela pa imam vedno dovolj in morda je to dokaz, da delam dobro. Sedaj ko je zaključena faza lastninjenja delam vse več na projektih, kjer tuja podjetja kupujejo naša ah obratno."
Kaj počnete v prostem času?
"Prostega časa imam zelo malo, zavedam pa se, da to ni dobro. Prosti čas zelo rad preživim na Bledu, tako da nekako kar postajam še drug krajan - Blejčan. Za gledanje televizije ni časa, rad pa igram golf na Bledu ali v Lipici,kar me sprošča. Včasih sem rad tudi kaj naslikal, vendar to sedaj ni več aktualno, ker vsi nekaj slikajo. Po horoskopu sem riba, zanje pa je značilno, da imajo rade dva življenjska sloga oziroma področja dela. Zelo rad pa tudi fotografiram in včasih nastane tudi kakšna dobra slika. "
In želje, načrti v poslovnem in osebnem življenju?
"Želim, da bi podjetje še naprej poslovalo tako kot doslej. Neke intenzivne rasti se ni zamišljam. Štiri leta je bil tempo dela prehud in tega človek ne more zdržati dolgo. Preveč sem bil odsoten z doma, mnoge noči sem presedel pred računalnikom. Zato si želim več časa za počitek in sprostitev. Rad bi se več posvetil golfu, fotografiranju in morda še čemu."
Anita Cesar foto: Jure Nagode




Bolezen, ki sojo poimenovali bolezen norih krav, je še vedno aktualna. Na srečo samo v Veliki Britaniji. Tamkajšnji živinoreji je bolezen zadala hud udarec. Škoda, ker morajo uničiti večmilijonsko čredo živine, gre v milijarde funtov. Pri nas pa se ukvarjamo s precej manjšimi vsotami denarja. Še posebej, če gre za denar, ki je namenjen našemu kmetijstvu.
V Zasavju kmetijstvo nikoli ni bilo razvito. Poudarek je bil na rudarjenju in po vojni na težki industriji. Veliko kmetov sije vsaj navidezno lažji zaslužek poiskalo v jami, v tovarnah. Zato je morda tudi odnos do kmetijstva nekoliko mačehovski. Kmetje, tisti, ki ostajajo, se pritožujejo. Pritožujejo se zaradi odnosa države do njihovega dela. Gre za staro, klasično zgodbo o j ari kači. Vleče se brez konca in kraja. In vsak ima svoj prav. Kmetje se radi pridušajo, da se jim ne posveča dovolj pozornosti in denarja. Vlada ter občine pa se zgovatjajo, da denar potrebujejo za važnejše stvari. Vendar zadeva le ni v tolikšni meri črno-bela.
Po besedah Franca Sešlarja, direktorja Kmetijske zadruge Izlake, ki je največjavZasavju, so kmetom namenjeni razni popusti pri nabavi krme in ostalih potrebščin, ki jih je kmet deležen na osnovi članstva v zadrugi. Član zadruge pa pri tem lahko postane vsak, ki izpolnjuje določene pogoje. V pogojih ni navedeno, daje član lahko samo tako imenovan čisti kmet, toje tisti, katerega edini vir dohodka je delo na kmetiji. Sicer pa je tudi iz razgovorov z nekaterimi zasavskimi kmeti razvidno, daje takšnih ljudi, ki se preživljajo zgolj s kmetovanjem, v Zasavju zelo malo. Vsaj na število celotne populacije. Obenem pa je res, daje kmetovanje v Zasavju med najtežjimi v Sloveniji. Težavno kmetovanje izhaja iz geografske specifičnosti Zasavja. Hribovit, ponekod težko dostopen teren marsikje onemogoča košnjo in obdelovanje zemlje, kar se kaže v količini pridelane krme za živino. Te se pridela manj kot drugod. Zato jo morajo kmetje precej tudi kupovati. Prav tako pa v Zasavju ni pridelka, ki bi po pridelani količini izstopal. Gojijo se domala vse poljščine: od krompirja, koruze, repein raznih žitaric. Kmetje se ukvarjajo tudi z rejo govedi in prašičjerejo. V zadnjem času so se nekateri odločili tudi za rejo drobnice, prav tako pa je tudi nekaj manjših kurjih
farm. Zadruge od kmetov odkupujejo mleko. Če je slabše kakovosti, doseže ceno okoli 20 tolarjev. Kvalitetno mleko pa okoli 45 tolarjev. Mnogi kmetje trdijo, daje cena prenizka, da ne omogoča normalnega poteka proizvodnje. Z drugimi besedami, če se njihovo mleko označi za manj kakovostno, se jim ga ne splača prodajati. Sicer pa strokovnjaki ugotavljajo, da od leta 1990 pridelava in s tem odkup mleka v Zasavj u nenehno upada. Pa tudi na splošno kmetijski izdelki nimajo več prave cene. Po eni strani cene teh izdelkov padajo, krma in sredstva za delo pa so vse dražja. Poleg tega si morajo kmetje plačevati pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje. Zaradi vsega tega se marsikdo odloči za zaposlitev. Kmetiji pa se posveča v času, ko ni v službi.
Velikokrat se sliši, da so kmetje bogati. Delno je to res. Vendar nihče ne pomisli, da kmetje delajo od jutra do mraka, da si lahko zagotovijo tisto, kar si lahko drugi z osem urnim delovnikom. Tistim kmetom, ki imajo velike kmetije, je nekoliko lažje. Kljub hribovitim terenom si lahko pri svojem delu pomagajo z mehanizacijo. Manjši, ki si marsikdaj ne morejo privoščiti nakupa stroja, ki bi ga potrebovali, pa zaradi tega postajajo vse manjši. In veijetno tudi vse bolj revni. Pojavlja pa se tudi vprašanje smiselne razdelitve državnih subvencij. Te so tako ali tako, po besedah kmetov, redke in borne. In še takrat, ko se država odloči pomagati kmetu pri kakšni dejavnosti, prihaja do tega, da si denar razdeljujejo "ta veliki", tisti, ki so pri viru informacij, lahko bi rekli pri koritu. Menda so si nekateri s pomočjo subvencij precej opomogli. Drugi pa so pobirali le drobtinice in ostanke kmetijske pogače. Te informacije so sicer nepreverljive, zato je mogoče, da imajo takšen občutek le kmetje, ki se preživljajo brez pomoči s strani države.
Država pa vendarle nudi določeno pomoč. Če že ne finančne pa vsaj v obliki republiških
7pmz
kmetijskih pospeševalcev, ki bi z nasveti pomagali kmetom pri njihovem delu. Vendar se jim tudi glede te pomoči porajajo dvomi. Obiski so bolj redki in pravzaprav niti ne vedo, čemu služijo. Drugače je z lokalnimi pospeševalci in veterinarsko službo. Ti opravljajo svoje delo korektno in glede naostale razmere precej kakovostno. Tudi zasavske občineiz svojih proračunov namenjajo del sredstev za kmetijstvo. V zagorski občini so tako letos za kmetijstvo namenili 7 milijonov tolarjev, kar je sicer malo, vendar kar za četrtino več sredstev kot sojih kmetijstvu namenjali prej. V lanskem letu pa so za razvoj podeželja namenili 150 milijonov tolarjev. Po besedah zagorskega župana Matjaža Švagana tudi sredstva, namenjena razvoju podeželske infrastrukture, pomagajo pri razvoju kmetijstva. 7 milijonov tolaijev je namenjeno za razne subvencije, ki jih razdeli posebna komisija na podlagi svojega programa. Omeniti velja tudi, da gre del denarja za subvencije za umetno osemenjevanje govedi. Gre za 1000 tolarjev, ki jih kmet dobi za vsako glavo živine, ki jo umetno osemeni. Cena takšnega osemenjevanja je sicer trenutno 3.900 tolarjev. Če se vračuna še tisoč tolarjev subvencije, je to eno izmed najcenejših
EB
umetnih osemenjevanj v Sloveniji. V Hrastniku je situacija precej podobna. Za kmetijstvo so iz občinskega proračuna letos namenili 2.3 milijona tolarjev. Denar se večinoma porabi za subvencioniranje prevoza mleka. V tej proračunski postavki pa je po besedah občinske svetovalke za gospodarski razvoj Radojke Odžič zajeto tudi regresiranje umetnih gnojil, semenske koruze in umetno osemenjevanje govedi in še nekatere druge stvari. V glavnem pa gre za "krpanje lukenj". To pomeni, da se vsako leto sredstva razporejajo tja, kjer so najbolj potrebna. Hrastniška občina vsako leto za kmetijstvo nameni približno odstotek svojega proračuna. Za kaj več denarja ni. Res pa je, da jim ne bi bilo treba namenjati niti toliko denarja. Za razvoj kmetijstva bi morala skrbeti država. Koliko bo katera občina namenila kmetijstvu, pa je bolj ali manj dobra volja občinskih svetnikov pri sprejemanju proračuna.
Kakorkoli se zadeva obrne, je denarja, namenjenega kmetijstvu, malo. Kmetje se srečujejo s težavami na vseh področjih. Pa naj gre za pridelovanje mesa, krme za živali ali poljščin. Težave bi lahko naštevali v nedogled. Tudi v Trbovljah so stvari podobne. Denarja je malo, občino tarejo še marsikatere druge obveznosti, in tako za kmetijstvo ni namenjenih veliko sredstev. Kmetijske zadruge skušajo kmetu pomagati. Včasih so pri tem uspešne, drugič ne. Kmetje pravijo, da jim pridelkov ni težko prodajati, saj je povpraševanje veliko. Žal pa so cene največkrat prenizke, da bi bili s prodajo lahko zadovoljni. Po drugi strani pa je ravno to morda dobro. Tudi kmetje se tako počasi navajajo na večkrat kruta pravila ponudbe in povpraševanja. Kdor ne zmore pridelovati po tržnih cenah, propade. Vendar tržno gospodarstvo ni več povsem prepuščeno samemu sebi. Državne subvencije in pomoč so marsikdaj tiste, ki odločajo, ali bo kmetijstvo živelo ali ne. Strokovnjaki pa nenehno opozarjajo, da bo prav slovensko kmetijstvo z vključevanjem v Evropsko unijo najbolj prizadeto. Naši kmetje se bodo le stežka kosali z evropskimi, ki imajo na razpolago več denarja, boljše geografske danosti in izobraževalni sistem. Tudi to je črna stran evropske skupnosti.
Tokratna tema se je začela z boleznijo norih krav. Zasavje sicer res nima nobene neposredne zveze s problemi angleških živinorejcev. Pa vendar. Ker so pogoji za kmetijstvo in s tem za pridelovanje krme v Zasavju zelo slabi, kupujemo
veliko hrane za živali. Krma pa je izvor te bolezni. Tudi v Slovenijo smo uvozili precej takšne krme, v kateri so tudi predelani ostanki živine. Gospodarski kanibalizem, ko se živali krmijo z ostanki drugih živali, torej prav lahko ogrozi tudi naše kmete. Z reciklažo odpadkov v krmo se pojavljajo bakterije, ki ne ogrožajo samo živali. Bolezen norih krav se lahko prenaša tudi na človeka. Ob vprašanju, ali je izbruh te bolezni v Veliki Britaniji prizadel tudi proizvajalce mesa v Zasavju (manjše povpraševanje potrošnikov po govejem mesu), so v večini kmetje odgovarjali, da ne. Takoj, ko se je bolezen pojavila, je bilo res opaziti nekoliko manjše zanimanje zagoveje meso, vendar seje vse kmalu umirilo. Meso gre v prodajo. Je pa zanimivo še eno opažanje. In sicer to, daje bilo včasih žrebčevo meso precej dražje kot govedina. Danes pa razlike v ceni skoraj ni. Morda je tudi ta podrobost le odraz trenutnega stanja v kmetijstvu. Včasih je veljalo, da se družina lahko preživi, če ima v hlevu 5 glav govedi. Danes za preživetje potrebuje skoraj štirikrat toliko govedi. Bi lahko temu rekli kmetijska inflacija?
Kmetje v Zasavju soorganizirani na več načinov. Bodisi preko zadrug ali v kmečki zvezi. Vendar nikakor ne tvorijo sile, ki bi lahko vplivala na kmetijsko politiko. Politična pripadnost kmetov se naj večkrat konča pri članstvu ali simpatizerstvu s Slovensko ljudsko stranko. Koliko se stranka trudi za izboljšanje standarda je drugo. Dejstvo pa je, da je ta stranka še najbližja posemeznemu pridelovalcu kmetijskih dobrin. Morda bomo zaradi neustrezne kmetijske politike kmalu v živo doživljali prizore, ki jih lahko vidimo na televiziji.
V evropski skupnosti so kmetje, čeprav maloštevilčni, dobro organizirani. O tem pričajo tudi mnogi protesti, v katerih se kmetje sami borijo za svoje pravice na svoj način. Glede na to, da so tudi naši kmetje vse bolj izobraženi in se vse bolj tudi zavedajo svojega pomena, bodo prav gotovo v bližnji prihodnosti še bolj akitvno posegali v krojenje politike vsaj na tem področju gospodarstva. Ali se bodo s tem začele reševati tudi njihove težave, pa je drugo vprašanje. Pregovor, da ima neumen kmet debel krompir, pa že zdavnaj ne velja več.
Nedavno so se člani Slovenske ljudske stranke, podružnica Zagorje, zbrali na občnem zboru. Na tem zboruje bilo slišati tudi očitke, da bo zagorska občina za ognjemet, oziroma laserski top, ki sodi v okvir praznovanja 700-letnice Zagorja, namenili iz proračuna več denarja kot za kmetijstvo. O tem smo povprašali zagorskega župana, ki je zatrdil, da so očitki neutemeljeni. Pravi, da je denar namenjen za laserski top, pridobljen od raznih sponzorjev. Tako za to ne bo iz občinskega proračuna porabljenega niti tolarju. Projekcija z laserskim topom naj bi stala približno 700.000 tolarjev, kar je dobra desetina'"kmetijskega " denarja. In ker bo denar zbran od sponzorjev, nihče, še posebej pa kmetje, ne bodo prikrajšani.
Tekst in foto: Jure Nagode
100 let smrti Janeza
Hausenbichlerja
11. aprila letos bo poteklo 100 let, odkar je preminil Janez Hausenbichlcr iz Savinjske doline. V njegov spomin so mu prijatelji iz Žalca oziroma Savinjske doline leta 1899 postavili prvo planinsko kočo na našem širšem zasavskem in posavskem območju in jo poimenovali Hausenbichler-jeva koča na Mrzlici. Koča je med zadnjo vojno v juliju 1942 pogorela, planinsko društvo pa je v njegov spomin po njem poimenovalo družabne prostore oziroma sobe v planinskih kočah. V planinskem domu na Mrzlici je spominska soba še sedaj in v njej visi njegova slika v spomin.
Janez Hausenbichlcr je bil rojen 13. januarja 1838, umrl pa jel l.aprilal896. Včasusvojega življenja se je izkazal za velikega rodoljuba in narodnjaka. Leta 1896 je organiziral slovenski tabor v Žalcu, kjer se je zbralo in manifestiralo 30.000 Slovencev. Še danes velja za očeta savinjskega hmeljarstva, bilje župan Žalca, častni občan Žalca in še drugih petih občin Savinjske doline. Kot velik slovenski rodoblj ub paje bil tudi prijatelj planinskega sveta, posebno okoliškega, kamor je sodila tudi Mrzlica. Rad se je povzpel na Mrzlico, po takrat še nedodelanih poteh. Po njegovi smrti so mu prijatelji postaviti na Mrzlici planinsko kočo, ki so jo imenovati po njem. Dolga leta je nudila zatočišče in najnujnejša okrepčila številnim planincem iz obeh strani Mrzlice, revirske in savinjske. Že od nekdaj je Mrzlica povezovala ljudi iz vse svoje okolice. In k temu je še za časa svojega življenja mnogo pripomogel tudi Janez Hausenbichlcr. Prav je, da se ga ob njegovi obletnici hvaležno spominjamo tudi še sedaj.
Tine Lenarčič
Brošura Slomškovi večeri
Brošura je posvečena dobrotniku Jakobu Pra|mkar[u. kt ,e bil /upmk siis- mnmim i v Kolovratu nri Zaaoriu ob Savi.
		

IVJtiUUtll OlV-tlirivIVJU UrtlJJD LtjVg^ V-l ouu la	. * C* »vaivjv.. ...
1;»: govoru omenil m hvaležno priznal. Ja um je bit Janez Prašnikar
FiOUi.	» V diiig.in .........................
U..V-	» v.,	ki ,, .lomiti,! Pmvi,„ „„li (»nje
"Janezu Krajncu ju treba dati vse priznanje za opravljeno delo. Iz pozabe je rešil našega zasavskega-rojaka: Janeza Prašuika,;,a it. ga a
ko mnogo v..'Volimo, p,a,no .c humano	Nk>“ ,
Izlet po okoliškem hribovju
Planinsko društvo Trbovlje organizira v soboto, 13. aprila, skupinski izlet po okoliškem hribovju. Udeleženci izleta se bodo najprej napotiti do Zidanega Mostu, nato pa se bodo povzpeti na Kum po Škratovi dolini. S Kuma se bodo vračati po Čebulovi dolini do Trbovelj. Udeležence bo vodil planinski vodnik.
T.L.

epidemiološka služba z zastrupljenimi vabami. Deratizacija je obvezna, izvajajo pa jo na temelju občinskega odloka in splošnih predpisov. Izogibanje tej akciji se sankcionira s prijavo sodniku za prekrške.
T.L.
1. maj na Mrzlici
Na dan državnega praznika, 1. maja, se Trboveljčani pa tudi drugi Zasavčani prav radi že tradcionalno podajo na Mrzlico, ki je naš prilj ubljen planinski vrh med Revirji in Savinjsko dolino. Tako bo tudi letos. Planinsko društvo Trbovlje, ki ima svoj planinski dom na Mrzlici, se že sedaj pripravlja na ta praznik. Za prvi maj se na tem vrhu srečujejo ljudje z vseh koncev in krajev.
T.L.
Izlet na Šentjungert
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje organizira v soboto, 13. aprila, skupinski izlet na Šentjungert v Savinjski dolini. Tu so žalski planinci pred leti urediti planinski dom in domačini ter drugi planinci, in izletniki ga radi obiskujejo. Skupino bo vodil Vinko Pfeifer. Šentjungert je bil včasih manj znana izletniška točka, sedaj, ko so urediti planinski dom, pa ga planinci pridno obiskujejo. Izletniki bodo šli iz Trbovelj na pot ob 7. uri zjutraj od rudniškega gasilskega doma v smeri Podmeje.
T.L
Predavanje o starih inkovskih poteh
V sredo, 3. aprila, ob 18. uri je bilo v novi predavalnici Doma upokojencev na Utici 1. junija 16 v Trbovljah planinsko turistično predavanje, ki ga je v organizaciji Planinskega društva Trbovlje pripravil Dušan Košir, znan trboveljski alpinist. Naslov predavanja je bil "Po poteh starih Inkov v Perujskih Andih". Predavanje je obogatil z opisom starih inkovskih naselij in poti ter s številnimi barvnimi diapozitivi.
T.L
Pomoč mladim planincem
Planinsko društvo Trbovlje ima že dolga leta v svojih vrstah številne mlade planince: otroke iz vrtcev, učence osnovnih šol, dijake poklicnih in srednjih šol in študente višjih in visokih šol ter tudi nekatere mlade,
ki so že zaposleni. Združujejo se v v mladinskem odseku. Preko njega, ki ga vodi načelnik odseka, pripravljajo in organizirajo številne aktivnosti, ki pa imajo vse namen, da mladino zainteresirajo za hojo v planinski oziroma gorski svet. Pri tem mladim pomagajo številne mentorice v šolah in vrtcih pa mladinski in planinski vodniki ter planinski delavci. Letos bodo mladim planincem še posebno pomagali bodisi pri organiziranju, pa tudi pri izvajanju njihovih pestrih in zanimivih dejavnosti, od planinske šole, predavanj, razstav, pa do skupinskih izletov. Radi bi jih pripeljati do spoznanja, daje hoja v planinski svet zelo koristna v mnogih pogledih, predvsem pa iz zdravstvenih in razvedrilnih razlogov. Pri avtobusnih izletih jim bo društvo pomagalo s cenejšimi prevozi.
T.L
Deratizacija v Trbovljah
Na področju Trbovelj poteka od
1.	do 15. aprila deratizacija, to je akcija uničevanja miši in podgan. Dela izvaja pooblaščena higiensko-
V torek, 2. aprila, so v Domu upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj praznovali 17. obletnico obstoja in delovanja doma. Predstavitev doma in njegovih aktivnosti je potekala že nekaj dni prej, osrednja slovesnost pa je bila 2. aprila ob 17. uri, ko je bil tudi dan odprtih vrat doma. Na kulturno- zabavno prireditev so povabili vse občane, predvsem pa sorodnike in znance oskrbovancev ter ostale goste. Oskrbovance doma so obiskali trboveljski župan Janez Malovrh, predsednik Društva upokojencev Trbovlje Cveto Plevnik, direktorica Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski z Izlak Irena Drenik, direktor Doma starejših iz Hrastnika Drago Kopušar, direktor Splošne bolnišnice Trbovlje Rudi Zupan in še nmogi drugi. Za zabavo in veselo razpoloženje pa sta poskrbela Rafko Irgolič in ansambel Interval.
Na začetku je vse navzoče na prireditvi pozdravila socialna delavka doma Dani Hren. Besedo je nato predala direktorici doma Zofiji Češnovar, ki je z velikim veseljem pozdravila vse navzoče na prireditvi. Povedala je. da dan doma praznujejo od desete obletnice naprej, torej je to bilo že osmo praznovanje po vrsti. V vseh teh sedemnajstih letih je domrastel in si pridobival izkušnje na vseh področjih dela in življenja. V zadnjem obdobju živi, kakor morda še ni nikoli doslej. Vrata v dom so odprta vsakomur, ki ima veselje za delo s starejšimi. Življenje v domu je pestro in razgibano, saj v njem deluje kar sedem skupin za samopomoč, ki so zelo dejavne in ustvarjalne. V skupinah sodelujejo zunanji sodelavci, ki bogatijo vsebine srečanj s svojimi doživetji in novicami
iz zunanjega sveta. Poleg njih obiskujejo skupine tudi razni gostje, ki oskrbovancem spregovorijo o svojem delu. Vse to tvori bogato vsebino bivanja v domu, od katere vsak oskrbovanec dobi toliko, kolikor želi sam. In v domu opažajo, da je vedno manj tisti, ki ne želijo sprejemati, in vedno več tistih, ki želijo sprejemati in hkrati dajati. Najpomembnejše pa je, da se oskrbovanci, zaposleni in obiskovalci v domu dobro počutijo. Dobro počutje je nedvomno odvisno od vseh področij dela v domu. Vsi se morajo truditi in tako prispevati po svojih močeh k dobremu počutju. Uspehi, ki jih ob tem dosegajo, pa jim kažejo pot za naprej. Zahvala za dobro počutje v domu gre torej vsem: strežnicam, kuharicam, medicinskim sestram, strokovnim in vodstvenim
službam in nenazadnje predvsem oskrbovancem, ki znajo dajati, sprejemati in se veseliti. Tako kot vsako leto so tudi letos ob obletnici doma podelili priznanja delavkam, ki v domu delajo že dalj časa. Za deset let dela v domu sta priznanja prejeli strežnica Dragica Veble in medicinska sestra Ruža Kovačič-Sotlar, za petnajst let dela v domu pa je priznanje prejela vratarka Vera Cestnik.
V se prisotne na prireditvi je pozdravil župan Janez Malovrh. Čestital jim je ob lepi obletnici ter jim zaželel še veliko takšnih praznovanj. Ravno tako jim je čestitke izrekel tudi Rudi Zupan, direktor Splošne bolnišnice Trbovlje. Zaželel jim je še mnogo uspehov ter da bi dom in bolnišnica še naprej tako dobro sodelovala.
Oskrbovance in vse ostale je nato s svojim nastopom navdušil težko pričakovani Rafko Jrgolič. Vsi so z veseljem prisluhnili njegovim pesmim, še posebej pa so se razživeli ob tisti znani pesmi "Moj črni konj", tako daje marsikdo od oskrbovancev zraven tudi zapel. Po končanem kulturnem delu prireditve so oskrbovanci in gostje lahko prigriznili nekaj dobrot, potem pa je sledila zabava z ansamblom Interval. Domača pesem seje razlegala
Rafko Irgolič je navdušil s tisto "Moj črni konj..."
po vsem domu, dobre volje in veselja tudi ni manjkalo. Mnogi oskrbovanci, ki jim zdravje še dopušča, so tudi zaplesali, ostali pa so opazovali prijetno razpoloženje ter se zabavah.
V počastitev obletnice doma so izdali novo, 14. številko glasila Jesen življenja. Pripravili pa so tudi razstavo glasil, kjer so predstavih glasila iz domov upokojencev s cele Slovenije.
Anita Cesar
Direktor Splošne bolnišnice Trbovlje Rudi Zupan je ob obletnici doma čestital Zofiji
Češnovar.
50 let društev upokojencev
Decembra letos bo poteklo 50 let, odkar je bilo z odlokom vlade ustanovljeno DU Slovenije. 16. maja 1976 je prišlo do reorganizacije. Obstoječa društva upokojencev na področju Slovenije so se povezala v Zvezo društev upokojencev Slovenije. Objubileju bo ZDUS podehla vsem društvom v
Sloveniji posebna pisna priznanja, vsem DU pa priporočajo, da najbolj prizadevnim in zaslužnim članom podelijo tudi priznanjainplakete. Izdah bodo tudi jubilejne značke.
T.L.
Upokojenci pišejo
Nekateri upokojenci so izredno prizadevni in uspešni tudi na literarnem področju. Izšlo je že kar precej knjig, bodisi pesniških zbirk, spominov ah krajših povesti. Pred kratkim je v založbi DRUMAC v Mariboru izšla osma knjiga "Zbirkanašepoti", avtorjaBoži-
daijaTvrdyaizLjubljane. Pri isti založbi sta izšla še zbornika Cvetovi 1 in Cvetovi 2. V zbirki Večerna rosa, ki je lani izšla v izdaji in založbi DU Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, so nekateri upokojenci in upokojenke objavili svoje spomine, razmišljanja, pesmi, pa tudi šale. V Trbovljah lahko zainteresirani oddajo svoje prispevke literarni sekciji pri Društvu upokojencev.
T.L.
Regijska športna tekmovanja
Društva upokojencev v Sloveniji že
dolga leta organizirajo razna športna tekmovanja v različnih disciplinah. Tekmovanja potekajo najprej na občinski ravni, nato pa tudi na območjih regij, najboljši pa imajo pravico nastopati tudi na razpisanih republiških tekmovanjih. Na področju Slovenije velja za povezovanje društev devet regij. Med temi je tudi zasavsko-posavska, ki povezuje društva upokojencev iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Sevnice, Krškega, Senovega in Brežic.
T.L.

Glasbena šola Zagorje je v okviru priznanj 50-letnice glasbenega šolstva v Zagorju pripravila 12. instrumentalno revijo učencev zasavskih glasbenih šol. V sredo, 3. aprila, so tako v Delavskem domu Zagorje nastopili mladi Instrumentalisti In s svojim znanjem ter talentom popestrili večer.
Prva je svoj program predstavila Glasbena šola Radeče. Nastopu rogista Lenarta Isteniča je sledil saksafonist Gregor Zalokar, ki je zaigral Ferleževega Mariana. Marko Razboršekje nato na trobento odigral Porretov Concertino št. 1, sledil pa je še klarinetist Matic Titovšek z Migniorjevim Petit noeturnom.
Sledil je program Glasbene šole Hrastnik. Uroš Gorenc in Ina Kovač sta v duetu na klavirju zaigrala argentinsko narodno Escondido. Prav tako v duetu sta flavtistki Nastja Lenart in Špela Češnovar odigrali Telemannovo Sonato v G-duru. Marko Štefane je na klavirju zaigral Ta pustava I. Dekleve.. Porretov Concertino številka 9 je na trobento zaigral Vasja Kocman.
Iz Glasbene šole Trbovlje se je najprej predstavil harmonikar Blaž Umek, ki je zaigral von Knonrovo Gavotte. Porretov Concertino št. 19
je na trobenti predstavil Andrej Gajšek. Anja Čibej je na klavirju zaigrala Chopinov Noctumo op.55 št. 19, Sergej Čamer pa je na kitari zaigral Sonatino op. 71 M. Giuliania.
Glasbena šola Litija je imela najkrajši program. Nejka Omahen je na klavirju zaigrala Brahmsov Valček, kitarist Gregor Podkrajšek je zaigral Andante Femanda Sora, narodno pesem Zagorski zvonovi pa so odigrali blokflavtista Monika Železnik in Roman Kotar ter kitarist Rok Berdajs.
Glasbena šola Zagorje se je predstavila zadnja. Handlov Menuet je odigral trio flavtistk v sestavi Ines Ule, Petra Sedej in Nina Veteršek. Flavtistka Špela Savšek je odigrala delo A. Corellia Gavota, Srebotnjakov Ples iz Prekmurja je na klavirju odigrala Nana Forte. Concertino tokrat št. 21 J. Porretaje na trobento zaigral Miha Simončič.
Violinistke Saša Hace, Nana Forte, Katarina Sajovic in Lucija Kržišnik iz zagorske glasbene šole so zaigrale Hiršljevo Češko polkico ob spremljavi Mojce Zupan.
Trudičevega Rondina je na trobenti predstavil BoštjanGrinovec. Sledila j e Urška Kos, kij e na klavirj u zaigrala Mendelssohnovo Pesem brez besed. Kot zadnje pa so nastopile violinistke Saša Hace, Nana Forte, Katarina Sajovic in Lucija Kržišnik z Manuetom T. Habeta in Češko polkico V. Hiršlja.
T.P.
foto: Tomo Brezovar
Blaž Umek iz trboveljske glasbene šole je na harmoniki odigral skladbo Ernesta Lotnarja von Knorra Gavotte.
Blokflavtista Monika Železnik in Roman Kotar ter kitarist Rok Berdajs iz litijske glasbene šole so se občinstvu predstavili z narodno Zagorski zvonovi.
Marko Štefane a hrastniške glasbene šole se je predstavil z Deklevovo Ta pustava.

ZABELmO
Trbovlje
Zdravko Dolinšek, član Relika, sicer pa zlatar in graver, ki ga poznamo ko t izvrstnega oblikovalca, saj je prejel že prenekatero nagrado za svoje dosežke, razstavlja svoje slikarske dosežke v upravnem poslopju tovarne Kolinska v Ljubljani. Samostojno razstavo so odprli v sredo, 3. aprila, ob 13. uri, na razstavi pa si je možno ogledati 30 del v oljni slikarski tehniki, z motivi iz krajine in tihožitja. V kulturnem programu je slikarja s krajšim nagovorom predstavil prof. Aleš Gulič, nastopil pa je tudi Mešani pevski zbor Kolinska.
Misel lažnivko Sama Sheparda so novogoriški gledališčniki Primorskega dramskega gledališča ponovno predstavili v torek, 9. aprila, ob 19.30 uri v DD Trbovlje.
predstavlja z razstavo "velikonočnih pirhov" .Janez Kraj nc je tudi zbiratelj narodnega blaga vseh vrst. Med temi je tudi zbirka pirhov iz domala vseh držav članic Združenih narodov. Na razstavi je zanimiva primerjava poslikave pirhov posameznih držav, seveda posebej Slovenije in tudi drugih držav. Tokratna razstava je ena naj večjih v Sloveniji, posvečena pa je župniku Jakobu Prašnikarju, ki je skrbel za A. M. Slomška, ko je bil župnik v Olimju, izvira pa iz Kolovrata, vasice pri Zagorju ob Savi. Razstava sodi v sklop Slomškovih večerov. Škof Slomšek jesvojonovo mašo pel prav v Olimju, zato se ga v Podčetrtku še posebej lepo spominjajo. Razstavo pirhov so si med izletom ogledali tudi trboveljski hortikulturniki.
Mali princ, pravljica Anoina De Saint-Exuperyja, je bila predstava
Predstava je bila že peta v tej sezoni za večerni abonma in izven.
Razstava starin je bila na ogled do 5. aprila v mali galeriji Knjižnice T. Seliškarja. Pripravili sojo dijaki -gojenci Dijaškegadorna v Šuštarjevi koloniji v Trbovljah. Na panojih in v vitrinah so na ogled postavili razne starine, od starih likalnikov in kavnih mlinčkov do starih urin orumenelih starih listin. Zares zanimivain ogleda vredna razstava.
Razstavo pirhov je v avli hotela in zdravilišča Atomske toplice v Podčetrtku, ki bo na ogled od 31. marca do 14. aprila, pripravil Janez Krajnc, trboveljski rojak, ki živi deloma v Ljubljani, deloma v Kolovratu. To je njegova letošnja druga razstava v tem hotelu, prva je bila likovna. Tokrat pa se obiskovalcem in drugim gostom zdravilišča
gostujočega Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Da ni vse tako, kot se zdi, so abonentom OŠ abonmaja B, od 5. do 8. razreda, povedali na odru DD Trbovlje v sredo, 10. aprila, ob 11.30 uri.
Ura pravljic v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah je bila v torek,
2.	aprila, ob 17. uri. Udeležili so seje otroci od 4. do 10. leta starosti. Tudi tokrat je bil prijetno za mlade poslušalce.
T.L.
Zagorje
Svetloba gora je naslov razstave gorniške fotografij e članov fotokluba Planinske zveze Slovenije, ki bo v KC DD Zagorje od 5. do 24. aprila. Po besedah Pavleta Zrimška fotografije odsevajo prefinjen občutek avtorjev, izjemen navdih gorske
narave, dokumentarnost realistične Razstava je namenjena obeležitvi fotografije pa navdaja z estetskim in	evropskega leta varstva narave,
umetnostnim občutkom avtorjev.	P.R.
f	'
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič Darko Pavšelj - Larix
Ko se ti samo zdi...
Zdi se, da živiš,
a si bil že zdavnaj pred svojim početkom mrtev.
Vedno znova rojevajoč se v teminah vesolja in umirajoč v hladni svetlobi zvezd...
Nekje daleč v nedojemljivosti daljav -v rekah kraških, ki vedno ponirajo v nepoznane globine, temo -v rojstvo, ko kraški bruhalniki rojevajo novo, a staro - isto reko...
Marsikaj se ti zdi, tudi to, da živiš; da si mrtev in nekje vmes je...
Vmes med življenjem in smrtjo; nekje vmes, ki je vse in je večnost...!
A vedno, se ti samo zdi...
___________________________________________________*
c
K: Trbovelj - Evropsko prvenstvo v Streljanju Z zračnim orožjem v Budimpešti najboljšemu zasavskemu športniku v minulih letih tu : jiiiitoslo steče. Večen pred . nastopom je močno |bole|;jp yisgka ::: uvrstitev (er moreta olimpijska kvota je Sla po ztu. Izčrpani Korbarje namteč nastreljai le 5541 krogov m osvojil 57. mesto. Najboljši je bil v drugi bi četrti seriji, ko je dosegel 98 krogov, v prvi, peti in šesti Eiiilsolnikilameiiiii krog mani. nekoliko boljšo uvrstite^^E zapravilv tretji serijsko je nastreljai vsega £>4 krogov. Veliko bolje
je nastopi 1. Rajj tiond PČhe vcc, k, jes 592 krogi le vet točko zaostal /.a .finalnim nastopom, v jmtereg, se je Avstrijec WaM s tangom več in odličnim nastopom v zaključnem delu prebil celo do naslova
■ alpskega;pretika:||p||pi§| pripadi., it! i,iestdptorejle za iv mesto boljšati vmtjtev n..i k. tbatii. lam v ..Helsinkih, Usptsjijpj;:
od Korbarja je bil to pot tudi trelp Slovencu - Hreščak, ki je s 582 kropi osvojil 55.:mes(6.	)
i:	rrivveljčanu Saša Krike it, ieIpiglezeiPptinlepšinastopriSamuje.iedtimposkepriložnosti ' j
vrsto
pa si ne sme preveč gnati k srcu. 8 23. leti spada namreč med mkide strelce in ima pred sabo še pom.-ir,bi.ih. nastopov/
NOGOMET
Neučinkovitost
Family Shop - Rudar 2:0 Piran, stadion pod obzidjem, gledalcev 200, sodnik Žerak (Branik), strelec 1:0 Durmič (15.)
Family Shop: Stipanov, Delak, Radešič (Prača), Kariš, Omanovič, Arnautovič, Tomas, Dulaj (Simič), Burin (Ademi), Durmič, Torgo.
Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Florjane, Breznikar, Žibret, Brundič, Izgoršek, Sotenšek, Holešek,
Mudrinič, Borštnar.
Rudarjev igralski kader je bil to pot zdesetkan, da je na obalo odpotovalo le 12 igralcev. Trije med njimi so bili vratarji, tako da je bil trener Sivko celo primoran mesto v napadu zaupati rezervnemu vratarju Mudriniču. Ta se je dobro znašel. Rudar ni igral slabo. Še več, bil je precej bolj nevaren, toda že drugič zapored zelo neučinkovit. Holešek, Izgoršek, in Borštnar so zapravili nekaj lepih priložnosti. Predvsem

mladi Borštnar bi lahko do vrha napolnil domačo mrežo. Na drugi strani so Pirančani obakrat zadeli s prostega strela. Oba gola so dosegli v uvodnih minutah prvega oziroma
2.	polčasa. Pojavila se je torej stara trboveljska bolezen - nezbranost v uvodnih minutah. Kakorkoli že, zelenočrni so od 18 možnih spomladi osvojili vsega 1 točko. Tako organizacijska kot igralska kriza je večkot očitna. Sedaj je še čas za hitre reakcije. Na potezi so predvsem člani upravnega odbora, ki bodo morali pred igralce. Medsebojni dogovor je nujen. Ekipe iz začelja se hitro bližajo. Sosedje iz Zagorja denimo zaostajajo le še 9 točk ali tri zmage. Vsekakor se čas za alarm bliža. Lahko kaj spremeni nedeljski obračun s solidnim Šentjurjem?
F.S.
Popolnoma zaslužena zmaga gostov
Litija - Triglav Grelna 1:3 (1:0)
Litija, igrišče Litije, gledalcev 200, sodnik Likič (LJ), strelca: 1:0 Zajc (11 m -3), 1:1 Egart (64), 1:2 Dejan Markelj (88), 1:3 Čustovič (89).
Litija: Pograjc, Golnar (Račič), Karamarkovič (Jozič), Dugič, Čuk, Živkovič, Uršič, Zajc, Škofca (Lajovic), Agatič, Mele.
Triglav: Markun, Verbič, Knipič, Alibabič, Golob, Ždešar (Čustovič), Durakovič, Bajrovič, Markelj, Denis Markelj (Atila), Egart (Korenjak), Dejan Markelj.
Srečanje med Litijani in gosti iz Kranja se za domače ni moglo bolje pričeti. Že v prvem napadu je po dolgi podaji v kazenski prostor gostov vratar gostov podrl Agatiča in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko. Gotov izvajalec je bil Zajc. Domači so tekmo morali odigrati brez Propsa, Begiča in Kuniča, ki so imeli kartone. Pogrešali smo predvsem borbenega Propsa. Po vodstvu so maloštevilni
Trbovlje - Rokometaši Rudis Rudarja so na mednarodnem velikonočnem turnirju v Villefranchu blizu Lyona v konkurenci šestih ekip zasedli 4. mesto. S tem so izpolnili načrt, saj so premagali vsaj enega tekmeca. Trboveljčanom, pri katerih ja manjkal poškodovani reprezentant Čop, je to uspelo že v prvem srečanju. Premagali so domačega drugoligaša Villefranche z 32:24. V drugi tekmi v predtekmovalni skupini so izgubili z Montpellierom. Ekipa s šestimi reprezentanti ter ruskim vratarjem Čumakom in Islandčanom je bila seveda boljša in zmagala s 30:20. Rudarje zasedel drugo mesto v skupini B in se boril za 3. mesto.
V skupini A je bil najboljši Železničar iz Niša, drugi je bil Chambery, zadnja pa mladinska reprezentanca Tunisa.
V tekmi za bron je Rudar izgubil s Chamberyem s 40:28. Priložnost so dobili vsi igralci. Prvo mesto je pripadlo favoriziranemu Montpellieru, ki je v finalu s 28:24 odpravil ekipo iz Jugoslavije. V tekmi za 5. mesto so Tunizijci ugnali Vilefranche s 23:20. Rudar je vsekakor častno zastopal slovenski rokomet, čeprav je nastopil brez svojega najboljšega igralca. Žal je v zadnji tekmi poškodbo kolena staknil Podbregar, tako da je vprašljivo njegovo igranje v končnici državnega prvenstva.
S.F.
■č	----^
gledalci, ki so spremljati tekmo v lepem sončnem vremenu in na dobro pripravljenem igrišču pričakovati dobro igro domačinov, zgodilo pa se je obratno. Gostje so iz minute v minuto večati pritisk na domača vrata, a si pravih priložnosti niso ustvariti. Le strel Egarta je bil blizu gola. Domači so imeli še eno priložnost, ki pa je bila tudi zadnja na tekmi, a je Mele in Agatič nista izkoristila. Povsem drugače je bilo v
2.	polčasu. Gostje so domače stisniti na njihovo polovico in jim niso pustiti možnosti. Preko izvrstnega Čustoviča in bratov Markelj so nenehno ogrožati domača 'vrata in zadeti tudi dve vratnici ter svojo premoč kronali v 64. minuti z izenačenjem. Po tem golu so si na hitro pripraviti še nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene predvsem po zaslugi domačega vratarja Pograjca, ki se mu igralci lahko zahvalijo, da ni bil rezultat še višji.
S.K.
KOŠARKA
Poraz za konec
GD Hrastnik - Medvode 70:74 (39:37)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 150, sodnika Mlinar (Cerknica) in Kom (Vrhnika)
GD Hrastnik: Štefane 11, Durmiševič, Deželak, Lapornik 6, Kellner9, Baloh 2, Golotič 4, Lazar, Leskovar 21, Majes, Isoski 17.
Medvode: Meden, Jovanovič, -Koder 5, Jordan, 32, Globokar 2, Miklič 2, Šajh, Jagrič. Gauš, Skvarča 15, Lapuh 10, Vidmar 8.
Hrastnikiški gradbinci so skleniti tekmovanje za obstanek v B ligi z nepotrebnim porazom proti gostom iz Med vod, ki pa k sreči nima nobenih posledic. Hrastničani so si obstanek v ligi zagotoviti že dosti prej, tako da so zadnjo tekmo vzeti kot nujno zlo, zato se tudi niso posebej naprezati in
so tekmo zasluženo izgubiti. Nasproti njim pa so si gostje s to zmago priigrali možnost dodatnega doigravanja med B ligaši, kar pomeni, da še lahko ostanejo v tej konkurenci. Hrastničani so tako v končni razvrstitvi osvojili drugo mesto in so po vrednosti 36. ekipa v Sloveniji.
J.P.
KARATE
Odprto prvenstvo Štajerske
Trbovlje-Naodprtem prvenstvu, ki je bilo 2. marca v Mariboru je skupno nastopilo 350 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Iz trboveljskegakluba seje tekmovanja udeležilo 9. Najbolje se je odrezal Rok Vodišek. Med mladinci je osvojil zlato medaljo v težki kategoriji. Miha Kovačič si je v katah med starejšimi dečki priboril bronasto medaljo. Alja Perger ter Borut Markošek sta v katah zasedla 5. mesto med člani, Ida Dedič pa 6. mesto. Tekmovalci Edin Salkič, Poldi Herman, Jernej Simerl in Franci Ceferin pa po najboljših mestih niso posegli, čeprav so biti njihovi nastopi solidni.
F.G.
Državno prvenstvo za
članice in člane
Trbovlje - Državno prvenstvo za članice in člane je bilo 31. marca v Škofji Loki. Za državna odličja so se potegovati tekmovalci iz 29 karate klubov. Nastopov je bilo več kot 130. Iz našega kluba so tekmovati štirje. Srebrno medaljo v težki kategoriji je med ženskami osvojila Alja Perger, v katah je pristala na 9. mestu. V absolutni kategoriji je Damir Vučilovskl izgubil drugem kolu. V težki kategoriji pa sta bila oba naša tekmovalca premagana v 1. kolu.
F.G.
PIKADO
Vendarle poraz Mojc
Trbovlje - Ekipa Mojčinega Hrama iz Trbovelj, ki si je že zdavnaj zagotovila naslov prvaka v zasavski ligi v elektronskem pikadu, je v zadnjem kolu vendarle doživela prvi poraz. Na domačem prizorišču je bil od njih uspešnejši kisovški Condor in potrdil 3. mesto. Tudi podprvak lige Jolly bar iz Litija v zadnjem nastopu ni bil uspešen. Takorekoč, za svojim točilnim pultom je oddal točko Viktoriji. Neodločeno sta se končati še dve srečanji. Nasploh je bila izenačenost na koncu vse večja. Z zasavsko ligo bodo nadaljevali znova jeseni. Zanimanje za tekmovanje je veliko, tako, da bodo v novi sezoni najbrž igrati v dveh kakovostnih razredih. Ekipe, ki se bodo na novo vključile, naj bi namreč formirale drugo ligo.
mm:
Končni vrstni red: 1. Mojčin hram 39,2. Jolly bar 33, 3. Condor 29,4. Okrepčevalnica Zupan 27, 5. Amadeus 25, 6. Okrepčevalnica Viktorija 23, 7. Gostišče Rajka 20, 8. Čipo 19, 9. Bar 91 17, 10. Gambrinus 17, 11. Mane bar 11,12. Jevnica 4 točke.
S.F.
ŠAH
Ponovno igral
Zagorje - Od 23. do 31. marca je na Bledu potekal mednarodni šahovski turnir veteranov.
V hudi konkurenci je Ivo Hriberšek, ki je za črno belo desko sedel ponovno po 13 letih, dosegel 8. mesto. Ivo Hriberšek se zahvaljuje vsem, ki so mu omogočili sodelovanje na tem turnirju.
i.H.
Zdravstveno stanje obeh kolesarjev Francija Ravnikarja in moje malenkosti seje iz dneva v dan slabšalo, tako da smo v Enchi že tehtno razpravljali o nadaljevanju poti. Bila sva hudo izčrpana, toda najina kolesarska žilica in pa predvsem prava moravska trma nama je še naprej narekovala pot. Dan kasneje, ko je že kazalo, da se bo vse le obrnilo na bolje, sva doživela še hujši udarec.
Temperature so se dvignile na vrtoglavih 50° C, sence ni bilo nikjer več, bolečine v želodcu so zopet postajale vse močnejše. Vsa stvar seje začela lomiti. Bila sva kar nekam žalostna in hudo izčrpana. Popoldanski počitek je minil v znamenju tišine. Vsi smo premišljevali, kako naprej. Ker so bile razmere za kolesarjenje zaradi omenjenih težav in še vedno nasprotnega vetra nemogoče, smo se odločili, dapot nadaljujemo s kombijem s prisego, da vsak dan s kolesi prevoziva
vsaj 100 kilometrov. V nadaljevanju poti smo ob cesti zagledali tudi tablo, ki nas je spomnila, da prestopamo iz ene države v drugo. Vendar meje v pravem pomenu besede sploh ni bilo. Idealne razmere za tihotapljenje... Promet seje venomer manjšal, ponavadi smo srečali le kak tovornjak ali dva, ki sta peljala mimo, ali pa še teh ne. Prve znake civilizacije smo zaznali v Port Avgusti, križišču med vzhodom-zahodom in severom-jugom, kjer smo prvičprespali v kampu. Naslednji dan nas je pot vodila proti Coobe Pedyu, mestu opalov...
Spoznorji: ADD Computer Solution, Avtoservis Bizilj, Avtoličarstvo Grašič, Občine Moravče, Domžale, Zagorje, Ultimat d.o.o.. Likar Domžale, Lukati -kmetija odprtih vrat, Rog Ljubljana, Valy Žaga Kranj, Bavaria Woltex, Termit Moravče, GM d.o.o. Zagoije, Tapi Kisovec.
Franci Rotar
Izolacija zidov z notranje strani
Zidove praviloma izoliramo z zunanje strani. Razlogov za to je več: manj toplotnih mostov, zidovi delujejo kot akumulatorji toplote in preprečujejo velike spremembe temperature zraka v prostoru, kadar lic ogrevamo, zidovi obenem uravnavajo vlago v prostoru, saj lahko odvečno vlago vpijejo injo nato ponovno oddajo v prostor.
Žal zgradb z zunanje strani velikokrat ne moremo izolirati, predvsem če gre za stare zgradbe s spomeniško zaščitenimi fasadami ali če želimo izolirati le eno stanovanje v večstanovanjski zgradbi. V takih primerih se odločimo za izolacijo z notranje strani, ki pa je zelo občutljiva, saj nam morebitne nepravilnosti lahko naredijo veliko škodo in stanje še poslabšajo. Pravilno izvedbo izolacije z notranje strani prikazuje spodnja slika, kjer vidimo, da se moramo tudi v tem primeru boriti proti toplotnim
f ----- toplotno izolacija
---- parna zapora (oviro)
---- notranja obloga
mostovom, ki se jim ob stiku s stropovi in tlemi ni mogoče izogniti. Namesto vgradnje plošč iz steklene volne (NOVOTERM tip S, 35 kg/m3) ali kamene volne (TERVOL MP, 50 - 60 kg/m3) in parne zapore priporočamo stiropor, ki sam po sebi prepušča in vpije manj vlage. Vendar je parna zapora nujna Uidi pri njem. Glavna napaka, ki jo pri tem naredimo, je na napačnem mestu ali slabo nameščena parna zapora, ki jo tudi večkrat predremo ali raztrgamo z žeblji, s katerimi pritrjujemo zaključno lesno oblogo. Če parna zapora ne tesni, prehaja vodna para v izolacijo, kjer se nabira, zmoči izolacijo in priteče v stanovanje, kjer poškoduje stene, tla in obloge.
S toplotno izolacijo na notranji steni izključimo večji del toplotne akumulativnosti zunanjih sten in zato je takšno zgradbo ali prostor mogoče hitreje ogreti. Pozimi se bo prostor zadovoljivo in hitro ogrel, poleti pa toplota vanj ne bo vdrla. Priporočam vam 5 cm debelo plast toplotne izolacije. Plošče toplotne izolacije vam ni potrebno mehanično pritijevati v zid, ampak jih le vstavite med lesene letve in nato prekrijemo s parno oviro, ki je tudi v teh primerih običajna polietilenska folija, katere debelino naj določi projektant. Nato sledi zaključni sloj po vaši izbiri. To so ponavadi lahke gipskartonske plošče, leseni opaž ali iverne plošče.
O tem, kako pravilno izolirati vašo stanovanjskohišo, izbrati najustreznejši ogrevalni sistem itd. se sprašuje vsak izmed nas. Izbiro moramo prepustiti strokovnjaku.
Tovornjaki neverjetnih dimenzij so bili edini, ki so nam tu in tam delali družbo.
S TA T E S O R P t8
Prestopili smo državno mejo.
Ob tehtnem premisleku je padlo odločitev...
Vsi, ki želite strokovne, neodvisen in brezplačen nasvet o racionalni rabi energije se lahko oglasite v energetsko svetovalni pisarni na Gimnazijski 22 a (torek in četrtek od 16. do 17.30 ure, tel.: 27-380).
Odslej naprej so vaša vprašanja
dobrodošla tudi v uredništvu Zasavca. Odgovorna vaše vprašanje bo objavljen v tedniku in tako dostopen tudi ostalim, ki se morebiti srečujejo s podobnimi težavami.
Zoran Gračner, dipl. ing.

Mvll.n
HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA;
USALE SO PO GARDNU IN PO ROZAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA.
fd.: +386 661 26 333,26/56 21 358, kx: +386 601 26 228
IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD
•-RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660
VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ RAČUNALNIK
OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM PROCESORJE INTEL, AMD, PENTIUM
GRAFIČNE KARTICE TRIDENT, S3, DIAMOND STEALTH... KONTROLERJE
OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM OHIŠJA
TIPKOVNICE TRDE DISKE
DISKETNE ENOTE MIŠKE
MONITORJE 14", 15", 17"
CD ROME ZVOČNE KARTICE ZVOČNIKE FAXMODEME MREŽNE KARTICE PREVLEKE
TRAKOVE, KASETE IN TONERJE ZA TISKALNIKE TISKALNIKE EPSON, HP, FUJITSU, STAR	^ J
NOTESNIKE DISKETE
KABLE
>*X SOF
SOFTVVARE: MICROSOFT, BORLANp, IBM...
r/A':	'


1.	-1. VEDNO OB TEBI - Avla Band & Sendi (4)
2.	-3. VRTNAR - Sasha (3)
3.	- 2. DAN NAJLEPŠIH SANJ - Regina (5)
4.	- 4. CECILIA - Patrol (2)
5.	-/. VOLK SAMOTAR - Pop Design (1)
1,	- 2. DOH WAH DIDDV - Fun Factory (4)
2,	-1. D0N'T LOOK BACK IN ANGER -Oasis (5)
3,	- 3. SPACEMAN - Babylon Zoo (3)
4,	- 5. H0W DEEP IS Y0UR LOVE - Take That (2)
5,	-/. REAL LOVE - Beatles (1)
g Glasujem za:
I e
I 5
• e Moj naslov: . M
__________________________________________________________________________ I
Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
57 Klavdija Lončar
Še ne enoletna Klavdija iz Trbovelj je vedno nasmejana, vesela in s svojo živahnostjo prinaša srečne trenutke v življenja svojih bližnjih.
Fotografije cicibanov, starih do sedem let, še vedno sprejemamo. Fotografija nadebudneža ne sme biti starejše od enega leta.
Kot lahko vidite, smo objavili vrstni red prvih dvanajstih cicibanov. Vseh res ne moremo, ker bi bila potem
Trenutni vrstni redi
1. Danijelo Musič, Trbovlje 126
3.	Kim Klančišar, Podkum	69
4.	Benjamin Duh, Hrastnik	47
5.	Blaž Kreže, Kisovec	32
6.	Aljaž Basfič, Trbovlje	23
A	Df/itznn Umrtn;L
o« Aleks ti reka n, Hrastnik	iS
8. Nejc Hiršel, Zagorje	19
O 'ftr.ff. Cleelf Trli/vulrA	>8
7» ijoso Šink irbovlje	1 o
'c.-.-.
11.	Anja Jemejšek, Laško	15
12.	Sabina Strniša, Hrastnik	13
lestvica predolga. Upamo, da se s tem strinjate tudi vi.
S priloženim kuponom lahko še vedno glasujete. Vsak teden lahko glasujete samo za tiste otroke, ki vam jih bomo tisti teden predstavili. Dvanajstim finalistom, ki bodo prejeli
foto lo.iuliki 2/s 1410 ZAGORJE OB SAVI

K h im
1 i i-f i • j =r4TT
Vose ime in priimek;
Naslov.
največ vaših glasov, bomo podelili praktične nagrade. Nagradili bomo tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali za svojega cicibana. Glasovalce čakajo nagrade (bon v vrednosti 5.000, bon v vrednosti 3.000 in bon v vrednosti 2.000 tolarjev).
Prireditev ob zaključku akcije Naj ciciban Zasavja bo 11. maja. Fotografije malčkov pa sprejemamo v uredništvu še do 23. aprila.
Sponzor akcije je trgovina Mojca,
Litija.
Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pa ga pošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne upoštevamo. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi.
Z	OŠTIR	wna Moji	za ODPRTO: od 8.00-19.00,	* OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA * OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE * OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE	Ji] S UJ Lu O <>3
	Jerebova 2, LITIJA	tel.: 061/884 032	sobota 8.00-13. ure	* LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE	zz J
Razpis za slovensko kmečko ohcet v Kandršah Turistično društvo Mlinše v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Zasavcem objavlja razpis za
Tudi letos bo 29. junija velika prireditev, katere namen je obujanje starih ljudskih šeg in običajev. Kmečka ohcet v Kandršah bo letos še bogatejša in pestrejša, kolje bila minula leta. 29. junija bo pri gostilni "Pri Vidrgarju" potekala zaključna prireditev, na kateri se bodo poročili izbrani pari. Eden izmed parov bo tudi iz Zasavja. Zato časopis Zasavc objavlja prijavnico za Zasavski par 96. ki se bo udeležil te poroke. Sponzorji bodo tudi letos poskrbeli za bogate nagrade, ki jih bodo prejeli mladoporočenci. Za odmevnost prireditve pa bo letos poskrbela televizija POP TV in ostali slovenski mediji. Prireditev Kmečka ohcet bo letos delno povezana tudi z obeležitvijo 700 - letnice Zagorja.
Na razpis se lahko prijavijo pari, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	Slovenska narodnost in slovensko državljanstvo.
-	Ženin ne sme biti starejši od 35, nevesta pa od 30 let.
-	Nobeden izmed njiju še ni bil poročen.
-	Par je pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki jih zahtevajo propozicije.
-	Oba ali vsaj eden stalno prebiva v eni od treh zasavskih občin, oziroma v Litiji ali Radečah.
Če izpolnjujete pogoje, vam ne preostane drugega, kot da izpolnite prijavnico in jo v priporočenem pismu pošljete na naslov: Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom ZA ZASAVSKI PAR 96. Prijave bomo sprejemali predvidoma do druge polovice aprila, finalni izbor parov pa bo 18. maja. Pohitite, časa je malo.
SPONZORJI 0HCETI 1996: Tednik ZASAVC Zagorje, SVEA Zagorje ob Savi, Pivovarna UNION Ljubljana, ETI ELEKTROELEMENT Izlake, Občina Zagorje, Gostilna pri Vidrgarju, LB Zasavje d.d., Ljubljanske mlekarne Ljubljana, SIP0REX p.o. Kisovec, INTEGRAL d.o.o. Zagorje, Trgovsko podjetje Potrošnja Zagorje, IGM Zagorje ob Savi, Poštna banka Slovenije Ljubljana, Gostinsko podjetje Trojane d.o.o.. Astra tehnična trgovina Ljubljana, Farma Ihan d.o.o., Eurostyle d.o.o. Brestanica, Ledas d.o.o. Celje, AB & MZ d.o.o., Zagorje, Stenko d.o.o. Trzin, Mladinska knjiga Zagorje, Avtoprevoz Božo Cerar Dob pri Domžalah, OAZA Sadje zelenjava Kisovec, Slovenske novice Ljubljana, MMTV Ljubljana, Turistična zveza Slovenije Ljubljana, Elektroprom ETV d.o.o. Izlake.
Ime in priimek:
Ime in priimek
Telefon [doma in v službi)
Telefon (dome in* službi)
Dalum rojstva: Podpis
Datum rojstva: Podpis

Vožnja z vlakom Radjanl exprcsom je trajala 16 ur in je minila kot bi trenil, saj smo vseskozi spali. Pa tudi psihično smo se pripravljali na vrnitev v Slovenijo. Ko smo prispeli v Delhi, smo spet naleteli na dobre ljudi, ki so nam lajšali zadnje dni bivanja v Indiji. Na koncu smo si privoščili hotel Ashoka Plaza in sobo, ki je imela klimo, barvni TV, hladilnik in celo toplo vodo, kar je drugače že velik luksuz za to deželo.
S taksijem smo dva dni krožili po Delhiju, snemali mestne znamenitosti od (jatam Minarja, trdnjave Red Ford, Birla in Lotosovega templja, pa do Zoološkega vrta, kjer je samo beli tiger malce popravil vtis bednosti živalske ponudbe. Drugače je New Delhi najlepši od vseh mest, kar smo jih videli, saj so ulice širokein dokaj čiste, s polno zelenja in nasadi rož. Ko smo tako kolovratili po mestu, smo iz taksija za nekaj trenutkov videli policijsko postajo, kjer so ravno čistili razdejanje po bombni eksploziji. Zaradi množice policajev vseokrog je našakamera mirno ždela v torbi.
Zadnji dan pred odhodom smo se samoupravno odločili, da potrošimo preostale dolarje in odpeljali smo se v razkošno restavracijo. Tam smo izbrano večerjali in se z novim prijateljem Mikijem odpravili v kabaret, kjer so plesale gole indijske artistke. Plesalke so bile v povprečju predebele za kakšnih 20 kilogramov, kar nam je izvabljalo posmehljivo zgražajoče komentarje, še posebno, ker smo vse skupaj mastno plačali. Od tega večera naprej se je naša
popotniška sreča obrnila navzdol.
Ko smo zgodaj zjutraj prišli na letališče, je bilo naše letalo že polno zasedeno. Tako nas je brez rezerviranih sedežev v Delhiju ostalo več kot dvajset Evropejcev. V naši snemalni evforiji smo pozabili, daje Indija med drugim tudi dežela velikanske korupcije in organiziranega kaosa, tako, da nam niso pomagale ne plačane in potrjene karte, ne grožnje o razstrelitvi prostorov Air Indije. Ta letalska družba nas je tako namestila v hotel "Centaver", ki je namenjen prav takšnim "napakam". V hotelu smo imeli brezplačno vsaj sobo in hrano, za vse ostalo pa smo morali poskrbeti sami. Tako smo ostali štiri dni dobesedno zaprti v hotelski sobi. Ker smo bili brez denarja, smo bili prisiljeni piti hotelsko vodo ogabnega okusa, prosjačiti za cigarete in čakati na prve proste sedeže na letalu, ki bo popeljalo v Evropo. Škoda besed o burkah, ki smo jih doživeli v teh dnevih, a za nekaj časa imam vsaj jaz indijskega humorja vrh glave.
Končno smo z letalom Lufthanse odleteli proti Frankfurtu, Rimu in
'
Ernest Kotar z mimoidočim sprehajalcem, pardon, plazilcem.
Trstu, kjer nas je čakal Rent-a Car Juvan in nas popeljal proti rodnim krajem. V dobrem mesecu dni smo prepotovali okrog trideset tisoč kilometrov z letali, vlaki, ladjami in taxiji. Posneli smo preko trinajst ur potopisnega materiala in se utrujeni, naveličani azijskega načina življenja, brez denarja, vendar živi, vrnili domov. Celoten projekt je stal več kot 6.000 nemških mark in resnično
gre zahvala še enkrat vsem sponzorjem, ki so nam projekt omogočili. .
Sedaj nas čaka še kar nekaj dela, da iz posnetega gradiva naredimo oddaje. Te bodo na začetku predvajali na Kanalu 10 Trbovlje in televiziji ETV Zasavje. Pozneje pa, kdo ve, še na drugih televizijah.
Peter Brečko
Marko Kapi in Peter Brečko z novim prijateljem 'med odmorom'.

Lotosov tempelj v Delhiju.
Presna prehrana je prišla v Slovenijo pred nekaj leti s knjigo Helmuta Wandmakerja: Hočeš biti zdrav? Vročskuhinjskimloncemlin naredila pravi buum med Slovenci. Jesti samo sadje in surovo zelenjavo, pri tem shujšati in si pozdraviti bolezni, ki te pestijo že dolgo časa? Kar malce neverjetno za našo malo deželo, ujeto v svojo prehrano in slabe razvade.
V Sloveniji imamo tudi že Društvo za presno prehrano, članki o zdravi naravni prehrani polnijo strani časopisov in revij. Vse več ljudi se odloča, da poi skusi. Najlažje pa se odločijo tisti, kijih v to prisili bolezen.
Sestri Sara Pavlič in Suzana Gerčar sla iz Zagorja, s presno prehrano sta se seznanili že pred leti in se odločili, dajo poskusita. Danes sta zdravi in prepričani, da je to tisto pravo, kar se tiče prehrane. Kar nekaj časa sta se obe strogo držali presne prehrane. Sedaj pa se kdaj tudi kaj pregrešita in pojesta kaj kuhanega, čeprav nikoli ne jesta mesa.
Za začetek mogoče predstavita, kaj sploh je presna prehrana?
Suzana: Za presno prehrano sem izvedela od gospe Jeglič, glavne urednice revije Aura, ki seje že nekaj časa prehranjevala na takšen način. Potem pa sem si prebrala nemško knjigo Helmuta VVandmakeija, ki takrat še ni bila prevedena. Odločila sem se, da to tudi sama preizkusim. Prenehala sem jesti vso drugo hrano in se prehranjevala samo s sadjem in surovo zelenjavo.
Za zajtrk si stisnem sok pomaranče, pojem kakšno banano. Popoldne si naredim solato, rada imam jabolka, ki jih kupim od kmetov in niso škropljena. Mesa pa sploh nikoli ne jem. Delala pa sem tudi 60 dnevne poste, ko sem pila samo vodo.
Sara: Presna prehrana je, da ješ vso hrano surovo, to pa je predvsem sadje. Jaz sem se z njo seznanila pred kakšnimi petimi leti. Okusno je in sladko, obenem pa se ob takšni prehrani človek tudi pozdravi. Kot otrok sem imela vedno kronične angine in vnete sinuse. Ko pa sem pričela s presno prehrano, so se mi zmanjšali mandelji, sinusi so se očistili in od takrat niti enkrat nisem imela nahoda ali angine. Takšen način prehrane bi svetovala tistim, ki imajo na primer astmo, zamašene dihalne poti, da poskušajo živeti na takšen način vsaj nekaj časa in bodo videli, kako vpliva takšna hrana na organizem.
Poznam fanta, ki sije tako pozdravil luskavico. Ugotovil je, da so mu škodila jajca in prehrana, ki
vsebuje veliko beljakovin. S presno hrano si jo je popolnoma pozdravil, čeprav zdravniki pravijo, da se luskavica težko ozdravi.
Če sem kam povabljena, se sicer včasih pregrešim s kuhano hrano. Leto dni pa sem se strogo držala presne hrane. Ko sem prešla na presno prehrano, se mi je znižal tudi krvni pritisk.
Kako so na spremembo reagirali ljudje okoli vas, verjetno sta obe precej shujšali. Kaj so vam rekli?
Sara: Najprej so mislili, da sem bolna, ker sem toliko shujšala, ampak bila sem zdrava. Telo se čez nekaj časa popravi in pričneš se nazaj rediti. Na začetku shujšaš do idealne teže. Če komu povem, da mora živeti prav, da ne bo bolan, pa se jim zdi grozno.
Suzana: Veliko ljudi ne more sprejeti že tega, da ni dobro jesti mesa, kaj šele, da bi jedli samo sadje. Mene ljudje niso veliko spraševali o tem, ker sem že prej imela dolge, 60 dnevne poste, ko sem pila samo vodoin zvečer odvajalni čaj. Človek kar ne more veijeti, kaj vse nosimo v svoji notranjosti.
Sara: Neka najina prijateljica je imela raka na prsih, ki se ji je že razširil na vrat in roke. Vse je imela že čisto trdo. Potem je naredila trikrat po 60 dnevni post. Ko sojo operirali, seje rak razširil že na rebra. Po prvi kuri so ji utrdline po rokah in vratu že izginile. Potem ni nikoli več pojedla niti koščka mesa niti karkoli kuhanega. Raka si je
ozdravila in nima nobenih problemov več. Vendar je ostala na čisti presni prehrani in se nikoli ne pregreši.
Ljudje na splošno zelo radi pijejo kavo, Helmut Wandmaker pa pitje kave popolnoma odsvetuje...
Suzana: Kava je droga, to vedo vsi in tisti, kije veliko spijejo, so čedalje bolj zasvojeni z njo in ne morejo začeti dneva brez skodelice kave. Zanimivo je. zakaj je bila prvotno namenjena rastlina kavovca. Namenjena je bila za velike živali, kot so sloni, kamele in osli, ki so jedli nepraženo svežo rastlino. Ta naj bi krepila organizem živali. Ljudje so pričeli kavo pražiti in uživati kot drogo, ki škoduje človeku. Zastruplja namreč vse človeške celice in tisti, ki jo veliko popijejo lahko tudi od kave dobijo raka, čir na želodcu in imajo živce na nitki.
Kava j e tako strupena, da če bi je spili veliko in bi nas potem pičila kača, bi kava nevtralizirala kačji strup.
Jakob Lorber piše v svojih knjigah, da bi bila gnojnica, ki teče iz hleva, manj strupena, če bi jo spili, kot skodelica kave.
Kaj pa uživanje mesa, mleka in mlečnih izdelkov?
Sara: Mleko naj bi uživali samo otroci do dveh let, potem pa ne več. Bolj zdravi so sadni sokovi. Mleko danes homogenizirajo, pasterizirajo in
kondenzirajo ter nima v sebi nobenih hranilnih snovi več. Če že pijemo mleko, bi morali piti samo svežega.
Suzana: Mogoče bi vam kar povedala, kje piše v svetem pismu o uživanju mesa in katerega naj ljudje jedo, če ga že morajo. Morda bo šel kdo pogledati v biblijo in si sam prebral. V tretji Mojzesovi knjigi, enajsto poglavje je natančno opisano, kaj se lahko je. Bralci naj si kar sami preberejo.
Kaj bi svetovali našim bralcem ob koncu našega pogovora?
Sara: Ljudem bi svetovala, da poskušajočimbolj zdravo živeti, če ne zaradi sebe pa zaradi svojih otrok. Naj poskušajo jesti čim več sadja in naravne prehrane. Mogoče pa naj poskusijo kakšen mesec jesti samo sadje in zelenjavo, pa bodo videli, kako bo to vplivalo na njihov organizem.
Nekaj o pripravi presne prehrane...
Posebnih receptov ob presni prehrani dejansko ne potrebujete. Preprosto si naberete sadje, ki raste v tistem obdobju, si ga kupite ali pa prinesete iz kleti. Če jeste presno hrano ali pa ne, si lahko pripravite presne sad ne kroglice, za katere potrebujete: skodelico dateljnov, namočene suhe fige, namočene rozine, orehova ali mandljeva jedrca, kokosovo moko, palčko vanilije. Dateljne, fige in rozine operite v vodi. Odstranite peške iz dateljnov, fige narežite na koščke. Nato zapovrstjo dajajte v multipraktik dateljne, fige in rozine ter jih zmešajte v kašo. Zmeljite orehova ali mandljeva jedrca. V skledi nato zmešajte sadno kašo, zmlete orehe in sredico iz vanilijevega stebelca. Oblikujte kroglice in jih povaljajte v kokosovi moki.
Zelo okusne pa so tudi sadne solate. Očistite,
Suzana Gerčar
S
Sara Pavlič
operite in narežite na koščke razno sadje, zmečkajte v kašo dve banani in kašo zmešajte v narezano sadje. Namesto banan lahko uporabite avokado, ki ga dobimo tudi pri nas, ali pa breskve, slive, marelice in še veliko bi lahko našli.
Poskusite si pripravili kdaj pa kdaj sadni obrok. Razbremenili boste svoj organizem, da si bo malce odpočil. Odločite se kdaj tudi za kakšen sadni dan, ko se prehranjujete samo s sadjem.
Barbara Renčof
Šc nekaj o knjigi...
Helmut Wandmakerje svoje znanje o prehrani in zdravju nadgrajeval kar štirideset let. Ugotovil je, da zbolimo predvsem iz enega samega vzroka, to pa je zastrupitev organizma. Za zdravo življenje so pomembni svež zrak podnevi in ponoči, sonce, čista voda, veliko gibanja in sveža, presna hrana. Naj vam predstavim še nekaj razmišljanj, ki sojih povedali nekateri svetovno znani misleci.
"Že zelo zgobaj sem se obpovebal uživanju mesa. Irt prišel bo čas, ko bobo Ijvibje ma ubijalce živAli glebali tako,
kakor bAMes slettAmo ma morilec ljubi."
Leonardo Da Vinci
"Ptavo človeško kulturo bomo imeli šele tebAj, ko za kanibalizem mc bo vcljAlo
sAmo žrtje ljubi, temveč tubi živAli!"
VVilhemBusch
"KrvMi obtok, ki je prepolM sluzi, je ItAkor ZAmAŠCM bimMik, ki Mi bil MikbAr očiščeM. V resMici je z mašo krvjo še
mimoso slabše, Itajti ZArAbi obpAbkov ob beljAkoviM iM škrobA je gosta iM lepljivA.
Prebvsem mleko je obliČMO lepilo."
Ehret
"TAko imcMovAM vcgctArijAMec sem ob letA Istri. Že več kot četrt stoletjA živim iM belAm brez mcsA, rib, perutMiMC, ČAjA iM alkohola. Ali imAjo jebci zrezkov boljše belovMe sposobMosti? Prepričan sem, bA mc. "Nekoč mi je Meki zbrAVMik svetoval: "Jejte meso, sicer boste umrli!" Jaz pa
Mišem storil mc enega mc brugega."
George Bernard Shaw (umrl je v starosti 94 let, ko je obiral sadje z drevesa)
"Kbor živi MezbrAVO iM se mapačmo prebrAMjuje, se vse življeMje priprAvljA ma raka."
prof. dr. med. Kollath
Barbara "Rcnčof
KLESANJE
Okleši me življeMje,
ko guezbim ma tvoj ib že izprAMib čereb iM zrem v pmečo sc globino.
Bobi mcžmo z menoj, ko krušišbrobncnepomcmbnebekc proč in oblikuješ mi pobobo.
Ko pribe bolcčinA, kleši bitro, če rAbost pribe, mebko oblikuj mc, v solzAb in v jezi, v soncu in bežju, nikoli ne ustAvi blctA in klabiva.
Ko izoblikuješ me, življenje,
ItAmcn stAl obbelan bo ob tebi, zAŽcni v novo spet se umetnijo, nAj čas nAČnc pozAbljeno starino. Abanes kleši nežno mc, življenje, ko preb teboj stojim šc neizklcsana, na milost in nemilost ti prebana, ba izučiš me, preizkusiš Itamna trbnost in voljo buše v blabni srebi skrite.
Niltar ne boj sc, ubarcev teb s klabivom, to je vse, kar mi bilo je bano, jutri pabem morba v globino, prekrita z morja belo že penino, o-

v IiluiilSazii
Kar lepo moram priznati, da sem se že povsem navadil na dejstvo, daje zabavo treba iskati izven Zasavja. Ne da bi žalil lastnike tistih nekaj scen, kjer se kaj dogaja. Ampak hej, na splošno je živ dolgčas. Edina omembe vredna stvar je itak samo Mesečina. Pa še tam se zadnje čase sila redko ustavi kakšen glasbenik. Sicer še vedno upam, da bodo kaj kmalu tudi Šklabovci pripravili kakšen žur, ampak ne preveč. Kakorkoli, prejšnji četrtek je ropotalo v ljubljanski Dakoti. Takole mimogrede -Ljubljana sploh ni tako daleč, kajne.
Prejšnji četrtekje agencija Dallas pripravila koncert skupin D'kovači Sleazy Snails in Lačni Franz. D'kovači, ki promovirajo svojo zadnjo kaseto Pobelelo pole (več o tem ste si lahko prebrali v prejšnji številki), so igrali še v precej prazni
diskoteki. Kljub temu so svoj nastop dobro opravili. Sicer ni bilo nič pretresljivega, nič presunljivega. S svojimi priredbami narodnih pesmi pa so prav gotovo dali kakšno idejo študentariji, kako popestriti domske žure, oziroma pijanke. Pesmi, ki
jih bolj ali manj vsi poznamo iz osnovne šole, v rock verziji zvenijo dokaj solidno in sveže. "Grad gori, grof beži," bodo dijaki prav zlahka spremenili v "šola gori, prfoks beži...".
Sneazy Snails pa so še pomračili ozračje. Kot je dejal Mickey v filmu Rojena morilca: "Težkoje premagati kralja." In za to je šlo. Vsi so pričakovali samo nastop Lačnega Franza, zato se jim prvih dveh skupin niti ni ljubilo poslušati, ne gledati. To sicer ne pomeni, da Sneazy Snails niso odigrali dobro. Nasprotno, igrali so dobro, samo v koncept
večera niso ravno pasali. Pa nič hudega. Lačni Franzi so prišli in pokazali vse, kar znajo in zmorejo. In če je sprva že kazalo, da lastniki diskoteke z obiskom ne bodo zadovoljni, seje ob zvezdah
večera ta vtis močno popravil. Iz najbolj temnih kotov diskoteke so prilezle skupinice tistih, ki so na Franze čakali že bogve koliko časa. Kar naenkrat je vse oživelo. Plesišče pod odrom se je napolnilo. Prav tako kot se je Dakota napolnila z znanimi (vendar nikoli dolgočasnimi) zvoki mariborskih rockovskih veteranov. Večer je tako dobil prizvok, ki ga lahko označim s: splačalo se je.
Tekst in foto:
Jlire Nagode
Minili sta dobri dve leti, odkar je Zlatko Dobrič izdal zadnjo ploščo. Čeprav ima veliko nasprotnikov, še več pa privržencev, se ne da. Kot pravi sam, ima včasih resda vsega čez glavo. "Takrat bi najraje prenehal," pravi. Vendar pa mu zadovoljstvo občinstva, ki pride na njegove koncerte, vedno znova daje novih moči. Njegova najnovejša kaseta Naj se sliši, naj se ve, je izšla ta teden.
Na kaseti je deset pesmi, glasbo za osem pesmi je napisal Zlatko sam, besedila pa je prispeval Igor Pirkovič. Preostali dve pesmi sta priredbi. Vajeni smo že, da mu besedila piše Igor Pirkovič. In kol pravi Zlatko, sta v vseh teh letih, odkar sodelujeta, postala dobra prijatelja. Igor tudi natančno ve, kaj mu leži, besedila so tako res "pisana na kožo"
Zlatka Dobriča. Katera pesem bo uspešnica? To vprašanje se postavlja kar samo od sebe. "Po mojem mnenju naslovna Naj se sliši, naj se ve. Tudi pesem Nono, kije posvečena mojemu dedku, ki ga žal nisem nikoli spoznal, bo marsikomu všeč. Sicer pa so take napovedi nehvaležne. Okusi so pač različni, tako da bodo nekaterim bolj všeč balade, drugim pa hitre pesmice."
V pogovoru se nisva izognila niti debati o tem, zakaj je prišlo do skorajda dveletnega premora. Zlatko je odvrnil, da predvsem zaradi njegove družine. Bolj se jim je posvetil, saj ga zaradi neprestanih nastopov skorajda ni bilo doma. Tudi pesmicam je posvetil veliko pozornosti, tako daje z naj no vej Šim izdelkom izj emno zado volj en. Zakaj pa je prišlo tudi do zamenjave založbe? "Od ZKP RTV Slovenija sem se resnično "preselil" k Mandarini, razlogov je kar nekaj. Boljši pogoji za delo, več vložene reklame in še bi lahko našteval." Kot vedno, kadar se srečava, se je Zlatku tudi tokrat mudilo. In zato naj ga prek teh vrstic spomnim na obljubo, naj ne pozabi na 25. maj!
Tomaž A. Štojs


..	y. .™H° ?*«..
RkU,
>M)A J AS S It',4 14 SDi

’ ^ U
CamULa
(CamIIIa, ZDA - 1994, CarnIum TiiAdE)
Freda Lopez (Bridget Fonda), glasbenica & ustvarjalka na (resnici na ljubo precej neperspektivnem) začetku kariere se skupaj z možem (Maury Chaykin) odpravi na počitnice in tam spoznaj unakinj o iz naslova- očarljivo starejšo damo, ki sliši na ime Camilla Čara in deli Fredino strast do glasbe. Predin mož - Vincent je v bitki s časom izgubil iluzije o umetnosti in ju preživlja z grafičnim oblikovanjem, zato skuša ženo spustiti na realna tla. Ko mu Camillin sin ponudi, da bi sodeloval pri nekem filmskem projektu kot oblikovalec, pričakuje, da bo žena skupaj z njim odšla kamor ga pač vodi delo, vendar se ušteje. Camilla je Fredi že ponudila nekaj, kar je v tistem trenutku najbolj potrebovala - samozavest, zato mora Vincent na pot oditi sam.
Po določenem času se pod pretvezo, da bi si
VIDEOTEKA HANO, SaHaumines 8, (na bazenu), tel.: 26-441
j(f' » /
dij--
& &
r: amilla
ogledali violinski koncert v Kanadi, Freda in Camilla odpravita napol-pu štolovščinam naproti, vendar namesto avantur na poti najdeta - sebe.
Camilla je ganljiva & zabavna zgodba o potovanju, na katerega se odpravita dve ženski -ena pri dvajsetih in druga pri osemdesetih. Nauči nas, da za nov začetek ni nikoli prepozno in da ni potrebno oditi v samostan, da bi našli samega sebe. Camilla sicer ni Thelma in Freda ni Louise, ampak zgodba o Thelmi in Louise nikoli ne bo sodila med romantične melodrame, tako kot Camilla ne bo vzor feministkam na tem našem, na trenutke patetičnem planetu. Jessica Tandy je pač malce prestara, da bi jo kdo skušal posiliti. OK, Bridget Fonda bi sicer bila greha vredna, ampak kdo je še videl, da bi v današnjem času nekdo na filmu posilil omamno (khmm...) dvajsetletnico v družbi starejše dame viktorijanskih manir?
Po zgodbi Ali Jeningsa je scenarij za film priredil Paul Quarrington, režija je delo Deepe Mehta, večina glasbe pa je bila rojena v glavah Johna Altmana in Daniela Lanoisa. Ocena:***+
Tommy
Tuji del pa začnimo zLlamom Gallagherjem (Oasis). Na tiskovni konferenci po podelitvi nagrad Grammy, je bil spet malce nesramen. Na vprašanje, katera
tud, našonJoriko. Tako bomo od Seudi, Power dancers...
■.danes naprej ob slovenskih.
zanimivosti s sveta. Upam, da boste zadovoljni.
Vsakdo, še tako naključen poslušalec slovenske glasbe, verjetno ve, kdo bo našo državo zastopal na letošnji Fvmvi/.ii.	nagrada	naJvec pomeni’je
Ob tem, da ima Regina veliko	odgovonl	da nobena. Po
dela z pri pra vami, je do nas prišla	njeg°vem	sami
še ena novička, ki se je tiče,	P™
Regina je namreč že dobre tri Jarvls ^°ck^ (PalP> se bo mesece noseča. Kot pravi sama,	^ ^
pa jo nosečnostne mufi in v Oslu Gramrn^rh naj bt med nastopom
nas bo zastopala po svojih Mlchaela Jackso,la P°skodoval ..Ipilii«...........lili!............. enega izmed otrok, ki so nastopali
. Čuki so s prodajo njihovega z njlllL Jarvis seveda vse skupa> najno.vejšega izdelki, jGtvboji iti) : indijanci. več kot zadovoljni. Po videospotu /a naslovno pesem, že pripravljajo novega, za pesei
vegetno kar make. mesenečeni.
Čuki so namreč jx)sncli odlično f	,Mad°nna na?dna
funk skladbo. Kar lepo nas ^ h,si mkakor nezasluzl- da presenečajo, ni kaj.	bl lgrala vlogo nJlhove blvse
!||||||||:lii!p|!!!:!!l| predsednice. diskofekilLife promocijski nastop	TAŠ
zanika.
Tudi Madonna ne miruje. Na snemanju fihna o Eviti Peron (igra Evi to) se vse vrti okrog nje.. Argentinska javnost pa je ogorčena. Po njihovem mnenju
Rocknroll
obeti
Kar krepko smo že zakorakali v pomlad. In to na vseh področjih. Samo še dobri žuri manjkajo, pa bo. Torej...
Danes lahko v diskoteki Dakota žuriramo z Električnim orgazmom. Orgazem se bo začel ob 21.00 uri, trajal pa bo vse dokler bo še kje kaj elektrike.
Po besedah znanega in najbolj uspešnega organizatorja koncertov v Sloveniji se bo iz papeževega obiska v Sloveniji vendarle izcimilo nekaj dobrega. Hipodrom bo urejen tako, da bo tam možno prirediti tudi kakšen koncert. Tako naj bi že junija tam nastopal kanadski rocker Bryan Adams s kopico gostov.
V juliju se nekaj napovedujejo tudi Sex Pistols. Vendar stvar zaenkrat še ni prišla dlje od prvoaprilske šale. Živi bili. pa žurirali, pravijo.
J.N.
Rocknroll
obeti
Festival,
e
OJ
festival
Do sredine aprili, je še. možna prijava »a velik
Hotiču. Vsi, ki pridno vadite
i: podstrešjih se še vedno lahko prijavite na naslov .
KUD ZGAGA P. P. 24 1270 LITIJA
Časa je še čisto, čisto tnalo. . jpitžeimnuapjeodzivitila-;
precej velik, /ato sc obeta res pravi dvodnevni festival,
............................
ztiaui. govori pa sc o skupinah
Oikum/ti uu KUD Zgaga t/. takšnimi imeni kul sti Black
liiillmiiliiiiilliiiliii-liiilpi
nedostopne. O napredovanju J.N.

M
Na sej emu Avto in vzdrževanje v Celju je bilo precej razstavnega prostora namenjenega tistim, ki se z avtomobili poklicno ukvarjajo. Zato sejem ni bil takšna paša za oči kot je na primer ljubljanski Avtomobilski salon. Kljub vsemu je lahko na sejmu vsakdo našel kaj zanimivega.
Mega megane in mini twingo
Od novosti je bilo na sejmu mogoče opaziti Fordovo fiesto, suzuki alto, subaru justy 4WD v novi preobleki (oblika suzuki svvift),... Pogrešali pa smo že kakšen citroenov saxo. Pri vzdrževanju pa je bilo moč videti avtomatske avtopralnice različnih proizvajalcev, opremo za mehanične delavnice, avto-kozmetiko,... Od zanimivosti je potrebno omeniti še projekt "ekološko neoporečna mehanična delavnica". Največ gledalcev pa je zagotovo privabila naprava, ki bi jo v Širšem smislu lahko uvrstili med avtoalarme. SMD (Smoke Defense Machine) ob sprožitvi v nekaj sekundah napolni avtomobilsko
kabino z gostim dimom, ki preprečuje, da bi videli karkoli v notranjosti avtomobila. To naj bi od tatvine odvrnilo tudi najbolj vztrajne dolgoprstneže.
Čeprav zasavski predstavniki niso bili med razkošnejšimi razstavljala, je velik korak že to, dase predstavniki izZasavjasplohpojavljajonatakšnih sejmih. Akvizd.o.o. iz Trbovelj seje predstavil s programom avtomobilskih hladilnikov, Elmark iz Rimskih Toplic je predstavljal paleto GT avtoalarmov, Marino d.o.o. z Izlak pa je ponujal "brisalce za vsak avto".
Tekst in foto:
JožeRanzinger
Daleč najbolj domiselna je bila stojnica kranjske Save. Tudi reklamiranje pnevmatik je lahko zanimivo—
Najnovejša motocikla na sejmu sta bila iz palete yamah. Vamaha thunderace 1000 in thundercat 600 sta najnovejša predstavnika hitrostnikov iz te hiše.
Na sejmu je bilo mogoče videti tudi obširen program gospodarskih vozil. Med njimi tovornjake ERF iz Velike Britanije, ki si utirajo pot na slovensko
tržišče.

Promet
Trbovlje - 2. aprila okoli 19.00
ure so trboveljski policisti skušali ustaviti voznika B.P. iz Zagotja. Na znake policistov se tani oziral, ampak je zapeljal čez Slačnik proti Zagoiju. Tam ga je skušala ustaviti tudi zagorska policijska patrulja, vendar je odpeljal dalje. Nato je zapeljal v slepo ulico in tam sam ustavil. Policisti so ga končno legitimirali ter ugotovili, da avto ni registriran, tablice pa so z drugega avtomobila. Ker je B.P. napravil kopico prekrškov, so ga policisti do uradnih ur sodnika za prekrške zadržali na postaji, nato pa ga predali sodniku. Zanimivo je, da je bil voznik, ki je bežal pred policisti, popolnoma trezen.
Zagorje - 2. aprila so bili policisti obveščeni o prometni nezgodi na mostu v Briše. Ko so prišli na kraj nesreče, avtomobila ni bilo več na mestu. Ugotovili pa so, daje nesrečo imel K.M., ki je vozil prijateljev avto. Zaradi prevelike hitrosti ga je zaneslo s ceste v potok Medija.
Radeče - 2. aprila ob 15.17 uri je na magistralni cesti v Vrhovem vozniktovornegavozilaD.M., češki državljan, trčil v voznico D. A. Njeno vozilo je zaradi trka odbilo še v vozilo voznice T.K. Isti dan ob 20.29 uri pa je s ceste zletel voznik C.E. Vzrok je bila spolzka in zasnežena cesta.
Hrastnik - 3. aprila je prišlo do prometne nesreče pri Riklovem mostu. Voznik P.M. je zavijal levo in trčil v Š.M. Na avtomobilski pločevini je pri tem nastalo škode za 120.000 tolarjev.
Litija - 5. aprila ob 12.17 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na magistralni cesti za Savo. Na kraju so ugotovili, da je L.M. zapeljal na levo in trčil v nasproti vozeč avto, ki ga je vozila P.M. Sopotnica M.S. je bila pri trčenju huje poškodovana. Prav tako sta tudi voznik in voznica dobila precej hude telesne poškodbe. Nihče v avtomobilu pa ni bil privezan z varnostnim pasom.
Hrastnik - 6. aprila ob 10.45 uri
je počilo na cesti proti Zidanemu Mostu. R.C. seje zaletel v avto, ki ga je vozil B.V. Nastalo je za 200.000 tolarjev škode.
Litija - 7. aprila ob 9.00 uri seje na cesti v bližini Šmartnega zgodila prometna nesreča, v kateri je bil huje poškodovan kolesar O.A. Omenjeni je zapeljal z dovozne poti na glavno cesto. V tem trenutku je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je kljub zaviranju in umikanju zadel kolesarja. Kolesar je bil odpeljan v ljubljanski klinični center.
Kradejo kot srake
Hrastnik - 1. aprila se je na
nenavaden način z lastnikom trgovine v Breznici pošalil V.J. Prišel je v trgovino in odnesel 5 buteljčnih vin, češ da mu je lastnik nekaj dolžan.
Litija - 5. aprila je neznanec vlomil v Osnovno šolo Litija in jo pobrisal s precejšnjim plenom. Odnesel je namreč računalnik s tiskalnikom. Šolo je tako oškodoval za 600.000 tolaijev.
Trbovlje - v noči s 7. na 8. april je neznanec vlomil v kiosk, ki je last S.R. in odnesel radijski sprejemnik in nekaj sladkarij. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v butik Kristina. Neznanec je iz butika odnesel kar za okoli milijon tolaijev oblačil.
Zagorje - v noči iz 7. na 8. april je bilo vljomljeno tudi v pisarniške prostore kamnoloma Borovnik. Neznani ljubitelj računalništva je odnesel kar 4 osebne računalnike s pripadajočimi monitorji, 2 telefona, fotokopirni stroj, fax in električni pisalni stroj v vrednosti 2 milijonov tolaijev. Z bolj bornim plenom pa se je zadovoljil neznanec, ki je isto noč vlomil v športni dom v Farčnikovi koloniji. Odnesel je samo 15 zavojčkov cigaret, ostalo pa je pustil pri miru. Nesrečni verižni kadilec je s silo odstranil okno in tako vstopil v zgradbo.
Teden nezgod in trupel
Pretekli teden je minil v znamenju nekaterih hujših prometnih nesreč. Tudi delovnih poškodb ni manjkalo. V Hrastniku se je že 1. aprila poškodoval delavec Elektra Trbovlje, D.M. Ko so popravljali daljnovod na Marnem se je zlomil vijak na nosilni košari in D.M. je omahnil na tla. Odpeljali so ga v Bolnišnico Trbovlje.
3.	aprila pa je T.M. obvestila litijske policiste, daje v Kostanjevici našla trupla zakoncev TJ. in T.M. Policisti so ugotovili, da je T.J. najprej ustrelil svojo ženo, nato pa si je sodil sam.
7. aprila pa so litijski policisti našli ostanke trupla. Tega dne jili je o, lahko rečemo precej nesrečni najdbi, obvestila Z.V. Policisti in strokovnjaki sodnomedicinskega inštituta so ugotovili, da gre za že skoraj leto dni pogrešanega Z.D. Prav tako so ugotovili, da na ostankih trupla ni vidnih znakov poškodb, ki bi nakazovali, da je Z.D. umrl nasilne smrti.
Lisica v mestu
P. J. je 6. aprila obvestil trboveljske policiste, daje na kozolcu, ki stoji na Trgu Franca Fakina, našel poginulo lisico. Policisti so obvestili lovce. Ti
so lisico odstranili. Lisica je verjetno zbolela za steklino, zato se je tako približala ljudem. Policisti in lovci opozarjajo, da se mora v takšnih primerih ravnati skrajno previdno. Nevarnost stekline je tudi v Zasavju precejšnja.
Pili, nič plačali
6. aprila so bili zagorski policisti
obveščeni o nečednem početju L.A. in R.A. iz Litija ter P.Š. iz Maribora. Trojica je po gostilnah naročala pijačo in cigarete, vendar nikoli niso plačali. Omenjeni so se oglasili tudi v ZD Zagorje, kjer so zahtevali apaurine. Ker jim tablet niso dali, so razbili vrata. Poškodovali so tudi skrinjico, v kateri Rdeči križ zbira prostovoljne prispevke.
Ni bojazni
Na osnovi pisma ogorčenih varčevalcev Ljubljanske banke Zasavje v Hrastniku, ki smo ga prejeli pred nekaj dnevi in v katerem podpisani omenjajo goljufije bivše uslužbenke banke ter bojazni, da bi bili sami ogroženi, smo se obrnili na direktorja LB Zasavje Trbovlje. Zdenka Fritza.
Kot je povedal direktor, so avgusta lani pri delu neke uslužbenke ugotovili razne pomanjkljivosti in goljufije. Vendar pahrastniški varčevalci pri tem niso bili ogroženi, saj je izigrala le svoje sorodstvo. Bila je suspendirana, hkrati pa so o tej zadevi obvestili tudi javno tožilstvo. Proti njej je stekel disciplinski postopek. Uslužbenka je precejšen del stroškov, ki jih je povzročila, že povrnila. Po besedah direktorja ljudje različno reagirajo, z njenim sorodstvom pa ni težav. V hrastniški banki so določili tudi novo vodstvo in uvedli določene spremembe. Postopek pred sodiščem še teče in dokler ni obsojena, ji nihče ne more ničesar očitati.
Glede na vse to bi lahko ogorčenim varčevalcem, ki so naslovili pismo na uredništvo Zasavca, povedali, da ni nobene bojazni, da hi se počutili ogrožene ali oškodovane.
J. V.
Aufbiks
Morda bi se vsi stavkajoči morali zgledovati po aufbiksarjih.
Naj bo petek ali svetek, aufbiksarji marljivo delajo. In to zastonj.
jk 3. aprila je v trboveljskem Magic bani L.N. sipal stenski • pikado. Zadel je v črno, žal s pestmi in ne s puščico.
5. aprila so lahko mirno polenarili hrastniški policisti. K.l). A se jim je kar sam prišel prijavit. Sam je sicer hotel prijaviti ^ policista, ki ga je opozoril na vijugavo vožnjo po marnskem klancu. Pozabil pa je na eno malenkost. Policist, ki takrat sicer ni bil v službi, je prišel na policijo z njim. Policistom se ni bilo treba zgovarjati na kolegialnost, da so mu verjeli. K.D. bi jih tudi brez spremstva prepričal, da so storili čisto prav, ko so ga zadržali. Do streznitve.
j/c Šestega aprila se je ura že kar krepko pripravljala, da bo A polnoč odbila, ko so modre nočne ptice zalotile nočne vrabčke.
Vrabčki so nekaj razgrajali, zato so jih policisti umirili. Samo dva sta se petelinila. Rahlo okajena sta nato počakala na svoje starše kar v varnem zavetju policijske postaje, pardon oddelka v Hrastniku. Ah, kako lepo je imeti razumevajoče starše, ki te ob vsaki uri lepo odpeljejo domov na toplo.
v. Zasavc zelo rad pomaga ljudem. Tokrat smo se odločili, da pomagamo R.L. iz Hrastnika. Sam se verjetno popoldneva 7. aprila bolj malo spomni. Takole je bilo. R.L. je spil kozarček preveč. Prijatelj gaje sicer skušal lepo spraviti domov, da si opomore. Vendar mu je kar rad malo ušel na cesto in tam je prav tako rad tudi padal po tleh. Policisti so mu sicer dali mir. Ampak, ko se jim je • oglasil prestrašen voznik, ki je mislil, da je na cesti nekoga zbil, so ukrepali. Najprej so seveda ugotovili, da nihče ni nikogar zbil, ampak je samo R.L. znova padel po cesti. Da bi imeli ta dan še malo miru. so ga kar domov odpeljali.

if W
V soboto, 30. marca, so Gaudeamus igitur zapeli tudi gimnazijci. Zbrali so se v hrastniški športni dvorani. Debelo uro so nestrpno pričakovali starše, ob osmih pa se je program vendarle začel. Najprej je nakaj skladbic zaigral pihalni orkester Svea Zagorje, nato pa so s svečami v rokah pristopili tudi letošnji maturantje. Odpeli so svoj o pesem, nato pa je spregovorila ravnateljica Darka Lipičnik. Zatem so se predstavili sami dijaki in na kratko orisali šolsko življenje in z njimi povezane nepozabne dogodke preteklih štirih let Vsak razred seje še predstavil s posebej za ta večer pripravljeno glasbeno točko.
In končno se je pričel ples. Maturantje, ki so vse zimske mesece
pridno hodili na plesne vaje, so najprej zaplesali četvorko, po njej plesne korake, ki so se jih še naučili, in končo angleški valček. Sledil je še ples s starši - dunajski valček. S tem se je uradni del programa končal. Potem so bili maturantje spuščeni z vajeti že tradicionalnega pozdravnega programa. Preostali del večera in noč so sklenili z vsesplošnim veseljačenjem in zabavanjem, kateremu so bili priča tako starši kot tudi profesorji in ostali povabljeni gostje. Spanca si ni nihče privoščil, kajti maturantje niso dovolili zatisniti oči nikomur spričo bučnega razpoloženja, ki se ni poleglo niti do poznih jutranjih ur. Večerjebil sicer za uro krajši, zato se je dan zdanil malce kasneje, kar pa je po svoje zbistrilo težke glave vseh navzočih.
R.F.
Na dopustu
Znano je, dazdravniške rokavice zelo rade šarijo po človeškem organizmu. Tega jim ne prepreči niti stavka. V teh dneh so se spravile tudi nad našo profesorico slovenskega jezika in književnosti Sonjo Gutman. Želimo ji čim prejšnjo vrnitev za kateder, četudi se zavedamo, da ji nekaj dni počitka ne bo škodilo.
Dijaki 4.a SŠEG Zagorje
Vse najboljše!
Pred kratkim smo na strani Krvavic objavili rezultate ankete o zasavski glasbi. Seveda so prepričljivo zmagali kdo drug kot Orleki. In zakaj vse to še enkrat pišem?
Klaviaturist skupine Orlek, Jure Tori, te dni praznuje rojstni dan (katerega, vam ne bom izdala). Juretu želimo vse najboljše in da bi še naprej tako pridno igral skupaj z Orleki.
V eni izmed naslednjih številk pa bomo objavili tudi pogovor z njim.
S.G.
c^diuAi/, ne; IjjAl, Ifidl...
Po dolgem času se vam zopet oglašamo z najbolj brano rubriko na naši strani. Upam, da ste se v teh toplih pomladanskih dneh zaljubili tudi vi.KpŠ^ste, paleto tromoiščite svojega spremljevalca, ki vam bo krajšaromjem: urroeKtie fnhvas zanima, kaj je tokrat novega na ljubezenskem področjnJpa niear ne^prezrite naslednjih
vrstic.	n W
Ja^^^BnTJSsp^jn Matfež jubljena sjtfcej^tjata poN&pli.
M. (Elel|)Se š|Ujgduo vsa zal-i Marijj/B. (©im.): ima novo uzafla J. (Gosp.) m Dejan P. -avtato^lr Damjan K.jfeu),n Eva iaE. (Elek.), m).) in Tina
(Gosp. V^Kdo j|d&ual Sanjo ICfGosp.), nam še vedmotsrešno zM ubljfcua Anita L. ž R. (Str.N je že\net?ai časa sktmaj z inezu p. (Eu.), nato nvznano. Janja DenislfV.,UrijaC. (Gosp.)paieVeMO
_____________ še yid no hodi z/Romano. Aida G.
(Gosp.) je še vedno skupaj z Sebastijanom, praVtako pa sta še vedno skupaj Sebastjan D. (Gost.) iivk^tja (Trg.). Tudi Barbara F. (Trg.) ima še vedno rada svojega Perota.
Picko in Packo
pogledala Medim še ni zgaggssičeft«! pa, d; (Eu.) in Dejan S. Tudi^rin Manjo B. Katera je^šeč J P.(Gosp.) je sr^cžvobjemu čaka na Petra V. (Gost.),
Obisk iz Scheinfeilda
Dijaki 2. letnikov trboveljske gimnazije smo ob koncu marca dobili obisk dijakov iz nemškega Scheinfeilda, ki so spoznavali Zasavje in Slovenijo deset dni. V Slovenijo so nekateri prvič prišli v nedeljo zvečer In se s svojimi slovenskimi kolegi srečali pred in v šoli, kjer jim je dobrodošlico zaželela tudi ravnateljica Darka Lipičnik.
Dijaki pa smo začeli "razbijati" led, ki seje kaj hitro stopil, saj smo postali dobri prijatelji v zelo kratkem času. Čeprav je čas hitro mineval, smo sklenili trdna prijateljstva, porodile so pa se tudi nove ljubezni. Dijaki iz Nemčije so bili navdušeni tudi nad lepotami naše dežele. Obiskali so Ljubljano in Maribor z okolico, ter nepogrešljivo Postojnsko jamo. Mnogi pa so videli tudi Obalo, Bled, Bohinj in še marsikaj, za kar gre vsa zahvala našim staršem, ki so se za svoje "nemške otroke" zelo potrudili. Potrudili pa smo se tudi mi in poskrbeli za zabavo. Prve dni smo preživeli na prostem, potem pa nam jo je zagodlo vreme in prestaviti smo se morali v zaprte prostore. Prisotni smo bili tudi na plesu, ki ga je-pripravil novinarski krožek, posebno vzdušje pa so pričarali nemški gostje, ki so pokazali svoje pevske in plesne
sposobnosti. Večerne in nočne ure vikenda pa smo v večini preživeli v Mesečini in ugotavljali, kako hitro teče čas, če ti je lepo.
V torek je že deževno vreme označilo slab dan, dan, ko smo se od novih prijateljev prvič poslovili. Dejstvo, da se bomo videli čez približno dva meseca, ni ustavilo solzic in kislih obrazov, ki so se, ko smo pomislili na lepe trenutke, hitro razvedrili. Lepih trenutkov je bilo vsekakor veliko in upamo, da jih bomo tudi mi iz Scheinfeilda prinesli vsaj toliko.
S.K.
Izredno
uspešni
Preteklo soboto je na gimnaziji v Brežicah potekalo regijsko tekmovanje iz fizike. Udeležili so se ga tudi predstavniki Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo iz Zagorja pod vodstvom mentorjev Zvoneta Hodaka in Leopolda Povšeta. Dosegli so zavidljive rezultate. Tako je v prvi skupini, kjer je tekmovalo petintrideset dijakov prvih letnikov, zmagal naš Dejan Lamovšek. Tudi prvo mesto v tretji skupini, kjer se je pomerilo dvaintrideset dijakov, je osvojil dijak Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo iz Zagorja Matjaž Prvinšek. Uspeh je potrdil še Janez
Gričar s četrtim mestom v isti skupini. Vsi omenjeni dijaki so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo v Kranju 20. aprila.
Znano je, daje zagorska tehnična šola v nekaj letih spričo razvoja tehnike posodobila svoj pouk fizike. Očitno seji to tudi obrestuje. Toda
nehote se zastavlja vprašanje, kdo bo vso to v večini multimedijsko podprto opremo uporabljal v prihodnje; ko se bo šola selila v nove prostore pod oskrbo novih profesorjev. Verjetno se bo nanjo nabiral prah v kakšnih omarah.
R.F.

bo <,<’taLi tudi dokumentirana, objavljamo nekaj njihovih |.ri<i|)tvho\. Zanimiv jc tudi njihov športni dan, ko sc lahko odh,ijo za aktivnost po svojih interesih, žal na osnovnih šo,ah sc m tak
Zagorski petošoici so sc te dni, ko nas je obiskala zima,gotovo
se je tako prevažanje po rudniških tirih /c pozabilo, je prav. da se je Kok lotil te zanimive teme. In še bolj prav, da je prispevek
poslal na naš Mišmaš. O šarahanki bo bralo več ljudi, kot pa na ihrlsketn steneasu, Veste, da je znani slovenski pesnik, ki je nekaj let živel v Trbovljah napisal pesem Šarabanka? Kateri?
Zadnjič smo objavili znamko s Kitajske, danes tudi. Tisti, ki
berete naš<, stran, veste, da smo jo dobili pri Luciji z Dola, ki si
...I«*,.	m. O,.....................
Šarabanka
Prva parna lokomotiva je bila narejena leta 1804. Uporabljati so jo začeli v angleških rudnikih za prevoz rud in drugega težkega tovora. Šele 30 let kasneje so parno lokomotivo začeli uporabljati za potniški promet po železnici.
Tudi v Trbovljah je včasih vozila parna lokomotiva "šarabanka". Od rudnika so bili tiri speljani do Dobrne, čez Nasipe do strojne tovarne in naprej ob Trboveljščirji vse do Elektrarne. Šarabanka je vlekla po tirih vagone, ki so biti na začetku še leseni in jih je bilo treba velikokrat zamenjati. "Donfrca", kakor so ji rekli rudarji, pa je lahko vagone vlekla samo po ravnini, za v hrib ji je zmanjkalo moči. Vagone so povezali z jekleno vrvjo in jih s posebno napravo "ašplom" potegnili v hrib. Lokomotivo je vozil strojevodja -mašinist. ki je imel tudi pomočnika "cukpremzerja". Pomočnik je nadzoroval vagone in tovor na njem. Vagoni za les so se imenovali "cicke", za premog so bili "hunti". Šarabanka je vlekla tudi vagončke za ljudi -bagre, s katerimi so se delavci vozili na delo na separacijo. Lokomotivo so največ uporabljali rudarji pri svojem delu, za prevoz težkega tovora. Velikokrat pa je lokomotiva prisopihala po "glajzih" mimo hiš in ljudem pripeljala drva in premog. To je bilo tudi vehko veselje za otroke, saj če sta bila strojevodjain pomočnik dobre volje, so se lahko posedli v vagončke in se vozili po naselju. Kadar lokomotiva ni vozila, je bila v garaži, ki seje imenovala "remiza".
Z razvojem cestnega prometa in tovornih vozil pa je šarabanka vsak dan redkeje sopihala po svojih
"glajzih", dokler se ni čisto ustavila.
Rok Lenart, 7. b, OŠ I. Cankarja
Vlak
Vlak je kot tat,
potika se rad.
NikoLi ne spi,
vedno bedi,
vozi nAs rad,
kamor želiš.
Kadar je poln,
pa drvi Kakor ..."VLAK".
Špela Pavli, 7.b, OŠ Ivana Cankarja, Trbovlje
Športni dan
V sredo, 28. februatja, je bil športni dan za vse 6., 7. in 8. razrede. Kot vedno smo tudi tokrat dobili seznam, na katerem so bile vse dejavnosti, v katere smo se lahko vključili.
Možne dejavnosti so bile: smučanje na Rogli, plavanje v Čateških Toplicah, tek na smučeh, drsanje v Celju, sprehod.
Jaz sem se odločila za plavanje. Bilo je cool. Z užitkom smo se po toboganu spuščali v zunanji bazen, potem pa odplavali skozi loputo spet v notranjega.
Nekaj nas je bilo neposlušnih in smo kljub prepovedi skakali na glavo. Čeprav je notri kar mrgolelo reševalcev, nas ni videl nihče.
Kristina Lapuh, 8.d., OŠ T. Okrogar
Kranjska Gora
V naši šob gredo učenci petega razreda vsako leto v zimsko šolo v naravi. In ker sem tudi jaz učenka petega razreda, sem odšla skupaj s sošolci v Kranjsko Goro.
Že zgodaj zjutraj je zazvonila budilka in odpravili smo se na avtobusno postajo. Tam so nas čakale učiteljice, učitelji in avtobus. Ko smo bili vsi učenci in učitelji zbrani, smo se poslovili od staršev in se odpeljab zimskim dogodivščinam naproti. Med potjo nam je učitelj govoril o gorenjski pokrajini. Nekateri so se pogovarjali in gledali televizijo. Ko smo prišli do našega končnega cilja, smo se namestili v hotelu. V naši sobi smo bile le tri učenke. Ker smo bili zelo utrujeni, smo prvi dan počivali. Drugi dan smo se z avtobusom odpeljali v Podkoren, kjer smo se smučali. Jaz sem bila v drugi smučarski skupini. Hodili smo tudi drsat. Ogledovali smo si Kranjsko Gom. Najbolj pa smo se vesebli. da bomo šli v disco. V disco smo šli dvakrat. Punce smo se celo popoldne pripravljale in se urejale. Tudi fantje niso bili nič manj urejeni. V discu je bilo super. Vendar je čas prehitro tekel in vsega lepega je bilo kmalu konec. Vendar zato nismo bili žalostni, saj smo odšb domov.
Anja Razpotnik, 5. a, OŠ T. Okrogar
Drsanje na jezeru Jasna
Drsati smo se šli samo tisti, ki smo imeli drsalke. Do jezera je bila zelo dolga pot, zato smo se med potjo zelo zabavali. Srečah smo tudi psa, kije bilo zelo prijazen. Vse nas je še bolj razveselil. Ko smo končno prišli do jezera, smo se preobuli in na led! Jaz sem imela drsalke iz mehkega usnja, zato sem lažje delala obrate. Posodila sem jih tudi sošolcu, ker pa
je bil prvič na drsalkah, je vedno pristajal na zadnjici. Čas je minil, kot bi trenil. Ko smo prišli v hotel, nas je že čakala malica.
Tan dan je bil SUPER z. malico vred.
Staša Marinovič, 5. a, OŠ T. Okrogarja
Prilepljeni jezik
V torek smo se šli drsat na jezero Jasna. To sta dva umetna jezera. Drsali smo se na prvem jezeru. Bila sem že drugič na drsalkah. Ta občutek je najprej slab, a ko sem se navadila, je bilo zelo cool. S Katino sva se drsali kot prave umetnice v drsanju. Opazovala sem tovariša, ki se je z neverjetno silo poganjal po drsališču. Me pa za njim. Ko smo se vračali, sva spet "me počasnele" hodile zadnje v vrsti. Tako sva se zabavale in razživele, da sploh nismo opazile, da seje naša skupina oddaljila. Katini se je kar naenkr at prilepil jezik na drsalke. Najprej sem mislila, da se norčuje, potem pasem jih hotela iztrgati iz jezika, a ni in ni šlo. Ko se je malo opomogla, sem ji hitro odtrgala drsalke od jezika. Na srečo ni bilo nič hudega.
Tjaša Polc, 5. a, OŠ T. Okrogarja

la
STANOVANJA, PARCELE	PRODAM akvarijske ribe, tel.: 21489
ODDAMO psičko Nigro, prijazno, tel.: 73-
PRODAM garsonjero, tel: 27-321 PRODAM dvosobno stanovanje, 64 m2, v centru Zagorja, naslov: Stojan Mrva, C. Zmage 24, tel.: 61-996
PRODAM hišo v Hrastniku, z gospodarskim poslopjem in CK, tel: 067/81-973 po 15. uri PRODAM zazidljivo parcelo, primemo za vikend ali hišo, tel.: 62-530, 77-267
STANOVANJE v centru Zagorja oddam v najem, tel.: 71-555, po 20. uri.
PRODAM manjšo parcelo na Prvinah, tel.: 64-353, 61-333
PRODAM parcelo na Podmeji - Knezdolu ob asfaltni cesti, primemo za vikend, tel.: 21-613 PRODAM starejše trosobno stanovanje v Zagorju, 65 m2, poseben vhod, vrt, cena 25.000,00 DEM, tel.: 73-770
V NAJEM oddam garažo na Trgu F. Fakina v Trbovljah, tel.: 24464
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM dva avtomobila Škoda Favorit, 1. '90 in '82, tel.: 23-831.
PRODAM Z 100 GTL 55, prev. 84.000 km, cena 2.400,00 DEM, tel.: 61488
PRODAM Z 750, cena 800 DEM, 1. '83, reg. do 11/96, tel. 75-201, dopoldan, 75-235 popoldan. PRODAM Y 45,1. '88, tel.: 62-339, zvečer. PRODAM Z 101, GTL 55, 1. '87, za 2.400 DEM, tel.: 61488
PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM AUDI 80 D, 1. '81, reg. do 7/96, generalno obnovljen, z dodatno opremo, črna metal barva, cena 4.800 DEM in VUGO 55 AX, prevoženih 88.000 km, rumene barve, reg. do 9/ 96, cena 1.800 DEM, tel.: 71-310
PRODAM traktorsko enoosno prikolico z nadviški, tel.: 44-332
KUPIM poškodovana in nevozna osebna vozila za rezervne dele, tel.: 63-101.
PRODAM Audi 50 LS, 1. '75, motor obnovljen, reg. do 6/96, tel.: 24-797
RAZNO
PRODAM otroški avtosedež in otroško posteljico z jogijem, tel.: 27-153
PRODAM oblačila ter obutev za dojenčka do 1 leta starosti, tel.: 61-285
POCENI prodam spalnico in dve omari za dnevno sobo, tel.: 42-076
PRODAM gorsko kolo, 18 prestav, žensko, cena 23.000,00 SIT, Kristina Jerman, Župančičeva 19, Zagorje.
PRODAM tibetanske terierje, čistokrvne, mladiče, tel.: 23-586
844
PRODAM 16 m2 keramičnih ploščic in kopalno kad dolžine 1,7 m, tel.: 43-088
PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 550 DEM, tel.: 77-184
PRODAM pol karte za premog, 1,8 t, tel.: 21-029
NUJNO rabim 1.500 DEM, vračam še 1.000 DEM več, tel.: 77-267, 62-530.
PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
UGODNO prodam malo gorsko kolo, tel.: 26-368
INŠTRUKCUE
ŽELITE BOLJŠO OCENO - POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in liziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00
INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671.
INŠTRUIRAM slovenski jezik za srednjo šolo, tel.: 27-298, dopoldne.
INŠTRUIRAM in prevajam nemški in angleški jezik, tel.: 61-095
DELO
OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan.
DIJAKI IN ŠTUDENTJE - Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo in brez napak -ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan
CENTRALNE kurjave napeljujem in instaliram, 24-748
STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885
NAJAMEMO kletne prostore, večje od 100 m2, tel.: 063/35-708, od 10. - 12. ure, 063/451-857 od 18. - 20. ure
STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624
POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285.
VODOVODNE instalacije, popravilo, vzdrževanje, "CON", C. Zmage 13, Zagorje, tel.: 63-221
HONORARNO delo. tel.: 64-250.
KUPIM delnice MERKATORJA, vsak delavnik, tel.: 061/220-519
	POTREBUJETE posojilo,	
	tel.: 061/220-518	,
RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
1 ■ NAGRADA:
Bon v vrednosti 22.500 SIT
9*^7* (pQfQ(j)Q]C,
Kidričeva 4/b, p.p.51,1410 Zagorje, tel.:0601/64-101
- NUDIMO VAM DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE • PARFUME, POSLIKANO STEKLO - USNJENO GALANTERIJO, ŠATUUE -STENSKE IN ROČNE URE
- VABIMO VAS V GALERIJO, DA SE PREPRIČATE 0 NAŠI PONUDBI
2.
NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 22.500 SIT
GKAFEX
TISKARNA. ŠTAMPILJKE, HAPtSt Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31,1411 Izlake tel.:0601/ 74-180 fax: 0601/74-110
3. NAGRADA:
PANASONIC radiokasetofon
EI<|>RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel .1 OfiOI/61 5 75
4. NAGRADA:
Dve sezonski karti za letno kopališče (odrasla in otroška), Medijske Toplice
A
HOTEL
MEDIJSKE TOPLICE IZLAKE
tel.: 74-117, fax: 74-044
5. NAGRADA: Paket v vrednosti 9.000 SIT	J\,	tel. ,fax:0601/64-670 d.00. Karli Kotnik - Dragica Tomše, 1410 Zagorje, Cesta zmage34
6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 9.000 SIT	1» kmetijsko zadrugo ■”e izloke, z.o.o. Izlake 40, 1411 Izlake; tel.: 0601/73 634
7. NAGRADA:	^VlAijkJA. JSIS"* Mateja HRIBAR	tel.: 0601/73 794
Frizerske storitve v vrednosti 9.000 SIT	
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166 fax. 0601/64 494

Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek ............................
kraj .......................... poštna št.
ulica....................... telefon..........
datum...................... podpis............
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)

sinu
ALBOR. EL HORIZONTE EN|REARBE SUS PESTANAS Y EMPIEZA AVER;QUEteffi ESTAN SOMBRE LA PATUffl
S
DELACOSAS.
RADIO TRBOVLJE
98.1MHz
ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE IN ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. NAPISANA SO NA PATINI
;#%
TRBOVLJE

Trg »obode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, (ax: +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE
98.1MHz
iiir!

m
i
Š« g
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško
ZDRAVILIŠČE LAŠKO VABI
V NOV FITNESS - vaJBa pod sTRokovmihi vodstvoM
FilNESS )E odpRT: od pONEdfiljltA do pETl<A od 1 0.'2 1 .URE v soboto iiN NtdEljo od 8. do 21. ure.
v SAVNO, na MASAŽE / rudi v popoldANskEM času
na AROMATERAPIJO, PEDIKURO
na REKREACIJO V TERMALNI BAZEN
od poNedeljkA do pctkA, ob 18.00 ur!
na DRUŽINSKA KOSILA S KOPANJEM


I
mm

Za iNloRMAcijc nas pokličiiE na teUFon (06?) 7J1-776, 771 J12


S
(@)
UPR
trgovina
Cesta zmage 35a, Zagorje tel.: 0601/63-299
Nudimo vam vse za
spomladansko setev ter druga opravila na vrtu:
semena, čebulčke, čebulice cvetlic, zemljo, gnojila, vrtno folijo, cvetlične lončke in korita ....
Na zalogi imamo tudi krmila, hrano za hišne ljubjence, čistila, jupol, jubolin kit, elektromaterial, vodovodni material, električno orodje, ročno orodje, žičnike, vijake, belo tehniko, gospodinjske aparate...
Nudimo vam:
možnost plačila na več čekov BREZ OBRESTI potrošniški kredit do 12 mesecev gotovinski popust 5% za nakup nad 30.000,00 SIT brezplačna dostava na dom do 20 km za nakup bele tehnike
OBIŠČITE NAS!
Odpiralni čas:
vsak dan od B 00 do 19 00 sohota od 8.00 do 12.00 ure

8* 26 ■h > ■ ■k ■% ju				t	SVEŽENJ SUHIH DRV	IZDELOVALEC OROŽJA	DEL ŽELODCA *	UGLED, RENOMfe	V BENEŠKI IN GENOVSKI REPUBLIK] VOLJEN DOSMRTNI POGLAVAR	PREBOHOTNO ŽITO	VEDAM PROUČUJE ORIENTALSKO KULTURO	ŽRELO (IZ ČRK NOŽE K)	ANTILSKJ, MEHIŠKI IN GVATEMALSKI HRUŠKASTI SADEŽ ZA SOLATE		RUSKI SKLADATELJ (ALEKSAN- DER)	EMILE ZOLA
				ŠPORT TRDIH PESTI									JAPONSKI PISATELJ (KOBO)			
				GOROVJE NED EVROPO IN AZIJO					KRAJNA OTOKU GOTLAND, ŠVEDSKA				KMEČKO VOZILO			
													TONE SELIŠKAR			
				STEFAN ZVVEIG												
									VIRNA LISI							
				►												SLOVENSKI ČASNIK IN NADALJEVANJE GESLA
				►												%
				SKUPINA PLOVCEV					HČI TEBANSKEGA KRALJA KADMOSA				AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE)			
													SLABA ŠOLSKA OCENA			
MfcNDtLfcViJ, METOD DRAGONJA				VRSTA PREPROG					CHARLES T0WNES			RIMSKI URADNIK, NADZORNIK STAVB				
ROALD AMUNDSEN, RADIJ. RAGUSA				ŠVICA												
REKA V MEKEDONUI					REKA V NEMČIJI, PRITOK RENA	BIBLIJSKI PRAOČE ČLOVEŠTVA	S (MUHAMMAD)	MEHKO- fEBNI JEZIČEK	ANTON AŠKERC			ITALIJANSKI SKLADATELJ (LUIGI)				
									utržaški PESNIK (UMBERTO)							
												NARODO- SLOVCI				
ŠVEDSKI FIZIK IN KEMIK (SVANTE)										ZDRAVILO				LOUIS. ADAMIČ	AMERIŠKI REŽISER KAZAN	STOT
JOGO ŽNIDARŠIČ				“X						PRVOTNI PREBIVALEC APENIN- SKEGA POLOTOKA						
Niza PEVSKI MOŠKI GLAS				VRSTA TKANINE												
FENICANSK1 MITOLOŠKI BOG, TUDI BELCEBUB										KOSITER			ANGLEŠKO SVETLO PIVO			
				•						SKANDINAVSKI DVORNI PEVEC			SLOVENSKI PESNIK (BRACO)			
PEVKA RUPEL					DRŽAVA V AZIJI	VZDEVEK BOGA ZEVSA								INDIJ		
						DANSKA IGRALKA NIELSEN								SLOVENSKI IGRALEC BRATINA		
SLAVKO AVSENIK			VRSTA ANTILOPE						TISOČ VATOV							
			ZMIKAVT						NEMŠKA IGRALKA (KARIN)							
JAPONSKA NAMIZNA IGRA Z BELIMI IN ČRNIMI KAMENČKI		BAKROVA PALICA						IME DVEH DRŽAV V ZDA							EMIL NOLDE	CEZIJ
							wiqn: *									
		RUDI KOSMAČ						PEDRO SAUNAS								
POLDRAG RDEČ KAMEN																
MRZLICA, KISE PONAVLJA VSAK OSMI DAN							OIVMJEZA,				ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (JEREMV)					
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošlj ite do 17.4.1996 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT
2.	nagrada: B lago v vrednosti 3.000 SIT
3.	nagrada: Blago v vrednosti3.000 SIT
I/.žrebanci nagradne križanke 12/96
1. nagrada: Deset vreč premoga po
30 kilogramov, Kamnolom Borovnik, Kisovec, Robi Murko, Novi dom 45, Trbovlje
2.	nagrada: Pesek 5 m3, Kamnolom Borovnik, Kisovec, Nevenka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje
3.	nagrada: Gasilni aparat za osebni avto, Kamnolom Borovnik, Kisovec, Valentin Forjan, Vreskovo 43, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignetenauredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 18. 4. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 13/96:
KRASTAČA, DION, REPREZENTANCA, KOBI, ŠTARTER, KANONI, DENIKIN, NAC, RJ, MARINADA, SEL, KABINET, DAR, ARIANA, UNESEK, BO, TOPOT, URAL, VARAN, NSU, MOGREN, RUŠA, AIDA, UE, ALOD, TARANTELA, ASA, ANAND, BENČ, UR, ESTER, UGANDA, ŠKOCJAN, KI AR, AN, AEG, AKNA.
V geslu tokratne križanke je tiskarski škrat požrl črko, za kar se vam že vnaprej opravičujemo in vas opozarjamo, da bo vaša rešitev navkljub manjkajoči črki J pravilna. Kje manjka omenjena črka pa ugotovite sami. Hvala.
T/VJA
M.KANIŽAR
šiviljstvo in trgovina Trg Franca Fakina 3a, Trbovlje
- prodaja konfekcije po konkurenčnih cenah * METRSKO BIAGO IN DODATKI ZA ŠIVANJE * POPRAVILO VSEH VRST TEKSTILNIH IZDELKOV inf, tel 27-197

Naša bodočnost
V trboveljski bolnišnici so se od 29. marca do 8. aprila rodili:
29. 3.: Živka Arlič, Šentjur, hči Ana;
31. 3.: Dušanka Železnik, Zagorje, hči Hana;
2. 4.: Silva Podrenek, Trbovlje, hči Tatjana;
3. 4.: Senada Osmanovič, Zagorje, sin Benjamin;
4. 4.: Simona Horvat, Škofja vas, sin Andrej;
Vera Mrgole, Sevnica, sin Kristjan;
Tanja Perc, Trbovlje, sin Leon;
5.4.: Danica Beci, Sevnica, hči Andreja;
6. 4.: Jelka Jesenko, Celje, hči Eva;
8. 4.: Tatjana Vrtačnik, Zagorje, sin Žiga.
Iskreno čestitamo!
Tekmovanje
V taborišču v daljnji Sibiriji leži na dvorišču ogromen kup drv. Ko pride paznik v barako, reče:
"Danes popoldne bomo organizirali tekmovanje v sekanju drv - pazniki proti taboriščnikom!"
Oglasi senek taboriščnik: "In kaj, če zmagamo?"
Panik: "Ostali boste brez večerje."
Zmagoslavje
N a koncu razprave reče sodnik obtožencu: "Zdaj imate vi zadnjo besedo!"
Obtoženi se obrne in zmagoslavno zakliče proti ženi, ki sedi zadaj:
"No, si slišala, stara?"
Opsa
Ženin reče služkinji: "Kajne, to obleko pa pripravljate za najino jutrišnjo zaroko?"
Služkinja: "Da. To obleko gospodična vselej nosi, kadar se zaroči."
Živalski vrt
Nekdo je imel pingvina, vendar se ga ni in ni mogel znebiti. Ko jeiskal rešitev, je srečal policaja ter ga vprašal, kaj naj stori.
Policaj mu je odgovoril: "Peljite ga v živalski vrt."
Naslednji dan moški s pinvginom spet sreča istega policaja.
Policaj: "A ga niste peljali v živalski vrt?"
Moški s pingvinom: "Sem, danes greva pa v kino."
Konja bi
Pride Škot v Lipico in vpraša:
"Bi lahko po ugodni ceni najel konja?"
Trener odgovori: "Seveda! Kakšnega konja pa bi želeli? Mirnega, živahnega,..."
Škot: "Dolgega."
Trener: "Dolgega????"
Škot: "Ja, osem nas je."
Oglas 1
Mladi par, ona55, on 65, želita zaradi nadležnosti staršev najeti skromno sobico, kjer bi se lahko golobčkala brez nadzora staršev. Ponude pod "Najstnika".
Oglas 2
Ali je kje enako misleča duša, ki bi mi posodila
55.000	DEM, dajih zaigram v casinoju. Če dobim, povrnem z malimi obrestmi, če izgubim plačate pogreb in stroške čiščenja WC-ja, kjer se bom....
Ponudbe pod "Imejte sočutje do hazarderjev".
Oglas 3
Zima je in vas zebe. Za malo denarja vam čez okno lahko vsak večer med 20. in 22. uro zastonj kažem lepo goreč štedilnik, če mi prej nacepite nekaj drv. Ponudbe pod "Sadist 96".
*;
OVEN Pretiravanje vam bo samo škodilo. Čas je, da se malce umirite, razmislite, ali zmeraj delate prav. Tihi načrti, ki jih snujete, se bodo uresničili. Št.: 9.
BIKRadi bi veliko več, kot si upate. Če ste prestrahopetni, da bi kaj storili, nikar ne valite krivde za nesporazume na druge. Vsega človek ne more imeti. Št.: 13.
DVOJČKA Če si boste hoteli zagotoviti lj ubezen zanimive osebe, boste morali biti tudi vi zanimivi v njenih očeh. Ne izgubljajte veselja do dela. Št.: 7.
RAK Minila vas bo neprijetna utrujenost. Nenadoma boste kar prekipevali od zdravja in moči. Navezah boste nekaj novih znanstev in poglobili staro pijateljstvo. Št.: 30.
LEV Čeprav vam bodo nekateri govorih, da počnete neumnosti, vztrajajte pri začeti poti in dosegh boste marsikaj, o čemer drugi niti sanjati ne morejo. Št.: 4.
DEVICA Na sleherno spremembo položajase boste morah odzivati elastično. To velja za zasebne in poklicne zadeve. Dokazah boste, da znate osrečevati druge. Št.: 23.
TEHTNICA Ker boste prišli od spoznanja, da vam nekaj manjka, boste začeli urejati svoje življenje tako, da bo za vse prav. Naj vam uspeh ne zmede misli in načrtov. Št.: 6.
ŠKORPIJON Če ste se odločili, da boste nekoga osvojih, zakaj ne greste z vsemi sredstvi v napad? Malo verjetno je, da bo imel kdo proti. Vendar mora obzirnost imeti meje. Št.: 8.
STRELEC Spoznah boste, da ste ravnali preudarno, ko se niste pustih zaslepiti občasnemu nerazpoloženju. Majhno zadovolj stvo bo preraslo v vehko srečo. Št.: 10.
KOZOROG Zadnje srečanje z nekom še kar odmeva, zato tega nikar ne spreglejte. Utegne se razviti nekaj prijetnega, to pa ste že dolgo pogrešali. Št.: 27.
VODNAR Poslušali boste vsemogoče govorice, veijeli pa ne boste nikomur, le samemu sebi. Pojavil se bo znanec, ki vam bo polepšal dan in izpolnila se vam bo vehka želja. Št.: 3.
RIBI Zadnje čase poslušate samo glas srca, pabi bilo pametno, če bi kdaj vključili tudi razum. Mikalo vas bo neko nenavadno povabilo. Sprejmite ga in veselih se boste. Št.: 1.
ta


Pisma bralcev
Zasavc	odmeve na prispevke v časopi^irm mnenja
bralcev o življenju in dogajanju v ZasavjufNepodpisanih pisem ne objavimo. Dolžina pisoarje zaradi prostora omejena na najm SD^tipkMdfrvreuc^^Uredn&tvo si pridraMe-pfavico skrajšatrtBkgt ali pa objavithda|jšega, če omdfdabi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
Ob tragediji v trboveljski porodnišnici
Ob vsem, kar je že bilo v medijih povedanega in napisanegaob tragični smrti porodnice v Trbovljah, moram dodati nekaj dejstev, ker se ob celotnem dogodku čutim osebno prizadeto. Razloga za to pa sta dva: da sem že dolgo pacientka ginekološko-porodniškega oddelka SB Trbovlje in da sem bila prav v času stavke in tragičnega dogodka od 25. marca do 1. aprila sama v oskrbi na ginekološkem oddelku Bolnišnice Trbovlje.
Prav zato nameravam povedati to, kar vem sama, ne pa ugibati, domnevati in tako brez utemeljitve obtoževati, kot je to storila večina novinatjev, Id so objavljali članke na to temo po slovenskih časopisih.
Trditev, daje stavka zdravnikov v kakršnikoli povezavi s tragedijo, je povsem neutemeljena. Ker sem v
bolnišnici že bila, ko zdravniki niso stavkali in ker sem bila zdaj, lahko zatrdim, da na ravnanje, na odnos in oskrbo pacientke stavka zdravnikov ni vplivala v nobenem pogledu. Porodi so se odvijali ob enakem številu strokovnega osebja in ob pomoči zdravnika porodničarja kot vedno in na sam potek poroda in na usodne zaplete, kot v tem tragičnem primeru, stavka tako ni imela nikakršnega vpliva.
Obdukcija, ki je bila odrejena, je bila opravljena v skladu z 61. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti in je bila zaradi sporne smrti po zakonu obvezna. Prepričana pa sem, da vsakega svojca misel na obduciranje pokojnika zelo prizadene, vendar pa je to nujno potrebno - sploh ob smrti, kakršna se je pripetila v tem primem. Zdravniki ob tem niso izkoristili svoje pravice, ki jim jo daje zakon, ampak storili dolžnost, ki jo je bilo v tem primem, zaradi resnice, potrebno opraviti. Ta poseg predpisuje slovenska zakonodaja in temu se
morajo podrediti vsakršna čustva državljana. Prav iz tega razloga se mi ne zdi prav, da svojci pokojnice obdukcijo nizajo kot eno izmed točk obtožbe, uperjene proti trboveljskim zdravnikom. Izguba družine Osmanovič je tragična in nenadomestljiva in ob tem dogodku jim izrekam iskreno sožalje. Vendar pa, kot je zapisano v članku Zasavca z dne 4. aprila - Žejne nobena preiskava ne bo obudila Prav tako je ne bo obudilo vse sovraštvo in krivične obtožbe, ki se preko medijev in tudi osebno zlivajo na trboveljske porodničarje. In težko je verjeti, da bo za vse gorje, ki ga trpijo vsi po nedolžnem obsojeni, pomagalo hitreje preboleti tragedijo.
Ves srd zaradi stavke zdravnikov se je preko tega tragičnega dogodka, ki se je povsem po naključju zgodil v tem času, tako naperil proti trboveljski porodnišnici. Ob vsem prelitem črnilu in preuranjenih neutemeljenih obtožbah, za katere je v tem času marsikdo že priznal, da so bile krivične, pa se lahko zamislimo, Kajti vsaka medalja ima dve plati. V tem primem tista dmga - kaj se je v resnici zgodilo in kako so se ob tem počutili zdravniki, ni zanimala nikogar. Lahko pa si poskusite predstavljati, kako se počuti zdravnik, ki je v prvi vrsti prizadet zaradi smrti pacientke, potem pa se nanj vsuje takšen plaz krivičnih obtožb, groženj in podtikanj.
Nekateri časopisi pa so šli še dlje. Članek v Slovenskih novicah z dne 2. aprila odkrito napeljuje v dvom o zanesljivosti in strokovnosti celotnega osebja trboveljske porodnišnice in navaja trditve, s katerimi pa zaradi njihove absurdnosti sploh nimam namena polemizirati.
Ob tem dogodku je padel madež na celotni ginekološko-porodniški oddelek SB Trbovlje in to še pred strokovno utemeljenimi dejstvi in izsledki preiskave, ki bi povedala, kako je potekal usodni porod. Ali je ob vsem tem kdo pomislil na stotine otrok, ki se vsako leto rodijo v tej porodnišnici, na vse uspešno opravljene operacije in na vse posege, ki pripomorejo k temu, da se rodijo otroci, ki se sicer nikoli ne bi in ki so jih opravili prav ti isti zdravniki, ki jih zdaj vsi tako obsojajo. Na vsa leta trdega in uspešnega dela . ki je trboveljski porodnišnici in njenemu osebju prineslo zaslužen ugled. In ali je kdo pomislil, preden se je pridružil vsesplošni graji in obtoževanju, kako se ob tem počuti vsak posameznik, ki je kakorkoli pripomogel k dolgoletnemu uspešnemu delu trboveljske porodnišnice in nenazadnje, kako se ob tem počutimo pacientke, ki vsem tem ljudem, kljub tragediji, ki se je pripetila, še vedno zaupamo?
Alenka Maček Berger
Večer skrivnosti duha
Skrivnostni zakladi duha že od nekdaj burijo človeško domišljijo. Od kod prihajam, kam grem, kdo sem...? so vprašanja, ki sijih vsi kdaj zastavimo vživljenju. Veliki modreci so prišli do spoznanj, da ima duh naravo večnosti, popolne vednosti in blaženosti.
• Skladno z ljudmi, časom in prostorom so dali različne procese za samospoznavanje. Sacinandana Swami nam bo iz lastne izkušnje podal proces bhakti yoge, meditacije za današnjo dobo priporočen v Vedah. Tri desetletja intenzivnega dela na sebi in potovanja po celem svetu ter še posebej po Indiji so zagotovilo za zanimiva predavanja insrečanja s SacinandanaStvamijem.
Sacinandana S wanri je kot duhovni Učitelj pomagal že mnogim stopiti na pot duhovnega spoznanja in je s svojim vedno entuziastičnim nastopom očaral mnoge, tako v Sloveniji, kot po svetu. Program gostovanj, ki nam ga je pripravil
Sacinandana Swami je sestavljen iz sledečih točk.
Večer skrivnosti duha: - Koncert indijske meditativne glasbe -umetnost sproščanja z zvokom; -predavanje: SKRIVNOST DUHA -POTA DUHOVNEGA ŽIVLJENJA; - diaprojekcija PUSTOLOVŠČINA SKOZI VODE; - VEGETARIJANSKO PRESENEČENJE.
Programi bodo potekali: Nova Gorica, petek 12. aprila ob 18. uri v Kulturnem domu, Bevkov trg 2; Ljubljana, nedelja, 14. aprila ob 16. uri v veliki dvorani družbenega centra občina Bežigrad, Linhartova 13; Maribor, torek, 16. aprila (jr 19. uri v dvorani Birostroj Computers, Glavni trg 17 b; Celje, četrtek 18. april ob 19. uri v centru interesnih dejavnosti, Kosovelova ulica 14; Trbovlje, sobota 20. april ob 19. uri v dvorani OŠ Trbovlje, Leninov trg 6.
I.L
Razstave
Hrastnik - V prostorih Območne obrtne zbornice razstavlja oblikovalec Simon Semec.
Zagorje - V avli DD so do 24. aprila na ogled gorniške fotografije članov fotokluba Planinske zveze Slovenije.
Srečanje
Zagorje - Društvo invalidov obvešča člane, da bo 13. aprila ob 18. uri v prostorih društva na Ulici talcev l/a prvo družabno srečanje.
Izleti
Trbovlje - Planinska skupina PDT pri DU organizira 11. aprila izlet v Savinjsko dolino. Informacije: oglasna deska pri DU Trbovlje.
Trbovlje - Planinsko društvo
organizira 13. aprila izlet do Zidanega Mostu in na Kum.
Ekos
Trbovlje - Na parkirišču pred Revirskim muzejem bo 13. aprila od 8.00 ure dalje v Greenpeacovem avtobusu predstavitev dejavnosti organizacije in dmgo.
Predstave
Trbovlje - V Delavskem domu Trbovlje bo 18. aprila ob 11.30, 13.00, 14.30 in 16.00 uri brezplačen ogled enourne predstave Multivizija atoma.
Delavnice
Zagorje - V stekleni dvorani DD poteka vsak petek od 18. do 21. ure delavnica z bioenergetikom Stanetom Mahnetom.
RTV TRBOVLJE K10
ČETRTEK 11.4.1996
09.00VIDEO STRANI, 18.00VIDEO STRANI,20.00ZASAVSKI MAGAZIN (ODDAJA ETV IZLAKE), 20.30 VEČNI KROG - ASTROLOŠKO PREROKOVANJE Z ROŽO KAČIČ:
PETEK 12.4. 1996
09.00	VIDEO STRANI,18.00VIDEG STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev)
SOBOTA 13.4. 1996
9.00	SOBOTNA DOPOLDANKA: ZANIMIVOSTI IZ KAMNIŠKO-DOMŽALSKETV,TRBOVELJSKE IN IZLAŠKE TER JAVLJANJE DEŽURNE EKIPE S TERENA, POLICIJSKA KRONIKA, PONUDBA S TRBOVELJSKE TRŽNICE, NOVOSTI IZ RA TRBOVLJE; 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 PRIJETNA URICA DRUŽENJA S SNOOPV-JEM,
17.00	PESEM DOMAČA - NARODNO ZABAVNO POPOLDNE DOMAČIH VIŽ, 18.00 FILM TEDNA (p)
PONEDELJEK 15.4. 1996
09.00VIDEO STRANI,18.00VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 BINGO BONGO - KVIZ ZA NAJMLAJŠE, 20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT
TOREK 16.4.1996
09.00	VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA -ZELENI SLOVENIJE (GOST LEO ŠEŠERKO)
SREDA 174.1996
09.00VIDEO STRANI,18.00VIDEO STRANI,20.00REZERVIRANO - ETV STUDIO IZLAKE
AT V SIGNAL LITIJA
ČETRTEK 114.1996
20.00	VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 12.4.1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA,
20-30PONOVITEV VIDEO BOOM 40
SOBOTA 134.1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
NEDEUA 144. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
PONEDELJEK 154.1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK 164.1996
201)0 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
SREDA 174.1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ČETRTEK 114. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11 BO VIDEOSTRANI,
17.00	TOREK NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 KNJIŽNI MOLJI, 20.45MIN I PET.21.05 POZOR SNEMAMO. 21.15 REPORTAŽA: DIABETIKI V ZAGORJU, 21-35 NE ZAMUDITE, 21.40 TV PRODAJA;
PETEK 124.1996
830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p),	11.30
VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p),20.00 IZBOR IZPROGRAMA KANALA 10,21.40 TV PRODAJA;
NEDEUA 144. 1996
9.00ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9.30 EPP, 9.33 NE ZAMUDITE, 9.35 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.45 MINI PET (p), 10.05 POZOR SNEMAMO (p),
10.15	KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: ANSAMBEL NIKA ZAJCA, 1145 REPORTAŽA: DIABETIKI V ZAGORJU, 12.45 TV PRODAJA;
PONEDEUEK 15. 4.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1 START, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE, 20.50 REPORTAŽA: ROMANJE V NOVO ŠTIFTO, 2. DEL,
22.00	TV PRODAJA;
TOREK 164. 1996
830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN
CESTNIK PREDSTAVLJA: VILI RESNIK, 21 BO NE ZAMUDITE, 21B5 TV PRODAJA;
SREDA 174.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00TOREK NAETV, 11B0 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 TEDENSKA REPORTAŽA, 21.20 NE ZAMUDITE, 21.25 TV PRODAJA;
ČETRTEK 114.1996
6.00-	10.00JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR,
18.45	POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ, 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK 124.1996
6.00	-10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45POROČILA,19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA 134.1996
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45EPP, 11.00TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO,
12.45	OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.450BVESTILA IN EPP,
17.00	SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDEUA 144.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
11.15	VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE.l 2B0 EPP. 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDEUEK 154.1996
6.00-	10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILU, EPP,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15B0 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADiO NA OBISKU,18.00ODDAJAOKULTURI,

18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 164.1996
6.00-10.00JUTR AN JI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 TOROČILA, 1445 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP,17.00ŠPORT,18.45 POROČILA,19.00NOČNI PROGRAM
SREDA 174.1996
6.00	-10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00NOČNI PROGRAM
IMlifi!
W KINO HRASTNIK
II. 4.-14. 4.: SMRTONOSNI PORAZ (akc.). če« oh 19- sob. m ned. ob 17.; 12. 4. - 14. 4.: K KA N C OS KI POLJUB (kom.),
KINO PREDSTAVE; 17.4. in 18.
11. 4. - 15. 4.: NEVARNA SRCA. vsakdan oh 17 ; 11.4. - ls. 4.: VROČINA (ake.), vsak dan oh
■.,.‘.,.v.*.'.*.i.v/.v.'.'.v.v.v.;.v.'.v.'.'-VvXvX.Xv.-.....‘,-.....-...'.....'.'.-...-.v...'.;
KINO LITIJA
13. 4. in 14. 4.t AMERIŠKI PREDSEDNIK (kom , soh. ob 19.,
KINO ZAGORJE
11.4.-14.4.: VROČINA (akc.k
17.. 13. 4. - 16. 4.: NE IMEJTE ME ZA NORCA (kom.), sob. m ned. Ob 20.. lot. ob 18.:; 15. 4.: BABE (kom.,, pon. ob 16. m 18.: 17. 4. in 18. 4.: KDO BO KOGA (kam.), sre. in čet. ob 19.;
KINO IZLAKE
ob 20.15.:
JSUflllS'

Mat’ Kurja: Norost je krinka, pod katero teče genocid. Danes so na vrsti krave, jutri bomo kure.
Chicago Buli: Jaz sem že pred več leti mislil in tudi glasno povedal, da so krave nore.
"Nekateri mediji že nekaj dni pišejo o tem, kako bi slovensko borzo brez našega Dareta Sadarja hudič vzel, drugi pa, da jo bo zaradi njega. Mene pa zanima, ali je več podjetij v občini Trbovlje ali jih ima več Davorin Sadar?
P.S., Trbovlje
Something in The Air
Nasičenost zraka z letalci v Trbovljah nikakor noče pasti. Zadnjič smo pisali o visokih koncentracijah letečih direktorjev, danes bomo o strankarskih veljakih. Da ne bi bili do koga krivični. Tako po zraku še vedno kroži Alenka Petrič, socialdemokratinj a, ki ji je predsedniški stol zasedel Slavko Kmetič. Tam ji družbo dela še bivši prvak Združene liste Božo Marot, ki je predsednikovanje prepustil aktualnemu županu Janezu Malovrhu. Kot zadnji pa se je v višave pognal eldeesovec Franc Princ, na tronu pa je pristal bivši bankir in župan ter aktualni cestar in trgovec Franc Majnardi.
Saj ni res... pa je!
Presenečenje iz Avto hi še Malgaj. Nismo razprodajalsko znižali cen, storili smo še korak dlje:
Renault Megane - zastonj!
M ega, kaj ne?
Ob pravi poplavi prodajalcev so zastonj avtomobili najboljši način za povečanje tržnega deleža. Zastonj megana je prva odpeljala N.B. iz škofje Loke. Bodite drugi vi!
,•	Zasavc d.o.o.: ponarejena ekonomska propaganda
V_____________________________________________________________________________________________________________________ J

! |
....ir
d. o. o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
................y"...........fS:¥.........:':V ft?:.................>:%
I.
..
.m
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13”

	
'Išii Bii..............8SS M’"
m
is?...sa 'm.........sa is........m ;§r
itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev \ J - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst
zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov	y p.
- nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
- posteljnina

............• • •
tv>.....
▲ tNTEtiRAL A. HtTEORAt
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
POTOVANJA - IZLETI
- DOM OPREMA
, , I :	|	, „	:	DELOVNI LAS:
U l . TALCEV I O A	i ow>k iN I5CI 9I,
7 a r r\ n i r	soIkma 9h-i ih i.n Hh-i
J' ''ioVo 1/6 4 5 7 7	poNfddjrk zaprto

LENTI	13.4.96
LENTI	20.4.96
LENTI	25.4.96
PLIBERK	26.4.96
- kn|i.\Ki. i	- oLna
' POMIVAINA kuRhA	- bAlkoNSlcA VRAM
' 1)1 Ia llhvU	' VCi/M tfAK\li!. Kt
' 1-iSAKNiško pohištvo - |)RI <boi)l
POSEBNO UGODNO
NOVO ' ZAMENJAVA KUHINJSKIH VRAT * NOVO
kuhiNski pulri It.m. samo	5.828,00
vzMETNicA 1 90/180	1 7.450,00
■ vzMEiNicA 1 90/90	8.590,00
kor n e seJežne qARi\jiruRE 2m xl ,5m	5 5.000,00
kukiisjski sioli	4.680,00
ENOROČNE PIPE ARMAL KUHINJE SMREKA MASIVA STROPNE IN STENSKE OBLOGE
Možnost mkupA m KREDIT DO 48 ,wt seccv BREZ POLOGA




RENT - A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399

Celje - skladišče
6/1996
Trbovlje
5000003469,14
M
COBISS o
<ČKadait [maš dena/t, je boljše misliti na dm, ko ga ne bo, kakoti tak/iat, kadmi ga nimaš, misliti na .dni, ko bo.
RENTNO VARČEVANJE
VARNA PRIHODNOST
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje -banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi


Zasavc omogoča bralcem 10% popusta v vseh lokalih GP Rudar. Popust velja za vse gostinske storitve. ,
I
I
I
I

I
I
I
Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv je do datuma, ki je naveden na kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu maju. V enem izmed lokalov GP Rudar bomo izžrebali tri nagrajence.
1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev
2.	nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev
3.	nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev
KUPON JE VN0VČUIV D018.4.1996
GOSTINSKO,
30
> 'podjetje RUDAR p.o.
n trg revolucije 26 TRBOVLJE
vas vabi v svoje lokale, kjer vam poleg ostale ponudbe nudimo sobotna ter nedeljska kosila.
GP PUDAP ZA ZASAVČANE!