N. .Vf J / .11 1 O I obvestila KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ PRODAMO: Stanovanja: - Moste pri Komendi - prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 88.40 m2 (bruto površine), dva pripadajoča parkirna mesta. Enota se gradi v poslovno stanovanjskem objektu, zgrajenemu l. 1993. Stanovanje je v izdelavi, vseljivo konec leta 2007, možnost sodelovanja pri razporeditvi prostorov in opreme. Cena: 2000 EUR/m2. - Moste pri Komendi - Prodamo triinpolsobno stanovanje v izmeri 125 m2 (bruto površine), dva pripadajoča parkirna mesta. Enota se gradi v poslovno stanovanjskem objektu, zgrajenemu l. 1993. Stanovanje je v izdelavi, vseljivo konec leta 2007, možnost sodelovanja pri razporeditvi prostorov in opreme. Cena: 2000 EUR/m2. - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, s pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 154.398 EUR Parcele: - Lukovica; prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 1498 m2, parcela Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si leži na sončnem pobočju, lep razgled, 1 km od avtoceste, možnost gradnje eno ali dvodružinske stanovanjske hiše. Cena; 85 EUR/m2. - Količevo; prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri cca. 1100 m2, ravna, vsi vodi v neposrednj i bližini, možnost gradnje stanovanjske hiše, dvojčka........Cena: 170 EUR/m2. Hiše: - Cerklje na Gorenjskem, Zg. Brnik; prodamo dvostanovanjsko hišo, tlorisni gabarit pritličja 80m2, zgrajeno l. 1950, nadzidava etaže cca.85m2 leta'90, potrebna izdelava fasade. V spodnji etaži je stanovanje v izmeri 50m2, kompletno obnovljeno pred tremi leti, zgornja etaža še ni izdelana, enoti imata ločen vhod. Na dvorišču sta zagotovljena dva parkirna mesta, možnost dokupa sosednjega zemljišča. Cena: 112.670 EUR - Moste pri Komendi; Prodamo dvostanovanjsko hišo bivalne površine 400 m2, zgrajeno leta 1983 na parceli 1500 m2, gabarit hiše 10x20m (P+1). V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Stanovanji in delavnica imajo ločene vhode, veliko dvorišče, garaža 35m2 z dvema parkirnima mestoma. Prvo stanovanje je manjše, dvosobno, drugo štirisobno s prehodom v delavnico, balkon, terasa. Cena: 480.000 EUR - Kamnik okolica; na izredno mirni lokaciji prodamo samostojno hišo, zgrajeno l. 2003, K+P+M,143 m2 bivalne površine, 69m2 kleti, 17m2 garaže in 19m2 terase. Poleg stavbišča, 414 m2, se na isti lokaciji prodaja tudi kmetijsko zemljišče (delno gozd, delno travnik), v izmeri 13.805 m2. Cena: 271.000 EUR Poslovni prostori: - Moravske Toplice; na odlični lokaciji v neposredni bližini kopališč, prodamo poslovno stanovanjski kompleks, v katerem se nahaja gostinski lokal s teraso in kuhinjo v skupni izmeri 117,11 m2, 4 sobno stanovanje 96,56 m2 ter 10 sob za goste, opremljene s TV in priključkom za telefon in internet, cca. 20m2 vsaka soba. V kleti je kotlovnica, pralnica in skladišče. Stavba je zgrajena l. 1996, višinski gabarit: K+VP+1+M. Parkirišče je urejeno. Skupna površina vseh prostorov meri v celoti 676 m2 na parceli 1211 m2. Gostinska dejavnost je v obratovanju. Cena: 1.000.000 SIT - Moste pri Komendi, gostinski lokal na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupna površina lokala 234 m2 , letni vrt 82 m2. Objekt je star 15 let. Izdelava objekta je kvalitetna, vgrajeni materiali in oprema so nadstandardni. Možnost takojšnjega obtratovanja. Skupna površina zemljišča je 1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 700.000 EUR - Kamnik, gostinski lokal, kava bar z vso opremo, na frekventni lokaciji, prodamo. Površina lokala je 60 m2 + letni vrt 30 m2. Lokal se nahaja v poslovno stanovanjskem kompleksu, zgrajenemu l. 1992. Cena; 180.000 EUR - Ljubljana, Sp. Šiška, v poslovno-stanovanjskem objektu DROGERIJA, zgrajenem dec. 2005, prodamo poslovni prostor v pritličju, 52,52 m2, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom v garažni kleti. Enota je namenjena mirni dejavnosti, potrebna finalizacija (strop, fina inštalacija, ometi, tla). Možnost spremembe namembnosti. Cena: 118.094 EUR ODDAMO: Poslovni prostori: - Mengeš, center - oddamo poslovni prostor v izmeri 50 m2, l. 1994. Prostor je primeren za opravljanje mirne trgovske dejavnosti, pisarno... Opremljeno s CK in sanitarijami. Cena: 400 EUR / mesec - Mengeš - 30 m2, prostor za storitve, zgrajen l. 1994, K/P nad., 14, 95m2 v pritličju - poslovni oz. prodajni prostor, 14, 95m2 v kleti - skladiščni oz. pisarniški prostor, CK, klima, prodajni pult, sef, alarm, video nadzor, sanitarije, bližina brezplačnega parkirišča, oddamo. Cena: 255 EUR / mesec suhomontažni gradbeni inženiring Podjetje za suho montažno gradnjo zaradi širitve svoje dejavnosti zaposli za določen čas, s poskusnim delom oziroma možnosti podaljšanja v nedoločen čas: 1. VODJAPROJEICTA-pripravml<(m/ž) J - sposobnost vodenja in komuniciranja - zaželena Vi. stopnja izobrazbe gradbene smeri - poznavanje suiiomontažniii sistemov Rigips, Knauf in Armstrong - izpit B irategorije - zaiitevano znanje enega tujega jezika - zaiitevna računalniška znanja: WORD, EXCEL, AUTOCAD 2. VODJAMONTAŽE-pripravnik (m/Ž) j - poznavanje suiio montažnih sistemov Rigips, Knauf in Armstrong - izpit B - kategorije - aktivno znanje slovenskega jezika - sposobnost vodenja in organiziranja - delo na višini 3. MONTERJA (m/ž) J t poznavanje suiiomontažniii sistemov Rigips, Knauf in Armstrong - izpit B kategorije - osnovno znanje slovenskega jezika - delo na višini 4. BANDAŽERJA (m/ž)_J ^IHn^VHHH^^Bsistemov Rigips in Knauf - poznavanje slikopleskarskih del - izpit B kategorije - osnovno znanje slovenskega jezika - delo na višini Pisne ponudbe V z dosedanjim delovnim izkušnjami in kratkim življenjepisom pošljite v (8),osmih dneh po objavi na naslov: ALFA-M D.O.O. ŠPRUHA19, 1236 TRZIN O PRIREDITVAH OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN NAPREDKU OBČINE VPRETEKLEM LETU SE BOMO POGOVARJALI Z ŽUPANOM NAŠE OBČINE FRANCEM JERIČEM uvodnik I Rdeča nit tokratnega Mengšana s(m)o mladi. Hja, ogledalo družbe, prihodnost družbe in še kaj. Vsi namreč verjetno poznamo pregovor »na mladih svet stoji«, ki je priljubljena, predvsem predvolilna fraza politikov vseh barv. Mladim v Sloveniji se tako namenja relativno veliko pozornosti (vsaj medijske) v procesu izobraževanja, malo manj pa v času po končanem izobraževanju, kjer mladi počasi prevzemamo mesto in obveznosti odraslih. Tako še vedno ostajajo nerešeni stanovanjski problemi mladih družin ter seveda zaposlovanje visoko izobraženih mladih kadrov takoj po končani fakulteti. No ja, kakorkoli že, uporaba takšnih in podobnih fraz politikov (vsaj na neformalni ravni) je predvsem z vidika ekonomije najverjetneje povsem ustrezna in mogoče edino pravilna. Prav zato pa bi veljalo še več linančnih in predvsem formalno - političnih sredstev nameniti mladim tako med kot po procesu izobraževanja. To pa seveda ne velja samo za državo, temveč tudi za občine. Ocenjevati, ali je Občina Mengeš v preteklih letih namenila dovolj denarja in naporov za razvoj mladih, je v bistvu brezpredmetno, saj je ocena, ne glede na vložena sredstva, skoraj vedno negativna. Ne gre namreč za neko nominalno vrednost vloženih financ in drugih sredstev, temveč za prioritete, cilje in za zavest, da se na mladih enostavno ne sme varčevati, če si seveda želimo zagotoviti kolikor toliko stabilno prihodnost oz. boljši jutri. Pri vsem tem pa ne gre samo za vlogo občine, temveč predvsem za vlogo staršev, ki so svojim otrokom primarni vzor ter jim nudijo odločilno podporo in motivacijo pri premagovanju vsakodnevnih izzivov. Odnos država (občina) -družba ter starši - otroci lahko lepo primerjamo z odnosom podjetje - proizvodnja. Dolgoročno uspešno in stabilno podjetje prednostno vlaga v investicije za tehnološki razvoj in razvoj inovacij. Mladi smo tehnologija in smo inovacije. Torej, šparajte drugje. Vsem želim prijetno praznovanje občinskega praznika in da bi čimbolj kvalitetno preživeli prihajajoče sončne in vroče dni. Urban Ropotar Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 13. 6. 2007 MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorna urednica Tina Železnik, e-pošta: mengsan@menges.si, tina.zeleznik@t-2.net, tel.: 031 831 500 Uredniški svet: Janja Verbančič, Peter Škrlep, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek. Uredniški odbor: Marij Urh, Urban Ropotar, Maja Krempl, Urška Vahtar Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel.: (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Fotografija na naslovnici: Peter Škrlep Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Mengšan je dostopen tudi na spletni strani: www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini Mengeš ga prejmejo brezplačno na dom. OBČINSKI PRAZNIK 29. MAJ Vse občanke in občane vljudno vabimo v torek, 29. maja 2007, ob 20. uri v Kulturni dom Mengeš na slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Mengeš s podelitvijo občinskih priznanj in kulturnim programom. Vljudno vabljeni, vstop je prost. Franc Jerič, župan in Občinski svet Občine Mengeš VABILO NA SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ 8. seja bo v četrtek, 21. JUNIJA 2007 ob 18.00 uri v sejni sobi - poročni dvorani Občine Mengeš Knjiga pohval in pripomb na delo občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret. MLADI V MENGŠU Zagotovo so mladi del družbe, ki je zelo pomemben, če ne ključen, za njen prihodnji razvoj. Mladim se tako namenja čedalje več obveznosti ter s tem odgovornosti, ki jih morajo bolj ali maj odlično opravljati, saj je konkurenca vseskozi izredno huda. Istočasno pa se jim, verjetno prav zaradi tega, vseskozi poskuša s takšnimi in drugačnimi (ekonomskimi in družbenimi) ukrepi olajšati naporno življenjsko obdobje osamosvajanja ter izgrajevanja osebnosti. Z razvijanjem mladih ter družbe imata posledično veliko od tega tako država kot tudi občina. V občini Mengeš igrajo mladi pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju, čeprav se slednja tako s strani občine, staršev kot tudi njih samih ne izkorišča dovolj. Ključna funkcija občine je, da nudi servis svojim občanom, ki pa ni samo neposreden in individualen. Veliko bolj pomemben je posreden in splošen servis, torej t.i. skupno dobro. To pomeni, da občina zagotavlja oz. nudi, v tem primeru mladim, infrastrukturo, različne kulturne, glasbene in športne dejavnosti, ki jim omogočajo neko obliko socializacije ter nenazadnje čustveno sprostitev. Pri zagotavljanju tega bi bila občina Mengeš lahko zagotovo bolj uspešna in dosledna, zaradi česar bomo temu v prihodnosti namenili več pozornosti. Vendar ne brez določenih omejitev oz. pogojev. Graditi infrastrukturo in izvajati različne dejavnosti za mladino brez njene participacije je namreč nesmiselno. Ekonomsko bi se lahko izrazil, da brez povpraševanja ni ponudbe. Imam občutek, da mladi preveč čakajo, da jim bo nekaj na razpolago oz. se jim bo nekaj ponudilo, najprej s strani staršev, kasneje s strani občine. S tem pa le prenašajo odgovornost in obveznosti na druge. Vse prevečkrat se ustvarja vtis, češ, občina ne poskrbi, občina ne naredi ničesar za mlade ipd. Mogoče pa mladi niti nimajo interesa in potrebe, da bi se v občini karkoli dogajalo (razen obratovanja lokalov). Če pa interes vendarle obstaja, pa ni dovolj močan. Predvsem morajo sami dovolj jasno in glasno povedati oz. predložiti konkretne predloge in sicer kaj, na kakšen način, kako in zakaj naj se jim nek finančni vložek in pomoč občine odobri ter nato seveda z njihovim sodelovanjem projekt izpelje. Zato nikakor ne moremo trditi, da je eksplicitno občina tista, ki zavira razvoj mladine. Vloga staršev pri vsem tem pa je ta, da znajo svoje otroke koristno zaposliti ter jih vzpodbujajo k dejavnostim, ki niso povezane samo z gledanjem televizije, igranjem računalniških igric, posedanju po lokalih ter stvarmi, ki sodijo zraven. Prevečkrat se namreč dogaja, da mladi (mladoletni!) posedajo in pijejo alkohol po lokalih ter zaradi prevelike količine časa in zdolgočasenosti uničujejo javno lastnino, zaradi česar so za popravilo potrebna dodatna sredstva iz proračuna. Veliko bolj smotrno bi bilo, če bi takšne nepotrebne izdatke porabili za infrastrukturo, namenjeno mladim oz. za različne že omenjene dejavnosti, s katerim bi tako mladi kot njihovi starši veliko pridobili. V kontekstu s tem menim, da manjka nek občutek mladine o socialni pripadnosti tej naši skupnosti. Kakorkoli že se bodo starši in mladi odločili, bom župan oz. Občina Mengeš vedno prisluhnil dobrim in kvalitetnim predlogom, kaj spremeniti in/ali dodati k ponudbi servisiranja potreb mladih. Župan Občine Mengeš Franc Jerič telovadnica, občinska uprava ŠPORTNA DVORANA V PRETEKLIH PRORAČUNIH IN KAKO NAPREJ V prejšnji številki smo pisali o kronološkem dogajanju okoli telovadnice oz. manjše športne dvorane, kjer smo videli, da je bilo opravljeno relativno veliko dela za njeno izgradnjo, vendar je od sredine leta 2001 pa do danes zadeva operativno zastala. Izvajale so se zgolj investicije za različno dokumentacijo, študije, načrte, ipd. Celoten denar, ki je bil v letih od 2000 do 2006 namenjen za športno dvorano, se tako praktično ni porabil oz. se je za omenjene dejavnosti. No, pa si podrobneje poglejmo proračune preteklih let Leta 2000 je bilo v proračunu na postavki C.1.2.5. (športna dvorana) predvidenih okoli 23 milijonov 830 tisoč takratnih tolarjev, pri čemer je bilo za projekte (Slovenija projekt, AH) porabljenih 960 tisoč tolarjev. Neporabljena sredstva so se tako prenesla v naslednje proračunsko leto. V letu 2001 je bilo za gradnjo dvorane namenjenih 15 milijonov tolarjev, vendar so se sredstva z rebalansom znižala za slabih 4 milijone, za razne projekte (Slovenija projekt, AH) pa je bilo porabljenih okoli 1,7 milijona. Neporabljen denar, dobrih 9 milijonov, se je prenesel v proračunsko leto 2002. V tem letu je bilo predvidenih 2 milijona, porabljenih pa 452 tisoč tolarjev, ostalo se je preneslo v naslednje leto. Leta 2003 je bilo za gradnjo zagotovljenih 18 milijonov, leta 2004 pa 100 milijonov tolarjev. V obeh letih ni bilo porabljenega nič denarja, zato so se sredstva prenesla v naslednje proračunsko obdobje. Leta 2005 je bilo na tej postavki zagotovljenih 4 milijone, porabljenih (slikopleskarka dela) pa 911 tisoč bivših tolarjev. Ostala sredstva so se prenesla v leto 2006, v katerem je bilo zagotovljenih 14 milijonov tolarjev, vendar so se vsa sredstva prenesla v letošnje leto, kjer je na tej postavki predvidenih 58.421 evrov. V tem obdobju je bilo tako za športno dvorano porabljenih 16.743 evrov (4 milijone tolarjev). V primeru, da bi bila vsako proračunsko leto porabljena vsa predvidena sredstva, bi do danes Občina Mengeš za dvorano investirala 722 tisoč evrov in pol oz. 173.130.000 tolarjev. Vendar, ker se to ni zgodilo, finančnih sredstev v posameznih letih tako ne smemo kar sešteti, saj bi zaradi vsakoletnih prenosov neporabljenega denarja v naslednja proračunska obdobja prišlo do podvajanja zneskov, kar pa seveda ni realno stanje. Karkoli se je v preteklosti dogajalo s tem denarjem, namenjenim za izgradnjo dvorane, na tem mestu niti ni tako pomembno. Pomembno je zgolj, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, da se ne bo celoten proces ponovil. Trenutna občinska oblast ima tako pomembno in odgovorno nalogo: ali projekt končno spelje ali pa ga povsem opusti, vmesne poti (kot do sedaj) ni več. Kakšno je torej trenutno stanje in kakšni so načrti za prihodnost? Aktualne dejavnosti občine gredo v smer realizacije projekta, saj je Občina Mengeš pričela s pripravljalnimi aktivnostmi (določitev potrebnih kapacitet). Ker bo objekt predviden tudi za ostale športne in druge aktivnosti, bo potreben še dogovor z društvi, sam postopek načrtovanja pa je na samem začetku. Po terminskem planu naj bi v letu 2007 in 2008 pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje, gradnja pa naj bi potekala v letu 2009 (z delnim financiranjem v 2010). Občina bo še letos z minimalno dokumentacijo kandidirala na razpisih Ministrstva za šolstvo in šport, vendar je potrebno povedati, da Občina Mengeš glede na kriterije za upravičenost do sofinanciranja iz državnih sredstev lahko računa na manjša sredstva. Ker je pot do objekta šole slabo urejena (varnost), so bile za ureditev prometa (tudi mirujočega) za območje med Slovensko cesto in šolo v letu 2006 narejene idejne zasnove, ki predvidevajo neposredno navezavo šole na Slovensko cesto. Omenjeni projekt bo potrebno realizirati v času do izgradnje športne dvorane. Težko je reči, da je bil glavni problem neizgradnje športne dvorane pomanjkanje denarja. Po mojem skromnem mnenju je bila težava najprej v političnem nesoglasju, kot drugo pa se je pri realizaciji zastavljenih načrtov in projektov preveč upoštevalo posamezne interese in ne interesa skupnosti, čeprav verjamem, da je to včasih težko. Glavni namen športne dvorane je rekreacija in šport, kar krepi naše telo in duha in nam s tem zagotavlja zdravje. Kaj je lahko pomembnejšega od našega zdravja? Kultura? Hm, Smolar pravi, da ne. Kakorkoli že, vrednostno sodbo seveda prepuščam vam, upam pa, da bodo stvari okoli športne dvorane oz. telovadnice nekoč dobile končni epilog. Urban Ropotar TRDINOVA NAGRADA v roke MIHA KOSCA Takole so pri Mengeški godbi obrazložili svoj predlog za Trdinovo nagrado: Miha Kosec, rojen 21. januarja 1989, stanuje na Liparjevi cesti 8 v Mengšu in je dijak 3. letnika Srednje glasbene in baletne šole - umetniška gimnazija Ljubljana. Miha je osnovno šolo obiskoval v Mengšu, vzporedno pa tudi Glasbeno šolo Domžale - oddelek Mengeš (klarinet), kjer je pri prof. Karlu Leskovcu z odliko zaključil 6-letno izobraževanje. Vseskozi je kazal svoj izredni glasbeni talent, kar je dokazal leta 2004, na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), kjer je dosegel zlato priznanje in posebno nagrado Društva slovenskih skladateljev, za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Septembra 2004 je postal, po predhodnem umetniškem preizkusu, dijak Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Sedaj obiskuje 3. letnik. Član Mengeške godbe je postal leta 2003. Godbeniki z veseljem spremljamo njegov napredek, tako v gimnaziji kot na glasbenem področju. Poleg napornega šolanja si vzame čas za vaje in nastope. Večkrat se pojavlja kot solist v našem orkestru, nazadnje na lanskem novoletnem koncertu, na katerem je virtuozno odigral Rossinijev koncert za klarinet in orkester »INTRODUKCIJA, TEMA in VARIACIJE«. S tako težkimi skladbami se dviga tudi kakovostni nivo celotne godbe. Veseli in ponosni smo, da pridobljeno glasbeno znanje deli tudi z Mengeško godbo. 17. marca 2007 je Miha zopet tekmoval. Na tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, tokrat v starejši starostni kategoriji, je z osvojitvijo zlatega priznanja ponovil uspeh izpred 3 let ter dokazal, da sodi med najboljše mlade klarinetiste v državi. Za take uspehe je potrebno veliko odrekanja, kar Mihu s trdim delom odlično uspeva. Godbeniki želimo Mihu še veliko užitkov in potrpljenja pri študiju klarineta. Njihovim željam se pridružujemo tudi v uredništvu. Tina Železnik novice LOŠKI GASILCI Z NOVIM KOMBIJEM Loški gasilci imamo novo gasilsko vozilo Renault Master. Dobrih sedem let star kombi, ki pa ima malo prevoženih kilometrov in je odlično ohranjen, nam je podarilo podjetje Aerodrom Ljubljana, d. d., z Brnika. Da je vozilo zdaj videti kakor novo in v rdeči preobleki, gre zahvala Andreju Ambrožu - Avtoservis Ambrož Lahovče, ki je vsa dela opravil zastonj. Tega daru in obeh dobrotnikov smo loški gasilci veseli toliko bolj, ker je bilo dosedanje vozilo staro že 22 let in v slabem stanju. Na povsem novega si gasilci niti pomisliti ne upamo, saj vsak cent vložimo v gradnjo težko pričakovanega gasilskega doma. Jože Brojan KULTURNI DOM MENGEŠ: 15 LET ZDSGS Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije in 20 - letnica delovanja programa skupine starih ljudi za samopomoč. Na prireditev, ki so jo poimenovali tudi praznik prijateljstva in prostovoljstva, je ZDSGS 19. aprila v Kulturni dom Mengeš povabila vse člane njihovih skupin - starejše prijateljice in prijatelje, prostovoljke in prostovoljce ter goste iz vse Slovenije. Častni pokrovitelj praznovanja pa je bil sam predsednik republike dr. Janez Drnovšek. Danes se v 486 prijateljskih skupinah starih ljudi za samopomč srečuje več kot šest tisoč ljudi, ki so povezani v Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije. Zveza je v petnajstih letih delovanja povezala vse lokalne skupine starih ljudi za samopomoč, v katerih enkrat tedensko deluje 755 prostovoljcev in prostovoljk. Njihovo poslanstvo je ustvarjanje pogojev in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov in medgeneracijske-ga povezovanja ter priprava srednje generacije na lastno starost. Večina od članov skupin pravi, da je dan, ko se skupaj dobijo, velik praznik. Program je zasnovan tako, da s pomočjo usposobljenih vodij skupin in vrstnikov prek pogovora, druženja in pozornosti rešujejo svoje socialne stiske, ohranjajo psiho-fizično kondicijo in se vključujejo v družbeno dogajanje. Vse člane povezuje revija Prepletanja. Povezuje jih tudi medgeneracijski tabor, na katerega se odpravijo vsako leto kjer se nekaj dni družijo vse tri generacije. Ustanovitelj prve skupine za samopomoč Tone Kladnik je dejal, da je najbolj dragocena šola življenja za starejšo generacijo prav druženje. (U.V.) PREDSTAVITEV OBČINE MENGEŠ V ARBORETUMU Občina Mengeš je s predstavitvijo na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok ljubiteljem tulipanov in lepe narave popestrila že tako prekrasen dan. Nastop Mengeške godbe in Harmo-nikarskega orkestra ter predstavitev Turističnega in Čebelarskega društva Mengeš ter športnega centra Harmonije so zaznamovali Arboretum 28. aprila, ko se je v sklopu Podjetje regije predstavila občina Mengeš. Občine Lukovica, Domžale, Kamnik, Komenda, Moravče, Trzin in Mengeš, združene v Podjetno regijo, so se tudi na letošnji cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, ki je potekala od 27. aprila do 5. maja, skupno predstavile vsem ljubiteljem tulipanov. Podjetna regija je nastala leta 2000, ko so se župani bivše domžalske občine ter Kamnika sestali, da bi uresničevali skupne vizije in interese na področju turizma in podjetništva. Letošnje leto je bila rdeča nit skupne predstavitve »knjiga«, saj so občine so predstavile svoja najpomembnejša knjižna dela. Turistično društvo Mengeš je v okviru Podjetne regije sedmih občin pripravilo predstavitev občine 28. aprila. V vitrinah predstavitvenega šotora smo pripravili knjižno razstavo nekaterih naših uspešnih pisateljev in to Janeza Trdine z njegovim zbranimi deli, Ivana Sivca s številnimi njegovimi uspešnicami, knjigo Mengeš in Trzin skozi čas ter druge. Številnim gostom smo ponudili propagandni material, prospekte, razglednice in drugo. Ponudbo so popestrili predstavniki Harmonije, središ- ča ugodja iz Športnega centra Mengeš. V soboto, 28. aprila, smo pripravili tudi bogat kulturni program. Že tradicionalno so sodelovali člani Čebelarskega društva Mengeš s svojimi pridelki. Letos smo povabili tudi Harmonikar-sko sekcijo KD Mihaelov sejem pod vodstvom Francija Veiderja, klub harmonikarjev Robija Sto-parja in seveda nepogrešljivo Mengeško godbo v narodnih nošah. Sodelovali so tudi člani in članice sekcije narodnih noš Turističnega društva. Na predstavitev so prišli številni gostje, posebno pa smo bili veseli župana Franca Jeriča ter obeh podžupanov Jožeta Vah-tarja in Aleša Janežiča. Franc Zabret in Katarina Karlovšek Turistično društvo Mengeš OBMOČJA BREZ GSO -POZIV OBČINAM Institut za trajnostni razvoj je ob Dnevu zemlje pričel s vseslovensko kampanjo in akcijo: »Brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, s katero se pridružuje vseevropski akciji na tem področju. Cilj akcije je, da čim večje število slovenskih občin sprejme izjavo o območju brez GSO in se tako pridruži več kot 4500 evropskim občinam in 170 regijam, ki so to že storile. Posredni cilj je Slovenijo ohraniti brez GSO ter preprečiti nezaželene učinke na okolje, zdravje in negativne socialno-ekonomske posledice. Opredelitev za »območje brez gensko spremenjenih organizmov« je skladna s strategijo velike večine občin, če ne kar vseh slovenskih občin na področju razvoja podeželja, turizma, socialno-ekonomskimi cilji in ohranitvijo okolja. (T. Ž.) SLAVNA MENGEŠKA GODBA Slavna Mengeška godba, ki že več kot stoletje daje glasbeno podobo glasbenemu mestu Mengeš, je letos na Brniku sprejela princesko slovenskega teka na smučeh Petro Majdič. Slavni se družijo, to je že od nekdaj znano. Tako so se godbeniki odločili, da ob prihodu s svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah Petri Majdič in njeni srebrni medalji pripravijo presenečenje. Ko so se zbrali na letališču, so se urni kazalci pomikali že proti polnoči. Že pred prihodom Petre so se v sprejemnem terminalu slišali zvoki slavne Mengeške godbe in številni navijači, ki so tudi prišli pričakati Petro, so bili navdušeni. No, potem pa je prikorakala Petra Majdič s svojo srebrno medaljo. Ob zvokih koračnice je bilo vse še bolj slavno in solze sreče so obšle Petro, starše in navijače. Petra je bila presenečena in vesela, saj ni mogla verjeti, da igrajo ravno njej na čast. Vrstile so se koračnice in čestitke. Vsa vesela je Petra stopila med slavno Mengeško godbo in se fotografirala za spomin in zgodovino. Petra je ob slovesu vsa srečna mengeške godbenike povabila na ogled kakšne njene tekme. Godbeniki so obljubili, da se zagotovo to zimo kje srečajo, Petra na smučeh, godbeniki pa z instrumenti. Franc Pestotnik življenjsko delo valentina zupana nagrajeno z zlatim priznanjem Mengeški inovator in izdelovalec svetovno priznanih harmonik Valentin Zupan je lanskoletni uspeh v Nurnbergu, kjer je na svetovnem inovacijskem sejmu lENA 2006 prejel zlato medaljo, obogatil z novimi odličji. Na enem največjih mednarodnih inovacijskih sejmov Salon novosti v Ženevi, ki je letos potekal že 35. leto od 18. do 22. aprila, je več kot 700 inovatorjev iz 42 držav predstavilo prek 1000 inovacij oziroma novosti. Na Godba Mengeš in Petra Majdič Vodja Aktivnih slovenskih inovatorjev Marijan Stele je Valentinu Zupanu slovesno izročil zlato priznanje WIPO. sejmu je sodelovalo tudi osem slovenskih inovatorjev, članov združenja GIZ R TIM - ASI - Aktivni slovenski inovatorji, med njimi tudi Valentin Zupan. Komisija sejma mu je podelila srebrno medaljo za novo generacijo harmonik (znamki klavirska harmonika Jubilejum in dia-tonična harmonika Vanessa), ki vključuje kar 12 tehničnih izboljšav - vse so mednarodno zaščitene, nanašajo pa se predvsem na mehkobo tona, prezenčnost in eleganco. Inovator je bil vedno korak pred drugimi izdelovalci harmonik, po njegovih idejah in modelih so se največkrat zgledovali vsi drugi. Letošnjega 24. aprila, ko je združenje ASI v Rogaški Slatini praznovalo dan slovenskih inovatorjev, pa je Zupana čakalo novo presenečenje. Na tem srečanju so mu namreč slovesno podelili zlato priznanje WIPO - Svetovne organizacije za intelektualno lastnino iz Ženeve. To je pravzaprav najvišje priznanje, ki ga inovator v življenju lahko prejme in s tem je bilo nagrajeno Zupanovo življenjsko delo. Valentin Zupan pa, čeprav je zdaj prejel že toliko pomembnih priznanj, ne bo zaspal na lovorikah. Kljub svojim častitljivim 71 letom še vedno intenzivno išče nove kreativne in tehnične rešitve za harmonike, v prostem času pa v svoji hiši v Mengšu ureja muzej harmonik Zupan. Ana Hafner POKRAJINE IN OBČINA MENGEŠ Župan občine Mengeš Franc Jerič se je udeležil srečanja z dr. Ivanom Žagarjem, ministrom za lokalno samoupravo, ki je v uvodnem delu na kratko predstavil sprejem pokrajinske zakonodaje, ki naj bi bil zaključen ob koncu letošnjega leta. Minister je poudaril, da upa in verjame, da se je mogoče dogovoriti o številu pokrajin. Župan Jerič je poudaril, da občina Mengeš tako zgodovinsko kot projektno ni vezana na Mestno občino Ljubljana, ampak na obrobne občine Domžale, Kamnik, Komendo, Lukovico, Moravče, Vodice in Trzin. Sodelovale so na različnih področjih od gospodarstva do varstva okolja (ravnanje z odpadki, centralna čistilna naprava), oskrbnem (preskrba s pitno vodo), turističnem (skupni nastopi, Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije) in drugih. Minister je na koncu poudaril, da pogovori o številu in velikosti pokrajin še potekajo. Po obisku ministra se je vladni predlog že spremenil; podrobno bomo spremljali to področje in vas obvestili o končnem predlogu. ^ , Tina Zeleznik intervju INTERVJU Z ŽIGOM BITENCEM, Študentski klub Mengeš Žiga je predstavnik edine organizirane mladinske organizacije v občini in zato smo se odločili, da v mesecu maju, mesecu ljubezni, novih začetkov, predvsem pa mladih, povprašamo prav njega, kako je z mladimi v Mengšu, z njihovo organiziranostjo in predvsem kaj si želijo. Študentski klub Mengeš je nastal leta 2002 in ima danes 2800 članov iz občine Mengeš in okoliških občin. Primarna naloga je upravljanje informacijskega središča Naš Slamnik - upravljanje internetne čitalnice in priprava delavnic o temah, ki se tičejo mladih. V letu 2006 je Urad RS za mladino podelil klubu status Mladinskega centra. Člani kluba se pogajajo na državni ravni v različnih pogajalskih skupinah, ki se tičejo mladih in so pri tem uspešni. Ko ste začeli z upravljanjem informacijskega središča Slamnika, ste bili v Mengšu novo društvo in padel je marsikateri očitek, zakaj s čitalnico ne upravlja knjižnica? V letu 2002 smo se prijavili na razpis, ki ga je objavila Občina za upravljanje informacijskega središča Slamnik. Na občini smo pridobili vse potrebne informacije in se nato odločili, da se na razpis tudi prijavimo. Bili smo najugodnejši ponudnik s kvalitetnim programom, ki je zajemal tudi izvenknjižnično populacijo. Ravno to je bil eden od namenov za objavo razpisa, da se v informacijsko središče privabi širši krog obiskovalcev in se jim približa uporabo interneta in sodobnih informacijskih tehnologij. Mislim, da nam je to v teh letih tudi uspelo, kar potrjuje vsakdanji obisk našega središča. V letu 2003 smo s stani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobili koncesijo za posredovanje dela mladim (Študentski servis Center). To je gospodarska dejavnost, s katero se ukvarjamo mladi in tako pomagamo mladim. Kaj poleg posredovanja dela še ponujate mladim? Poleg osnovne dejavnosti kluba, kot je delovanje čitalnice, brezplačnega interneta, za mlade organiziramo vsaj 10 delavnic in programov skozi vse leto. Ena bolj obiskanih je Lan party - to je 48 urni maraton v igranju internetnih simulacij. Organizirali smo tudi delavnico Priprava na prvo zaposlitev - učimo jih napisati dober življenjepis in jih poučiti, kje poiskati informacije o prvi zaposlitvi. V Študentskem klubu Mengeš smo se bolj kot na organizacijo in udeleževanje zabav za mlade usmerili bolj k pomoči mladim pri iskanju dela, učenju in ostalih obštudijskih dejavnosti. V javnosti je to mogoče malo manj vidno, je pa za mlade bolj koristno, zato nas velikokrat obiščejo tudi mladi iz sosednjih občin. To pomeni, da vas ne zanimajo samo žuri, ampak ste usmerjeni dejansko za pomoč mladim? Med vsemi okoliškimi občinami smo se hoteli specializirati prav za ta segment dela z mladimi, npr. v Kamniku so usmerjeni bolj v turizem mladih, v Domžalah bolj v kulturne prireditve, mi pa na zaposlitveno svetovanje mladih. Povsem nismo zanemarili zabave. V lanskem letu smo organizirali odmeven zabavni dan Prvi poletni dan, ki se je začel že dopoldan, ko smo v sodelovanju z osnovnošolci priredili športno zabavni program (delavnice za lutke, tekmovanje v strelu na gol), ki se je nadaljeval s koncertom MTV nominirane skupine Leelojamais. Na prireditvi se je v celem dnevu zbralo več kot 1000 ljudi. To je bila tudi najbolj obiskana prireditev mladih v okoliških občinah. Takšno prireditev smo organizirali s prostim vstopom in postregli samo ne-alkoholne in nizko alkoholne pijače po študentskih cenah. Taka prireditev zahteva zelo velik finančni zalogaj, ki ga je v letu 2006 pokril Študentski servis Center in delno Občina Mengeš. To pomeni, da moramo kot organizator zagotoviti, poleg odra, ozvočenja in nastopajočih, še varnostnike, ograje, _ Odločili smo se, da bomo zaradi velikega finančnega zalogaja tako prireditev poskušali organizirati vsako drugo leto. Sedaj se pogovarjamo za program v letu 2008 in že danes lahko obljubimo, da bo prireditev nekaj posebnega. To pomeni, da v bistvu s svojim posredovanjem mladinskega dela ne zaslužite za jahte in nakupovanje hotelov, ampak vlagate nazaj v skupnost? Točno tako. Študentski servis Center ima v občini zelo veliko socialno vlogo. Različnim marginalnim skupinam mladih, ki so tako ali drugače zapustili šolanje ali se jim ni uspelo šolati dalje, smo namesto, da bi jih prepustili ulici, povabili k delu in jim pokazali drugo pot. Veliko jih je, ki se sredi leta izpišejo iz šol ali zaradi socialne stiske doma ne morejo nadaljevati šolanja in ne vidijo več poti v izobraževanju, in smo jim priskrbeli v začetku študentsko delo, kasneje pa tudi redno zaposlitev. Čeprav niso opazni, je teh mladih kar nekaj, prek 50 na leto. To je naša prava vloga v mestu. V našem servisu imamo tudi mlade Meng-šane, ki sodelujejo z najboljšimi podjetji v Sloveniji v razvojnih oddelkih in s svojim delom dajejo ugled temu mestu. Študentski servis Center svoj prihodek vlaga nazaj v mlade, vsak študent ali dijak, ki se oglasi pri nas, dobi za novo šolsko leto dva velika zvezka, blok z v Akto in copate za v šolo. Financiramo tudi klubsko dejavnost in svetovanje mladim. Toliko je v naši moči. Zdi se, da v vašem servisu delate to, kar ste želeli, pomagate mladim. Ali imate kakšne nove načrte za prihodnost? Imamo, v Mengšu bi radi naredili regionalni center informiranja mladim. Tak servis želimo nuditi tako Mengšanom kot vsem okoljiškim občinam. Ne želimo, da bi bilo vse usmerjeno le v Kamnik in Domžale, ampak želimo, da bi Mengeš postal središče informiranja in zaposlovanja mladih. V sklopu tega smo tudi pridobili status mladinskega centra, ki bo v prihodnosti igral še večjo regionalno vlogo pri delu z intervju mladimi. V naši občini smo lahko ponosni, da bo tak center zaživel prav v Mengšu. To pomeni, da bomo mladim posredovali informacije o delu, izobraževanju in pros-točasovnih dejavnosti v regiji, Sloveniji in v tujini. Sedaj sva se omejila zgolj na mlade. Kaj pa ostali občani, pripravljate kaj tudi zanje? Naš informacijski center obišče vsak dan populacija predšolskih otrok kot tudi upokojenci, npr. najbolj rednih je nekaj upokojencev, ki nas obiščejo skoraj vsak dan in si prek interneta krajšajo čas. V preteklosti smo več kot tristotim Mengša-nom pomagali izpolniti in jim svetovali pri izpolnitvi dohodninske napovedi. Tu gre predvsem za ljudi, občane, ki niso imeli znanja in denarja, da bi si ustrezno pomoč poiskali drugje. To smo jim pomagali izpolnjevali cel marec. V prihodnosti želimo organizirati tudi svetovanje in pomoč brezposelnim občanom, ne samo mladim, tudi brezposelnim v zrelejših letih. Na ta način že danes brezplačno organiziramo delavnico Pisanje Kakšen je pa vaš odnos z delodajalci v Mengšu? Odličen. V bistvu jim želimo ponuditi kvaliteten servis in na ta način ponuditi delo čim širšemu številu mladih. Trenutno beležimo večje povpraševanje po študentih in dijakih, kot je ponudbe na trgu, npr. na servis dobimo ponudbe za okoli 30 prostih delovnih mest na dan, ki jih le stežka pokrijemo. Veseli nas, da tudi veliko podjetij iz Ljubljane povprašuje za študente iz Mengša in ostalih občin, kar dokazuje, da imajo naši mladi dobre delovne navade. Pri prvih zaposlitvah pa je problem večji. V Mengšu je zelo veliko potreb po nižje kvalificirani delovni sili in po specifičnih poklicih. V teh segmentih kadra skorajda ni, zato smo prisiljeni iskati ljudi tudi v ostalih regijah, nekaj podjetij pa se je na nas že obrnilo, da bi zaposlili mlajše ljudi iz vzhodnoevropskih držav (Slovaška, Poljska). Mladi, ki dokončajo univerzitetno izobrazbo, delo poiščejo predvsem v ostalih občinah (predvsem Ljubljani). V prihodnosti bi bilo dobro razmisliti, da bi v Mengeš pritegnili več podjetij, ki bi zaposlovala visokokvalificirano delovno silo. To bi razbremenilo tudi ceste in jutranjo pot v Ljubljano. Slišala sem, da ste se udeležili tudi pogajanj z Ministrstvom za delo? Mengeški študentje imamo pomembno vlogo pri urejanju bodoče pravne ureditve mladinskega dela in dela z mladimi v Sloveniji. Na ta način bi v prihodnosti v Mengšu kot v eni prvih občin zaživeli novi instrumenti mladinskega dela v Sloveniji. Mladim v regiji želimo ponuditi kvalitetno storitev. V Sloveniji je problem visokega deleža mladih v strukturi brezposelnih, oziroma težko dobijo prvo zaposlitev. To je po svoje težko razumeti, ker so mladi polni energije, zdravi in željni dela. Pri raziskovanju tega problema smo prišli do ugotovitve, da ne dobijo prve zaposlitve, ker je mnenje delodajalcev, da so neizkušeni, oziroma da nimajo potrebnih delovnih izkušenj in navad. Prav zato se želimo v prihodnosti usmeriti k hitrejši prvi zaposlitvi mladih. Na ta problem nas konec koncev opozarja tudi Evropa. Kako pa v Evropi rešujejo problem prve zaposlitve mladih? V Evropi je veliko večje sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji, tako na fakultetah kot na poklicnih srednjih šolah. V Švici imajo dijaki srednje strojne šole pouk v šoli le tri dni na teden, dva dni pa se učijo v izbranih podjetjih. Tako tak dijak po končanju šolanja poleg strokovne izobrazbe pridobi tudi 4 leta dela za strojem in je njegova pot v delovni proces lažja. Predvsem delodajalec ima z njegovo zaposlitvijo manjše stroške pri uvajanju takega delavca v proizvodnjo. Večjo pozornost dajejo usmerjenemu izobraževanju, kar pomeni, da se mladim prikaže potrebe v deficitarnih poklicnih mestih že v času končanja osnovnega šolanja, mladi se tako lažje odločijo za svojo poklicno pot in imajo večje možnosti pri prvi zaposlitvi. Razlika je tudi pri univerzitetnem študiju, saj ima veliko podjetij v Evropi svoje skavte, ki dobre mlade študente iščejo že po fakultetah. Mladi tako na znanstvenem področju bolje sodelujejo s podjetji, saj del problematike v podjetju rešujejo že na univerzi. Kaj bi si želel v Mengšu za vaš Mladinski center? Želeli bi si še tesnejše sodelovanje z občani in boljše razumevanje svetnikov o koristnem delu, ki ga opravljamo v Mengšu. Hvala za razgovor. Tina Železnik PROGRAM PRIREDITEV POD ŠOTOROM ZA KULTURNIM DOMOM MENGEŠ petek, 1. 6., ob 19. uri a) Večer z ansamblom Svetlin in druženje prebivalcev Občine Mengeš b) Nastop folklornih skupin Svoboda Mengeš in COF Ljubljana c) Razglasitev tekmovalnih dosežkov č) Brezplačen golaž za udeležence čistilne akcije v Občini Mengeš sobota, 2. 6. 2007 a) od 9.00 do 14.00 - športno dopoldne b) od 15.00 do 19.30 - 11. slovenski festival koračnic z godbami: - KD Godba Domžale - KD Godba Sevnica - KD Pihalni orkester Bežigrad - Rudarska godba Hrastnik - Pihalni orkester Zarja Šoštanj - KD Mengeška godba c) od 19.30 do 24.00 - večer z ansamblom Igor in Zlati zvoki nedelja, 3. 6. 2007 a) od 10.00 do 12.00 - dopoldne z veterani KD Mengeška godba in sekcijo harmonikarjev KD Mihaelov sejem - podelitev športnih in drugih priznanj b) od 14.00 do 16.00 - praznovanje in shod pritrkovalcev na miniaturne zvonove iz vse Slovenije ob desetletnici sekcije pritrkovalcev KD Mihaelov sejem c) od 16.30 do 21.00 - večer in ples z ansamblom Slovenski muzi-kantje dogodki 10 LET SEKCIJE PRITRKOVALCEV KDMS Letos mineva deset let od ustanovitve sekcije pritrkovalcev Kulturnega društva Mihaelov sejem. Želja Mengšanov, da bi se pri-trkovanje v Sloveniji in Mengšu ohranilo, je botrovala, da so kupili miniaturne zvonove, s pomočjo katerih učijo mlade, da nadaljujejo tradicijo slovenstva. V cerkvenih zvonikih v Mengšu se pritrkava ob praznikih in drugih slovesnostih, z miniaturnimi zvonovi pa mengeška sekcija nastopa širom po Sloveniji na raznih kulturnih in drugih prireditvah. Pritkravanje je pesem zvonov. Pritrkava se ročno. Vsak pritrkovalec naj bi izvabljal z udarcem kemblja na obod zvona lepe glasove, ki se med seboj z več različnimi glasovi povežejo v melodijo. Za pravo pritrkavanje sta potrebna vsaj dva, še bolje trije ali več zvonov s prav toliko pritrkovalci. Zvonjenje pomaga človeku podoživljati tiste trenutke, ki jim je namenjeno. Ni namreč vsako zvonjenje enako. Zvonovi v cerkvah z značilnim glasom vabijo k svetemu opravilu, oznanjajo jutro, opoldan pa angelsko češčenje. Zvečer nas z avemarijo povabijo k počitku, lahko tudi roteče opozarjajo na nevarnost ali žalujejo za pokojnim. Znano je, da v vsakem kraju, kjer se pritrkava, poznajo nekaj svojih melodij. Tudi v Mengšu sek- cija pritrkovalcev KDMS zna zaigrati melodije, ki jih drugi kraji po Sloveniji ne poznajo. Znano je, da so bili povsod, kjer so doslej gostovali, poslušalci navdušeni. Naj bo to uvod v povabilo k praznovanju v nedeljo, 3. junija 2007 ob 14. uri na parkirnem prostoru za Kulturnim domom, kjer se bo predstavilo več skupin pritrkovalcev iz cele Slovenije. S seboj bodo pripeljali tudi različne zvonove, tako da bo to paša za oči in uho. Vabijo mengeški pritrkovalci - sekcija pri KD Mihaelov sejem! Urška Vahtar SLOVESNOST OB 55-LETNICI PD JANEZ TRDINA MENGEŠ V petek, 11. maja, smo v preddverju kulturnega doma praznovali 55. obletnico ustanovitve mengeškega planinskega društva. Na odru s Triglavom v ozadju (delo scenskih mojstrov Petra Krušnika in Antona Benda) so se zvrstili: bratje Pirnat, učenca Osnovne šole Mengeš Liza Mušič in Matic Osolnik, baritonist Ivan Arnšek, predsednik Planinskega društva Miro Šušteršič, predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, voditeljica večera Mojca Volkar in nagrajenci. Bratje Pirnat, ki so sodelovali že na 25-letnici društva in še na mnogih občnih zborih in drugih planinskih prireditvah, so na začetku zapeli Oj Triglav, moj dom. Planinska himna nas je v trenutku zbližala - »Vsi delimo isto usodo - to je mnogokrat nerazumljena in vdana ljubezen do sveta nad gozdno mejo, ki nas očara in nikoli več ne spusti iz svojega objema. Vanj se vračamo, dokler se lahko. Tam se počutimo doma.« Predsednik Miro Šušteršič je pozdravil vse, posebno lepo predstavnike Občine Mengeš (s svojim obiskom so nas počastili kar vsi trije - župan Franc Jerič s podžupanoma), bivše predsednike društva (od teh sta prišla Janez Škrlep in Janez Slokan z najmlajšo članico društva v naročju) in dobitnike priznanj. V društvenem življenju je navada, da se tistim najbolj pridnim in zagnanim podeli priznanje - tako se izkaže zahvala ter obenem prošnja in upanje v dobro in koristno delo tudi v naprej. Nekateri so priznanj deležni pogosto, nekateri nanje čakajo vse življenje, za nekatere je presenečenje, drugi se zavedajo pomena svojega dela in priznanje pričakujejo, kar je prav. Zavedati se moramo, da je delovanje v planinskem društvu popolnoma prostovoljno in da je vse storjeno z dobro voljo; nekatera manj prijetna dela tudi z nekoliko muke, a vse izhaja iz predanosti in občutka pripadnosti. Podeljena so bila tri srebrna in tri bronasta priznanja Planinske zveze Slovenije ter dve pohvali PD Janez Trdina Mengeš. Pisno pohvalo sta prejeli Ana Vrhovnik, ki nas že vrsto let kot kuharica spremlja na mladinskih planinskih taborih, in Polona Strušnik za osemletno vestno blagajniško delo. Bronasti častni znak smo prejeli Boštjan Borštnar, Mojca Volkar in Katarina Marin - vsi trije za delo v mladinskem odseku (vodenje mladinskega odseka, organizacija in vodenje mladinskih planinskih taborov ter izletov). Srebrni častni znak je za dolgoletno delovanje v društvu prejela Marija Volkar, v zadnjem času dejavna načelnica markacijskega odseka. Tudi Monika Kambič Mali je prejela srebrni častni znak. Je vrhunska alpinistka in hkrati prva ženska, ki je v ženski navezi stala na vrhovih Fitz Roy in Cerro Torre (Fitz Roy je v ženski navezi s Tino Di Batista preplezala februarja 2004, Cerro Torre pa leto pozneje v ženski navezi s Tanjo Grmovšek). Obe gori se nahajata v Patagoniji (Argentina) in predstavljata prvovrsten alpinistični izziv. Monika ima naziv športnika državnega razreda. Za vrhunske dosežke v alpinizmu je srebrni častni znak prejel tudi Marjan Kovač, dolgoletni načelnik alpinističnega odseka in član upravnega odbora. Poleg številnih vzponov doma so v zadnjih letih odmevni njegovi vzponi v tujini. Leta 2004 je v slovensko-španski navezi preplezal novo smer na izredno zahtevno goro Chacraraju. Vzpon po severni steni je bil zelo odmeven v mednarodni alpinistični javnosti. Leta 2005 je bil uspešen na Novi Zelandiji v pogorju Mt. Cook, naslednje leto je sodeloval na slovenski himalajski alpinistični odpravi Cho Oyu 2006. Cho Oyu je šesta najvišja gora sveta. Skupaj s soplezalci so 2. oktobra v JZ-steni omenjene gore preplezali novo, slovensko smer. Naslednji dan se je s soplezalcem Emilom Tratnikom povzpel tudi na vrh Cho Oya. Uradni del večera smo zaključili s prikazom arhivskih fotografij iz društvenega življenja in na ta način priklicali veliko lepih spominov. Večer je bil zares prijazen in lep, še mi odmeva korajžen verz Lize in Matica »In rajši kot krone cesarske cvetlice na glavi imam«. Hvala vsem za obisk in sodelovanje! Se vidimo v hribih! Po Mojčinem veznem besedilu Katarina Marin Dan po slovesnosti ob 55-letnici društva smo se planinci v lepem številu odpravili na tretji Trdinov pohod, tokrat na Trdinov vrh, najvišji vrh v Gorjancih. dogodki 11. SLOVENSKI FESTIVAL KORAČNIC - Štefan Borin Letos v okviru občinskih praznovanj organizira KD Mihaelov sejem že 11. festival koračnic. Lahko poveste nekaj o zgodovini dogajanj na teh dosedanjih festivalih? Na pobudo našega člana IO in bivšega župana Janeza Pera smo v letu 1996 prvič organizirali festival koračnic z namenom, da damo spet poudarek zvrsti, ki so jo godbe v preteklosti rade izvajale in tudi mnogo skladb je bilo v preteklosti napisanih za to zvrst. Zastavili smo si cilj, da povabimo godbe iz vse Slovenije in da jih tudi nagradimo za njihov prispevek. Festival se je prijel, kar dokazuje že letošnja 11. izvedba. Letošnji festival ste poimenovali slovenski - zakaj? Čeprav že vsa leta doslej smo letos še poglobili sodelovanje z Javnim skladom republike Slovenije in Zvezo godb Slovenije. To pomeni, da smo povabili vse godbe iz Slovenije, ki jim je izziv za to vrst glasbe. Poleg tega smo razpisali tudi nagrade, da bodo najboljši izvajalci in ustvarjalci nagrajeni. Katere godbe so se prijavile za tekmovanje in kdo vse podpira ta festival? Ker je zahtevnost razpisa neprimerno večja kot v preteklih letih (prijavijo se samo godbe, ki nekaj pomenijo na glasbenem področju Slovenije), se je na letošnji razpis prijavilo 6 godb: Godba Domžale, KD Godba Sevnica, KD - Pihalni orkester Bežigrad, Rudarska godba Hrastnik, Pihalni orkester Zarja Šoštanj in KD Mengeška godba. Vsaka godba je poleg obvezne skladbe prijavila še skladbo - koračnico iz svojega arhiva. Nam lahko zaupate, koliko je prispelo novih koračnic - skladb za tekmovanje, in kako bo in je potekal izbor za naj koračnico 2007? Ob razpisu za koračnice je potekal tudi razpis za novo naj - slovensko koračnico 2007. Prejeli smo 6 skladb. Strokovna komisija je dela ocenila in izbrala najboljšo. Med avtorji je tudi Mengšan Vinko Sitar, ki se je pri delu zelo dobro odrezal. Naj bo pa povabilo na festival vsem občanom in širše, kjer bomo razkrili najboljše izvajalce in skladatelje. Le- tos se bo ocenjevala tudi izvedba lanske nagrajene skladbe, ki je tudi obvezna skladba za izvajanje za vse prijavljene godbe. Ocena godbe vsebuje tudi izbor koračnice iz arhiva kot sama izvedba in nastop godbe. Kdo vse stoji za organizacijo te prireditve poleg Štefana Borina, za katerega vsi vemo, da ste gonilna in organizacijska oseba teh festivalov in sejmov v Mengšu? V organizaciji festivala sodeluje JSKD Republike Slovenije, JSKD območna enota Domžale, Zveza godb Slovenije, Občina Mengeš in KD Mihaelov sejem. Prireditev festivala bo v šotoru, ki bo postavljen na parkirišču za Kulturnim domom. Naj na koncu povabimo vse občane, ter tudi vse ostale prijatelje te zvrsti glasbe, da se pridružijo nastopajočim na prireditvenem prostoru in dajo podporo organizatorjem in izvajalcem. Urška Vahtar ČISTILNA AKCIJA V ŠPORTNEM PARKU MENGEŠ V spomladanski čistilni akciji je sodelovalo 16 članov teniške sekcije, ki so opravili skupno 84 delovnih ur. Potekala je v športnem parku, kjer so očistili teniška igrišča v notranjem delu ograje, kakor tudi ves zunanji del igrišč, vključno tudi brunarico in njeno okolico. S čiščenjem se je pričelo 26. marca 2007, končalo pa 6. aprila 2007. Očistili smo vso nesnago v notranjosti igrišč, vključno tudi onesnažen pesek, ki ga je bilo potrebno postrgati in razvoziti na ploščad, pograbili smo vso travnato okolica igrišč in brunarice, vsega skupaj smo nabrali za pol kamiona smeti. Člani in članice, ki so sodelovali pri tej akciji: Tim Janežič, David Majcen, Liza Mušič, Tina Mežan, Franc Rahne, Matjaž Majcen, Janez Lopatič, Andrej Novoselec, Marjan Resnik, Marjan Majdič, Franc Flerin, Leo Jerič, Jože Žužek, Franc Zabret, Marjan Mušič. Marjan Mušič predsednik Teniške sekcije DOŽIVETJA OB ČISTILNI AKCIJI V LOKI Da, prav ste prebrali! V eni sami akciji smo doživeli marsikaj, a žal večino slabega oz. žalostnega. Prvo malo razočaranje je bilo prav na začetku, ko smo računali, da je v Loki prek 1000 prebivalcev. Pričakovati je bilo vsaj desetino le-teh, a smo se grdo ušteli - nabralo se nas je le sedem. Kljub temu smo se odločno podali v boj s smetmi in odpadki. Jaz, moram priznati, sem potiho upala, da so se morda ljudje ob tolikih prošnjah, opozorilih, slabih napovedih za prihodnost, kaj zamislili. A žal ni bilo tako, saj smo na dokaj majhni relaciji pobrali kar tri traktorske prikolice najrazličnejših, naravi škodljivih odpadkov. Človek kar ne more verjeti, kaj vse odvržejo v sredo gozda, povedano v štirih besedah - »od igle do avtomobila« - smo našli. Globoko pa sem se zamislila ob na stotine cigaretnih ogorkov, ki ležijo vsepovsod in pravi čudež je, da še ni prišlo do kakega požara. Ko se je počasi polnila tretja prikolica, pa pravi šok za vse nas, kajti ena od pobiralk je hotela izpod gramoza potegniti plastično vrečo, ki je malce gledala ven, a iz nje se je skotalila lobanja. Sprva smo mislili, da je od kake poginule živali, ko pa je druga potegnila še eno cunjo, kasneje se je izkazalo da so moške hlače in spodnjice, v katerih je bila medenična kost in umetno zobovje, smo šele ugotovili, da je bilo okostje človeka. Seveda smo obvestili kriminaliste, oni pa forenzike, ki so izkopali še ves skelet. Ta naša akcija je bila res žalostna, a morda smo s tem odkritjem pomagali razvozlati kakšno izginotje že dlje pogrešane osebe. Da pa vse le ni bilo slabo, moram pohvaliti dva mlada fanta, ki ju je vredno omeniti. To sta Matej Skok in Denis Vode. Zanju sem skoraj prepričana, da nikoli ne bosta tako grdo ravnala z naravo, še več, morda bosta svoje vrstnike prepričala naj lepše ravnajo z naravo, ki nam bo hvaležna za to. Na koncu pa le še dober nasvet: obiskujte naravo in uživajte v njej, nadihajte se zaenkrat še čistega zraka, a vedite, da si bodo tega želeli tudi naši zanamci, vendar to ne bo mogoče, če bomo tako grdo ravnali z njo. Čistilci iz tokratne akcije Janez, Vida, Dare, Majda, Matej, Denis in Justi vas pozdravljamo in vabimo v naslednjo bitko s smetmi. Justi Jerič izobraževanje poročilo komisije za sprejem otrok v vrtec mengeš Komisija se je sestala 14. maja. Delo komisije je potekalo v skladu z Pravilnikom o sprejemu otrok in plačevanju oskrbnine. Predsedujoči komisije je Miha Sitar. Do 30. aprila je prispelo 287 prošenj, od tega: Bivališče - občina Mengeš 157 prošenj Bivališče - ostale občine 130 prošenj Za šolsko leto 2007/2008 lahko sprejmemo 50 otrok. Enota Sonček 14 otrok Enota Gobica 36 otrok (Vsi so z bivališčem v občini) Otroci so sprejeti po prioriteti, glede na število točk, ki jih prosilec dobi na osnovi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec in plačevanju oskrbnine. V primeru, da ima več prosilcev enako število točk, vpliva na sprejem datum vpisa otroka v vrtec. Nesprejetih otrok iz Občine Mengeš ostane 42 v starosti od 1-3 leta. Starost 1-2 leti (l. 2006) 20 otrok Starost 2-3 leta (l. 2005) 22 otrok Otroke letnikov 2001 - 2004 smo sprejeli vse. Ostane tudi 6 otrok, ki so premladi (po pravilniku do 1. novembra 2006 niso dopolnili enega leta starosti). V kolikor prištejemo še te otroke, ostane skupaj zavrnjenih 50 otrok iz Občine Mengeš. Staršem vseh 287 vpisanih otrok je bila poslana anketa, ki so jo morali vrniti v prvi polovici marca 2007, v kateri smo jih prosili, da nam posredujejo potrebo po varstvu in izpolnitev novih podatkov, če so obstajali (nov naslov, zaposlitev staršev, želja po potrebi varstva v naslednjem letu). Obveščeni so bili tudi, da prošnjo črtamo, če anketa ne bo vrnjena. Vrnjenih ni bilo 121 anket, zato bodo brisani iz evidence vpisanih otrok. Za šolsko leto 2007/08 smo skupine organizirali optimalno v skladu s prostorskimi pogoji. V vsaki skupini sta 2 otroka več, kot je predpisan normativ (ta se v skladu z zakonodajo lahko zviša za 2 otroka na zahtevo lokalne skupnosti). Tako imamo v oddelkih od 1-3 leta namesto 12, 14 otrok, v skupinah 3-4 namesto 17, 19 otrok, v skupinah od 4-5 in 5-6 je namesto 22, 24 otrok. Že v letu 2006 smo v vrtcu pričeli z iskanjem možnosti za pridobivanje dodatnih zmogljivosti. Mesečno smo Občino Mengeš obveščali o stanju novovpisanih otrok in predvidenih potrebah po varstvu za šol. leto 2007/08, arhitekt je zrisal prizidek za 4 dodatne oddelke, iskali smo priložnost za pridobivanje dodatnih oddelkov na Osnovni šoli Mengeš, vendar so nam na Občini Mengeš, ki je naš ustanovitelj, povedali, da v tem letu žal ni dovolj sredstev za izpeljavo tako zahtevnih projektov. Z Občino Mengeš dobro sodelujemo, tako smo se na enem od zadnjih srečanj z županom pogovarjali, da je potrebno ob novogradnjah in načrtovanju novih objektov v prihodnje predvideti tudi potrebne zmogljivosti za vrtec. Mojca Novinec Babič Ravnateljica Vrtca Mengeš Obvestilo staršem Vsem staršem, ki niste dobili varstva v Vrtcu Mengeš, bomo v občinski upravi in vodstvu vrtca Mengeš postorili vse, da bomo jeseni 2007 vsem otrokom omogočili vključitev v organizirano varstvo. Franc Jerič, župan Občine Mengeš KAKO SMO CELO LETO V SKUPINI ČEBELICE MLELI V vrtcu Gobica smo se v skupini Čebelice odločile, da bomo čebelo in spoznanja o njej vključile kot rdečo nit skozi dogajanja in dejavnosti preko celega leta. Že jeseni, ko smo obiskali sadovnjak, nam je sadjar povedal, kako pomembna je čebela za človeka in njegovo zdravje in kako je ekološki krog življenja povezan prav s to drobno živalco. V aprilu pa smo obiskali še čebelarja gospoda Blejca, ki nam je povedal in pokazal še vse, kar je v zvezi z čebelami in zdravim načinom življenja. Posladkali smo se z medom. Zato se mu tu še enkrat lepo zahvaljujemo. Veliko pozornosti smo posvetili kulturni dediščini in tradiciji domačega kraja. Kot že naslov projekta pove, smo ta spoznanja osvajali preko celega leta s pomočjo staršev počasi kot melje mlin. Zbirali smo stare igrače, knjige, pletli cekarje iz filca, šivali slike iz krpic in rute in v knjižnici iskali literaturo, povezano s temi vsebinami. Pekli smo medenjake, izdelali sami lepilo iz škroba in še kaj. Ves čas pa smo peli in muzicirali na instrumente - nekaj smo jih izdelali tudi sami, kot se za Mengšane spodobi in verjemite še bomo mleli - same prijetne stvari, največ pa prave medsebojne odnose. Mojca, Marta, Julija 22. APRIL - DAN ZEMLJE Učenci četrtih razredov osnovne šole Mengeš smo na poseben način praznovali 22. april - Dan Zemlje. Pri pouku smo se pogovarjali o vse večji onesnaženosti našega planeta in izdelali zanimive plakate. Pripravili smo razredno razstavo knjig, ki nas s svojo vsebino opozarjajo, kakšna bo naša prihodnost in prihodnost naših potomcev, če ne bomo začeli takoj ukrepati. Odločili smo se, da ne bomo samo govorili o tem, ampak smo se dela resno lotili. Organizirali smo čistilno akcijo v okolici šole in nabrali zajeten kup smeti. Da bi čimbolj nazorno prikazali, kaj raste v okolici šole, smo pripravili razstavo v preddverju, kjer smo nabrane smeti razstavili. Panoje smo opremili z dvema podobama našega planeta: čistega in zdravega ter onesnaženega in bolnega. Vsem smo zastavili preprosto vprašanje: KJE BOMO ŽIVELI JUTRI? Lotili smo se tudi zbiranja baterijskih vložkov, ki predstavljajo veliko nevarnost za naše okolje. Zbrane baterijske vložke smo odnesli v zato namenjene zabojnike. Mentorica Darja Kruljec OŠ MENGEŠ izobraževanje Učenci so napisali nekaj svojih razmišljanj in spisov ob 22. aprilu - dnevu Zemlje. PRIHODNOST Na svetu je vedno več ljudi, zato nastaja vedno več smeti. Ljudje odlagajo odpadke na smetišča. Veliko odpadkov pa odvržejo v gozdove, reke, jezera, morja in druga naravna nahajališča. Vse te smeti onesnažujejo podtalnico. Zato imamo vedno manj zdrave pitne vode. Vodo onesnažujejo tudi tovarne s strupen imi odplakami. Zaradi tega pogine veliko rib. Tovarne naredijo tudi veliko strupenih plinov. Zrak poleg tega močno onesnažujejo tudi prevozna sredstva in ogrevanje stanovanj in drugih stavb. Strupeni plini uničujejo ozonsko plast. Zaradi tanjšanja ozonske plasti sončni žarki lažje prodirajo skozi ozon. Zaradi tega se ozračje vedno bolj segreva. To povzroča vedno več naravnih katastrof. Če bomo tako nadaljevali, bo Zemlja razpadla. Primož Jenko, 4. b V REKI NE MOREM VEČ ŽIVETI Četrti razredi so imeli športni dan. Ko so se vrnili, je bilo pouka že konec in vsi so se vrnili domov. Markova hiša je stala na nasprotnem bregu Pšate, zato je moral iti čez most. Nad vodo je iz nahrbtnika stresel papirčke, plastenko in aluminijasto folijo. Ker niso imeli domače naloge, se je Marko odšel igrat na šolsko igrišče. Tam mu je sošolec Mitja ponudil bonbon. Marko ga je z veseljem pojedel, papirček pa malomarno vrgel v reko. Bilo je že pozno in moral je iti domov. Zvečer je imel čudne sanje. Plaval je v mrzli vod. Kosi je pogledal v dlan, je opazil, da ima med prsti plavalno kožico. Opazil je dvorano iz biserov. Zaplaval je vanjo. Ko so ga ribe v dvorani opazile, so v en glas zapele pesem: Krapi, somi, ščuke smo se zbrale, da preženemo Marka iz Biserne dvorane. Naslednje jutro je Marko predlagal, da bi počistili umazanijo iz Pšate. In tako so storili. Vid IVIaunaga 4.č V MESTU SE BOM ZADUŠIL JOJ! KAKO SMRDI! MESTO SE DUŠI, KER UUDEMSEZAVTOM, KDO VE KAM MUDI. STARŠEM VSEM SE DOBRO ZDI, SAJ NAGIUU BODO EN, DVA,TRI. NE ZAVEDAJO PA SE VSI, DA S TEM ZASTRUPUAJO UUDI. OD ZDAJ NAPREJ BO PA TAKO: NA KRATKO POT BOŠ VZEL KOLO, DA S TEM REŠIL NAŠO BOŠ ZEMUO. Ela Praznil«, 4.C V JEZERU NE MOREM VEČ ŽIVETI Sem labod Belko. Živim vjezeru. Zelo je onesnaženo. To je zato, ker ljudje ne spoštujejo narave, naš in njihov edini življenjski prostor oziroma planet. Nekega dne je prišla skupina mladih fantov, pripeljali so se zzelo starim avtomobilom. Zapeljali so ga naravnost k nam v jezero. Tam se je olje razlilo vse povsod in zaradi tega smo morali en teden čepeti na kopnem. Zgodilo se je še veliko stvari. Na primer: Bil je lep sončen dan in ljudje so prišli k nam in imeli razne piknike. Zvečer, ko se je zvečerilo, so vsi odšli domov. Niso ravno dobro počistili za seboj. Vsepovsod so ležali razni odpadki in nekateri so pristali tudi v jezeru, čeprav je bilo okoli jezera veliko smetnjakov. Ljudje onesnažujejo tudi ozračje. Zaradi tega se ozonski plašč tanjša in sonce vedno močneje pripeka. Upam, da se bo to spremenilo. Tjaša Tahirovič 4. b KAKO POMAGAM ZEMLJI, DA BO PREŽIVELA Sem učenec 4.č razreda. V šoli smo se pogovarjali o onesnaževanju okolja. Zelo me skrbi, kaj se bo zgodilo z našim planetom v prihodnosti. Po radiu in televiziji pogosto poslušam o spreminjajočih se vremenskih pojavih, ki so posledica globalnega segrevanja in prekomernega spuščanja škodljivih plinov v ozračje. Reke so vse bolj onesnažene, smetišča so prepolna. Vsak posameznik s svojim ravnanjem pripomore k ohranjanju čistejše narave. V naši družini že zelo dolgo ločeno zbiramo odpadke, saj razvrščamo papir, plastenke in pločevinke, steklo ter biološke odpadke. Po stanovanju uporabljamo varčne žarnice, saj že ena na leto privarčuje 113 kg ogljikovega dioksida. Amazonski pragozd so pljuča planeta, ki ga iz-sekavamo in ravno zaradi tega se bojim, da bo človeštvo kmalu izumrlo. Rad imam Zemljo, zato si prizadevam, da bi ljudje na njej živeli kar najdlje. Zavedati se moramo, da je Zemlja naš edini planet, ki nam daje zatočišče. Luka Kruljec, 4.č ŽIVALSKI PLANET Nekje v daljnem vesolju sem odkril ljudem še nepoznan živalski planet. Neke noči med spanjem sem z raketo poletel v vesolje. Pristal sem na živalskem planetu. Planet je ves prekrit z rožami in mehko, zeleno travo brez dreves. Moj pristanek v travi je bil nežen. Tako nisem vznemiril nobene živali, ki so se brezskrbno sprehajale po planetu ali posedale v travi ob velikem jezeru. Levi in tigri so se leno pretegovali ter v dremežu zadovoljno predli. Kače so ležale negibno. Dan je bil prehladen, da bi se lahko plazile. Večina opic se je sprehajala po planetu. Druge so po zelenici delale prevale in vreščale. Opičje mame so negovale in hranile svoje mladiče. Zdelo se mi je, da opice sploh niso pogrešale drevesnih vej, na katere bi se lahko obešale. Tudi veverice so se lovile med rožami. Začuden sem bil in menil: »Kaj hočeš, drugi kraji, drugi običaji.« Srce mi je močno utripalo, ko sem se sprehodil mimo ogromne pisane kače. Njen zevajoči gobec je bil brez strup-nikov. Nič mi ni naredila, le z lepljivim jezikom me je prijazno obliznila. Ogromni sloni so jedli travo do onemoglosti. Konji in zebre so galopirali po planetu. Kenguruji so v vrečah prenašali svoje mladiče. Ptice so sedele na hrbtih slonov in bizonov ter veselo žvrgolele. Vse živali, ki živijo na kopnem živalskega planeta, enkrat dnevno obiščejo svoje prijatelje, ki jim je edini življenjski prostor voda. Med obiskom živali še sebi potešijo žejo. Življenje na planetu me je močno očaralo. Premamile so me živo cvetoče rože. Eno sem hotel odtrgati. In glej, vsa ta nežna živalska bitja so se v hipu jezno obrnila proti meni. Še prav posebno jezno in glasno je proti meni zasikala strupenjača. Spustil sem rožo, nisem je odtrgal. V hipu smo bili ponovno prijatelji. Spoznal sem, da so vse te živali travojede. Rože pa imajo samo za okras planeta. Zjutraj sem opisal svoji mami vse podrobnosti, ki sem jih videl in doživel na živalskemu planetu. Pozorno me je poslušala in se nežno nasmehnila. Jaz pa sem razmišljal, kako lepo bi bilo, če bi obstajalo veliko takih planetov, kjer bi živeli ljudje, živali in rastline brez sovraštva, bolezni in trpljenja. Živeli bi v sožitju, kjer ne bi bilo ne revnih in ne bogatih, ampak bi bili vsi srečni, zadovoljni in enaki . Anže Skvarča, 4.c ŽIVLJENJE ODVRŽENE PLOČEVINKE bila sem lepa, modra pločevinka. Moja notranjost je bila napolnjena z ledenim čajem. Moje težave so se začele, ko so me prodali v trgovini. Fant, ki me je kupil, me je prazno vrgel na travnik, ko se je peljal z avtomobilom. Kar nekaj časa sem tam ležala. Nekega dne pride mimo kmet in me pobere. S svojimi čevlji me je zmečkal v čisto majhno velikost. Vrgel me je v veliko vrečo, kjer so mi družbo delale še druge zmečkane pločevinke, plastenke, umazane škatlice cigaret, razcefrane vrečke in osmrkani papirnati robčki. Vsi smo se spraševali, kje bomo končali. Pa je prišel dan, ko so nas v veliki tovarni smeti vse pločevinke pometali v velik zabojnik, kjer je bilo že na tisoče pločevink. Tu sedaj čakamo na skupno usodo, da nas stalijo in nam vrnejo našo lepo obliko. Morda pa bom naslednjič napolnjena s sadnim sokom. Rok Vahtar, 4.b ŽIVLJENJE ODVRŽENE PLOČEVINKE Živijo, sem pločevinka. Moje življenje se je začelo v tovarni, kjer so me iz odpadnih pločevink predelali v novo pločevinko. Vame so zapakirali pijačo. Neka velika škatla, ki se imenuje tovornjak, me je z drugimi pločevinkami odpeljala v trgovino. Tam so me ljudje gledali in govorili, da sem predraga. Nekega dne pa se je v trgovini oglasila mama s tremi otroci. Dala me je v voziček, kjer je bilo polno igračk in sladkarij. Potem me je kupila. Ko sem bila že v hladilniku je iz šole prišel največji sin. Vzel me je iz hladilnika in me popil. Vesela se bila, ker sem lahko odžejala tako žejnega dečka. Veselila sem se že, ker sem mislila, da bom pristala na ekološkem otoku v smetnjaku za pločevino. Ampak pobalin me je vrgel skozi okno in pristala sem na gozdnih tleh. Sram me je bilo, ker so me vsi videli, kako vsa umazana ležim v naravi. Bolelo me je, kadar so me ljudje brcali. V gozdu sem gnila in rjavela. Dvaindvajsetega aprila, ko je bil dan Zemlje, so na srečo v gozd prišli otroci. Vrgli so me v vrečo, nato pa so me stresli v smetnjak. V smetnjaku je bila še ena pločevinka. S to pločevinko sva se poročili. Oblečena sem bila v lepo belo vrečko za zelenjavo. Namesto rož sem imela na glavi bananin olupek. Poročni prstan je bila cigareta. Spet je prišel tovornjak in me odpeljal v tovarno. Tam sem se spet spremenila v novo pločevinko. To je bila ena od zgodb mojega neskončnega življenja. V drugem življenju so vame zapakirali^ Pia Oražem, 4.č otroci ZDRAVSTVENI DOM ZA IGRAČE ZA MENGEŠKE OTROKE Zdravstveni dom za plišaste igračke ali z drugimi besedami Dežela Medimedo je konec aprila gostovala Domžalah, obiskali pa so jo tudi otroci mengeškega vrtca. Študenti medicine so otrokom predstavili delo zdravnika na prijazen način in sicer tako, da zbolijo njihove igrače, ki so jih skupaj pozdravili. Cilj Projekta Medi-medo je zmanjšati tako strah otrok pred zdravniki kot tudi negotovost bodočih zdravnikov ob srečanju z najmlajšimi pacienti. Projekt Medimedo je namenjen predšolskim otrokom, da na sproščen način prek igre premagajo strah pred zdravniškimi pregledi. V improviziran zdravstveni dom za igračke otroci prinesejo svoje bolne prijatelje; obisk pričnejo v čakalnici, nadaljujejo v ambulanti, operacijski sobi in oddelku za rentgen ter lekarni. Ne manjka niti igralnica za čakajoče otroke, kjer se otroci in njihovi mali pacienti sprostijo, rišejo in se pogovorijo s študenti psihologije. Sam potek je podoben kot v pravem zdravstvenem domu: v čakalnici otroci oddajo zdravstvene izkaznice igračk, študenti otroke pripravijo na pregled, tako da se z njimi pogovarjajo o obisku pri zdravniku, nato jih pokliče sestra in vsak otrok s svojo igračko odide v ambulanto, kjer z zdravnikom skupaj pregledata bolnika. Po potrebi se opravi rentgensko slikanje ali manjša operacija. Po pregledu odide otrok z receptom v lekarno, kjer dobi posladek ter priznanje za pogumen obisk pri zdravniku. Otrokom se tako ni treba bati, da bi bili sami pregledani in lahko sproščeno sodelujejo pri igri. Ob tem je glavno vodilo, da se otroke aktivno vključi v sam pregled bolne igrače. Otroci lahko sprašujejo, vsega se lahko dotaknejo, poskusijo, kako deluje stetoskop, merilec tlaka, ... Pred Deželo Medimedo stoji tudi rešilni avtomobil, ki ga reševalci otrokom razkažejo, jim razložijo osnove prve pomoči in poudarijo telefonsko številko 112, ki jo morajo poklicati v primeru nesreče. Tudi v reševalnem avtomobilu velja pravilo, da se lahko vse vpraša in se vsega dotakne. Projekt Medimedo je nastal pred več leti v Skandinaviji, ko so študenti medicine opazili, da ima vse več otrok zelo negativen odnos do zdravnikov in zdravstvenega okolja nasploh. Odločili so se, da to spremenijo, tako da so se leta 2001 projektu pridružili še slovenski študenti medicine. Do sedaj je Deželo Medimedo obiskalo prek 3000 otrok. Veselje in zadovoljstvo otrok je bilo neizmerno, otroci so bili ponosni, da so lahko pomagali svojim malim prijateljem, kar pa je še bolj pomembno, prav zagotovo se je strah pred zdravniki pri marsikaterem otroku precej zmanjšal. Katarina Karlovšek V CERKVI SV. MIHAELA NASTOPILI OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI DOMŽALSKE DEKANIJE V nedeljo, 6. maja, so se v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu zbrali otroški in mladinski zbor domžalske dekanije. Tokrat je prvi nastopil domači otroški zbor Angelčki in pregnal še tisto malo treme, ki je bila. Za njim so nastopili Ihan-ski Zvončki ter vedno veselo razpoloženi zbor Sončni žarek iz Domžal. Poleg ihanskih so nastopili še moravški Zvončki in otroški pevski zbor župnije Vrhpolje. Med številčnejšimi sta bila zbora Zvonček in Strune iz najmlajše župnije ljubljanske škofije Vira, kjer domuje tudi dekanijski animator za glasbo župnik Jože Tomšič. Le župnija Brdo se je predstavila z obema zboroma, otroškim pevskim zborom in mladinskim zborom Peregrin. Po končanih posameznih nastopih so sledile pete litanije in nato še skupni nastop vseh zborov. Zaključna beseda je pripadla župniku Jožetu Tomšiču, ki je pohvalil delo zborovodij z mladimi, mi pa pokarajmo, tako kakor že nekajkrat do sedaj udeležbo poslušalcev, ki je bila sila skromna. Sledila je še pogostitev in sproščen pogovor na župnijskem vrtu, za kar gre zahvala domačemu župniku Mateju Zevniku in gospodinjam. djd izobraževanje ČUVAJMO NAŠ PLANET - varujmo našo naravno dediščino Onesnaženje Zemlje - glavna tema današnjega časa Kaj lahko storimo ljudje, da bi zmanjšali onesnaženost v tem potrošniškem času in seveda, kaj smo sploh pripravljeni storiti in čemu se odpovedati.? Že s tem, da se naučimo pravilno ločevati odpadke, lahko marikaj spremenimo. Z učenci četrtih razredov smo se po informacije odpravili kar v Ljubljano na podjetje Snaga, kjer je odlagališče odpadkov, ki se nahaja na Ljubljanskem barju. Sprejel nas je gospod Praznik, ki nam je ogled podjetja tudi omogočil, ko nas je prijazno povabil. Pri pouku spoznavanja narave in spoznavanja družbe učence usmerjamo k razmišljanju o varstvu narave. Kako naj varujem naravo: - ne lomim vej - ne kurim ognja v v gozdu in na prostem - ne trgam velikih količin cvetja - ne puščam za seboj odpadkov - ne pobijam in ne plašim živali Vendar vse to ne bo dovolj za obvarovanje narave in njenih prebivalcev. Potrebno bo s skupnimi močmi postoriti še marsikaj, na primer: - varčevati z vodo in elektriko - sodelovati pri zbiranju uporabnih odpadkov - malo več hoditi peš Skratka: "Z odpadki je potrebno ravnati odgovorno in vestno!" Simona Hrovat Kaj so se novega naučili naši učenci in kako gledajo na to? OBISK V PODJETJU SNAGA V ponedeljek, 23. aprila 2007, smo četrti razredi osnovne šole Mengeš imeli ekskurzijo. Obiskali smo podjetje Snaga v Ljubljani. Ko smo prispeli, smo se najprej razdelili v dve skupini. Prva si je najprej ogledala poslovno stavbo Snage, druga pa glavno deponijo. V podjetju Snaga je zaposlenih 389, na deponiji pa 34 delavcev. Za čistočo Ljubljane in njene okolice podjetje Snaga skrbi že več kot 80 let. Poleg zbiranja, odvažanja in odlaganja odpadkov opravlja tudi čiščenje javnih površin, čisti javne sanitarije in opravlja druge naloge. Ogledali smo si postopek ločevanja odpadkov. Posebej ločujejo odpadni papir, karton, steklo in embalažo, biološke odpadke, kosovne odpadke, nevarne gospodinjske odpadke kot so baterije, stari akumulatorji, barvila in topila, olja, čistila, kemikalije, pesticidi, zdravila, itd. V Sloveniji vsako leto proizvedemo več kot 600.000 ton odpadkov. Odpadki danes predstavljajo pomembne surovine za predelavo in recikliranje. Da to lahko storimo, moramo odpadke ločevati. Podjetje Snaga ločene odpadke preda v nadaljno predelavo drugim specializiranim podjetjem, ki se ukvarjajo z njihovo predelavo. Na glavno deponijo prepeljejo 500 ton odpadkov dnevno. Z avtobusom smo se popeljali okoli deponije in si jo ogledali. Eden izmed zaposlenih nam je pokazal, kako pripravijo samo odlagališče, preden pričnejo z odlaganjem smeti. Na tla položijo plastično folijo, kovinsko mrežico in nasujejo manjšo plast peska. Povedal nam je tudi, da bo deponija v desetih letih že polna smeti. Zato jo bodo morali zapreti. Na koncu obiska so nam omogočili, da smo tudi sami ločevali različne odpadke. V večjo kartonsko škatlo so natresli različne odpadke, naša naloga pa je bila, da smo jih pravilno ločili. Obisk podjetja je bil zanimiv, saj smo spoznali kar nekaj novega, predvsem pa smo se naučili, da je potrebno z odpadki ravnati odgovorno in vestno. Anže Pišek, 4.c DAN V PODJETJU SNAGA V ponedeljek, 23. aprila 2007 smo učenci četrtih razredov osemletke obiskali podjetje Snaga v Ljubljani. Pokazali so nam posnetke, na katerih so bile prikazane stare in nove deponije. Povedali so nam, kaj so plinjaki in kako ločujejo odpadke ter katere odpadke ločujejo. Pokazali so nam elektrarno, ki jo poganja plin metan, ki ga dobijo iz odpadkov. Izvedeli smo, kaj so kompaktorji, ki so težki 36 ton in nakladači, ki so težki 25 ton. Spoznali smo tudi, kako se odpadki razgrajujejo in katere snovi nastajajo pri razkrajanju. Zanimivo je bilo tudi izvedeti, kako so pripravljena tla. Po slikovnem ogledu smo si ogledali laboratorij, v katerem pregledujejo vodo iz podtalnice. Vsi skupaj smo se tudi stehtali na tehtnici za kamione in tehtali smo prek tone. V živo smo si ogledali tudi elektrarno in kompaktor. Imel sem celo priložnost splezati nanj. Odšli smo tudi okoli smetišča in videli plinjake za čisto in onesnaženo vodo. Po končanem ogledu, smo tudi sami ločevali odpadke. Poln vtisov in nadvse srečen sem odšel domov. Tudi jaz želim pomagati naravi in ločevati odpadke. Janez Rot, 4.c V ponedeljek, 23.aprila 2007, smo si ogledali podjetje Snaga v Ljubljani. Ogledali smo si poslovne prostore, povedali so nam, kakšne odpadke zbirajo. Ukvarjajo se z zbiranjem, prevažanjem in odlaganjem komunalnih odpadkov in urejanjem in čiščenjem javnih površin ter upravljanjem javnih stranišč. Ločeno zbirajo različne odpadke: papir in karton, steklo, embalažo, biološke odpadke, kosovne in nevarne odpadke. Javno podjetje Snaga že več kot osemdeset let skrbi za čistočo Ljubljane in njenih okoliških občin. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo razvrščali različne odpadke v zabojnike. Andraž Kumer, 4.c ODLAGALIŠČA Glavne dejavnosti: - zbiranje odpadkov - odlaganje odpadkov - prevoz odpadkov. Število zaposlenih v Snagi je 389. Na odlagališčih tehtajo vozila. Odlagati ne smemo: - odpadnega lesa - stekla - papirja in kartona - kovin - plastike - hladilnikov in skrinj - nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - elektronske opreme - stiroporja V letu 2006 so odpeljali 7.263 ton smeti. Odpadke vozijo na deponije. kompaktor: nakladač: teža 36 ton teža 25 ton Razgradnja odpadkov: - ob prisotnosti kisika - aerobna razgradnja; trajanje: do enega meseca po odlaganju - brez prisotnosti kisika - anaerobna razgradnja (prekrivanje odpadkov); trajanje: do 100 let - produkti: voda, metan, ogljikov dioksid - voda - izcedna voda - pronicanje v zemljo - podtalnico -onesnaženje LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Manjša količina odloženih odpadkov. MONITORING - kontrola voda - kontrola zraka - kontrola sestave deponijskega plina IZGRADNJA NOVIH ODLAGALNIH POLJ Predobtežitev barjanskih tal CILJI ZA JUTRI Objekt za predelavo preostalih mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Žiga Lah, 4.c DEPONIJA SNAGA Na deponiji Dob je zaposlenih 389 ljudi. - tehnični sektor - sektor investicij - gospodarsko-finančni sektor - splošni sektor ODLAGALIŠČA Snaga vzame smeti z ulic in jih pripelje na smetišče. Največ je gospodinjskih odpadkov. Na tehtnici odpadke stehtajo in jih tudi razvrstijo. ČESA NE ODLAGAMO? Odpadni les,steklo, papir in karton, kovine, plastiko, hladilne skrinje, nevarne odpadke iz gospodinjstev,elektronsko opremo, stiropor - pošljejo v predelavo! STROJI NA DEPONIJI: Kompaktor (36 ton) Nakladač (25 ton) RAZGRADNJA ODPADKOV Ob prisotnosti kisika - AEROBNA razgradnja (traja en mesec) Brez prisotnosti kisika -ANAEROBNA razgradnja (traja 100 let) Pri obeh razgradnjah nastajajo izcedne vode in plini. Izcedne vode odvajajo v centralno čistilno napravo, površinske vode speljejo v potok. Padavinske vode ne onesnažujejo okolja. Pline izkoristijo za proizvajanje električne energije ali pa jih s pomočjo izgorevanja uničijo. S tem preprečijo izpuste toplogrednih plinov in tako varujejo okolje. Okolje varujejo tudi z rednimi pregledi, kot so: - kontrola vode - kontrola zraka - kontrola sestave plina - kontrola posedanja tal Jan Malus,4.c izobraževanje, mladi SNAGA JAVNO PODJETJE, d.o.o. V ponedeljek smo se zbrali pred našo šolo in se vsi 4. razredi odpeljali proti Ljubljani na Snago. Razdelili smo se v dve skupini. Potem smo šli v prostor, kjer smo se usedli. Gospod nam je povedal kar nekaj zanimivosti iz Snage: Kako ločujemo odpadke, kakšne so vode na deponiji, koliko ton smeti pride na smetišče na dan, povedal nam je tudi, kako se imenujejo plinih Nato so nam postregli še s sokom in bonboni. Potem smo odšli v dva laboratorija, kjer pregledujejo vse izcedne vode. Tam je bilo veliko zanimivih pripomočkov, strojev _ Nato smo pogledali, kje tehtajo tovornjake, na katerih so odpadki in se še mi stehtali. Tehtali smo več kot 3 tone. Predstavili so nam še bager ki se imenuje KOMPAKTOR. Fantje so seveda takoj splezali nanj, me punce pa smo ostale spodaj. Potem so nas še slikali. Kmalu smo se z avtobusom odpeljali okoli odlagališča, ki je zelo veliko. Odpadki so pokriti z glino, zemljo in na vrhu raste trava. Veliko prostora je bilo še praznega. Nato so nam v škatlo dali različne odpadke, mi pa smo jih morali razvrstiti v koše za določen odpadek. Končno pa smo lahko pojedli malico. Vsaka učiteljica oz. razred je dobil svojo knjigo. Čas pa je že bil, da se počasi lahko odpeljemo proti Mengšu. Ko smo prispeli v Mengeš, smo se v razredu razdelili v par skupin. Vsaka skupina je naredila koš z odpadki. Ta dan nam je bil zelo všeč. Neža Šimenc 4.c OBISK SNAGE V ponedeljek smo obiskali snago na Ljubljanskem barju. Ko smo prišli, nas je prevzel Boštjan Pet-elinkar. Pokazal nam je diaproekcijo, ki je kazala veliko podrobnosti o raznih odpadkih, izcednih vodah _ Veliko stvari smo si zapisali in se iz njih tudi veliko naučili. Postregli so nam tudi s sokom in sladkarijami. Obiskali smo tudi laboratorij, kjer pregledujejo vode v lagunah. Laboratoriji so se mi zdeli vedno zanimivi. Ker smo pohiteli in ni bilo v vrsti nobenih tovornjakov, da bi stehtali svojo težo, smo se lahko stehtali tudi mi. Tehtali smo okoli 3 tone. Nato smo si ogledali kompaktor in druge stroje ter se z njimi tudi slikali. Za konec smo se z avtobusom zapeljali okoli odpada in kasneje še pojedli našo malico. Odpeljali smo se domov in obujali spomine na vse, kar smo danes videli in slišali. Ela Praznik,4. c NEKEGA JUTRA SMO SE Z RAZREDOM ZGODAJ ZJUTRAJ ODPRAVILI V LJUBLJANO V PODJETJE Z IMENOM SNAGA. DO LJUBLJANE SMO SE PELJALI Z AVTOBUSOM. KO SMO PRISPELI V LJUBLJANO, SO NAS PRIJAZNO SPREJELI IN ODPELJALI V SOBO, KJER SO NAM RAZLAGALI O TEM, KOLIKO JE ZAPOSLENIH, KOLIKO ODPADKOV NA MESEC IMA ENA DRUŽINA, KOLIKO JE ZAPOSLENIH IN ŠE IN ŠE. PO TEM PREDAVANJU SMO DOBILI SOK, BONBONE IN BOBI PALČKE. KO SMO ZVEZKE DALI V NAHRBTNIKE, SMO ŠLI VEN IN SE USEDLI V AVTOBUS. POKAZALI 50 NAM ODLAGALIŠČE ODPADKOV. KO SMO 51 TO OGLEDALI, SMO SE ODPELJALI NAZAJ. PRIPRAVILI SO NAM KOŠE, V KATERE SMO MORALI RAZVRŠČATI ODPADKE. KO SMO VSE RAZVRSTILI, SMO POJEDLI MALICO, KI SMO JO IMELI S SABO IN ODŠLI V ŠOLO. KO SMO PRISPELI V ŠOLO, SMO SE PREOBULI IN ODŠLI V RAZRED. EN, DVA, TRI JE BILO KONEC POUKA NA MALO DRUGAČEN NAČIN IN TAKOJ SMO ODŠLI DOMOV. TA DAN SMO SI VSI ZABELEŽILI V MOŽGANČKE KOT IZLET. BILI SMO NAVDUŠENI. Eva Blejc,4.c PRIJATELJICA, HARMONIKA - Klemen Leben N em al okrat se mi zgodi, da srečam svoje bivše sošolce. Ob taki priložnosti večkrat pomislim na naša življenja, danes in nekdaj. Kam vse nas je nesla pot. Eni so šli na to ali ono srednjo šolo ter nekateri kasneje na fakulteto. Drugi so se morda že zaposlili, si ustvarili družino in skrbijo za svojo kariero. Le eno nam je in bo vedno skupno - skupaj smo obiskovali mengeško osnovno šolo. Na tisti čas imam lepe spomine. Predvsem se rada spominjam vseh sošolcev, učiteljev, prijateljev, znancev, ki so me obkrožali. Prav zato bi vam rada predstavila sošolca Klemena, za katerega sem že v tistih šolskih letih verjela, da nekaj bo iz njega. Sošolec, ki je bil v tistih rosnih - otroških letih znan tudi večini Mengša-nom - kot poseben deček. Klemen je že takrat pobiral številna priznanja in nagrade na večini tekmovanj, ki se jih je udeležil. Kajti že zelo kmalu je vzljubil glasbo in se ji tudi v večini svojega prostega časa posvečal. Klemenova velika glasbena prijateljica je in verjetno bo še dolgo časa, harmonika. Pravzaprav ima kar tri. Kromatično, klavirsko in diatonično. Vsako pa primarno uporablja za drugo zvrst glasbe. Te pri- jateljice so mu zveste iz osnovnošolskih dni. Igranje na harmoniko mu ni bil le hobi, temveč del življenja. Tudi danes je tako. Prav zato bi vam rada predstavila t.i. "čudežnega dečka" in njegove dosežke zadnjih let. Klemen Leben bo letos 14. julija dopolnil 24 let. Kot sem omenila, je že zelo zgodaj kazal izredno veliko zanimanje za harmoniko. Po končani Glasbeni šoli v Mengšu je v vseh štirih letih študija na Srednji glasbeni in baletni šoli pri prof. Ernoju Sebastianu dosegal zelo visoke rezultate. V času študija na Srednji glasbeni in baletni šoli je nastopal na številnih koncertih v šoli, v Slovenski filharmoniji pa do Cankarjevega doma. Klemen je lahko zelo ponosen tudi na svoje koncerte v tujini (Berlin, Leipzig, Salzburg, Dunaj, Barcelona, Kopenhagen, Benetke..). Izredno odmeven nastop je bil na Glasbenem juliju v Kopru, kjer je odlično izvedel skladbo Rej Lojzeta Lebiča. Skladatelj je nastop ocenil z besedami: »Poustvaritev je bila pravi sijaj«. Klemen se je udeležil že več državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer je praviloma posegal po najvišjih mestih. Na dosedanji glasbeni poti je krstno izvedel že lepo število del in prekrižaril skoraj vso Evropo. Izredno nadarjenost in prizadevnost je dokazal na tekmovanjih, kjer je osvojil nagrado na tekmovanju Castelfidardo (1996), zlato priznanje na regijskem in srebrno plaketo na državnem tekmovanju leta 1999 ter zlato priznanje na regijskem in 1. nagrado na državnem tekmovanju leta 2002. Prislužil si je tudi nagrado na tekmovanju za novo glasbo Vladimir Lovec - Ivan Šček (2004), nagrado na mednarodnem tekmovanju v Puli 2005, nagrado na tekmovanju glasbenih Akademij Nemčije 2005 ter nagrado na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev Klingenthal 2006. Za izjemne dosežke pri umetniškem uveljavljanju Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana je leta 2003 prejel Škerjančevo nagrado. Istega leta je prejel tudi Nagrado Antonia Tarsie na Glasbenem juliju na Obali. Kot diplomant weimarske Visoke šole pa je letos prejel tudi odličje Franz Liszt za svoje umetniško udejstvovanje v času študija. Igra v raznih komornih zasedbah, najaktivne-je s Triom Marakle (violina Matjaž Porovne, kitara Ravi Shrestha), katerega mentor je profesor Tomaž Lorenz. Je tudi član zasedbe Checkpoint in weimarskega Ansambla za novo glasbo. Njegovi posnetki bogatijo arhive več radijskih in televizijskih hiš (RTV Slovenija, Deutsch-landradio, SWF, ORF, RAI). Klemen se trudi za uveljavitev harmonike kot koncertnega glasbila in v ta namen sodeluje s priznanimi slovenskimi in tujimi skladatelji. Poleg po-ustvarjalne glasbene dejavnosti se intenzivno ukvarja tudi še z ustvarjalno - kompozicija. Klemena sem pred dnevi videla na televiziji. Predstavljal in komentiral je svoj nastop. Prav njegova pojava me je popeljala nazaj v osnovnošolska leta in pomislila sem, zakaj pa ne bi Mengšani in drugi še bolje spoznali in večkrat kaj prebrali o našem uspešnem Mengšanu. Skupaj mu zaželimo še veliko uspehov na njegovi poti, da bi se čim večkrat vračal v domači Mengeš in nam s svojo "prijateljico" ustvaril kak lep, umetniški večer. Urška Vahtar generacije OBČNI ZBOR MD JESENSKI CVET Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki deluje na območju Upravne enote Domžale, je imelo 29. marca redni občni zbor. Organizirali smo ga v gostilni Fr'frau v Krašcah pri Moravčah. Občnega zbora se je udeležila večina članov društva, ki ima trenutno 173 članov. V okviru društva deluje 21 skupin za samopomoč starejšim, ki jih vodi 35 voditeljic in voditeljev, ki vsi delujejo kot prostovoljci.. Na občnem zboru smo skupaj ugotovili, da smo bili v društvu v preteklem letu aktivni in uspešni. Sprejeli smo poročilo o opravljenem delu v letu 2006 in načrt dela za naslednje obdobje. Sprejeli smo tudi finančno poročilo in finančni načrt. Zaradi spremenjenih določenih zakonskih določil smo morali pripraviti tudi v našem društvu spremembo statuta. S spremembami smo se seznanili in potrdili nov statut. Zahvalili smo se za opravljeno delo dosedanji predsednici društva Tatjani Štrubelj in jo razrešili funkcije. Za novo predsednico društva smo imenovali Vlasto Rozman in ji zaželeli veliko uspeha pri vodenju MDJC. Prav tako smo se zahvalili petim prostovoljkam, ki v društvu sodelujejo že več kot 10 let. Občnega zbora društva sta se udeležila podžupan trzinske občine Franc Mušič in Franci Pavlič, predsednik Žerjavčkov iz Trzina. Opravičila sta župana Antona Peršaka in Andrejo Kočar, svetovalko za družbene dejavnosti ter pohvalila delo našega društva. Skupščine se je udeležil tudi predsednik društva upokojencev iz Mengša Janez Šu-tar, ki je poudaril dobro sodelovanje med društvi. Iz moravškega društva upokojencev se je skupščine udeležil podpredsednik Vlado Ocepek, ki je tudi poudaril pomen dobrega sodelovanja med društvom upokojencev in MD Jesenski cvet. V drugem, družabnem delu našega srečanja, sta se predstavili dve skupini, ki sta v letu 2006 začeli z delovanjem. Potem smo ob kosilu zaključili še eno skupno prijeteno popoldne. Tudi člani obeh skupin, ki delujeta na ob- močju Občine Trzin in sicer skupina Naše vezi in skupina Trzinski izvir, smo se udeležili občnega zbora. Skupini imata redna srečanja enkrat tedensko v občinskih prostorih. V skupinah se dobro počutimo in skrbimo drug za drugega, skrbimo za to, da ostajajo naši člani aktivni, da vzdržujejo stike in da nimajo občutka, da so kot starejši občani osamljeni in zapuščeni. Voditeljici skupine Koraki MARTIČKANJE NA TOPLEM SONCU No, še vseeno, kot je v navadi (kljub vsem velikim spremembam, ki pretresajo Zemljo), maja že (ali še vedno) veselo skačemo po soncu, med zelenjem in v vrvežu okolice. Lepo in toplo vreme je namreč povod za najrazličnejše aktivnosti na odprtem. Tudi Študentski klub Domžale pripravlja dogodke, ki se pretežno dogajajo na prostem. Martin-čkanje na toplem soncu v dobri družbi je torej na velikem pohodu! Od zimske smučarske scene smo se 10. maja za letošnjo sezono poslovili na ledeniku Molltal na avstrijskem Koroškem. In iz snega se prestavljamo na odbojkarsko igrišče peščenih zrnc. Na domžalskem bazenu se je s prvim majem odprla sezona odbojke na mivki za vse prave odbojkarske navdušence in tiste nedeljske športnike. Za le 4 evre za vso sezono dobiš sezonsko karto na Študentskem klubu Domžale. Če imaš raje žogo s košem, se je v Domžalah pred Agrobarom ravno zaključil ŠKD turnir trojk. Ni pa nič izgubljeno, če te tam ni bilo, saj se konec maja začne poletna ŠKD liga, ki bo trajala skozi vse poletje! Igralo se bo na odbojkarskem igrišču ob domžalskem bazenu, kjer bosta na novo postavljena dva koša. Tekme bodo potekale v večernih urah, dogajanje pa bo ves čas spremljala energična glasba, poskrbljeno pa bo tudi za osvežitev in prazne želodčke. Prijavnina znaša 100 evrov na ekipo, podrobnejše informacije pa te čakajo na spletni strani www.studentski-klub.com ali pa na drugi strani telefonske linije 041/757-727 oz. elektronskega naslova klementavcar@g-mail.com. Martinčkanje pa ni izvzeto niti na dvodnevni ekskurziji v Dolomite in sosednjo Italijo, kjer se bo 25. in 26. maja odvijala zaključna etapa kolesarske poslastice Giro d'Italia. Ogled dirke z vsemi dodatki je zagotovo ena boljših naložb v maju, saj bo tako aktivno in zanimivo, kot tudi vrhunsko, napeto in zabavno! Le poglej si www.studentski-klub. com in se odloči za podvig tudi ti. Število mest je omejeno zaradi prevoza koles! No, za tiste, ki vam pa v teh cvetečih dneh cvetni prah kravžlja živčke, pa v maju ŠKDjevci priporočamo ogled kakšnega filma iz repertoarja jugoslovanske komedije. Filmski večeri se odvijajo ob ponedeljkih in petkih zvečer v klubskih prostorih. Še vedno lahko v taistih prostorih dobiš kupon-čke s popusti za raznorazne fitnes centre, kulturne dogodke in športne doživljaje. Za konec pa naj te le spomnim na večere elektronske glasbe pod imenom Kopalka-nje 007 na domžalskem bazenu skozi vse poletje. Letos pripravljamo (če bo vse po sreči) še en dodaten večer, tako da naj bi bilo dogodkov kar šest. Dela dovolj za vse poletje! Še pred tem, pa bo organizirano Morjevanje v juniju, še vedno čakamo tvoje predloge za projekt meseca junija, naj bi se pa v taistem mesecu zgodil tudi ŠKDjev pikinik pred vrati, kjer bomo malo uredili okolico, spekli kak čevapčič, se umaknili malo od vseh knjig, ki nam težijo mize, mogoče ekološko oprali avto ^ Kdo bi vedel! Zato le spremljaj ŠKD dogajanje, poslušaj TRR v Šodrovih večerih na Radiu Hit vsak ponedeljek od 22.00 do 24.00. In ob vsem tem še na veliko uživaj! In se seveda martinčkaj! Se vidimo! Ekipa ŠKDja mengeš in okolje maj - mesec mladosti v naravi Mesec maj ni samo mesec zaljubljencev, je tudi mesec, ko se v naravi poraja novo življenje. Ker današnji tempo življenja in dogajanj veliko stvari odmika našim očem, je prav, da vas, dragi bralci Mengšana, opozorim tudi na to plat življenja. Naši posegi v naravo, pa naj bo to čisto nedolžen sprehod v gozd ali na polje, naj bo prežet z mislijo, da se tam dogaja novo življenje, da moramo prisluhniti ne samo našim potrebam, ampak tudi drugim prebivalcem našega življenjskega okolja. V mesecu maju poležejo srne mladiče, ki so v prvih treh tednih zelo ranljivi. Odvisni so od matere, zato potrebujejo, da jih ne vznemirjamo v njihovem naravnem okolju. Ni dovolj samo, da je zakonsko urejeno, da je divjad državna lastnina, zavedati se moramo, da je to naša dediščina, ki jo moramo vsi pazljivo čuvati. Zato lovci in Lovska družina Mengeš pozivamo vse občane, da ob morebitni najdbi mladičev le-teh ne prijemajo, ampak jih pustijo tam, kjer so jih videli. Ravno tako pozivamo lastnike psov, da imajo svoje pse privezane in da z njimi hodijo samo po javnih poteh - tako v gozdu kot na polju. Na polju je v tem obdobju poleženo že drugo leglo zajcev, poljska perjad - fazani, jerebice, pa gnezdijo. Posebna prošnja pa sledi kmetom, da, če je le mogoče, svoje delo na polju prilagodijo življenju v naravi. V mislih imam kosilnice na velikih traktorjih, ki »drvijo« pri delu na polju tudi z več kot 30 km/h pri košnji, ki je najbolj nevarna za gnezda, mladiče. Prav tako opozarjamo kmetijce, da v tem času ne uporabljajo preveč škropiva proti plevelu, saj mladi organizmi živali tudi »dovoljena« škropiva ne prenesejo. V odmik kritikam nekaterim, ki bodo dejali: varujejo sedaj, da potem lahko lovijo!, moram povedati sledeče. Lovstvo se je v zadnjih desetih letih korenito spremenilo. Naša usmeritev je v ohranjanju in regulaciji divjadi v njihovem življenjskem okolju kot tudi zagotavljanje le tega. Država in posredno Zavod za gozdove nam diktira prek svojih izpostav (OZUL) tako imenovan odvzem iz lovišča. Če ne spoštujemo njenih direktiv, smo lahko v primeru nespoštovanja ob denarni kazni - še ob svoje lovišče, s katerim bi potem gospodarili drugi - novi zakupniki. Naš osnovni namen pa je ohranjati in regulirati pravilno razmerje v populaciji. Na koncu naj zapišem še enotno mnenje slovenskih lovcev, da je ravno primer nespoštovanja dolgoletnih izkušenj pri gojitvi in ohranjanju medveda v letošnjem letu prišlo do nesmiselnega predvidenega »pomora« medvedov. Lovci se temu upiramo in pozivamo, da se upoštevajo njihova mnenja, ne pa, da načrte odvzema iz lovišč pripravljajo tisti, ki so daleč od lovišč, ki podlegajo raznim pritiskom lobijev in lahko rečem tudi kapitala. Pozivamo tudi ministra za okolje in prostor, da prisluhne ljudem, ki delajo na prostovoljni bazi, z dolgoletnimi izkušnjami. Poklanjanju Evropi in njihovim uredbam je nesmiselno in škodljivo. V tem primeru se lahko samo Evropa od nas kaj nauči! Jože Vahtar Starešina LD Mengeš spoštovani prebivalci novega naselja melodija in lovec! Kot častni občan vas prav lepo pozdravljam in vam izrekam dobrodošlico, da ste prišli v Mengeš. Pravi Mengšani boste postali čez 7 let, taka so pač nenapisana pravila. Želim, da se čim prej vključite v naše okolje in zaživite z nami. Če se boste zapirali med štiri stene, se v Mengšu ne boste dobro počutili. Za novo delovanje so vam odprla vrata mnogih društev, ki delujejo v Mengšu. Najstarejše med njimi je mengeška godba, ki uspešno deluje že 123 let in je dobro poznana s svojimi nastopi v Evropi. Niso prenehali z igranjem. V sekciji jih povezuje staro prijateljstvo in imajo kar precej nastopov. Takoj za godbo je po starosti prostovoljno gasilsko društvo, ki uspešno deluje že 117 let. Radi vas bomo sprejeli medse v vseh kategorijah starost, od pionirjev starih 7 let, do mladine, članov in veteranov obeh spolov. Ob novem letu gasilci zaželimo našim krajanom vesele božične praznike in srečno novo leto. Upam, da boste odprli vrata, ko vam bodo prinesli letni koledar. Z več kot 50-letno tradicijo deluje športno društvo Partizan, ki ima v svojem sestavu razne sekcije kot so: balinarstvo, badmintonsko, teniško, rekreacijo s telovadbo. Predsednik tega društva je neumorni Jože Mlakar. Tudi nogometni klub Mengo, katerega predsednik je Aleš Janežič, podžupan občine Mengeš, deluje v tem sestavu. Planinsko društvo Janeza Trdine deluje tudi že 55 let. Predsednik je Miro Šušteršič in kaj več boste lahko izvedeli v njihovi koči na Gobavici. Lahko ste ponosni, da stanujete v rojstni hiši Janeza Trdine, katerega ime nosi planinsko društvo. Tudi Turistično društvo Mengeš deluje v našem okolju več kot 50 let. Poznano je po tem, da skrbi za polepšanje našega kraja. Organizirana čistilna akcija skrbi za lepo urejeno trim stezo na Gobavici, ki so jo zgradili člani tega društva. Trim steza je zelo dobro obiskana v vseh letnih časih. Predsednik tega društva je častni občan Franc Zabret. Delovno je tudi kulturno društvo Svoboda, ki uspešno deluje več kot 50 let. Je najbolj poznana folklorna skupina, ki ima v svojem sestavu različne starostne skupine. Njihovi nastopi segajo precej daleč prek meja naše domovine, do Hrvaške, Avstrije in Turčije. Zelo uspešno deluje tudi mešani pevski zbor, ki bo z veseljem sprejel medse nove pevske glasove. Dramska skupina je žal nekoliko zamrla, včasih pa so bila lepa dela v Kulturnem domu Mengeš in v letnem gledališču, v katerem sedaj uspešno deluje Taborniško društvo, predvsem z mladimi. Kulturno društvo Mihaelov sejem deluje 15 let in je obudil sejmar-jenje, ki je bilo v Mengšu zelo znano. Najbolj znan na Gorenjskem je bil Mihaelov sejem. V tem društvu 10 let deluje sekcija pritrkovalcev. Nastop mladih pri-trkovalcev na miniaturne zasnove si boste lahko ogledali 2. junija v šotoru na parkirnem prostoru za kulturnim domom. Predstavili se bodo tudi drugi slovenski pri-trkovalci. Organizirali bomo vseslovensko prijateljsko srečanje. V tem društvu uspešno deluje tudi harmonikarska sekcija. V Mengšu delujejo še društva in organizacije, ki jih ne smemo prezreti. To so Likovno društvo KD Franca Jelovška, Karitas, Društvo prijateljev mladine Mengeš, Čebelarsko društvo Mengeš, Društvo upokojencev Mengeš, Sožitje - društvo za pomoč duševno prizadetim, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, kolesarsko društvo, šahovsko društvo, smučarsko, AMD, odbojkarski klub. Torej, na razpolago so vam predstavljene razne dejavnosti, ki vam bodo krajšale kratek čas in vam nudile zadovoljstvo, da se boste vživeli v novo okolje. Nova stanovanja ste si izbrali v bližini cerkve. Mogoče koga moti zvonenje. V tolažbo naj vam povem, da se boste na to kmalu navadili in ga potem sploh ne boste več slišali. Tudi mi, stari Mengšani, smo ob vsakem letalu, ki nas je preletelo ob odprtju brniškega letališča, gledali za njim in poslušali močan hrup motorjev, danes jih več ne slišimo, tako bo tudi z zvonenjem. Za praznike običajno potrkava- politika, drobtinice mo. Kaj je potrkavanje? To je pesem zvonov, to je glasba, ki je v Sloveniji poznana več kot 600 let. Tako kot znamo potrkavati Slovenci; drugi narodi ne znajo in na to smo ponosni. Če koga zanima, kako to poteka, si lahko ogleda potrkavanje v zvoniku. Iz zvonika si boste lahko ogledali panoramo Mengša z okolico Kamniških planin, Lim-barske gore, ljubljanske kotline vse do Krima. Nihče naj se ne boji prestopiti praga naše farne cerkve Sv. Mihaela. V notranjosti boste videli bogata dela najboljših slovenskih arhitektov, predvsem delo Jožeta Plečnika. S tem zapisom sem vas hotel seznaniti, kaj vse vam ponuja vaš kraj in vas še enkrat povabiti k sodelovanju. Z veseljem vas bo medse sprejelo vsako društvo ali posamezna sekcija. To vabilo naj velja tudi za tiste, ki ste se v zadnjih 20 letih prispeli v Mengeš in vas k sodelovanju do sedaj ni nihče povabil. Franc Blejc Častni meščan KOŠENJE TRAVNATE POVRŠINE OKOLI IGRIŠČA IN BRUNARICE Člani teniške sekcije že vsa leta brezplačno kosimo travo izven ograje igrišč in brunarice. Ker se nam zdi, da ima občina zelo mačehovski odnos do tega, saj privatno podjetje Gaber kosi oba nogometna igrišča - seveda iz občinskega denarja, je zelo grdo, da se ne more pokositi še trikotnik približno 30m2 od zunanjega pomožnega nogometnega igrišča do ograje proti brunarici. Kontaktirali smo z dotično osebo, ki upravlja s strojem za košenje, ki nam je povedal, da ima točno določeno kvadraturo v pogodbi in naj se obrnemo na občino. Zato se obračamo na vas, saj nam preostane še dovolj travnate površine okoli igrišč in brunarice za košenje, če bi ta trikotnik pokosil Gaber, seveda takrat, ko kosi igrišča, saj bi mu to vzelo le dve minuti časa. Hvala lepa! Marjan Mušič ANALIZA LOKALNIH VOLITEV 2006 (nadaljevanje iz prejšnje številke) V tokratnem članku se bom (kot rečeno) osredotočil na disciplino volilnega telesa ter na koncu izpostavil nekatere usmeritve za prihodnost. Napovedovati kakršnekoli rezultate je seveda zelo nehvaležno opravilo, zato se bom konkretnim napovedim ognil ter prikazal le določene tendence, ki jih lahko pričakujemo na lokalnih volitvah leta 2010. Disciplina volivcev Težko je zanesljivo reči, da bo rezultat na naslednjih parlamentarnih volitvah identičen oz. podoben kot na zadnjih lokalnih volitvah. Ključni dejavnik pri (morebitnem) odstopanju med rezultati na lokalni ter državni ravni je discipliniranost volivcev. Pri visoki stopnji discipline volilnih upravičencev bi bilo tako strankarsko razmerje moči med volitvam bolj ali manj nespremenjeno, seveda v stabilnih razmerah. Rezultati lokalnih volitev pa kažejo drugačno razmerje sil med parlamentarnimi političnimi strankami glede na državnozborske volitve. Tako je viden padec podpore na obeh lokalnih volitvah vsem političnim strankam (razen SLS, kjer je potrebno upoštevati, da je velik odstotek glasov SLS na lokalnih volitvah posledica večjega števila županskih mandatov, vendar je tudi upad glasov med lokalnim in državnim predstavniškim organom pri tej stranki na volitvah manjši kot pri ostalih političnih strankah) napram državnozbor-skim volitvam. SLS je na obeh lokalnih volitvah dobila pribl. dvakrat več podpore kot na dr-žavnozborskih volitvah (iz 9,5% na 17,1% oz. 6,8 % na 16,4%), na drugi strani pa je npr. LDS na obeh lokalnih volitvah izgubila kar polovico deleža glasov v primerjavi z volitvami v DZ. Seveda je utopično pričakovati povsem enake rezultate na parlamentarnih ter lokalnih volitvah, saj se razmere ter politična klima vseskozi spreminjajo. Prav tako je utopično napovedati, da bo SLS na naslednjih državnozbor-skih volitvah dobila največji delež glasov. Težko bi torej rekli, da lokalne volitve merijo dejansko stanje ravnovesja politične moči na državni ravni. Slednje dokazujejo rezultati politbarometra. Anketiranje je potekalo v enakem času kot lokalne volitve, vendar so rezultati dokaj drugačni. Podpora SDS je bila npr. mnogo večja (skoraj 10%) kot na lokalnih volitvah 2006, obratno pa je pri SLS, kjer je bila podpora na lokalnih volitvah 4x višja od podpore pri anketiranju. Pri ostalih strankah je ta razlika bistveno manjša. LDS je tako na lokalnih volitvah (glede na politbarome-ter) izgubila 1,4%, SD 4,6%, SNS 2,2%, medtem ko sta NSi ter DeSUS celo malo pridobile (4,6% oz. 0,6%). Izgubljeni glasovi nekaterih političnih strank so se porazdelili predvsem med neodvisne liste in neparlamentarne stranke ter omenjene stranke, ki so pridobile. Manjša discipliniranost je tako pri volivcih SDS, SD, SNS in LDS, večja pa pri SLS, NSi ter pri DeSUSu. Rezultati parlamentarnih in lokalnih volitev ter politbarometra kažejo predvsem na to, da so lokalne volitve specifične, kjer strankarska pripadnost ne igra odločilne vloge, zaradi česar je disciplina volivcev drugačna kot na državnozbor-skih volitvah. Veliko glasov gre namreč neodvisnim kandidatom, ki na državnozborskih volitvah praktično ne kandidirajo. Dejansko stanje in kako naprej Lokalne volitve so se v Sloveniji že povsem konsolidirale v našo »mlado« demokratično tradicijo. Če smo se v preteklosti bolj posvečali politiki in volitvam na državni ravni, lahko rečem, da lokalna raven pridobiva na moči in prepoznavnosti, k čemur bodo pripomogle tudi novoustanovljene regije. Trenutno to kljub vsemu še ni povsem vidno, če zgornjo trditev ocenjujemo skozi kriterij udeležbe na volitvah, saj pri tem lokalna raven še vedno zaostaja za državno, vendar se ta zaostanek konstantno zmanjšuje. Na lokalnih volitvah so ponavadi zmagovalci vsi, odvisno seveda, na kateri nivo volitev gledamo. Kakorkoli že, zmagovalec letošnjih lokalnih volitev so neodvisni kandidati moškega spola, ki so volilno kampanjo gradili tudi na populizmu ter uživali podporo strankarsko nediscipliniranega volilnega telesa. Zakaj? Eden od razlogov je zagotovo ta, da so se ljudje naveličali tradicionalne politike strankarskih in ideoloških razprtij, ki jih na nacionalni ravni »zganjajo« člani posameznih strank. Drugi razlog je, da imajo moški v družbi še vedno (tradicionalni) status vodij, čeprav se tudi ženske v politiki počasi emancipirajo. Poleg tega so ljudem ljubši »medijski zvezdniki«, saj to uteleša njihove prikrite (neuresničljive) sanje. Ljudje, ki volijo populiste oz. medijske zvezde tako posredno postanejo zvezde tudi oni (če ne drugega, so vsaj na televiziji ob zmagi in posledično »fešti« njihovega kandidata). Vse bolj so pomembne voditeljske sposobnosti, kompetence ter inovacije kandidatov in ne strankarsko ideološka opredelitev, zaradi česar tradicionalna politika na lokalni ravni počasi a vztrajno izgublja. Skratka nič pretresljivo novega v primerjavi z lokalnimi volitvami 2002, mogoče sta slika in smer le bolj jasni. Je pa pomembna še ena lastnost letošnjih volitev. Na vodilno politično mesto na lokalni ravni je bil izvoljen človek, ki je menedžer in ne politik, kar do sedaj ni bila praksa. To nakazuje možno tendenco v drugačno smer razvoja slovenske politike, ki jo bodo vodili ljudje z drugačnimi profili v smislu »ni važno ali je naš, le da je sposoben«. Čeprav je primer bolj ali manj osamljen, je toliko bolj simbolno močan, kar je lahko napoved in recept za kandidate naslednjih lokalnih volitev leta 2010. (naslednjič o lokalnih volitvah v občini Mengeš). Urban Ropotar OGLED KRVAVŠKEGA VODOOSKRBNEGA SISTEMA -POBIRANJE ODPADKOV NA VODOZBIRNEM OBMOČJU -SEDMI ZAPOREDNI Z GORNIŠKIM POHODOM PO BREZOVIŠKEM GRABNU OD IZVIRA DO GOSPINICE V soboto, 14. aprila 2007, od 8:30 do 14. ure smo cela desetina prehodili od spodnje postaje žičnice na Krvavec (Sliki 01 in 02) do Gospince po Brezoviškem grabnu. Ogledali smo si zajetja Izviri in to štiri »objekte«: V prvem (Slika04) smo si ogledali rudarski rov, v katerem se zajema voda iz Brezoviškega in delno Luknjiškega grabna (drenažno zajetje) z okoli 60 l/s izdatnosti. V tem objektu se v eno cev združi tudi voda iz vrtin prek objektov višje z okoli 40 l/s izdatnosti. Preverili smo delovanje preklopa drenažne vode v potok, če le-ta »zakali«. To se dogaja ob padavinah, ko voda spira zemljo in nečistoče na površini vodozbirnega območja »drenaže«, ki ni poraslo z rastlinjem, grmičevjem ali drevjem, kjer je odprta in neprimerna dejavnost (prostor pred »garažami« na Gospinci) ali pa odnaša cele brežine grabna zaradi erozije in delovanja hudourniških voda. Takih mest je odločno preveč (nekaj slik). So površine, kjer je zaradi neprimernih in nedovoljenih posegov ob gradnji novih stebrov žičnice prišlo do erozije v površinsko drenažno zajetje. Slika03 kaže območje pod prvimi stebri žičnice, ki se nahaja tik nad rudarskim rovom drenažnega zajetja (Slika04). - V drugih treh višje ležečih objektih so skupaj speljani viri iz treh vrtin, od katerih sta delujoči dve (Slika05). Ukrepi v hudourniškem grabnu so v spodnjem delu brez učinka. Moč vode, ki se zaradi urejanja (glajenja) smučarskih površin ne zadržuje več tako kot nekoč, je ob večjih padavinah taka, da spira brežine, predvsem Brezoviškega grabna. Slike celih udrtih brežin in podrtih dreves govorijo same za sebe. Onesnaženje površinskih (in posledično, ne le dolgoročno, tudi globinskih) voda je očitno iz barve na kamnih. Normalna je belo siva, zaradi onesnaženja pa je oranžno rjavkasta. Največ odpadkov je tik pod robom grabna na njegovem vrhu - pred platojem kjer so garaže in objekti RTC Krvavec. Na tem delu, pred prvimi »jezovi«, ki naj bi zadrževali vodo, je tudi velika erozija in veliko podrtih dreves. Nič kaj spodbudno, glede urejenosti! Alarmantno pa za vse tiste, ki pomislijo na to, da voda priteče v vodovodni sistem tudi prek tega zanemarjenega območja. Če k temu dodate še vso »urbanizacijo« na območju Krvavca je stanje zaskrbljujoče. Še posebej zaradi nespoštova-nja predpisov o dejavnostih na vodozbirnem in vodovarstvenem območju. Še posebej glede izvedbe in vodotesnosti greznic ter registriranega in rednega odvoza na čistilne naprave. Po koncu smo se z žičnico odpeljali v dolino in imeli zaključek ob kosilu v Gradu. Zahvaljujem se vodji vodovoda na Komunali Kranj Romanu Udirju za udeležbo in za plačano pijačo. Letos sva imela z Vidom Kregarjem, kot edina stalna udeleženca, močno žensko spremstvo: ženi in še tri dame iz ženskega foruma Slovenske demokratske stranke: Mileno Černilogar, Alenko Žunič in Zlatko Zebec. Slikati sta mi pomagala še Janez Penca in predvsem Uroš Resnik. Na začetku poti je bil z nami, da si je ogledal objekte in se seznanil s sistemom Andrej Kosec, kandidat za župana v Občini Cerklje. Želim, da uresničimo izrečeno! V upanju na resnično trajnostno ravnanje vseh z nezamenljivo in enkratno naravo s ciljem dolgoročne oskrbe z zdravo (in naravno) pitno vodo. Hvala lepa vsem, da ste se odzvali mojemu vabilu. Več na www.menges.sds.si. mag.Tomaž Štebe, poslanec SDS PISARNA SDS MENGEŠ IN POSLANSKA PISARNA Od aprila meseca imata vsak delovni ponedeljek Slovenska demokratska stranka, Občinski odbor Mengeš in poslanec SDS mag. Tomaž Štebe odprto pisarno v objektu središča Naš Slamnik pri občini Mengeš oz. KD Mengeš. Vhod je iz zahoda, na nasprotni strani kot vhod v računalniško čitalnico, ki je nad knjižnico. Prisotni smo med 18. in 19. uro ali katerokoli dogovorjeno uro ob delovnih ponedeljkih. Poslanska pisarna v Mengšu je namenjena za občino Mengeš in za celotno območje severno od Ljubljane in del Gorenjske. Lahko pa se srečamo tudi v Državnem zboru na Šubičevi 4 v Ljubljani. Prosimo pa za predhodne najave, da se dogovorimo za termin in temo obiska! Kontakti: Tomaž ŠTEBE, poslanec SDS, Hribarjeva 35, 1234 Mengeš: e.: menges@sds.si, Tomaz.Ste-be@dz-rs.si, m.: 051 372782, www.menges.sds.si Janez STIBRIČ, sodelavec poslanca za območje Domžal, Mengša, Trzina, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale: e.: Janez.Stibric@siol.net, t.: 01 7241359, m.: 031 612835 Mojca MEGUŠAR, tajnica v poslanski skupini SDS, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana: e.: mojca.megu-sar@dz-rs.si, t.: 01 4789535, www.sds.si,www.dz-rs.si Poslanska pisarna za občino Domžale (potrebna je najava): Domžale, Ljubljanska cesta 58 (stara knjižnica, pri pekarni Koncilija) - vsak zadnji delovni ponedeljek v mesecu od 19.15 - 20.30; Poslanska pisarna za občino Trzin (potrebna je najava): Trzin, Mengeška cesta 22 (stavba v kateri je sejna soba občine) - vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 19.15 - 20.30. SDS Po 12 letih ponovno samostojne občine Mengeš čestitamo in želimo uspešen, dolgoročno skladen razvoj z uporabo znanja ter ob spoštovanju tradicije in vrednot naše skupnosti. Občinski odbor SDS Mengeš, predsednik mag. Tomaž Štebe SDS ČISTILA NARAVO NA DOBENSKEM HRIBOVJU Člani in prijatelji smo že tradicionalno pobirali odpadke in tudi uživali v koristnem druženju. Na zbirnem mestu, v soboto konec marca, smo bili počaščeni s pozdravom predsednika turističnega društva Franca Zabreta. Največ smeti smo pobrali, bolje rečeno izvlekli, iz grabna potoka na zelo stari divji deponiji odpadkov z vrtov, mehaničnih delavnic in gradbenih odpadkov. Takoj za bajerjem in divjim kamnolomom, ki nezakonito postaja še deponija gradbenega materiala, smo ob prvi poti severno odkrili večjo deponijo odpadkov. Za to mesto in za staro (znano) predlagamo strojno odstranitev odpadkov zaradi velike količine. Najhuje pa je pobirati veliko količino injekcij in drugih »pripomočkov« za jemanje mamil in sproščanje. Zahvaljujemo se udeležencem za opravljeno delo in zanimivo druženje. Več na www.menges. sds.si. SDS, občinski odbor Mengeš Injekcije in drugi ostanki ljubiteljev sproščanja v naravi v stranskih gozdnih poteh politika Z VPITJEM O TREH K-JIH DO OBLASTI, POTEM PA VSE TIHO JE BILO ^ Pogovor na poslanskem večeru s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije Dragom Kosom nikogar ni pustil povsem ravnodušnega. Povedal je veliko novega, zanimivega, bil je odkrit in neposreden. Bil je takšen, kot smo ga vajeni: neizprosen, kritičen in pogumen. Brez dlake na jeziku, brez strahu in brez preračunavanja, komu se lahko zameri. Zato ga imajo nekateri ljudje radi in mu neizmerno zaupajo, pri tem pa so prepričani, da je najboljši človek na pravem mestu. V skladu z enim od znanih imen, ki se ga je prijel: Ledeni. Seveda pa ima tudi veliko nasprotnikov in celo sovražnikov, ki se ne pomišljajo tudi s tem, da mu grozijo. Kar ni nič nenavadnega, če vemo, s čim vse se je že v svoji dolgoletni in bogati karieri ukvarjal. Od kriminalista na UNZ v Slovenj Gradcu, kjer je delal na gospodarskem kriminalu, mamilih, preprodaji orožja, tihotapljenju, nadaljeval kot inšpektor v Ljubljani v najbolj elitnem delu kriminalistične službe, kjer je med drugim raziskoval poosamosvojitveno trgovino z orožjem, bil dejaven v aferi Depala vas (v zvezi s katerima je spisal 18 ovadb, ki jih je vse po vrsti zavrgla takratna državna tožilka Barbara Brez-igar), pa vse do raziskovanja primera Hobotnica, primerov ovadb zoper Zmaga Jelinčiča, gorenjske heroinske naveze, nezakonitega financiranja SLS s strani Leka ^ Pa vse do zadnjega udejstvovanja v protiko-rupcijski komisiji od leta 2004 naprej, kjer je odkril in tožilstvu predal marsikatero zadevo od operacijskih miz, župana Popo-viča ^ Zato bi nekateri naredili prav vse, da bi se ga rešili, njega in »njegove« neobvladljive in preveč samostojne komisije. Tudi zame, ki sem pogovor vodila in se nanj pripravljala, je bil pogovor nadvse poučen. Slišali smo marsikatero kritično tudi na račun moje bivše stranke LDS in njenih ravnanj v preteklosti. A najbolj mi je ostala v spominu njegova ugotovitev, da je bilo sicer marsikaj narobe v času vladavine dr. Drnovška in LDS, a tako hudo, kot je v zadnjih dveh letih, ni bilo nikoli. Opozicija, ki je na oblast prišla s sintagmo treh K-jev (kraje, korupcije in klientilizma) in neprestanim obtoževanjem in kriminaliziranjem delovanja prejšnje oblasti ter izredno celonočnimi sejami v Državnem zboru, ki so ustvarjale vtis izrednih razmer, je ljudem obljubljala, da bo sama, ko pride na oblast, s temi stvarmi počistila, predvsem pa sama ravnala bistveno drugače. A je na vse to takoj po volitvah pozabila, ravnanje pa je vse prej kot zgledno, moralno, čisto in etično neoporečno. Pri tem so najbrž točne ugotovitve, da je bil odziv takratne vladajoče koalicije napačen, saj se je odzvala s preveč ignorance, vzvišenosti in podcenjevanja teže obtožb. Čeprav je bilo jasno, da večina očitanih afer (Zbiljski gaj, Orion, SIB banka) ni imela prav veliko povezav s politiko, pač pa je šlo, kot je poudaril tudi Kos, za navadne goljufije in kriminalna dejanja. In kje smo danes? Kaj je nastalo od vseh velikih obljub v praksi? Se je kakšna od afer razrešila, je prišlo do sodnih epilogov? Ali policija, tožilstvo in sodišča delujejo kaj bolje in drugače? In to kljub dejstvu, da ima nova oblastna vodilnih mestih v vseh teh institucijah »svoje« preverjene kadre. Policija je prestreljena, prepolna mladih, neizkušenih in strokovno šibkih kadrov, oddelek za gospodarski kriminal je skoraj pred razpadom. Najhuje pa je, da se v policijsko delovanje neposredno vpleta vrh Ministrstva za notranje zadeve pod »poveljstvom« ministra Dragutina Mateja. Tožilstvu ni uspelo urediti niti svojih lastnih vrst (tožilci »pozabijo« vlagati obtožnice, ne najdejo dovolj elementov za obtožnice) in na sodiščih so zaostanki in mnogokrat tudi nestrokovno delo še vedno stalnica. Kot odgovor na vse skupaj pa je koalicija uspela le s tem, da je predlagala ukinitev Komisije za preprečevanje korupcije in prenosom nadzora nad korupcijo ponovno v politično sfero, kjer naj bi politiki nadzirali sami sebe, kar je na srečo preprečilo Ustavno sodišče. Dejstvo, ki nam ga je predstavil Drago Kos namreč je, da še nikoli ni imel toliko prijav in zadev za obravnavo na svoji komisiji, kot jih ima v zadnjem obdobju. In pri tem gre za hude in težke primere korupcije in klientilizma, v katere so vpleteni tudi številni vodilni politiki in nosilci oblasti ter njihovi »izbranci«, ki opravljajo pomembne funkcije. Cveta Zalokar Oražem ČISTILNA AKCIJA V ZALOKAH Člani stranke Socialnih demokratov smo 27. aprila 2007 izvedli čistilno akcijo v Zalokah. V počastitev praznika upora proti okupatorju (27. april) smo se ob 10. uri zbrali pri spomeniku talcev v Zalokah. Pokosili smo travo v območju spomenika, obrezali živo mejo okoli spomenika, opleli in posadili nove rože v gredici ob spomeniku, pometli tribuno in počistili pot ter pobrali razbito steklenino in odvržene narkomanske igle. Delovna akcija je trajala pet ur, delo pa je opravilo šest članov stranke SD. Dušan Pejič Predsednik OO SD Obveščamo vas, da je pisarna Občinske organizacije Socialnih demokratov odprta vsak 1. četrtek v mesecu od 17. do 19. ure. Pisarna se nahaja v Mengšu na Slovenski c. 28, v I. nadstropju (poleg Študentskega servisa, vhod iz zahodne strani). OO SD Mengeš občinski svet VPRAŠANJA IN POBUDE Vprašanje Mojce Volkar Zanima me, kaj se da storiti v zvezi z g. Berlotom, ki na področju Trim steze Mengeš goji nekakšne koze v prosti reji. Živali se mi zdijo malce neprijetno presenečenje za nekoga, ki aktivno preživlja prosti čas na našem Trimu, ker so napadalne in podivjane. Druga stvar je drevored, ki se začne na dvorišču Staretovega gradu. Nekdo od stanovalcev je namreč zaprl pot z nekakšno ograjo, ki onemogoča prehod tako pešcem kot kolesarjem. Pozivam pristojne, da v zvezi z obema problemoma nemudoma ukrepajo. Pobuda Justine Jerič Moja današnja pobuda se nanaša na javno razsvetljavo in sicer v Loki, Pot na Dobeno pri Likarju. To je zadnja hiša na tej ulici oz. prva z dobenske strani. Stara Likarjeva hiša stoji čisto ob cesti, zato jo človek v temi in megli prav lahko spregleda, še zlasti zato, ker se cesta tu nekoliko zoži. Zato predlagam, da si pristojni ogledajo in ukrepajo, preden pride do kakšne nesreče. Sicer pa kot vem, je že tudi g. župan seznanjen s tem problemom, zato verjamem, da bo tam prav kmalu razsvetljeno. Odg.: Možnost postavitve dodatnega stebra javne razsvetljave bo pristojna občinska služba preverila na terenu. Pobuda Boga Ropotarja Predvsem zaradi želje in velikega interesa lastnikov podjetij in glede na probleme, ki so že od začetka delovanja industrijske cone v jami SCT dajem pobudo županu, da se celostno uredi industrijsko cono, kar pomeni, da se uredijo odnosi z lastniki podjetij -SCT-jem in občino kar v vseh prejšnjih letih ni bilo realizirano. Pobude in vprašanja Tomaža Štebeta 1. Projekt sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko biološko obdelavo, imenovanega MBO - tovarna za predelavo ločeno zbranih odpadkov z MBO - pismo o nameri Zakaj še vedno ni realiziran sklep s 4. seje sveta občine, dne 15.02.2007 o pripravi posebne točke dnevnega reda »Reševanje zbiranja, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov v občini Mengeš oz. občinah povezanih preko CERO in občinah, ki sedaj uporabljajo deponijo v Dobu«. Ob tem pa župan občine Mengeš, po izjavi župana občine Komende, na lastno pobudo, preuranjeno organizira predstavitve tovarne za obdelavo komunalnih odpadkov MBO v Suhadolah. Župan g. Drolec je to izjavil čisto na koncu predstavitve v Mengšu, dne 17.04.2007. 2. Prometni znak prednostna cesta in STOP znak odstranjen na križišču Cankarjeve in Slovenske ceste V marcu oz. aprilu je izginil prometni znak prednostna cesta in STOP znak na križišču Cankarjeve in Slovenske ceste. To je še povečalo neurejenost in nevarnost tega križišča. Odgovornost za morebitne nesreče lahko nosi občina Mengeš. Na tem priključku velja sedaj desno pravilo, ker na glavni, Slovenski cesti, na tem delu ni znaka prednostna cesta. Odgovor: Znak je ponovno (v začetku maja)postavljen skladno z mnejem projektanta. 3. Dokončanje modernizacije Slovenske ceste na odseku Trubarjeva - Grobeljska V pogodbi, ki je bila podpisana konec avgusta 2006 med nekdanjim županom in podjetjem Hidrotehnik bi moral izvajalec drugo fazo del izvesti »v roku 45 dni pri popolni zapori z začetkom del takoj ko bodo zimske razmere to omogočale«. Sprašujem zakaj se dela niso začela niti v aprilu? Ali je bila spremenjena pogodba? Če je bila, kako? Odgovor: Glede na izkušnje in priporočila o številčnosti prometa skozi Mengeš mo se odločili, da se dela izvajajo v času šolskih počitnic. Zato se bodo dela izvajala od 26. junija naprej. V tem terminu bo predvidoma zaprt tudi del Gorenjske ceste, tako da bo Mengeš promet-no«ohromljen« cca 2 meseca in ne 4 kot bi bil če bi se dela na Slovenski pričela skladno s pogodbo. Zato pogodbo dogovoru spreminjamo (soglaša tudi DRSC). 4. Kdaj se namerava začeti z nujno modernizacijo Gorenjske ceste? Gorenjska cesta je prednostni projekt v letu 2007 za katero so zagotovljena proračunska sredstva države! Dodatna s sprejemom mojega dopolnila na rebalans proračuna za letošnje leto. Žal pa občina ni zagotovila svojega deleža v proračunu za leto 2007 kljub nasvetom in prošnjam ter celo dopolnilom Slovenske demokratske stranke. Odgovor: Dela se bodo izvajala v juliju in avgustu 2007. 5. Dokončanje modernizacij ostalih državnih cest v mestu Mengeš, pred izgradnjo obvoznice v letu 2008 Ali namerava župan g. Jerič realizirati dogovorjeno na Družbi za državne ceste o izvedbah in pripravah dokumentacije za modernizacije preostalih državnih cest v mestu Mengeš v letošnjem letu? Kaj od dogovorjenega je oz. bo narejeno do konca aprila 2007. Sestanek na mojo pobudo je bil dne 19.02.2007 ob udeležbi g. Jeriča in g. Urbanca iz občine Mengeš. Na zapisnik, ki sem ga poslal 23.02.2007 do danes ni bilo pripomb. Zapisnik je naveden v dodatku. Obnova državnih cest v mestu Mengeš - zapis pogovora in dogovorov dne 19.02.2007 Pogovor in pregled stanja in nalog zahteva, da se (zapis Tomaž Štebe z dne 23.02.2007): - v 2007 se celovito izvede del Gorenjske ceste od razbremenilnika do odcepa za Topole (naj bi imel odstavni pas za zavijanje proti Kosezam / Topolam); sredstva DRSC so zagotovljena v PR2007; sam menim, da bi morali ta del Gorenjske obnavljati hkrati s Prešernovo ter zastaviti vse sile za dejansko izvedbo (julij - september 2007), ker bo s tem za celoten odsek, ki bi se izvajal vzporedno (z dvema izvajalcema!?) trajala zapora samo enkrat; Razlogi za izvedbo Prešernove so še potreba po izgradnji kolektorja (ki nadomesti tudi sedanjo kanalizacijo v zelo slabem stanju), zelo slabo stanje te ceste in nujnost vgradnje kabelskih kanalizacij, plinovoda in vseh preostalih komunalnih naprav za to območje in za povezavo industrijske cone; - do julija 2007 se izdela dokumentacija za ostale odseke državnih cest v mestu, ki realno vrednoti in omogoča planiranje DRSC rebalansa 2008 ter proračuna 2009, ko bi morale biti celovito obnovljene (tudi Prešernova,) Glavni trg in del Slovenske ceste do Kersnikove ulice; v projektih predvideti tudi del (pozabljane) Gorenjske do konca "SCT jame"; - glede na to, da je realen in resno obljubljen cilj da bo obvoznica Mengeš zgrajena v letu 2008 (projektiranje obvoznice je v teku!) obstaja nevarnost, da vse mestne ceste ne bodo obnovljene s soudeležbo države, ker bodo prej prekategorizirane v občinske ceste; Občina Mengeš si mora zagotoviti ustrezno formalno garancijo za sofinanciranje vseh mestnih cest - tudi zahodnega dela Gorenjske in tudi slabo izvedene Kamniške južno od razbremenilnika (zanjo bi morali ponovno zahtevati reklamacijo tako da se temeljito sanira zgornji ustroj na mjestih kjer so drenaže); Slednje ni običajno in trenutna pravila to, po nekaterih navedbah iz MzP, ne omogočajo; sploh pa je takih primerov, ko obvoznica nadomesti državne ceste in te postanejo lokalne, zelo malo; Menim, da je bistveno obdržati dosedanji tempo iz leta 2006, ki se je začel v letu 2005 ter izkoristiti (enkratno) priložnost ter s pripravljenimi projekti opravičevati hitro sofinanciranje s strani države. Zaradi težav ob gradnjah bo pač potrebno tudi nekoliko potrpeti, bolje preje kot kasneje. Koristno bi bilo narediti študijo prometa ob teh zaporah kot tudi ob prometu gradbenikov v času gradnje obvoznice! Odgovor: Skladno z zgornjim dogovorom potekajo aktivnosti, da bo iz strani občine pripravljeno vse za realizacijo tega dogovora. občinski svet 6. seja občinskega sveta občine mengeš Seja je potekala 19. aprila v sejni sobi Gasilsko godbenega doma Mengeš. Na agendi je bilo dvanajst točk, za njihovo obravnavo pa so svetniki in svetnice porabili tri ure in pol. Na začetku so člani sveta g. županu zastavljali različna vprašanja in pobude, nekaj teh smo lahko prebrali že v prejšnji številki. V naslednji točki je bila s strani župana g. Jeriča podana celotna trenutna situacija glede gradnje obvoznice, okvirne terminske plane pa je predstavil g. Čepon iz DARS-a. Pod točko tri so svetniki/ce po obrazložitvi direktorice Doma počitka Mengeš ga. Gričar, predstavitvi mnenj pristojnih odborov ter razpravi soglasno sprejeli sklep o novih (znižanih) cenah za pomoč družini na domu. Direktorica občinske uprave ga. Kos je članom občinskega sveta predstavila razvojni program za kakovostno staranje in za sožitje med generacijami v občini Mengeš za obdobje 2006- 2015. S strani Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve je bilo namreč Občini Mengeš naloženo, da mora poskrbeti za kakovostno staranje med generacijami. Program je bil s sklepom soglasno sprejet. Z večino glasov za je bil sprejet tudi sklep, s katerim je občinski svet občine Mengeš dal soglasje k prenehanju delovanja Skupnosti osnovnih šol na območju nekdanje občine Domžale. V nadaljevanju seje člani sveta niso sprejeli sklepa o imenovanju g. Avblja iz Moravč za predstavnika ustanoviteljev v Svet OŠ Roje, saj menijo, da mora biti predstavnik iz občine Mengeš oz. Trzin. Sprejeli pa so sklepe o podelitvi priznanj občine Mengeš v letu 2007, o dodatnem znižanjem plačila staršev v primeru počitniške odsotnosti otrok s stalnim prebivališčem v Mengšu, o pravilniku denarne pomoči novorojencem za leto 2007 v višini 160 €, o ceniku Meng-šana, kjer so po novem nekomercialni mali oglasi do 17 besed brezplačni, ter sklep o podelitvi Trdinove nagrade Mihi Koscu za posebna prizadevanja in uspeh na kulturnem področju. Na koncu seje je župan g. Jerič podal informacijo o mehansko- biološki obdelavi (MBO) odpadkov, kjer sta bila po razpravi sprejeta sklepa, naj se preveri skladnost dejavnosti v suhadolski jami s predpisi ter skupaj s sosedskimi občinami oblikuje delovno skupino, ki se bo pogajala za pristop k ljubljanski deponiji. 7. seja občinskega sveta občine mengeš V četrtek 17. maja je v novi sejni sobi (poročni dvorani) potekala 7. seja občinskega sveta (OS) Občine Mengeš. Sprejet dnevni red je obsegal devet točk, za kar so svetniki/ce porabili dobre štiri ure časa. Po soglasnem sprejetju zapisnikov 5. in 6. seje so člani OS županu g. Jeriču oz. občinski upravi zastavili nekaj vprašanj oz. pobud, po tem pa je s strani direktorja Prodnika d.o.o. g. Faturja sledila predstavitev programa oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Mengeš (ta tema bo občanom obširneje predstavljena v naslednjih številkah). Po predstavitvi so bili soglasno sprejeti sklepi, da OS sprejema program, da se v občini Mengeš prične z ločenim ravnanjem z organskimi odpadki iz gospodinjstev s 1.9.2007 ter, da od tega datuma dalje znaša cena zbiranja, odvoza in predelave organskih odpadkov iz gospodinjstev 16,2066 €/ m3. Tema 5. točke dnevnega reda je bila plinifikacija (2. obravnava). V razpravi je svetniška skupina SDS izrazila pomisleke ter vložila amandmaje k predlaganim spremembam odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe ter novi metodologiji določanja stroškov distribucije. Po dodatnih obrazložitvah direktorja Petrol Plin d.o.o. g. Lebarja, je OS predloge sprememb v zvezi s plinifikacijo (odlok, sistemska obratovalna navodila, metodologija določanja stroškov) sprejel. V naslednji točki dnevnega reda so svetniki/ce drugič obravnavali predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda mestne lekarne. Po razpravi je bil tudi ta odlok sprejet. G. Špenko iz občinske uprave ter g. Modrijan iz LOCUS d.o.o. sta predstavila program opremljanja zemljišč za gradnjo za območje M28/3 ob Pšati v občini Mengeš. Po razpravi je bil odlok o programu, s katerim bodo lastniki lahko začeli komunalno opremljati svoja zemljišča, sprejet. Prav tako je OS dal soglasje h kandidaturi vseh kandidatov za ravnatelja OŠ Mengeš, s tem da pri imenovanju daje prednost g. Milanu Burkeljci (program dela, delovne izkušnje), ter k imenovanju ga. Irene Gričar za direktorico Doma počitka Mengeš. Na koncu pa je OS zadolžil občinsko upravo naj pretehta možnosti za rešitev prostorske stiske v vrtcu Mengeš in pristopi k realizaciji rešitve problema. Urban Ropotar Nova sejna soba Občine Mengeš društva, novosti bogata pomladna dejavnost likovnega društva mengeš Pomlad je letni čas, ki ljubitelje barv in upodabljanja le teh na platnih in papirjih zvabi na plano in jim ponudi obilico motivov in idej. Tako smo tudi člani Likovnega društva Mengeš intenzivneje pristopili k ustvarjanju. V teh mesecih se je odvijalo veliko prireditev in tečajev, ki smo se jih udeleževali. TEČAJ RISBE: Ker se je v zadnjem času našemu društvu priključilo kar nekaj novih članov, smo se odločili izvesti začetni tečaj risbe, na katerem bi udeleženci lahko spoznali nekaj osnov dobre risbe. Tečaj je vodil mag. Boge Dimovski, sicer častni član našega društva. Tečaj je obiskovalo 6 članov, ki so zavzeto sledili napotkom mentorja in po njihovih izjavah so se veliko naučili. Seveda pa tečaj ni vse, treba je veliko delati. INTERNI TEČAJ - SUHI PASTELI V mesecu aprilu in tudi maju smo naša druženja namenili internemu tečaju, ki ga je izvajala članica Milica Tomšič. Predvsem ženski del se je že nekaj časa navduševal za delo s suhimi pasteli, saj se v tej tehniki odlično delajo pejsaži, šopki, portreti in kot se je natečaju izkazalo tudi živalske podobe. Seveda je šlo zgolj za posredovanje tehnike dela, vsebino in teme so si udeleženke izbirale same. ZLATA PALETA - risba in grafika 2007 Že 19. aprila smo na društvenem predizboru pripravili dela za sodelovanje na Zlati paleti 2007- risba in grafika. Na natečaj smo poslali 19 del, od katerih je strokovna žirija Javnega sklada RS za kulturno dejavnost izbrala 13 naših del. Strokovno komisijo so sestavljali akad. slikar mag. Todorče Atanasov, akad. slikar mag. Cveto Zlate, akad. slikar Albin Krese. Ta dela so prejela priznanja, nekatera med njimi pa tudi najvišje nagrade. Certifikat kakovosti so za svoja dela prejeli: Handi Beh-rić za dve deli (risba in grafika) ter Barbara Rabič za grafiko. Letošnje predpisane teme so bile: sakralni objekti ali del le teh, žival in portret drevesa. EX TEMPORE MORAVČE Naša članica Leonida Goropevšek Kočar se je kot predsednica sveta OŠ Moravče odločila izvesti Ex tempore v Moravčah. Nastala delo bodo podarili šolskemu skladu, ki jih bo prodal ob prireditvi , ki bo obeleževala visoki jubilej javnega šolstva v Moravčah. Ta dejavnost je tekla v soboto, 12. maja 2007. Na tem druženju se je zbralo veliko amaterjev- ljubiteljev slikanja, manjkalo pa ni niti akademsko izobraženih slikarjev.V prijetnem okolju so nastala lepa dela, ki so jih slikarji z veseljem podarili šoli. Tega srečanja se je udeležilo kar 11 članov iz Likovnega društva Mengeš. RAZSTAVA TEODORE BLEJEC Mesing bar v Mengšu je že nekaj let naša priljubljena razstavna točka, kjer se posameznik lahko predstavi v manjšem obsegu. Prijazni lastniki so vedno naklonjeni našim razstavljavcem, ki v Mengšu sicer nimajo veliko možnosti, da se predstavijo. Teodora Blejec je sicer imela že veliko samostojnih razstav, pa je v tem lokalu vseeno pokazala nekaj svojih nedavno nastalih del. Ljubitelji likovne umetnosti ste torej vabljeni v Mesing bar, da si ob okrepčilu ogledate še slike. servisiranje lcd televizorjev v mengšu Avdio-video servis Igor Budja s.p. že 19 let servisira avdio-video aparate vseh znamk. Za znamke Sharp, Kenwood in Beko pa ima pooblaščen servis za vso Slovenijo. Pred kratkim je bil prenovljen del servisa, v katerem popravljajo izključno LCD-TV aparate. O novitetah in drugačnem načinu servisiranja, ki ga zahtevajo LCD televizorji, smo se pogovarjali z lastnikom servisa Igorjem Budjo. Zakaj je bila potrebna delna prenova servisa? Prvi razlog je predvsem ta, da je prihodnost televizorjev v LCD tehnologiji, ki bo v nekaj letih povsem izpodrinila »klasične« TV aparate. Zaradi tega je bila potrebna preusmeritev in specializacija v to novo tehnologijo, saj vse več ljudi kupuje LCD in plazmatske televizorje. Drugi razlog pa je, da evropska servisna mreža Sharp zahteva visoke standarde za servisiranje LCD televizorjev. Kaj pa pomeni »visoki standard servisiranja«? To pomeni moderno opremljen servisni prostor z vsemi najnovejšimi instrumenti ter poseben pristop pri popravilu LCD televizorjev, t.j. večja pazljivost, natančnost, uporaba različnih pripomočkov ipd. Prav Milica Tomšič znamenite osebnosti tako pod visoke standarde servisiranja spada obvezna udeležba na vsakem tehničnem seminarju, ki ga na Dunaju organizira Sharp. V čem je bistvena razlika v delovanju med »klasičnimi« in LCD-TV aparati? Kot najbrž že veste, je klasičen televizor sestavljen iz katodne cevi (ekrana) in pripadajoče elektronike. Pri LCD televizorjih pa sliko gledamo na LCD displeju, ki je sestavljen iz dveh steklenih plošč, debeline 0,7 mm, med katerima so tekoči kristali - od tu tudi kratica LCD (Liquid Crystal Display). Tudi sama elektronika in zasnova delovanja aparata je povsem drugačna od klasičnega televizorja. Ali vse te tehnične novitete in znanja pri svojem delu uporabljate sami? V našem avdio-video servisu je poleg mene zaposlen tudi moj brat Damjan, s katerim skupaj obiskujeva tehnične seminarje, na katerih se strokovno izpopolnjujeva. Ali so vaše storitve servisiranja namenjene izključno LCD televizorjem, ali popravljate tudi druge aparate? Naš servis že od samega začetka popravlja vse znamke in vrste aparatov. Sem spadajo DVD aparati, glasbeni stolpi, hi-fi aparature, avtoakustika Kenwood, mikrovalovne pečice Sharp, itd. Zato v primeru okvare kakršnegakoli aparata vabim občane, da se oglasijo v našem servisu v Mengšu na Hribarjevi 38, in sicer od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ali pa pokličejo na tel. 01/729-13-03. Urban Ropotar ZNAMENITE OSEBNOSTI MENGŠA JANEZ TRDINA je bil naš znani pisatelj in pripovednik. Rodil se je 29. maja 1930 v premožni Drmavovi hiši v Malem Mengšu. Na kraju, kjer je nekdaj stala Trdinova rojstna hiša, so v letu 1870 pozidali tovarno slamnikov Stemberger-Mellitzer, od leta 1946 pa je tu tovarna glasbil Melodija. Trdina je obiskoval ljubljansko gimnazijo in na Dunaju študiral zgodovin, zemljepis in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu in na Reki. Leta 1867 je bil kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi političnimi nazori. Tako se je preselil v Bršljin pri Novem mestu. Prehodil je Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, navadah. To je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Med najbolj znanimi deli so njegove Bajke in povesti o Gorjancih. Manj znane pa so Narodne pripovedke iz bistriške doline (Pripovedka od zlate hruške). Pisal je lep, ljudski jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe. Po njem so leta 1923 na pobudo Ferdinanda Seidla najvišji vrh Gorjancev, do tedaj Sveta Jera, poimenovali Trdinov vrh, kasneje pa tudi planinsko-pohodno Trdinovo pot po Dolenjski. Tudi Kulturni center Janeza Trdine v Novem mestu nosi njegovo ime. Dr. JANEZ IVAN VEIDER je bil rojen 28. maja 1896 v Velikem Mengšu. Bil je zelo sposoben umetnostni zgodovinar in raziskovalec. Leta 1936 je prišel kot ekspozit v Št. Vid, odkoder so ga leta 1941 pregnali Nemci. Napisal je vrsto razprav o sakralnih umetnostnih spomenikih in jih objavljal v listu kamniške dekanije Pod Grintovci. Napisal je umetnostne vodnike: Crngrob, Groblje, Skaručna. V knjižici Sveta Ema je opisal krško stolnico na Koroškem. V St. Vidu je strokovno preuredil in obnovil cerkev Sv. Vida. Hranil je zapuščino domačega podobarja Franca Laha. Umrl je v Ljubljani 15. maja 1964. RUDOLF MAISTER VOJANOV Letos mineva 133 let od rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra, ki se je rodil 29. maja v Kamniku. V letu 1880 se je družina preselila v Veliki Mengeš in leta 1883 v Kranj. Tako je Rudolf osnovno šolo obiskoval tudi v Mengšu. Tu so pokopani njegov oče Franc ter njegova brata Artur in Ernest. General Maister se je v slovensko zgodovino zapisal kot sposoben vojskovodja. Po prvi svetovni vojni je osvobodil Maribor in slovenski del Štajerske; z borci prostovoljci za severno mejo je zasedel tudi Koroško. Rudolf Maister je že zgodaj začel pisatelje-vati. V letu 1904 so izšle njegove poezije, polne zdrave in močne erotike z rahlo satiro. V njegovih baladah se kaže močan vpliv Aškerca. V Kamniku stoji njegov spomenik, po njem pa se imenuje srednješolski center v Novem trgu v istem kraju. IVAN SIVEC Pisatelj in pesnik praznuje 23. maja rojstni dan. Rodil se je v Mostah pri Komendi, zdaj pa živi v Mengšu. Po poklicu je urednik v Dokumentar-no-feijtonski redakciji Radia Slovenija, kjer pripravlja radijske reportaže. Diplomiral je iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Skupaj je bilo natisnjenih več kot 200.000 izvodov Siv-čevih knjig. Več knjig je bilo ponatisnjenih, več mladinskih del dramatiziranih na Radiu Trst. Po anketi Mladine je eden najbolj branih sodobnih pisateljev. Član Društva slovenskih pisateljev je od leta 1987, je predsednik Društva pesnikov slovenske glasbe. Napisal je več kot dva tisoč besedil za glasbo. Je magister etnoloških znanosti. Na željo bralcev je knjige predstavil na šolskih bralnih značkah in na literarnih večerih v več kot dvesto krajih po Sloveniji, v Avstriji, Italiji, Švici in na Švedskem. Za ustvarjalno delo na literarnem področju je prejel zlato Kersnikovo plaketo. (U. V.) namizni tenis Osnovna šola Mengeš je 9. maja 2007 gostila tekmovalce v namiznem tenisu. Učenci in učenke, rojeni leta 1992 in pozneje, so odigrali polfinalno tekmovanje državnega prvenstva osnovnih šol. Nastopili so v treh skupinah: učenci posamezno, učenke posamezno in šole ekipno. Našo šolo sta zastopali Sanja Tomšič, ki je zasedla 6. mesto, in Kaja Skok, ki je osvojila 5. mesto. V finale so se uvrstili prvi štirje v vsaki kategoriji in prvi dve ekipi. Tekmovanje so popestrile plesalke z OŠ Mengeš, tekmovalci pa so se medtem podprli s picami iz gostišča Pavovec. Zahvaljujem se športnemu društvu Partizan in Miodragu Drljači, ki je poskrbel za korektno sojenje mladih sodnikov! Tomaž Soklič, učitelj športne vzgoje VABILO Vljudno vas vabimo, da skupaj z nami počastite praznik občine Mengeš! Društvo tabornikov Rod Upornega Plamena Mengeš vabi v okviru praznovanja občinskega praznika na GOLAŽIJADO, ki bo v soboto, 2. junija 2007. Zbor udeležencev bo ob 9. uri v letnem gledališču Mengeš na Muljavi (LGM). Ekipe se bodo poleg tekmovanja v kuhanju pomerile tudi v lokostrelstvu, pikadu in drugih družabnih igrah. Najboljši bodo nagrajeni! Ekipa mora biti sestavljena iz 3 do 5 članov (starost in spol nista pomembna). Ekipa si mora priskrbeti kotel za kuhanje na ognju na prostem in začimbe, ostale osnovne sestavine za golaž priskrbi organizator. Prijave ekip sprejemamo na telefonski številki 031/327-738, Jure, do srede 30. maja 2007. Prijave so obvezne in število prijav je omejeno! Akcija bo v vsakem vremenu! Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Andrej zakaj ustanoviti športno zvezo v mengšu? Zakaj? Odgovore sem poiskala pri podžupanu Alešu Janežiču. Znano je, da naj bi vsaka dobro premišljena ustanovljena zveza zviševala kvaliteto življenja, oziroma zadovoljila družbeno potrebo v občini. Zagotavljala bi storitev splošnega in skupnega pomena. Podžupan pravi, da bi bila prednost take pridobitve v Mengšu tudi en sam zastopnik za celotno področje športa. Tako bo nastajalo veliko manj komplikacij glede logistike. Osnova za delovanje zveze pa bi bila tudi nova športna dvorana v Mengšu. Za delovanje zvez ne moremo trditi, da so gospodarske oziroma pridobitne organizacije, saj njihov temeljni cilj praviloma niso ekonomski rezultati, temveč izpolnjevanje poslanstva organizacije. Tako opravljajo določene naloge v družbi ter zadovoljujejo potrebe posameznika in družbe. Zveza društev so torej interesne organizacije. Člane povezuje nek skupen interes, ki ni političen, temveč gre za združevanje na podlagi kulturnih, športnih, umetniških, strokovnih, znanstvenih, socialnih, humanitarnih in podobnih interesov. Bistvo zveze ni v tem, da ne bi smele ustvarjati dobička pri svojem delovanju, ampak, da ga ne smejo izplačevati lastnikom oziroma svojim udeležencem. Zaradi nerazde-ljevanja dobička lahko takšne organizacije pridobijo vrsto davčnih ugodnosti. Po drugi strani pa so deležne raznih donacij in drugih vrst podpor. Mengeški podžupan Aleš Janežič pravi, da bi bilo potrebno v prvi fazi ustanoviti iniciativni odbor, ki bi pripravljal programe za delovanje zveze. Potrebno bi bilo določiti strategijo razvoja športa in športnih objektov v občini. Meni, da je bil pravi čas za ustanovitev športne zveze že pred 15 leti, ko je bil v Mengšu šport bolj popularen in rezultati mengeških športnikov boljši. Verjetno se vas kar nekaj spomni, da sta takrat v Mengšu delovali dve uspešni mengeški ekipi. Nogomet, ki je bil uvrščen v 2. slovensko ligo, in ženska košarka, ki se je takrat uvrstila v 2. jugoslovansko ligo. Ker v tistem času lokalna skupnost ni prav reagirala glede podpore športu v občini, so se iz naše občine izselili mnogi uspešni športniki. Nato so šli rezultati na tekmovanjih le še navzdol. Pobudnik za ustanovitev športne zveze v Mengšu ni en sam človek. Gospod Janežič pravi, da je to plod večih interesentov na področju športa. Njihov prvi del strategije ustanovitve športne zveze je privabiti čimveč predstavnikov društev Mengša, nato pa pregledati stanje in poročila o delu trenutno delujočih društev v Mengšu. Kasneje bi poskušali do sprejetja proračuna v občini zajeti v znesek javnega financiranja tudi šport. Kot zanimivost naj omenimo, da je poročila o delu na športnem področju oddalo 16 športnih društev v občini Mengeš. Če pogledamo trenutno stanje športa v Mengšu, lahko opazimo, da ni najboljše. Na tekmovalnem nivoju športa ni pogojev. Na primer: naši smučarski skakalci zdaj trenirajo v Avstriji in v Planici. Mengeški igralci namiznega tenisa trenirajo v sosednji občini, to je v Domžalah. Problem v Mengšu je, da nimamo športne dvorane, manjka nam igrišče za nogomet in umetna trava zanj. Vendar za omenjeno in še mnogo drugih stvari v Mengšu primankuje sredstev. Človek si včasih težko predstavlja, koliko sredstev potrebuje samo Nogometni klub Mengo 28. Potrebno je pokriti stoške zveze, stroške registracije za tekmovalne namene ... Podžupan Janežič meni, da je bistvo uspeha športne zveze v Mengšu ta, da bi morali vsi v okviru zveze malo popustiti. Zavedati bi se morali, da prvo leto ne bomo vsi vsega dobili. Potrebno je pogledati na prioritete. Potrebno bo gospodarsko obnašanje v občini, kajti veliko občin ima že izkušnje z ustanavljanjem športne zveze in večina ustanovljenih zvez ima pozitivne izkušnje. Mengeška športna zveza bi se kasneje povezala tako z Domžalami kot z občinami gorenjske regije. Namen zveze je tudi, da privabi čimveč ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno delati v okviru zveze. Honorarno bi zaposlili človeka, ki bi se ukvarjal izključno z trženjem sponzorskih sredstev. Sodobne neprofitne organizacije se vedno bolj soočajo s potrebo po strateškem razmišljanju na vseh ravneh organizacije. Srečujejo se tudi z vedno večjo konkurenco pri pridobivanju sredstev. Osnovni cilj obstoja in delovanja zveze je torej enostavnejše logistično delovanje ter zagotavljanje določenih storitev splošnega in skupnega pomena, v skladu s poslanstvom. Športna dvorana je osnova za delovanje. Cilj zveze je pripeljati ekipe oziroma skupine tekmovalcev v določen - zmagovit položaj. Urška Vahtar šport TURA NA BEVKOV IN CERKLJANSKI VRH »Senca! Ustavimo se in jo izkoristimo za nekaj požirkov tekočine in globokih vdihljajev, nato pa nadaljujemo,« zakli-čem, ko so se vsi udeleženci ture, planinsko opremljeni, in polni dobre volje potili pod sončnimi žarki. Toplota nam je zadnje časa prirasla k srcu, saj nas že več časa spremljajo prelepi, sončni, topli dnevi in tako nas »vročina« ni mogla presenetiti. Vremensko popoln dan se je zgodil tudi zadnjo aprilsko soboto, tik pred prazniki, ko smo se odpravili v Idrij-sko-Cerkljansko hribovje. Vsi vemo, da se včasih odločimo napačno, a drugič ciljamo v pravo smer. Slednje se je zgodilo, saj smo ob koncu ture izhodiščno in ciljno točko vsi zapustili zadovoljni in z mislijo v glavi o pravilni odločitvi glede prestavitve ture na drugi termin zaradi slabega vremena. Splačalo se je! Zbirali smo se vse do 8. ure in številka udeležencev vseh generacij se je ustavila pri 29. S kombijem in tremi osebnimi avtomobili smo se napotili proti Poljanski dolini, kjer smo po hitri »škofjeloški« kavici v Gorenji vasi nadaljevali v smeri Žirov in nato v naselju Podgora zavili proti Cerknem. Parkirali smo na velikem parkirišču sredi vasi Sovodenj, od koder smo po kratkih napotkih glede same ture odpeketali na približno 5-urno hojo. Za zadružnim domom smo zavili na strmo asfaltno cesto, ki nam je kmalu povzdignila pulz in nas ogrela od pete do glave. Že po 15 minutah smo sredi gozda slekli odvečna oblačila, se preoblekli v »poletna« oblačila ali pa smo si celo nadeli zaščitna sredstva na naše glave. Po kolovozu in prek travnika smo zapustili izhodiščno vas in pot nadaljevali mimo številnih kmetij, ki so raztresene po razglednih in širokih travnikih. Kmalu smo dosegli greben, ki ločuje tri doline - dolino Hobov-ščice na vzhodu z našo izhodiščno točko, dolino Idrijce na zahod in dolino Cerknice na severu. »Nika, mi boš povedala, ko se bo videl Bevkov vrh?« vpraša naš zvesti planinec Miha in mu odgovorim: »Ves čas bo neopazen in skrit za gozdom, zato bosta kapelica in skrinjica z žigom vidni šele, ko prispemo do vrha,« in nadaljujemo s klepeti različnih vsebin. Že med hojo po vijugastih poteh proti najvišjemu vrhu grebena smo doživljali prelepe razglede, še posebno presenetljiv je bil pogled proti jugu v dolino Idrijce s strmimi gozdnatimi pobočji in proti Trnovskemu gozdu. A lepota tega območja je osamljen in razgleden Bevkov vrh, ki nam na dlani nudi »severno« panoramo, kjer si od vzhoda proti zahodu po vrsti sledijo Blegoš, Ratitovec in Porezen kot vrhovi Zahodnega predalpskega hribovja, nato celoten greben Spodnjih Bohinjskih gora, pred njim osamelec Kojca in skrajno zahodno tudi Krn in Kanin. Pred nami je bilo še dobre 3 ure hoje, zato smo krajši počitek izkoristili za sončenje, malico in klepetanje. Po strmem travnatem pobočju, kjer se je prelivala rumena barva cvetočega regrata, smo se spustili do križišča pri kmetiji Veharše, kjer je bilo stičišče naše ture, vijoče se v obliki številke 8. Orientirali smo se severno spet na asfaltno cesto proti Cerkljanskemu vrhu, kjer ni točke z žigom, ampak le predstavlja del območja, kjer se nahaja nekaj kmetij in od koder se pobočja spuščajo proti dolinam. Proti zahodni dolini oziroma grapi, kjer nas je čakala ogledna točka, smo sestopili po blago spuščajoči makadamski poti. Pri zadnji kmetiji, ki sliši na ime Krog, so nekateri počakali, večina od nas pa se je spustila v Volkovo grapo, po kateri prispeš do Straže v dolini Idrijce. Ogledali smo si zanimivo hidrološko naravno dediščino - kraški izvir Zaganjalka, za katerega je značilno spreminjanje pretoka vode, ki je odvisen od dotoka vode, količine padavin, ki pade v njegovem zaledju ter posebne oblike vodnega rova. V času našega ogleda in razlage, kako deluje izpraznitev rova v določenih presledkih, se je izvirni bazen napolnil in izpraznil v približno sedmih minutah. Ostala je le še vrnitev proti izhodišču v Sovodnju. Vračali smo se po drugi, krajši poti, ki nas je z vzpenjanjem pripeljala do že omenjenega stičišča oziroma križišča. Za zadnji del hoje, ki je trajala približno uro, smo izbrali makadamsko cesto, ki je na- menjena oziroma označena tudi za gorsko kolesarjenje. Večurna hoja je terjala veliko žejo, kar je bil razlog za dolgo čakalno vrsto pred »pipo« pitne vode, ki se nahaja v neposredni bližini kmetije Lisjak. Še cilj ture v Sovodnju okoli 17. ure ter priprave na odhod in pozdravi udeležencev je oznanilo zaključek še enega sobotnega izleta, polnega zadovoljstva zaradi prijetnega vzdušja v družbi in z željo po podobnem pohajkovanju, saj lahko na koncu le rečemo: »Bodimo dobre volje še naprej in uživajmo v naravi!« Nika Zavašnik za Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš Hura, hura, hura ^ Mi ti pa hrbet kažemo, ker občudujemo razgled na Porezen in bohinjski greben! Vsi udeleženci ture ŠAHOVSKI TURNIR OB PRAZNOVANJU OBČINE MENGEŠ V nedeljo, 22. aprila 2007, se je odigral šahovski turnir ob praznovanju Občine Mengeš. Udeležilo se ga je 59 igralcev in igralk. Zmagal je šahovski mednarodni mojster in bivši mladinski svetovni prvak Luka Lenič, pred velemojstrom Markom Tratarjem. Župan Občine Mengeš Franc Jerič je z nagovorom in z prvo potezo otvoril šahovski turnir ob prazniku Občine Mengeš. Šahovsko društvo se zahvaljuje Občini Mengeš in Špas - Teatru za sponzorstvo. Končno stanje: Mesto Igralec Kat ELO LRat Točke MBuch Buch 1 Lenič Luka IM 2517 2479 8,0 42,5 54,0 2 Tratar Marko GM 2478 2382 7,0 40,0 52,5 3 Čepon Dušan MK 2220 2245 6,5 44,5 58,0 4 Šebenik Matej IM 2434 2400 6,5 41,0 52,5 5 Sirnik Boštjan I 2220 2141 6,5 40,0 51,0 6 Ivačič Vladimir M 2224 2147 6,5 38,0 49,0 7 Mazi Leon IM 2371 2416 6,0 39,0 51,0 8 Ocepek Martin I 1932 2101 6,0 38,5 50,0 9 Janjič Vitomir MK 2004 1973 6,0 38,0 47,0 10 Perič Bernad II 1988 6,0 36,0 48,0 11 Jakša Cvetko I 1994 2064 6,0 34,5 44,5 12 Kragelj Igor FM 2248 2140 6,0 33,0 43,5 13 Cijan Alojz II 1784 6,0 32,5 41,5 14 Skok Jože MK 2072 2066 5,5 38,5 49,5 15 Jeraj Zlatko MK 2081 2134 5,5 34,5 43,5 Jakob Bokalič MALONOGOMETNI TURNIR V LOKI V soboto, 5. maja 2007, smo v Loki priredili tradicionalni majski turnir v malem nogometu. Da bi nam uspelo pridobiti čim več kakovostnih ekip iz različnih krajev, smo se odločili, da ga organiziramo skupaj z ŠD Fructal. Turnir je bil razpisan na spletni strani, zato je bilo zanimanje zanj zelo veliko. Prijavilo se je 18 ekip, vendar pa smo morali zaradi sistema tekmovanja število ekip omejiti na 16. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine s po 4 ekipami in iz vsake skupine sta se v nadaljnje tekmovanje uvrstili prvi dve ekipi. Že v predtekmovanju je bilo mogoče videti nekaj res lepih in zanimivih tekem, saj so se prijavile vrhunske ekipe malega nogometa. Kot gostitelji smo v predtekmovanju zabeležili eno zmago in dva poraza, ter tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Četrtfinale: MND Trzin - ICO team & Frizerstvo Završnik 2 : 4 J.B. Djani - NK Hraše 6 : 4 Pajtak - Konkurenca 3 : 1 Dalus United - ŠD Raduha 1 : 3 Polfinale: ICO team & Frizerstvo Završnik - J.B. Djani 4 : 3 Pajtak - ŠD Raduha 2 : 1 Tekma za tretje mesto: J.B. Djani - ŠD Raduha 4 : 5 Pri izvajanju kazenskih strelov so bili boljši in srečnejši igralci ekipe ŠD Raduha, ki so na naš turnir prišli iz Savinjske doline. Finale: Pajtak - ICO team & Frizerstvo Završnik Po končanem tekmovanju smo prišli do zaključka, da je potrebno tak turnir še kdaj ponoviti, in smo se tudi dogovorili z nekaterimi ekipami, da se ponovno vidimo v mesecu juniju. Naslednji turnir bo tako že 16. junija 2007. . ■ Športni pozdrav Za ŠD Loka, Robert Pogačar 2 : 1 Veliki finale se je začel ob 21. uri. Pod žarometi sta se pomerili ekipi Pajtak, ki so jo sestavljali igralci prve in druge slovenske lige Futsala in domača ekipa ICO team & Frizerstvo Završnik iz Mengša. Kljub zvenečim imenom in nekoliko boljšem tehničnem znanju ekipe Pajtak je bilo finalno srečanje izredno zanimivo in rezultatsko napeto do zadnjega sodnikovega žvižga. Ekipi sta prikazali vrhunsko igro, polno lepih akcij, tako da smo gledalci lahko uživali v mojstrovinah posameznikov in obenem upali, da tekme ne bo hitro konec. Finale se je zasluženo končal z zmago ekipe Pajtak, ki nam je tudi obljubila udeležbo na naslednjem turnirju. Kljub slabemu vremenu, saj je dež med turnirjem kar nekajkrat zmočil igrišče, se je turnir srečno iztekel, saj ni bilo nobenih poškodb med samimi igralci. 2. mesto: ICO team & Frizerstvo Završnik šport UROŠ BOŠTJANČIČ, kickboksing ne poškodovati nasprotnika, pač pa zmagati na pošten način 24-letni študent pravne fakultete me je v tokratnem intervjuju prijetno presenetil. Po besedah trenerja je na treningih precej tih, a kot pravijo, tiha voda bregove dere, kar se je pokazalo tudi v Uroševem primeru. Presenetil me je tako s svojo karizmo kot tudi s pozitivizmom, in izkazal se je kot zelo dober sogovornik. Le še ena od njegovih vrlin, bi lahko rekli. Mengšan Uroš Boštjančič poleg študija opravlja še cel kup drugih stvari. Poleg tega, da na tekmovanjih pridno premaguje nasprotnike na vseh nivojih, je tudi član mengeške godbe, pevskega zbora, ansambla glasbene šole in še bi lahko naštevali. In kako mu vse to uspe? Kaj te je pripeljalo v šport kot je kickboksing? Že pred leti sem treniral karate, ki sem ga moral zaradi obveznosti v šoli pustiti. A ves čas sem imel ambicije v športu, vedno pa so me zanimale borilne veščine in ko sem na spletni strani naletel na Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob in je bila njihova predstavitev zelo zanimiva, saj sem imel s tovrstnim športom že prej veliko stika, sem se odločil, da poizkusim. Moja prva usmeritev je bila boks, a ko sem poizkusil, sem se usmeril v kickboksing, saj sem imel nožno tehniko še iz karateja, pa tudi naš klub je bolj specializiran za kickboksing. Kakšen pa je ta prehod iz karateja na kickboksing, kaj je to pomenilo zate? Zame je bila to velika razlika, kajti pri karateju je večji poudarek na tehniki in ne toliko na športu, saj je karate bolj duhovna disciplina. Tudi na treningih karateja ni bilo veliko vaj za moč, vzdržljivost, ampak smo več delali na pravilnih udarcih in poteku le-teh. Pri kickboksingu pa je potrebna kondicija, ker je ta šport bolj usmerjen v tekmovanja, kjer moraš zdržati dve, tri runde na boj, v enem dnevu pa imaš lahko tudi več bojev. Temelj je torej kondicija, kar pa lahko nadgradiš s tehniko in postaneš še boljši. Je pa tudi res, da pri karateju ni toliko osebnega stika, saj so udarci nakazani, tukaj pa so le-ti bolj polni. Praviš, da je kickboksing bolj šport, karate pa duhovno udejstvova-nje. Kaj pa tebe osebno, katera zvrst te bolj zanima? Najboljša mi je povezava obojega. Zdaj imam željo po tekmovanju, a sicer človek potrebuje oboje. Telo brez duše ne more funkcionirati in obratno, to so vedeli že Grki. Najbolje bi bilo početi oboje, a zaradi pomanjkanja časa izbereš tisto, kar ti bolj ustreza in jaz sem izbral kickboksing. Kateri od tvojih uspehov pa ti je najljubši? To je tretje mesto na Slovenija Open, najbolj mi je pa v spominu ostala prva klubska tekma, kjer sem osvojil 2. mesto. Na tej tekmi je bil finale prekinjen zaradi tehničnega knock-outa, ker se je meni in nasprotniku obema hkrati ulila kri iz nosa in to je bil konec. Sicer pa je vsaka tekma zgodba zase. Poleg tega, da treniraš kickboksing, si tudi član mengeške godbe. Res je, aktiven sem tudi na glasbenem področju, saj hodim v glasbeno šolo, kjer igram rog (učim se že 6. leto). Sem tudi član mengeške godbe, igram v orkestru Glasbene šole Domžale, poleg tega pa pojem tudi v pevskem zboru in Šmarnice bandu. Koliko časa ti ostane za študij prava po vseh obveznostih na športnem in glasbenem področju? Študij sedaj zaključujem, tudi zaradi tega imam veliko obveznosti. Posledično trpijo zaradi tega tudi tekmovanja, še posebej v maju in juniju, ko imam izpitne roke. Letos bom zaradi tega izpustil klubski svetovni pokal, kamor sem bil izbran v ožjo ekipo, a zaradi obveznosti na fakulteti se ga ne bom mogel udeležiti. Pred leti mi je legenda slovenskega boksa Janez Gale dejal, da je boks tisti, ki mladega potegne z ulice, poskrbi za disciplino, tudi osebnost boksarja. Kaj pa ti meniš o tem? S tem se strinjam, kajti marsikdo si predstavlja, ko pomisli, to je pa pretepanje, dobi negativen prizvok. A povedati moram, da je to daleč od resnice. Pretepanje sodi na ulice in s pravim športom nima nobene povezave. Tovrsten šport sodi v športne dvorane, v ring, tukaj so pravila, kako je treba pravilno udariti, treba je spoštovati nasprotnika, upoštevati je treba sodnika in v primeru, da se tekmovalec pretepa, ga sodnik diskvalificira, kar pomeni, da je tekma izgubljena. Zelo pomembna je kultura športnika, da po končani borbi čestita nasprotniku, v primeru, da je bil ta boljši, da čestita trenerju in je tudi sicer zgled ostalim. Naš namen ni, da nasprotnika poškodujemo, ampak da zmagamo in na pošten način pokažemo, da smo boljši. Mateja A. Kegel OTVORITVENI TURNIR DVOJIC TENISKE SEKCIJE MENGEŠ Člani Teniške sekcije Mengeš smo odprli novo sezono. Uradno se je začela z otvoritvenim turnirjem dvojic v soboto, 5. maja. Na turnirju je sodelovalo 32 članov teniške sekcije. Tekmovanje je potekalo tako, da so se pari vsako igro žrebali. Tekmovalci so posamezno zbirali točke glede na dobljene igre, najboljših osem se je nato uvrstilo v polfinale. Polfinalne pare je spet določil žreb. Zmagovalna para polfinala sta se nato pomerila v finalu, poraženci pa so odigrali dvoboj za tretje mesto. Rezultati: 1. mesto: Leon Jerič, Dušan Planinšek 2. mesto: Iztok Mahorič, Marjan Mušič 3. mesto: Nataša Falenti, Matjaž Majcen OP V IGRANJU DVOJIC Tekmovalno sezono smo nadaljevali v soboto, 12. maja z odprtim prvenstvom v igranju dvojic. Prijavilo se je 16 parov iz bližnje in daljne okolice Mengša. Pari so najprej odigrali štiri kola. Najboljši štirje pari so se nato pomerili v polfinalu, zmagovalna para polfinala pa sta turnir zaključila z borbenim finalom. Rezultati: 1. mesto: Matjaž Daneu, Borut Jerič 2. mesto: Iztok Mahorič, Jure Golob 3. mesto: Sašo Strgar, Miloš Kunavar Poleg tekmovalnega duha ima na takšnih turnirjih velik pomen tudi druženje članov sekcije in ostalih tekmovalcev, ki so se med in po turnirju zabavali ob klepetu in dobrotah z žara. Za Teniško sekcijo Mengeš, Teja Jenčič »Zato pa le pojdimo na gore, kjer radost in veselje nam krepi srce!« PLANINSKI TABOR MLADINSKEGA ODSEKA PLANINSKEGA DRUŠTVA JANEZ TRDINA MENGEŠ KDAJ IN KJE BOMO TABORILI? Zadnji teden v juliju (to je od sobote, 21. do nedelje 29. julija 2007) se bomo utaborili v Zgornjem Posočju, na DREŽNIŠKIH RAVNAH, ki ležijo severno od Kobarida pod Krnom. To je čudovit in nedotaknjen košček Slovenije, ki ga velja raziskati! KAJ BOMO POČELI? Vsak dan bomo šli na turo oziroma izlet. Kadar tura ne bo preveč zahtevna, bomo dan zapolnili s čim vznemirljivim. Spoznavali bomo okolico - sledili bomo ostankom iz prve svetovne vojne, si ogledali kobariški muzej, našli primerne skale za plezalni vrtec, zaplavali v Nadiži (pogumni tudi v Soči), se učili o orientaciji, o vedenju v naravi in gibanju v gorskem svetu _ Prosti čas bo namenjen športnim in družabnim igram ter ustvarjalnim delavnicam. NA KATERE TURE BOMO ŠLI? Obiskali bomo vrhove in planine nad tabornim prostorom (Krn, Krasji vrh, Stol ...), preverili, kje poteka Pot miru. Ture bodo večinoma organizirane tako, da se bodo na polovici poti lahko upehani in ožuljeni obrnili! ZA KOGA JE TABOR PRIMEREN? Z nami naj gre vsak, ki bi poletni teden rad preživel malo drugače, na prostem, v čistem planinskem svetu, ki ima rad naravo in ima s hojo vsaj nekaj izkušenj! ALI NA TABOR LAHKO PRIDEM S STARŠI? Otroci, mlajši od 6 let, naj pridejo skupaj s starši oz. drugo odgovorno osebo, tudi starejši lahko pridejo s starši in starši lahko pridejo brez otrok. MORAM BITI ČLAN PLANINSKEGA DRUŠTVA? Vsak, ki se odloči, da bo prišel na tabor, mora biti član PZS, in to zaradi zavarovanja, ki ga članstvo zagotavlja. Članarino boš lahko poravnal na informativnem sestanku (22. junija 2007) ali na taboru. KAKO JE S HRANO? Za obroke v taboru in malice na turah bo skrbela gospa Ana s svojo ekipo. Hrane bo dovolj in dobra bo, predvsem za utrujene planince, jedli pa bomo iz posod in s priborom, ki ga bomo prinesli s seboj. KAKO JE S SPANJEM? Spali bomo v šotorih, za katere bo poskrbljeno, šotor lahko prineseš tudi s seboj, obvezno pa prinesi toplo spalno vrečo in armafleks oz. ležalno blazino. KAJ MORAM IMETI ŠE S SEBOJ? Najpomembneje je, da ne pozabiš: dobrih in uho-jenih planinskih čevljev, pohodnih in toplih oblačil, dežnika in oblačil za dež, zaščitnih sredstev proti zajedavcem in soncu (sončna očala, kapa/klobuk, sončna krema), baterijske svetilke, športnih rekvizitov, pripomočkov za krajšanje prostega časa (igre, inštrument). KDO BO SKRBEL ZA NAS? Na turah in v taboru bo vodstvo zaupano usposobljenim in prijaznim mladinskim vodnikom. Poskrbljeno bo tudi za žulje, odrgnine, pike in druge nevšečnosti. KOLIKO STANE? Za otroke do 10. leta starosti (rojeni leta 1997 in pozneje) in drugega otroka iz ene družine je cena 115 evrov, za starejše 130 evrov. Polovico zneska prinesi na informativni sestanek! Za člane Planinskega društva Janez Trdina je članarina PZS všteta v ceno. IN ČE NE MOREM PRITI ZA VES TEDEN? Cena za posamezni dan (nočitev in trije obroki) je 20 evrov. KJE IN DO KDAJ SE PRIJAVIM? Najpozneje se lahko prijaviš do petka 22. junija - takrat bo informativni sestanek ob 19. uri na Mengeški koči. Prijavi se čimprej, da ne bo zmanjkalo prostora! Prijaviš se lahko na telefonskih številkah Boštjana (041/602-296), Mojce (031/816-640) ali Katarine (041/818-520) in na e-naslovu mojt@email.si, kjer čakamo z odgovori na vaša vprašanja! Planinski pozdrav! Mladinski odsek PD Janez Trdina Mengeš TABORNIŠKE NOVICE Zdravo! Za nami je še en naporen mesec, poln taborniških akcij. Udeležili smo se pohoda na Rašico, šli na programski vikend v Moravče, posadili drevo ob Dnevu zemlje, prevozili Bičikleta žur v Izoli in sodili tudi na območnem mnogoboju v Logatcu. Seveda pripravljamo tudi nove akcije in ena od teh je Golažijada. Tole nam z Moravč poroča Bane: V Moravčah se je od 21. aprila do 22. aprila šest članov RUP Mengeš ukvarjalo s pripravo programa za letno taborjenje v Bohinju. Program je bil uspešno narejen, vreme smo imeli lepo, imeli smo se super. Ob Dnevu zemlje in Dnevu tabornikov 22.apri-la smo se tudi mi odzvali svetovni akciji POSADIMO MILIJARDO DREVES. Posadili smo lipo pri vhodu v kamnolom in s tem počastili omenjena praznika. Na letošnji jubilejni 15. Bičikleti (orientacijsko tekmovanje s kolesi) smo mengeški rod zastopale tri ekipe, dve moški in ena ženska. V petek popoldan smo naložili kolesa na avtomobile in se odpravili na pot proti Izoli. Ko smo prispeli, smo postavili šotore, v katerih smo prespali noč. Zjutraj je sledila prijava ekip in še zadnje priprave na štart. Prva je štartala ženska ekipa in po pol ure še moški ekipi. Proga je bila speljana čez veliko strmih vzponov ter prav tako strmih in nevarnih spustov. Vmes so se zvrstile kontrolne točke in na njih naloge, povezane s kolesarstvom, lokalnimi navadami na Primorskem, zabavnimi igrami, ... Tako smo pozno popoldan prispeli na cilj, kjer nas je čakalo kosilo in prosto popoldne do večerne podelitve priznaj. Sledil je še večerni program ob ognju in naslednji dan povratek domov. V soboto, 12. maja, se je v Logatcu na območnem mnogoboju zbralo 20 ekip različnih starosti, ki so se pomerile v postavljanju bivaka, ognjev, premagovanju ovir, signalizaciji, orientaciji, lokostrelstvu, postavljanju signalnega stolpa in lovu na lisico. Mengeški taborniki smo sodelovali z ekipo sodnikov, ki smo ocenjevali postavljanje bivaka iz šotork. Takole nam iz Logatca poroča glavni sodnik Bane. Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Andrej povabila in obvestila Ministrstvo za javno upravo obvešča, da je zaradi spremembe Uredbe o upravnem poslovanju, ki bo začela veljati 1. maja 2007, spremenjena veljavna ureditev uradnih ur državne uprave, to je upravnih enot in območnih enot organov: Davčnih uradov z izpostavami Carinskih uradov z izpostavami Območnih enot uprave RS za javna plačila Območnih geodetskih uprav z geodetskimi pisarnami Območnih uradov veterinarske uprave, razen veterinarske inšpekcije, z izpostavami Uprav za obrambo z izpostavami Izpostav uprave za zaščito in reševanje s pisarnami. Centrov za socialno delo Območnih služb z uradi za delo Zavoda RS za zaposlovanje Slovenije Območnih enot in izpostav Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območnih enot in izpostav Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije V skladu z navedeno spremembo bodo uradne ure: • v ponedeljek in torek od 08.00 do 15.00 ure • v sredo od 08.00 do 18.00 ure • v petek od 08.00 do 13.00 ure V Upravni enoti Ljubljana in območnih enotah organov na njenem območju bodo uradne ure na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v izmenah in posluje s strankami: • v ponedeljek, torek in četrtek od 08.00 do 18.00 ure • v sredo od 08.00 do 19.00 ure • v petek od 08.00 do 14.00 ure Uradne ure bodo v vseh upravnih enotah in območnih enotah tudi vsako prvo soboto v mesecu (ali drugo, če prva pride na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan) od 8.00 do 12.00 ure. MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO MEPZ SVOBODA MENGEŠ VABIJO NA LETNI KONCERT Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, ki po glasbeni poti koraka že dobrih 35 let, tudi letos pripravlja tradicionalni letni koncert. Pevci in pevke se bodo v juniju predstavili dvakrat in sicer v Trzinu in v domačem Mengšu. Ker so pevci Svobode poznani po tem, da je za njih vsako leto tematsko, vas tudi tokrat ne bodo razočarali, saj so se tudi tokrat zelo potrudili in obogatili svojo glasbeno zgodovino. Johann Sebastian Bach. Preprosto ime za človeka velikih duhovnih razsežnosti, ki ga tekom življenja enostavno niso razumeli. Odkrivati so ga začeli šele po letu 1802, ko je nemški muzikolog Forkel objavil njegov življenjepis. »Ob tem vzvišenem geniju,« je napisal, »tem kralju nemških in tujih glasbenikov, so vsi pritlikavci.« Pevci in pevke Svobode Mengeš bi radi z vami delili očaranost nad tem velikim skladateljem. Zato vas vabimo, da jim prisluhnete na koncertu, ki bo 1. junija 2007, ob 19.30 uri v cerkvi Svetega Florijana v Trzinu ali 16. junija 2007 ob 19.30 uri v dvorani Kulturnega doma Mengeš. Pevskemu zboru se bodo, tako kot vsako leto, pridružili tudi gostje in sicer sopra-nistka Bernarda Plavec in čelistka Mirela Rihtar, ki bosta prikazali le majhen delček Bachove neminljivosti. In ker je bil Johann vedno korak pred drugimi skladatelji, smo prepričani, da bi zadovoljno pokimal z glavo nad skladbama dveh mladih skladateljev, Drejca Pogačnika in Uroša Dolška. Mateja A. Kegel MOTORIST ZA ŽIVLJENJE MK Rokovnjači in Izbrani vabita člane in prijatelje, da se nam pridružite pri častnem dejanju - krvodajalski akciji MOTORIST ZA ŽIVLJENJE. Krvodajalska akcija bo v ponedeljek, 4. junija, ob 10. uri na zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Zbor za skupni odhod ob 9.30 pred brunarico MK Vaški Boysi (ob izvozu AC - Domžale). Rdeči križ Mengeš vabi občane in občanke občine Mengeš na krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 1. junija 2007. Kri se daruje na Zavodu za transfuzijo Šlajmerjeva 6 (pred porodnišnico) od 7. do 15. ure (ob četrtkih tudi do 17. ure). Za občane je organiziran prevoz v Ljubljano, avtobus pa vas čaka pred Gasilsko godbenim domom ob 8. uri. MALI OGLASI V naslednji številki bomo objavili rubriko Mali oglasi, ki bodo za fizične osebe do 20 besed brezplačni. Mali oglasi za pravne osebe in oglasi daljši od 20 besed so plačljivi po ceniku javnega glasila, kar znese 6 evrov z DDV. Oglasi bodo razdeljeni v rubrike. Kupon: IME IN PRIIMEK NASLOV TELEFON DATUM IN PODPIS VSEBINA MALEGA OGLASA horoskop HOROSKOP ZA MESEC JUNIJ 2007 Oven (21.03. - 20.04.) Sledili boste svojim sanjam in upali biti spontani. Zanimivo je, da se lotite določenih projektov, s katerimi ste odlašali in jih pripeljete do konca. Spontanost bo tista, ki bo obrodila sadove in končno znate na pravilen način ločevati zrno od plev. Notranji pogum vam bo dal krila! Bik (21.04. - 20.05.) V praksi se vam bo izkazalo, da je v reku »ni vse zlato, kar se sveti« mnogo resnice. Seveda boste iskali svoj zaklad in ga nenazadnje našli. Posebna sreča je notranje zadovoljstvo in se vam obeta v pogledu ljubezni. Narava in delo bosta zadevi, pri katerih boste poizkusili združiti prijetno s koristnim. Strelec (23.11. - 21.12.) Predali se boste sanjarjenju in tako spretno krmarili naprej k uspehu. Optimizem vam bo tudi v juniju zvesta popotnica. Zanimivo je, da vas bodo v veliki meri zaznamovali romantika, skladnost in ubranost. Ne bodite popustljivi do sebe. V ljubezni imate nadpovprečne možnosti, da vas zadane Amorjeva puščica. Kozorog (22.12. - 20.01.) Pred vami je poučen mesec in končno boste spoznali, kako lepo in prijetno je, če je človek ljubljen. Naredili boste več uspešnih načrtov in sledili zastavljenim ciljem. Seveda bo tokrat šlo hitreje, kot se bo zdelo na prvi pogled. Klicale vas bodo delovne obveznosti! Dvojčka (21.05. - 20.06.) Varnost je beseda, ki vam je v osnovi nepoznana, precej domača vam bo postala v mesecu juniju. Valovito obdobje vas čaka v pogledu denarja, čeprav boste na koncu naredili uspešen zaključek. Skozi pogovor rešite notranje dileme in vabile vas bodo neodkrite stvari. Rak (21.06. - 22.07) Na delovnem mestu bo kocka odločitve končno padla in tako boste vedeli, pri čem ste. Mnogi bodo kovali načrte za poletne počitnice, ko boste vi vestno in odgovorno opravljali zadane naloge. Trud bo v osnovi poplačan. Dneve izkoristite tudi za osebnostna razvajanja! Lev (23.07. - 22.08.) Odpravili se boste v naravo in tam pridobili energijo za nov trud in dinamiko. Odprle se vam bodo nove poti in drugačni pogledi. Zdelo se bo, da na življenje lahko pogledate tudi iz drugega zornega kota in tako uvidite, koliko lepot je skritih. V ljubezni bo potrebno več prilagajanja. Devica (23.08. - 22.09.) Občutili boste neko posebno čarobnost in se tako dodobra sprostili. Življenje vam bo ponudilo veliko možnosti za novo delo in trud. Morda se nekoliko bolj zapirate vase, toda s tem ozavestite spoznanje, da resnica sega dlje, kar lahko vidite s prostimi očmi. Srečen dan - petnajsti junij! Tehtnica (23.09. - 23.10.) Ustvarjalno energijo uporabite sebi v prid. Vsaka naloga, ki jo piše krog usode, je za nekaj dobra. Imeli boste veliko energije in nemira. Pomembna je umiritev in da stvari daste na tisto mesto, kamor v osnovi sodijo. Priložnost ne pozna meja in ljubezen bo pri vas delala čudeže. Škorpijon (24.10 - 22.11.) Aktivnosti se bodo stopnjevale in stvari boste morali delati v smislu hitrih preobratov. Spodbudno je, da se sprostite in da zaupate valu življenja. Vaše misli bodo izraz notranjega zadovoljstva. Ljubezensko življenje se bo bleščalo, prevelika ukazovalnost se vam tokrat ne bo izplačala. Vodnar (21.01 - 18.02.) Solze so kot biseri, pravi znana pesem in sami boste spoznali, da je spontanost pravo zdravilo. Odenite se v pisane barve in prav je, da na pravilen način sledite svojim prepričanjem. Spoznali boste, da so ljudje, s katerimi se boste srečali, vaši učitelji. Odkrijte zaklad v sebi in ga delite - tako bodo dnevi srečni. Ribi (19.02 - 20.03.) Prijatelji bodo v mesecu, na pragu katerega ste, kot sol in aroma. Sledite svojim sanjam in se ne pustite motiti. Nekaj več poudarka bo potrebno v pogledu denarja in nujno je, da se izogibate napačnim odločitvam. Bodite prožni, kajti čas sprememb je blizu. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Škofja Loka ali ga pokličete tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966. Novost je njegova spletna stran: www.tadej-sink.si Tadejev znakoskop za mesec JUNIJ ljubezen posel denar zdravje Oven V V © © © € € ** Bik V V V © © € € € * Dvojčka V © © € € *** Rak V V V © © © € € ** Lev V V © © © € € ** Devica V V V © © © € * Tehtnica V V © © € € € *** Škorpijon V V V © © € € * Strelec V V V © © € € ** Kozorog V V V © © € € ** Vodnar V V © © © € € * Ribi V V © € € € *** 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično mladi v križanki Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 11. junija prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče ga. Marti Kuret, bomo 12. junija izžrebali nagrado in tolažilno nagrado. Nagrade podeljuje FOTO REPANŠEK, Slovenska cesta 67, Mengeš, tel.: 723 74 92, 041 615 494, e-mail: foto.repansek@siol.net Prva nagrada: fotoaparat Fuji za enkratno uporabo. Druga nagrada: 1x fotografiranje za dokumente. Tretja nagrada: izdelava 100 digitalnih fotografij. Glavno nagrado je prejela Francka Kragelj iz Mengša, drugo nagrado Martina Troha iz Mengša, tretjo pa Anamarija Dolar iz Kamnika. Čestitamo! povabila, obvestila MALI OGLASI Nudim varstvo za vašega malčka na mojem domu. 040/469-474 Starejši osebi nudim pomoč na njenem domu (gospodinjska pomoč, pomoč pri negi in oskrbi) v dopoldanskem času. 040/469-474 V Mengšu najamem stanovanje za 2 osebi v mirnem okolju. 041/349-354 V Mengšu mlajša ženska najame manjšo garsonjero. 040/491-186. Profesorica z 20 - letnimi izkušnjami in-štruira matematiko za vse stopnje osnovnih in srednjih šol. Fani, 01/723-85-54 ali 051/851-389 Podarim računalniško elektroniko z mikrokontrolerji / prosecorji (še) uporabno, ne le za študij ali učenje. Tomaz. stebe@gmail.com, 051372782 Delo nudimo študirajočemu strokovnjaku (dijak, študent) za programsko, tehnično in uredniško podporo spletne strani. menges@sds.si, 051372782, www. menges.sds.si. Kulturno društvo Antona Lobode Loka pri Mengšu vabi v soboto, 9. junija 2007, ob 20. uri v cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loki TRDINOV TEK Organizator: Osnovna šola Mengeš Datum: torek, 5. junij 2007, ob 18. uri Kraj: športne površine pred OŠ Mengeš Podatki o progah: otroški tek na 250 m, mlajši dečki/deklice na 500 m, dečki/deklice 750 m, starejši dečki/deklice 1500 m Starti: otroški tek - fantje (letnik 2001 in mlajši) ob 1800 otroški tek - dekleta (letnik 2001 in mlajše) ob 1805 mlajši dečki (letnik 1998 in mlajši) ob 1815 mlajše deklice (letnik 1998 in mlajše) ob 1820 dečki (letnik 1995 in mlajši) ob 1830 deklice (letnik 1995 in mlajše) ob 1835 starejši dečki (letnik 1992 in mlajši) ob 1845 starejše deklice (letnik 1992 in mlajše) ob 1955 Vabljeni: otroci iz vrtcev ter učenci in učenke osnovnih šol Prijave: na dan tekmovanja od 1630 do 1730 pred OŠ Mengeš, startnina 1 evro Vsi udeleženci teka bodo dobili spominsko darilo, najboljši trije pa medalje! Informacije: Tomaž Soklič (01/ 724-76- 10 - dopoldan; tomaz.soklic@guest.arnes.si) POVABILO K PREDSTAVITVI VAŠE DEJAVNOSTI Občina Mengeš s Turističnim društvom Mengeš pripravlja Turistično razglednico v DVD obliki. Zato vabimo vse interesente s področja gospodarstva, gostinstva, kmetij, turizma, da se odzovejo povabilu predstavitve v tej zgoščenki. Vse sodelujoče naprošamo, da morebitno sodelovanje sporočite na Občino Mengeš do 7. junija 2007. Informacije dobite na telefonski številki 031/679-634 (Jože Vahtar) ali na Občini Mengeš pri Eriki Lavrič - telefon 01/724-71-07. na primožev večer ob 110-letnici rojstva rojaka, frančiškanskega brata in slikarja Janka Testena gosti večera: KVINTET PIRNAT in KANTAVTOR p. JANEZ FERLEŽ Prisrčno vabljeni! prihodnost v čisti kaplji vode Ste se kdaj vprašali, kakšne bi bile okoliške vode brez čiščenja? Spremenile bi se v greznice. Zato je obstoj čistilne naprave v lokalnem okolju zelo pomemben. Za javnost bo Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik svoja vrata odprlo v soboto, 26. maja 2007, med 9.45 in 12. uro, ko si bo lahko vsak v živo ogledal, kako naprava deluje, kakšno bi bilo stanje brez nje, kakšne dodatne učinke na okolje ima v resnici ipd. Organizirani bodo vodeni ogledi po napravi, predstavniki čistilne naprave pa obljubljajo, da bodo podali kar nekaj zanimivosti, ki bi znale obiskovalce presenetiti. Poleg lokalnega prebivalstva so na dogodek vabljeni tudi predstavniki lokalne skupnosti, strokovne javnosti in medijev. vabili, zahvala Teniška sekcija Mengeš organizira TENIŠKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OP MENGEŠ 07 V PETEK, 1. JUNIJA 2007 OB 16. URI. V PETIH SKUPINAH: OTROCI, ŽENSKE, MOŠKI DO 40 LET, MOŠKI OD 41 LET DO 50 LET, MOŠKI NAD 51 LET Tekmovanje poteka do polfinala v vsaki skupini. Zaključek dneva z družabnim srečanjem (vsak udeleženec dobi dobrote z žara). V SOBOTO, 2. JUNIJA 2007 OB 9. URI Nadaljevanje teniškega turnirja odprto prvenstvo Mengeš 07 posamezno polfinale in finale v vseh petih skupinah. Podelitev pokalov in praktičnih nagrad prvim trem v vsaki skupini, ter zaključek turnirja z družabnim srečanjem. PROPOZICIJE: DO FINALA SE IGRA NA 9 DOBLJENIH IGER (TIE BREAK PRI 8:8), FINALE NA DVA DOBLJENA NIZA. PRAVICA NASTOPA: VSI NERANGIRANI IGRALCI TENISA. ROK ZA PRIJAVO: ČETRTEK, 31.MAJA 2007, DO 20. URE NA TEL. 01/7238958. KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ Slovenska cesta 28, 1234 MENGEŠ 6. kolesarski trim izlet Start: sobota, 2. junij 2007, ob 9. uri pred Kulturnim domom v Mengšu. Prijave: na startu Potek proge: Mengeš, Šinkov Turn, Vesca, Polje pri Vodicah, Repnje, Dobruša, Zapoge, Valburga, OŠ Smlednik - kontrolna točka, Mlake, Pirniče, Tacen, Šmartno, Povodje, Skaručna, Šinkov Turn - kontrolna točka pred gasilskim domom, Mengeš, cilj na parkirišču pred prireditvenem šotorom ob praznovanju praznika Občine Mengeš. Pogoji za udeležbo: Vsak udeleženec s prijavo in startom potrdi, da vozi na lastno odgovornost in da se strinja z določili tega razpisa. Organizator ne odgovarja za morebitne posledice in škodo, ki jo udeleženec povzroči pred, med in po tekmovanju sebi, ostalim udeležencem ali tretji osebi. Zaščitna čelada je obvezna. Vozi se po cestno prometnih predpisih. Otroci do 14. leta se izleta lahko udeležijo le v spremstvu svojih staršev. Vsak udeleženec izleta prejme bon za malico. Prireditev je namenjena počastitvi praznika Občine Mengeš. Dodatne informacije: 041/ 870 088, Ciril Porenta Vabljeni vsi občani in ostali ljubitelji kolesarstva! Za vsako lepo besedo, ki reči so jo znala Za vsak tvoj pogled iz vsega srca hvala. A ti si srcu mojem toliko sonca dala, kaj naj rečem še, od vsega srca hvala. V pomladno cvetočem jutru, 12. aprila 2007, je odšla naša ljuba mami Tončka Sršen roj. Urmaž iz Loke pri Mengšu Vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje, sveče, nam izrekli pisna in ustna sožalja, iskrena hvala. Posebna zahvala gospe Mari Lužar za lepe poslovilne besede, pevcem kvarteta Krt, gasilcem, nosačem in gospodu župniku Krtu za opravljen obred. Hvala vsem za lepo misel ali lučko na grobu. Vsi njeni PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2007 14.-18. 5. Čebelarsko društvo - prireditve z OŠ Mengeš sobota, 19. 5. Likovno društvo Mengeš: slikarska kolonija pri mengeški lovski koči, začetek ob 10. uri torek, 22. 5. KD Franca Jelovška, Mestni muzej Mengeš in Društvo ornitologov DOPS: predavanje Vrani, ali jih poznamo? Urša Koce ob 20. uri v prostorih Kulturnega društva Franca Jelovška četrtek, 24. 5. KD Franca Jelovška in Mestni muzej Mengeš: 2. festival otroške poezije pri razvalinah kapele sv. Lovrenca na Gobavici ob 17. uri petek, 25. 5. Šahovsko društvo Mengeš: klubski turnir v podo-drju KD Mengeš, ob 10. uri sobota, 26. 5. • Smučarsko-skakalni klub Mengeš: tekmovanje v smučarskih skokih K-22 za 9. memorial, za dečke do 10 let in 11 let in deklice do 11 let ob 17. uri - skakalnice na Zalokah pod Gobavico • Športno društvo Partizan: 10. odprto prvenstvo Mengša v badmintonu za dvojice (telovadnica OŠ) ob 9. uri nedelja, 27. 5. AMD Mengeš: šola varne vožnje z Branetom Kuz-mičem - parkirišče pred Harmonijo ob 9. uri torek, 29. 5. Občina Mengeš: slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj ob 20. uri v KD Mengeš • Likovno društvo Mengeš: odprtje prodajne razstave del s slikarske kolonije pri lovskem domu v prid šolskega sklada OŠ Mengeš - ob 19.30 v preddverju Kulturnega doma Mengeš petek, 1. 6. • Gasilska zveza Občine Mengeš: vaja ob 18. uri • Teniška sekcija, Športno društvo Partizan: teniški turnir z začetkom ob 16. uri sobota, 2. 6. Kolesarsko društvo Mengeš: kolesarski trim v Zbilje, zbor ob 9. uri pred Kulturnim domom Mengeš • Nogometni klub Mengo 28: prvenstvena nogometna tekma dečkov U-10 ob 10. uri in turnir v nogometu za dečke U-8 ob 14. uri v Športnem parku Mengeš • Športno društvo Topole: tekmovanje trojk v košarki ob 10. uri na ploščadi Športnega parka Mengeš • Športno društvo Loka: tekmovanje v metanju podkev ob 10. uri pri mengeških balinarjih • AMD Mengeš: spretnostna vožnja za motoriste in mlade mopediste s predavanjem o varni vožnji - ob 9. uri na ploščadi OŠ Mengeš • Športno društvo Partizan: državno prvenstvo v namiznem tenisu za kadete in kadetinje v športni dvorani Komenda z začetkom ob 10. uri • Društvo tabornikov Rod upornega plamena: Golažijada na Muljavi (Letno gledališče Mengeš) z začetkom ob 9. uri • Društvo KITE: predstavitev v Športnem parku Mengeš ob 10. uri • Teniška sekcija, Športno društvo Partizan: teniški turnir z začetkom ob 9. uri sobota, 9. 6. • Športno društvo Partizan: odprto prvenstvo Mengša v namiznem tenisu (telovadnica Športnega društva Partizan) ob 8. uri • Športno društvo Partizan: 24. pokal Občine Mengeš v odbojki za ženske (telovadnica OŠ) ob 13. uri sobota, 16. 6. Športno društvo Partizan: namizni tenis (telovadnica ŠD Partizan) z začetkom ob 9. uri Letošnjo podobo praznovanja oblikujejo športna in kulturna društva v Občini Mengeš. Posebna pozornost je v petek zvečer namenjena druženju občanov, ki so člani društev, popestrenemu s plesom in dobro glasbo. K poslušanju priznanih ansamblov in k plesu vas vabimo pod šotor tudi v soboto in nedeljo. V soboto bomo prisluhnili že 11. slovenskemu festivalu koračnic, ki prerašča svoj namen, saj bo tokrat izvedena nova kategorija ustvarjalnih skladb med koračnicami. Nastopile bodo godbe iz vse Slovenije. V nedeljo bo naša pozornost usmerjena na praznovanje in shod pritrkovalcev iz vse Slovenije, ki bodo počastili desetletnico delovanja sekcije mengeških pritrkovalcev KD Mihaelov sejem. Naj nas njihove veščine zazibljejo v pesem zvonov in dajo elan novim rodovom pritrkovalcev. Zlasti pa vse občane vabimo na slavnostno sejo sveta Občine Mengeš v torek, 29. maja 2007 - na rojstni dan Janeza Trdine, v Kulturni dom Mengeš ob 20. uri. Podelili bomo občinska priznanja. Naj to vabilo velja vsem občanom. Vsakdo bo v teh prazničnih dneh lahko našel katero od prireditev, na kateri bo užival in morda celo sodeloval. Naj nam praznik odtisne pečat povezanosti ter skupnih hotenj in ustvarjanja. Občina Mengeš