Pomoč pri nakupu učbenikov Zanimiva akcija Državne založbe in sindikata Kot nam je povedala sekre-.Ka v občinskem svetu zveze sindikatov Marija Svetič, je Dr-‘Svna založba Slovenije ob po-"'oči sindikatov pripravljena Pomagati pri nakupu učbenikov za šolsko leto 1989/90. ”To zadevo bomo podrobno ooravnavali na svetu za živ-isnjske in delovne razmere, kiepe te seje pa bomo v ob-nskih sindikalnih informaci-L* posredovali članom sindi-ata v združenem delu,« pravi Kako si je Državna založba 0'Ovenije zamislila to solidar- knj1g° akcii° za nakup šolskih rek!^,aža ustanova, je dejal di-vrsmri2aložbe Uroš lstenič' že težm !l,uspešno zalaga pre' srnH » osnovnošolskih in ednješoiskih učbenikov. Od- Solsk! 1poveda,i. da je nakup sežJl lit,erature vsako leto ob-raf,,_ zalo9aj za družinski pro-danio' p°sebej to velja za se-alnon/3211161^6, ob Padanju resa osebnega dohodka na eni strani in vrtoglavih cen stroškov knjižne produkcije na druai.« Povedal je tudi, da so bili brezuspešni vsi poskusi, da bi prišli do subvencij za šolsko literaturo ali cenejših sredstev v obliki kreditov, ki jih rabijo za vlaganje v proizvodnjo. To pomeni, da bodo morali cene učbenikov - kar velja tudi za druge založbe - oblikovati po čistem ekonomskem načelu. Prodajna cena kompleta učbenikov in delovnih zvezkov za učenca višje stopnje osnovne šole bo zagotovo presegla 500.000 din. Dva šolarja v hiši pa to vsoto podvojita. Cene knjig, ki bodo veljale junija, bodo zagotovo nižje od tistih, ki bodo veljale konec avgusta, saj bodo tedaj obremenjene z inflacijo v obdobju junij-av-gust; pričakujemo lahko znatno povišanje. Zato je DZS ob sodelovanju drugih založb, ki sodelujejo pri izdajanju šolske literature, začela z akcijo, kjer bo dragocena podpora, ki bi jo nudili sindikati v delovnih or- VABILO Osrednja občinska proslava ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela 1. maja bo v torek, 25. aprila 1989, ob 17. uri v DrtJžbenem centru Bežigrad, Linhartova 13. Na proslavi bodo podelili tudi srebrna priznanja svobodilne fronte slovenskega naroda, srebrne bake Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sociali-'cne mladine Slovenije ter državno oblikovanje. I ' Vabljeni! ganizacijah. Akcija predvideva nakup na tri obroke po pred-naročniških cenah, učbenike pa bi dobili med 15. in 28. avgustom. Kupci se bodo v tovrstne nakupe vključili individualno na prodajnih mestih DZS. Sindikat pa naj bi olajšal kupcem pot do nakupa, razbremenil bi jih formalnosti obročne prodaje in v roku ter na dogovorjenem mestu ponudil vse kompletno šolsko literaturo. Spiski potrebnih učbenikov za osnovno in srednjo šolo bodo znani v maju. Te spiske bo DZS posredovala delovnim organizacijam, ki se bodo zanimale za vključitev v akcijo. Kupci (člani kolektivov, ki so starši šolarjev) bodo v juniju imeli čas pretehtati, katere učbenike si bodo lahko sposodili, kaj bodo kupili starega, in katere bo potrebno kupiti nove. Izvršni odbori sindikatov v kolektivih naj bi po seznamih zbrali potrebe po učbenikih in jih kot enoten spisek predali Državni založbi Slovenije z ustreznim nakazilom 1. obroka do 15. junija; obrok bo znašal 1/3 vrednosti celotnega spiska. Drugi obrok bodo nakazali do 15. julija, tretji obrok pa do 15. avgusta. Najbolj primerno je odplačevanje z mesečnimi odtegljaji od OD. Do 25. avgusta bo Državna založba Slovenije poslala kolektivu ustrezno število učbenikov. Član izvršnega odbora sindikata pa bo znotraj kolektiva poskrbel za razdelitev po spisku prijavljenih kupcev. IVAN ŠUČUR MMMMMMMMMN ZA BEŽIGRADOM PODPRLI JANEZA DRNOVŠKA Neposredno izjavila nje o možnih kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ki ga je socialistična zveza pripravila 2. aprila, je tudi med prebivalci naše občine naletelo na ugoden odmev, saj so z dobro udeležbo na glasovanju ljudje prepričljivo pokazali, da želijo neposredno odločati o nosilcih najodgovornejših državnih In družbenih dolžnosti. Formalno to sicer niso bile neposredne volitve, saj je izvolitev po veljavni ustavi pridržana republiški skupščini, toda po vsebini je šlo vendarle za najširše odločanje ljudi, saj je republiška SZDL predlagala skupščini v izvolitev Janeza Drnovška, ki je na glasovanju po vsej Sloveniji (v skupnem seštevku) dobil večjo podporo volilcev kot drugi kandidat Marko Bulc. Takšen je bil tudi izid glasovanja v naši občini. Janez Drnovšek je dobil 51,67% oddanih glasov, Marko Bulc pa 44,58%. Kot ponavadi je bila tudi tokrat najboljša udeležba v vaških krajevnih skupnostih. Le v dveh KS od 28 se je večina udeležencev glasovanja odločila podpreti Marka Bulca, v vseh drugih pa je več podpore dobil Janez Drnovšek. Na 3. strani objavljamo pregled udeležbe po KS glede na vse volilne upravičence (odšteti so le delavci na začasnem delu v tujini, prišteti pa tisti, ki so glasovali z osebnimi Izkaznicami, ker niso bili vpisani v glasovalne imenike). Prav tako objavljamo odstotke vseh oddanih glasov, ki sta jih kandidata dobila v posamezni krajevni skupnosti. L. A. - Foto: IVAN ŠUČUR ZBOR Ljubljana, 18. aprila 1989 Leto XXIX, štev. 4/373 OBČANOV GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD Zgledno delo v vzgoji in izobraževanju Osnovna šola Franceta Bevka dobila Žagarjevo priznanje Sl°venii'i9 l.dvorani Cankarjevega doma je Izobraževalna skupnost korh in t • ovesno Podelila sedem Žagarjevih nagrad posamezni-Prejemnik! ,priznania vzgojno-izobraževalnim organizacijam, med kobražBi/.1693 naiv'Sjega republiškega priznanja za delo v vzgoji in van|u pa je tudi kolektiv osnovne šole Franceta Bevka. Prejela jzloi!,vl i« zapisano, da je osnovna šola Franceta Bevka 9o$keaa rt ?rievo priznanie zarad' dolgoletnega kvalitetnega peda-0d||LUi“ “e a za razvoj in ustvarjalno sposobnost mlade generacije, deva da h- a'i,e,en učiteljski kolektiv, ki si že leta uspešno prlza-tične' on u4enci razvijali svojo ustvarjalnost, interese, demokra- V takem in da bi se dobro pripravili za nadaljnje šolanje. *e Stevlin« i *u naSla 8voi° vsebino tudi celodnevna šola. Razvila benirn ok !.n,eresne dejavnosti, se povezala z ožjim in širšim druž-Sole že ur<*Jer? ,er pos,ala ufina baza pedagoškim šolam. Učenci te s° Spreieii »° , dobivajo priznanje na različnih področjih. Krajani rekreativn S° 0 za svoi druibani center, kjer uresničujejo kulturne, radi Dreu* samouPravne in politične interese. Nekdanji učenci zemajo mentorstvo različnih interesnih dejavnosti. •et nri>oH ko Poznanje je potrditev dela našega kolektiva, ki si že 19 z°troci 7 za 4im boli kvalitetno vzgojno-izobraževalno delo Se ŽO-Ib, • 0 Ponosni smo. da smo priznanje dobili pred bližajočo •ddi nav'*0 na*e Sole' ,a Ponos in tudi navdušenje delijo z nami ver Sl učenci,« je povedala pomočnica ravnateljice Jelka Kuna- A. Ž. KS TOMAČEVO-JARŠE Še 130 novih telefonov Stanovanjska zadruga Tomačevo-Jarše 88 zbira izjave krajanov v Tomačevem in Jaršah, ali želijo imeti telefon in kabelsko televizijo. Z novo telefonsko centralo na Črnučah se je namreč pokazala možnost, da krajevne skupnosti Tomačevo-Jarše dobi okoli 200 telefonskih priključkov. Na podlagi izjav bodo krajani začeli od srede maja vplačevati redne obroke. Prispevek je okoli 8,5 milijona dinarjev - vsak mesec po en milijon, vse tja do konca leta, ko naj bi v 130 domovih zazvoznil telefon. Predsednik omenjene zadruge Božo Fajfarič pravi, da hkrati pripravljajo izjave in pogodbe o napeljavi kabelske televizije, za kar bi krajani prispevali po 2 do 3 milijone dinarjev. »S telefoni in kabelsko televizijo bi tudi krajani Tomčevega in Jarš dobili »okno v svet«, je dejal Božo Fajfarič, ki si veliko prizadeva za razvoj te manj razvite krajevne skupnosti v naši občini. F. Š. MOŠKI PEVSKI ZBOR POSAVJE Slavili bodo 20-letnico V mesecu maju bo DPD Svoboda Stožice-Ježica organizirala proslavitev 20-letnice moškega pevskega zbora Posavje. Na prireditvi, v osnovni šoli Danile Kumar v KS Stožice, bo 26. maja zbor pel posebej izbrane pesmi, v gosteh pa bo imel Črnuški oktet. Za to priliko bo društvo organiziralo tudi tri razstave. Ena bo fotografska, s slikami iz 20-letnega delovanja zbora, dve pa bosta likovni: ena v osnovni šoli Danile Kumar, druga pa v veliki sejni sobi krajevne skupnosti Ježica. MPZ Posavje je zaživel leta 1969 kot edini krajevni društveni zbor, po nekajletnem zatišju v občini. Sodeloval je na vseh občinskih pevskih revijah v Festivalni dvorani in na petnajstih pevskih taborih v Šentvidu pri Stični. Leta 1974 je na Brdu pri Kranju pel tovarišu Titu. Na vprašanje kako so zapeli je Tito odgovoril: Dobro je bilo. a moglo bi biti još bolje. S. K. Vsem Bežigrajčanom čestitamo za praznike 27. april - dan OF 1. maj - praznik dela 9. maj - dan zmage Družbenopolitične organizacije, občinska skupščina In Izvršni svet, samoupravne Interesne skupnosti In krajevne skupnosti občine Ljubljana Bežigrad ter uredništvo Zbora občanov DO SLOVENIJALES TRGOVINA Poslej mednarodno podjetje Našim občanom res ne bi bilo potrebno posebej predstavljati Slovenijales trgovine, saj je to eden najbolj uspešnih kolektivov v naši občini, pa tudi v Ljubljani, Sloveniji in Jugoslaviji in zelo uveljavljen v svetu. Toda imamo poseben razlog, da spet spregovorimo o njih. i Sl. aprilom Slovenijales trgovina ne posluje več kot delovna organizacija, ampak kot mednarodno podjetje za zunanjo in notranjo trgovino, inženiring, zastopanje in konsignacije. Tudi formalno pravno so brez omahovanja stopili na pot uresničevanja gospodarske reforme. Odslej je podjetje Slovenijales trgovina pravna oseba ter ekonomska in poslovna celota, ki posluje s sredstvi v družbeni lastnini in drugimi oblikami lastnine ter pridobiva dohodek oziroma dobiček na zunanjem in notranjem trgu. Seveda sama sprememba imena in regorganizacija še ne pomenita dosti. Dajeta pa vse možnosti za uveljavljanje podjetja kot mednarodne korporacije. Da so v Slovenijalesu trgovini na dobri poti, dokazujejo tudi rezultati v lanskem letu in smeli načrti za naprej. Leta 1988 so dosegli blizu 1.300 milijonov dolarjev skupnega prometa notranje in celotne zunanjetrgovinske dejavnosti v matični hiši in v predstavništvih ter podjetjih v tujini. Letos so si zadali cilj da minimalno za 10 odstotkov presežejo lanskoletni rezultat. Ob tem bodo intenzivno nadaljevali sodelovanje s svetom ob uveljavljanju vseh metod in načinov ter oblik sodobnega poslovanja, ki so v zunanji trgovini veljavni v svetu. Popolnoma enakovredno je v njihovih ciljih zastopana notranjetrgovinska dejavnost, saj brez sodobne in razvejane notranjetrgovinske mreže, brez kakovostnih trgovinskih storitev in sodobnih načinov prodaje ter pestre in kakovostne ponudbe izdelkov domačih proizvajalcev, pa tudi iz uvoza, ne morejo računati, tako pravijo, na nadaljnjo rast podjetja kot celote. Izjemno pomembna usmeritev je nadaljnja diverzifikacija aktivnosti in novega prometa tako, da v programu ne bodo imeli samo 11 branž kot doslej, ampak bodo kot mednarodna korporacija imeli tudi posle, ki tečejo med posameznimi državami sveta zunaj Jugoslavije, posle, ki so v državi za tujino oziroma iz tujine za Jugoslavijo. Za uresničevanje teh usmeritev kakor tudi za uresničevanje konkretnih poslovnih akcij, med katerimi naj omenimo njihovo razmišljanje o pridobivanju dolgoročnega kapitala z vrednostnimi papirji, sta potrebna velika odgovornost slehernega zaposlenega in še posebej njihova sposobnost in znanje in spet znanje. META VERBIČ 18. APRILA 1989 ---SREČANJE BEŽIGRAJSKIH PEVCEV- Prisluhnili tudi gostom iz zamejstva Na letošnjem SREČANJU BEŽIGRAJSKIH PEVCEV je prepevalo šestnajst otro--Ških in mladinskih pevskih zborov, koncertu pa je prisostvoval prijatelj naših mladih pevcev, skladatelj Radovan Gobec, ki praznuje osemdesetletnico in šet-desetietnico dela na glasbenem področju. Pevci so svoje srečanje posvetili jubileju Radovana Gobca, zato so zapeli veliko njegovih pesmi. Srečanja se je udeležilo tudi devet odraslih pevskih zborov in štiri manjše vokalne skupine, na koncu se je predstavil še orkester Mandolina. Najbolj vztrajni so zbori, ki delujejo v krajevnih društvih, zadnji čas pa je manj zborov iz delovnih organizacij, predvsem zaradi manjšega števila pevcev. Nekateri zbori in skupine so se letos prvič predstavili na srečanju, nekateri pa niso izpustili nobenega. Moški pevski zbor Posavje se je udeležil vseh srečanj, omeniti pa velja, da bo ta zbor letos praznoval dvajsetletnico neprekinjenega delovanja, kar je zares lep jubilej. Med gosti so bili letos rojaki iz Devina, pevci moške- ga pevskega zbora Fantje izpod Grmade. Sodelovanje med bežigrajskimi kulturniki in rojaki z Nabrežine in Devina je že tradicionalno. Tajnik zbora Marko Tavčar je povedal, da je pevcev nekaj nad dvajset, njihov zborovodja je Ivo Kralj, ki je tudi njegov pred- sednik. Zbor ima sedež v Devinu, pevci pa prihajajo iz okoliških krajev Sesljana, Jemelj, Štivana, Mavhinj, Cerovelj, Slivnega in Sv. Križa. Pevci so stari od 20 do 60 let, vsi pa zelo radi pojejo, predvsem pesmi primorskih in tudi drugih slovenskih skladateljev. Letno ima zbor po dvajset koncertov. Zbor sodeluje na revijah Primorska poje, Ciciljanka v Gorici in na reviji v Trstu. Fantje izpod Grmade pa ne prepevajo slovenske pesmi samo v okolici svojega kraja; peli so še Slovencem v Rimu, Milanu, Stuttgartu, v Švici, na Koroškem, pa tudi nam za Bežigradom so lepo zapeli. Od novembra lanskega leta ima zbor nove, lepo urejene društvene prostore. Denar za delovanje zborov iz Devina - v sklopu društva sta še otroški pevski zbor Ladjica in dekliški zbor - dobijo od članarine, nekaj prispeva občina, nekaj deželna uprava, veliko pa jim pomagajo tudi prostovoljni prispevki. Čeprav je rojake čakala sredi noči pot domov, se kar nismo mogli posloviti: obljubili smo si, da se bomo spet kmalu srečali. M. P. Poleg bežigrajskih pevcev Je nastopil tudi moški pevski zbor Fantje Izpod Grmade Iz Devina na Tržaškem, ki ga vodi zborovodja Ivo Kralj. Foto: JAKA BREGAR pisma bralcev Varujmo naše okolje Bliža se konec šolskega leta in v času počitnic se naredi pri nas v soseski BS-3 največ škode. Mladina bo spet divjala po zelenicah in drevju, razbijala svetilke, kvarila klopi in dirkala z mopedi po naselju. Leto za letom je ob tem času ista slika. Škoda je velika, vsi pa mirno gledamo in nič nas ne briga. Soseska je urejena za vse, za mlade in stare. Apeliram na vse starše in učitelje naj pred koncem leta poučijo otroke kako naj se vedejo, hišnim svetom na priporočam občasne akcije za čiščenje okoli blokov skupaj z mladimi. Vsi pa se potrudimo, da obdržimo okolje čisto, da ne bomo plačevali nove škode, za nove zelenice, klopi itd. Mladim želim veliko uspeha v šoli in jih prosim naj prizanesejo okolju in ga ohranijo čimbolj čistega. C. V. Pripombe k načrtu za Navje Do sedaj še nisem slišal ali čitai, da je nekdo v Ljubljani, ki bi v eni ali drugi nasprotoval gradnji severnega mestnega parka, v katerega bi bilo v celoti zajeto Navje. Sem pa odločno proti temu, da bosta sedanja Robbova ulica ali po novem Neubergerjeva ulica in Vilharjeva cesta zgrajeni v sedanji terenski višini, kar onemogoča gradnjo podvoza med Resljevo in Robbovo ulico: podvoz je bilo prometni pogoj ob odobritvi načrtov za nov avtobusni in železniški kolodvor. Če občini Bežigrad in Center vztrajata, da se podvoz med Robbovo in Resljevo cesto ne zgradi, potem naj se ta odločitev javno razgrne in tehnično ter prometno računsko utemelji. Podvoz je bil vrisan v vseh idejah, osnutkih ter predlogih in se ne more opustiti brez temeljite javne presoje. Smatram, da sedaj odobreni avtobusni in železniški kolodvor prometno ne bo funkcioniral, ker se je zavestno izpustil Resljev podvoz, ki bi moral posredovati promet med Vilharjevo in Masa-rykovo cesto. Ko bomo imeli ob Vilharjevi cesti 3.000 garaž, avtobusni kolodvor, nov severni železniški kolodvor, kolodvor za letalski promet in še kolodvor za železniški avtomobilski promet, bomo sedanjo Vilharjevo cesto in podvoza na Titovi in Šmartinski cesti tako obremenili, da bomo doživeli v obeh podvozih prometni šok. Zato trdim, da bi moral imeti sedaj prikazani severni park, ob južni strani parka okrasno poglobljeno Vilharjevo cesto ter ob vzhodni strani smiselno vodoravno in še poglobljeno vozišče za novo Neubergerjevo ulico. Ne razumem, zakaj se občini Center in Bežigrad izogibata poglobljene Vilharjeve in Masarykove ceste, ker je bilo za Varnostne razmere so zadovoljive Pogovor s samostojnim inšpektorjem Borisom Celarjem, komandirjem Postaje milice Bežigrad mestno cestno mrežo neprimerno boljše kakor vztrajati na sedanjih niveletah, ki nam bodo za večne čase razrezale mesto v severno in južno urbanistično polovico Nizki niveleti sedanjega Titovega in Šmartinskega podvoza diktirata nizko niveleto, ki jo tudi sicer zahtevajo odobreni ploti pred starim kolodvorom, brzovozni kolodvor in nova pošta ob Masarykovi cesti ter večetažne garaže in avtobusni kolodvor ob Titovi in Vilharjevi cesti. ZBto trdim, da je treba podvoz med Robbetovo in Neuberger-jevo ulico ter Resljevo cesto vrisati v vsakem načrtu, ki to območje obravnava, ker je vrisan v odobrenem zazidalnem načrtu. CIRIL STANIČ Kje bo naj lepše? Turistična društva v Sloveniji in njihove zveze želijo, da bi občani živeli v lepem in urejenem okolju. Tudi v naši občini se spet pripravljamo na ocenjevanje krajevnih skupnosti. Lahko pa bi začeli s tekmovanjem med občinami - katera ima najbolj urejeno okolje? Tudi v mestih je lahko vse bolj čisto če so prebivalci vneti za kulturno bivanie. Tako kot prejšnja leta bomo tudi letos v bežigrajski občini ocenjevali lokale, kot novost pa bomo ocenjevali Petrolove črpalke, kako so urejeni vrtovi gostinskih obratov, kakšna je okolica šol in ustanov itd. Že sedaj opozarjamo, da so nekatere krajevne skupnosti tako zasedene z osebnimi vozili, da je vsako ocenjevanje silno težavno in take KS dobijo manj točk. Cestišče oziroma pločniki morajo biti pometeni, brez mokrih madežev Nekulturne voznike je treba opozarjati, da ne parkirajo na zelenicah ali pa kar na pločnikih. Le poglejmo koliko osebnih avtomobilov je skoraj vsak dan v Smoletovi ulici, Livarski Pleteršnikovi, Parmovi, kar otežkoče gibanje občanom. Krajevne skupnosti naj pazijo tudi na zelenice, da nimajo plevela, da so brez odpadkov in nesnage, ki jo je v našem mestu vsak dan več. Če hočemo v Ljubljano privabiti več domačih in tujih gostov, bomo morali naše mesto spremeniti v belo Ljub-mm. k.rlemm.iMUlo ,VANPAVŠlC Klopi kar izginejo V naselju BS-3 smo imeli vsa leta, od konca aprila do začetka oktobra, postavljene lepe bele klopi, na katerih so radi posedali stari in mladi krajani. Lansko leto iz neznanih razlogov Rast ni razpostavil teh klopi. Moje delegatsko vprašanje je tedaj ostalo brez odgovora. Kakšni so razlogi, da teh klopi ne bi spet uživali? Imamo lepo sosesko, ozelenjeno z okrasnim grmičevjem in drevjem, travnate površine včasih na pomlad pograbimo (Rast jih žal šele avgusta prvič pokosi). Smo vesele narave, konec junija prirejamo tudi piknik krajanov in zato ne vidim razloga, da si ne bi na že omenjenih klopeh tudi malo odpočili. PROF. JURIJ PIRC 0 PRIPIS UREDNIŠTVA: Na podjetju Rast so nam povedali, da so nekaj klopi postavili tudi lani in sicer ob Poti spominov in tovarištva, namestili jih bodo tudi letos. S klopmi pa so težave, so poudarili: ljudje jih odnašajo v grmovje in skrite kotičke, nekatere pa kar izginejo neznano kam. Krizne razmere v družbi vplivajo na varnostne razmere. Težave v gospodarstvu se nadaljujejo, kakovost družbenega in osebnega standarda upada in vse bolj jasno se kažejo žarišča nestabilnosti in stagnacije. Neučinkovito delovanje sistema pri odpravljanju teh problemov vodi v naraščanje negotovosti in zaskrbljenosti. Povečane napetosti vodijo v zaostrovanje raznih konfliktnih situacij in botrjujejo naraščanju socialnega in drugačnega nezadovoljstva ter zahtev po najrazličnejših spremembah. V takšni atmosferi so delavci postaje milice Bežigrad poskusili storiti vse, da bi ohranili ugodne varnostne razmere iz preteklih let. O dejanjih in dogodkih, ki so lani označevale varnostne razmere na območju bežigrajske občine, smo se pogovarjali s samostojnim inšpektorjem, komandirjem Postajem milice Bežigrad, Borisom Celarjem: »Ocenjujemo, da so bile varnostne razmere na območju naše občine zadovoljive. V letu 1988 smo obravnavali oziroma evidentirali eno kaznivo dejanje s političnim obeležejem. kar je enako kot v prejšnjem letu ter 4 prekrške zoper javni red in mir s političnim obeležjem. Število prekrškov je manjše za 4 v primerjavi z letom poprej. Omenjena kazniva dejanja smo obravna: vali kot žalitev SFRJ.« • Kako pa je na področju kriminalitete? »Obravnavali smo 1823 kaznivih dejanj na tem področju, kar je za 344 kaznivih dejanj ali 23,2 odstotka več kot prejšnje leto. Struktura kaznivih dejanj je približno enaka kot v letu 1987, prevladujejo pa kazniva dejanja tatvine, velike tativne, poškodovanje tuje stvari in goljufije. Od skupnega števila kaznivih dejanj jih je bilo raziskanih 814 ali 44,7%, od tega največ tatvin. Kar 94,2% kaznivih dejanj od skupnega števila kaznivih dejanj klasične kriminalitete odpade na XV. poglavje Kazenskega zakona SRS, kjer so zajeta kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje, 1,1% odpade na kazniva dejanja zoper življenje in telo, 4,7% pa na vsa ostala kazniva dejanja iz Kazenskega zakona SFRJ in KZ SRS.« • Slišali smo, da je v gospoda-skem kriminalu bilo največ gozdnih tatvin. »Lani smo beležili 26 kaznivih dejanj v gospodarski kriminaliteti. To je dva kazniva dejanja manj kot leto poprej. Po strukturi teh pa je največ gozdnih tatvin, sledijo pa poneverbe in zlorabe položaja oziroma pravic odgovorne osebe.« Komandir Boris Celar je povedal, da so največ kaznivih dejanj (507) storile osebe starejše od 21 let, med njimi je veliko število povratnikov? »Narašča število kaznivih dejanj, ki so jih storile osebe med 18. in 21. letom, saj so storile 231 kaznivih dejanj, v letu poprej pa 135. Otroci do 14 let starosti so storili 61 kaznivih dejanj oziroma 44 več kot v letu 1987.« • Kako pa je »rdeči petelin« kikirikal za Bežgiradom? kršitelje odloka o javnem redu i' miru v Ljubljani zaradi neupoštevanja poslovnega časa gostinskih lokalov. Ti prekrški predstavljajo kar 27,4% vseh prekrškov zoper javni red in mir. Največ jih je bilo v gostinskih lokalih, v privatnih stanovanjih, (V cestah in ulicah, na drugih krajih pa manj. Še naprej se končuj® število kršitev v zasebnih stanovanjih. Tako je bilo v tem letu 1988 opravljenih 422 intervencij v zasebnih stanovanjih.« • Občani se pogosto pritožujejo zaradi kaljenja nočnega miru. »Največ kršitev je bilo zaradi prekoračitev obratovalnega časa v gostinskih lokalnih na Titovi od številk 131 do 135 (Krinka, Gaj, Atlantik, Oljka). Na področju drugih prekrškov je bilo podanih 489 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, največ po Zakonu o varstvu pred hrupen1 »Na področju varstva pred požari je stanje slabše kot je bilo, saj smo zabeležili 25 požarov več kot leto poprej. Bilo je 77 požarov od tega 38 v stanovanjskih hišah in 39 na drugih lokacijah.« • Bralce pa seveda najbolj zanima kršitev javnega reda in miru. »Na tem področju je bilo obravnavanih 1038 prekrškov, kar je za 46% več kot leto poprej. Podanih je bilo 868 predlogov za uvedbo postopka o prekrših zoper javni red in mir. Struktura kršitev je približno enaka kot v letu 1987 (prepiri, kričanja, pre-tepanja). Porasat prekrškov in predlogov je predvsem posledica večje aktivnosti bežigrajskih miličnikov pri urkepanju zoper • Alkohol še vedno »kraljuje1^ »Pod vplivom alkohola je 392 kršitev oziroma 53,9% prekrškov. Alkohol je še vedn® eden bistvenih vzrokov večih kršitev javnega reda in miru * V letu 1988 je bilo na obmofi u občine 250 javnih shodov ie.P!!, reditev. Bežigrajski miličniki * sodelovali pri varovanju teh P' reditev in hujših kršitev javne9, reda in miru ni bilo. Največ kr’ tev pa je bilo na sejmu Vino 8® n Gospodarskem rastavišču h Lani so miličniki iskali 27 ose; ki so odšle ali pobegnile od ma. Organizirali so akcije isk8™, pogrešanih oseb in vse akcij8 8 bile uspešno zaključene. Več1®, ma je šlo za otroke, ki so se ževali pri prijateljih ali pri sor° nikih. O prometni varnosti smo v šem glasilu že pisali. P°n0Vat0 le, da je bila ugodnejša kot I poprej, vendar s stanjem ne % remo biti zadovoljni, ker je v nezgodah več oseb izgubilo * Ijenje. »Se ' vedno je največji P(obiAiš-parkiranje avtomobilov v sre ^ ču občine, ob Titovi cesti, v 8 novanjski soseski BS-3, na.fter tovševi In Glinškovi plošfi8^ v0-parkiranje tovornih motornih zil. Edina rešitev je, pravi kom., dir Boris Clear, pridobitev d®8 j nih parkirišč, ker se s prisun sredstvi in kaznimi problem8 da odpraviti.« (VAN ŠUČUP v narvnem in bivalnem okolju (185 prekrškov), potem po Zakonu o evidenci nastanitve obč®' nov in registru prebivalstva (141) ter Zakonu o osebni izkaznip' (47). Stanje na področju reda ih miru lahko ocenimo kot zadovoljivo, saj ne beležimo hujših kršitev s težjimi posledicami. V 140 primerih smo zoper krši'81!® odredili pridržanje, v 14 primerih pa smo ob intervenciji ugotovi11 elemente kaznivih dejanj in storilce ovadili Temeljnem javnem tožilstvu Ljubljana. Večina f®h prekrškov je bil storjena v večernem in nočnem času Med kršit8" Iji prevladujejo moški. Primerj8" va storilcev glede na narodno8 nam pokaže, da je to razm8ri0 ostalo skoraj nespremenjen8: V 411 primerih so bili kršitejl Slovenci, kar predstavlja 56,5^ vseh kršiteljev, preobstali pa 8° bili pripadniki drugih narodnosti-Med kršitelji je bilo 229 ali 31"° povratnikov.« Neposredno izjavljanje o možnih kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije Udeležba po krajevnih skupnostih 1 beričevo-brinje 2. DOL 3- podgorica-Sentjakob 4. NADGORICA-JEŽA 5. SAVUE-KLEČE 6. BRINJE 7. FRANC RAVBAR 8 FIEZKA DRAGAR 9- JOŽE ŠTEMBAL 10. ANTON TOMAŽ LINHART 11. SAVSKO NASEUE II. 12. ČRNUČE GMAJNA 13. JEŽICA 14. STOŽICE 15. BORIS ZIHERL 16. STADION 17. BEŽIGRADU. 19. IVAN KAVČIČ NANDE 20. TRIGLAV 21 URŠKA ZATLER 22. KOROŠKIH PARTIZANOV 23. 7. SEPTEMBER 24. BORIS KIDRIČ 25. SAVSKO NASEUE I. 26. SAVSKO NASEUE III. 27. TOMAČEVO-JARŠE «_MIRAN JARC občJna % udeležbe 91,53 87,95 87,76 87.10 85.67 84.57 83.65 82,83 80.45 80.11 78.82 78,62 77,87 77,81 77.57 77.46 77,01 76,35 75,25 75,12 74.65 74,32 74,18 73.67 71.83 68,21 66,50 77,94 Oddani glasovi po KS za Janeza Drnovška % vseh oddanih glasov REZKA DRAGAR 58,91 NADGORICA-JEŽA 56,25 IVAN KAVČIČ-NANDE 55,57 JOŽE ŠTEMBAL 55,48 SAVUE-KLEČE 54,71 ČRNUČE-GMAJNA 54,24 FRANC RAVBAR 53,41 DOL 53,30 BERIČEVO-BRINJE 53,17 PODGORICA-ŠENTJAKOB 52,68 7. SEPTEMBER 52,54 BRINJE 52,34 BEŽIGRAD I. 51,61 BORIS KIDRIČ 50,83 STOŽICE 50,72 URŠKA ZATLER 50,67 STADION 50,60 JEŽICA 50,08 KOROŠKIH PARTIZANOV 49,84 TRIGLAV 49,54 SAVSKO NASEUE II. 49,50 MIRAN JARC 49,27 SAVSKO NASEUE III. 48,64 SAVSKO NASEUE I. '48,49 BEŽIGRAD II. 48,36 TOMAČEVO-JARŠE 48,34 BORIS ZIHERL (*) 47,92 ANTON TOMAŽ LINHART C)____42,00 OBČINA 51,67 (*) KS, v katerih je dobil Marko Bulc več glasov kot Janez Drnovšek Oddani glasovi po KS za Marka Bulca % vseh oddanih glasov ANTON TOMAŽ LINHART (*) 54,29 BORIS ZIHERL (*) 49,25 SAVSKO NASEUE III. 47,57 SAVSKO NASELJE I. 47,55 TOMAČEVO-JARŠE 47,42 BEŽIGRAD II. 47,30 SAVSKO NASEUE II. 47,24 TRIGLAV 46,64 KOROŠKIH PARTIZANOV 46,38 MIRAN JARC 45,64 BEŽIGRAD I. 45,17 STOŽICE 45,15 BORIS KIDRIČ 45,08 BRINJE 44,98 STADION 44,91 URŠKA ZATLER 44,69 JEŽICA 44,51 7. SEPTEMBER 44,17 BERIČEVO-BRINJE 43,92 FRANC RAVBAR 42,85 ČRNUČE-GMAJNA 42,09 SAVUE-KLEČE 41,88 JOŽE ŠTEMBAL 41,76 IVAN KAVČIČ NANDE 41,71 PODGORICA-ŠENTJAKOB 41,47 DOL 40,99 NADGORICA-JEŽA 40,16 REZKA DRAGAR 36,76 OBČINA 44,58 (*) KS, v kateri je dobil Marko Bulc več glasov kot Janez Drnovšek občinf,ke konference SZDL se zahvaljuje vsem aktivistom socialistične zveze v krajevnih skupno-stm ki so pomagah pri pripravi in izvedbi neposrednega izjavljanja o možnih kandidatih za člana predsedstva j* Slovenije. Prav tako predsedstvo izreka zahvalo in pohvalo vsem članom glasovalnih odborov in občinski izidov glasovanja VeStn° 0Prav^eno Polo pri izvedbi glasovanja, sprotnem poročanju o udeležbi in ugotavljanju GOSPODARSTVO V PRETEKLEM LETU Se kar ugodne številke lani V Drimbse9 indus*rijske proizvodnje za Bežigradom se je večij za 1« o0r,avi z le,om 1987 ~ Povečal za 2,5%, izvoz je bil se je nnui* . • uvoz Pa za 26.4%- Delež akumulacije v dohodku 0 bresni^o s13'3% na 17,6%. To je nekaj podatkov iz analize občine Q®Xan1u resolucije o družbenoekonomskem razvoju analizo h„eŽ'Srad v le,u 1988' ki i° ie Pripravil izvršni svet; ^ oo obravnavala tudi občinska skupščina. SleviKV? Poslovalo 6 gospodarskih organizacij (enako teguba ie '!!? ,1987>' v katerih je zaposlenih 1351 delavcev. kot v letu i2f!aw skuPai 6,095.097.000 din in je za 28% večja 'e5b 1987. Vso izgubo so podjetja že pokrila. v bež^nr66^' mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v Drimer3 .em (Jospodarstvu je znašal lani 859.068 din, kar je osebni6,^1 z letom 1987 resda za 165% več, realno pa se je BDn' dohodek zmanjšal za 11,5%. črnuški pevci na vojaški gimnaziji Obvestilo Osnovne organizacije Zveze sindikatov ponovno obveščamo, da pri mestnem svetu Zveze sindikatov Ljubljana deluje služba pravne pomoči, ki članom sindikata nudi celovito, brezplačno pravno pomoč (pravni nasveti sestavljanje vlog, zastopanje pred samoupravnimi organi m sodiščem združenega dela). Priporočamo, da delavce v primerih, kd ti menijo, da so jim bile kršene pravice iz delovnega razmerja, napotite na službo pravne pomoči kjer bodo dobili ustrezno strokovno pomoč. Služba pravne pomoči ima svoj sedež na Kopitarjevi 4, telefon: 318-981. Uradne ure ima organizirane pri občinskih svetih Zveze sindikatov, za Bežigrad na Linhartovi 13 vsak četrtek od 12. do 16. ure. SLUŽBA PRAVNE POMOČI LJUBLJANSKA KOMUNALA Na račun investicij slabše vzdrževanje Skupščina komunalne skupnosti ljubljanskih^ občin se bo v novem sestavu prvič zbrala 25. aprila, sprejemala pa bo poročilo o realizaciji programov v lanskem letu in predlog programov za letošnje leto. Program za leto 1988 so v celoti izpolnili, na letošnji osnutek pa so do zaključka razprave 31. januarja dobili 250 pripomb, po tem roku pa jih je prispelo še 50. Največ pripomb je prišlo iz vaških in primestnih krajevnih skupnosti, predvsem iz viške, šišenske in meščanske občine, kar okoli 70 odstotkov pa se jih je nanašalo na asfaltiranje cest. Te pripombe pravzaprav nišo zadevale gradiva, ampak je šlo za predloge novih investicij, to je za razširitev programov. Nekatere od njih je bilo mogoče vnesti v predlog programa, tiste pa, ki se jih ni dalo upoštevati, so v gradivu posebej obravnavane, tako da lahko vsaka krajevna skupnost prebere pojasnilo oziroma odgovor. Letošnji program KSLO pomeni zniževanje ravni kolektivne komunalne rabe, saj je razkorak med potrebnimi in načrtovanimi sredstvi za financiranje vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe vse večji. Gradnja novih stanovanjskih sosesk, prometnih in drugih javnih objektov, povečuje stroške vzdrževanja. Ker denarja ni dovolj, je treba nekatera dela opustiti; tako bodo, na primer, naše zelenice namesto sedemkrat na leto pokošene le trikrat, ulica namesto trikrat na teden pometene dvakrat in podobno, v programu je namreč upoštevano znižanje prispevne stopnje od 1,95 na 1,85 odstotka od bruto osebnih dohodkov za vzdrževanje kolektivne komunalne rabe. Ta sklep je skupščina KSLO sprejela lani, vendar le začasno; na seji 25. aprila bodo mestni skupščini ponovno predlagali povišanje. Za vzdrževanje kolektivne komunalne rabe so zato zbrali le nekaj manj kot polovico potrebnega denarja. Program del za razširjeno reprodukcijo ima dva dela: za tako imenovano prvo prioriteto je denar zagotovljen, v drugi prioriteti pa gre za investicije, ki se lahko uvrstijo v prvo le, če iz nje odpade kakšna predvidena naloga. Hkrati predstavlja ta druga prioriteta že osnutek programa za leto 1990. V gradivu je posebej obdelan tudi program krajevnih skupnosti. Zanj je v predlogu namenjeno 70 odstotkov več denarja kot ga je bilo predvideno z osnutkom. Gre predvsem za ceste, javno razsvetljavo, lokalna pokopališča, vodovode in kanalizacijo. Nadaljevale se bodo tudi investicije iz skupnega mestnega programa: Žale, sanitarna deponija na Barju, centralna čistilna naprava v Zalogu in Ljubljanski grad. Vsi ti objekti pomenijo pridobitev za naše mesto, hkrati pa nalagajo nove obremenitve, saj bo v prihodnje potrebno skrbeti za njihovo vzdrževanje. Na tej skupščini bo imenovan tudi nov odbor za gradnjo Žal, ki bo kot družbeni organ bedel nad izvajanjem te investicije. Predlagano je, da bo druga faza prve etape gradenj Žal skromnejša; upoštevano je mnenje občanov, naj se nove Žale ne gradijo tako razkošno. D. J. 548 novih stanovanj V družbeno usmerjeni blokovni gradnji so lani za Bežigradom dogradili 548 stanovanj, kar je v skladu z načrti za leto 1988. V krajevni skupnosti Črnuče Gmajna so dokončali 306 stanovanj, pri Smeltu (krajevna skupnost Jože Štembal) 126 in v Rapovi jami (krajevna skupnost Miran Jarc) 116 stanovanj. Za Bežigradom smo dobili tudi 52 novih enodružinskih hiš in sicer 24 v Podborštu, 8 v črnuški Gmajni in 20 v krajevni skupnosti Rezke Dragar. z dijaki u' —" ■ v.«,,«. , u,< ln,ernačin ?0,ai° za poklic oficirja naše armade in sicer b°do <5=~na 0 'P Domovina naša je svobodna, Črnučani pa ^ rni zaPeli še dve pesmi: Mladosti ni in Zdravico. ^činUol^j1 zdo^u ,c*'ri9'ra doyen zborovskega petja v naši Prva »lastovka« v Zupančičevi jami pančičeva jama ob Linhartovi cesti. Z mamo Eriko, sestro in bratom se je vselil v stanovanje številka 7 z naslovom Neubergerje-va 27. Stanovanje s površino 63,4 kv. metra je eno od 1050 stanovanj, kolikor jih bodo zgradili v tej soseski. Ves srečen in vesel je Aleš dejal: »Prej smo stanovali v Štepanj-skem naselju. Bili smo daleč od središča mesta, zdaj pa smo ta-... korekoč v samem centru. Stanovanje je lepo, svetlejše kot prejšnje Ko bo soseska zgrajena bo-- S mo imeli vse potrebno v bližini.« ZaA*oiS Go|ia, šturion. c , , Aleševa mati je samohranilka, va|fi!!.esno kulturn io Fakul,e,e stanovanje pa je dobila od Zavo- n°ve velik« prvl s,ano- da za statistiko, kjer je zaposle-e"ke soseske Zu- na. < i k | ^ Za kruh, mleko ...in zdravstveno participacijo Z letne konference občinske zveze društev upokojencev Da so upokojenci najbolj ogrožena kategorija občanov se je večkrat slišalo tudi na letni konferenci občinske zveze društev upokojencev. Večina pokojnin je že zdavnaj izgubila tekmo z dirjajočo inflacijo, z visokimi cenami življenskih stroškov, ki so krepko prizadele zlasti upokojence. Nekaterim pokojnina ne zadostuje več niti za kruh, mleko ... S 1. majem pa jih bo doletela še ena težka “eksplozija« — krepko zvišana zdravstvena participacija. Hrane in zdravja pa ti ljudje, ki so svoje minulo težko delo vpletli v splošni razvoj naše družbe, najbolj potrebujejo, kajti na višje oblike standarda itak niso vajeni. Bežigrajski upokojenci so na svoji konferenci energično zahtevali, da se pod nujno aktivirajo potrošniški sveti glede kontroliranja cen. Izrekli so se tudi proti visoki zdravstveni participaciji, kajti ravno upokojenci so najbolj potrebni zdravniške pomoči glede na svojo starost in telesno izčrpanost. Na konferenci je o delu in aktivnosti upokojencev naše občine poročal predsednik Marjan Kobentar. Poudril je, da naj bi bila splošna vsebina življenja in dela upokojenca tako naravnana, da se bo še vedno počutil koristnega in aktivnega v naši družbi. S tem bo koristil sebi in družbi, kajti angažiran upokojenec bo bolj zadovoljen in boljšega počutja. Vsebino dela pa je seveda po- trebno prilagoditi željam, potrebam, možnostim in sposobnostim upokojenske populacije. Sekretar Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Hvale je ocenil, da so bila poročila o delu upokojencev bogata. Povedal je, da je komaj ena tretjina bežigrajskih upokojencev včlanjena v društva (od 9808 le 3630 ali 38%). Poudaril je, da se društva krepko starajo, ker mlajši upokojenci neradi prihajajo v njihove vrste. Tudi on je izrazil ogorčenje zaradi visokih življenjskih stroškov, nanizal pa je nekaj novosti za slovenske upokojence, ki naj bi kolikor toliko pripomogle k reševanju socialnih in drugih problemov. Predsednik Zveze društev upokojencev Ljubljane Dušan Rozman pa je poudaril, da je v mestu 56.000 upokojencev (od tega šestina za Bežigradom), kar je močna volilna sila, ki naj bi še imela vpliv na politična in družbenoekonomska dogajanja v naši družbi. Predsednik društva upokojencev Črnuče Franc Sonc je poudaril, da so njihovi člani dokaj aktivni, zdaj si prizadevajo za poživitev dela v komisijah. DU .Bežigrad je najstarejše tovrstno društvo v občini (od leta 1952). Ko je njihov predsednik Ivan Pavšič govoril o stroških življenja in o nedejavnosti potrošniških svetov je dejal, da je žalostno, če si star človek ne more privoščiti ne kruha, ne mleka... Bolezni v zvezi s pre- hrano se razvijajo, ker so ljudje vse bolj podhranjeni. (Pri teh besedah so mu v dvorani zaploskali). Predsednik DU Savsko naselje Janez Pirnat je govoril o tesni povezavi društva z osnovno šolo Boris Kidrič in veliki pomoči, ki jo nudijo otroci ostarelim. Janez Petje, predsednik DU Stadion je poročal o uspešnem delu krožka za ročna dela upokojenk, o aktivnostih upokojencev v kegljanju, balinanju in šahu ter o številnih izletih, ki jih prirerajo skoraj vsak mesec. Najbolj originalen pri poročanju pa je bil Jože Kopač, predsednik DU Podgorica-Šentjakob, najmlajšega in po številu članov najmanjšega društva v bežigrajski občini. Poudaril je, da je - glede na bogate življenske izkušnje - prva dolžnost upokojencev vzgajati in podpirati mladino, nato pa je delegate in goste presenetil s Prešernovo Zdravico, ki jo je recitiral v slogu poklicnega igralca. V dvorano Družbenega centra Bežigrad, kjer so se v glavnem slišale le besede o socialnih težavah, je vnesel vsaj malo dobre volje. Kdaj bodo spet prišli časi, ki ne bomo razmišljali le o tem, kako preživeti, am-.pak kako polno živeti po prenehanju aktivnega dela? Ostane nam le upanje, da bo bolje le, so navkljub vsem težavam zaključili bežigrajski upokojenci. IVAN SUČUR 4 ZBOR OBČANOV 18. APRILA 1989 Slovenijales trgovina preseneča Na Črnučah so odprli trgovino in servis Hobby »Ta trgovina in servis sta nekakšen mejnik Slovenijales trgovine, saj smo v začetku aprila pričeli poslovati kot mednarodno podjetje z zunanjo trgovino, proizvodnjo, inženiringom, zastopstvom in konsignacijo. Slikovito bi lahko rekli, da imamo zdaj programe, ki ponujajo od šivanke do helikopterja«, je ob otvoritvi trgovine in servisa z imenom Hobby v industrijski coni na črnučah-Nadgo-rica dejal dr. Matija Škof, generalni direktor DO Slovenijales trgovina. Nova trgovina je zrasla v skladiščnem centru tega podjetja. Na 870 kvadratnih metrov površine bo šest zaposlenih ponudilo celo vrsto izdelkov. S Hobbyjem je Slovenijales trgovina pripravila presenečenje vsem tistim, ki žele v svojem domu sami kaj postoriti, izboljšati, popraviti. Omogočen jim je nakup predvsem cenejših izdelkov iz iglavcev in lepljenih plošč, balkonskih elementov, kuhinjske fronte in letev vseh vrst (tudi za okvirjanje slik). Nudijo še lazurne premaze in sredstva za zaščito lesa, pripomočke za obdelavo in finalno zaščito lesa, lepila, žeblje, stavbno pohištveno okovje in podobno. Popolna novost v Hobbyju pa so seveda servisne usluge: žaganje, razrezovanje, rezkanje, prirezovanje, lepljenje robov, poravnava lesa, skobljanje... V Slovenijales trgovini se želijo približati potrošniku in mu ponuditi nove in zanimive izdelke, vse tisto, kot je dejal dr. Matija Škof, česar ne morejo dobiti nikjer drugje. A. Ž. Nova trgovina z lesom In lesnimi orodji ter pripomočki. maasaam-m Kupcem bodo les tudi razžagali In obdelali. LETNA KONFERENCA OBČ. GASILSKE ZVEZE »Na pomoč!« za varovanje okolja, življenj in imovine V gasilskem domu v Tomačevem so 7. aprila bojevniki proti »rdečemu petelinu« na redni letni konferenci Občinske gasilske zveze Bežigrad pregledali svoje delo v minulem letu in se obenem dogovorili, katere organizacijske in Ija, človeških življenj in naše težko prigarane imovine, s pozdravom - na pomoči« Kljub pomanjkanju denarja je bila investicijska dejavnost bežigrajskih gasilcev kar živahna. Največjo gradnjo so zaključili v Beričevem, kier so PRIZNANJA GASILCEM Na redni letni konferenci Občinske gasilske zveze so podelili priznanja najbolj prizadevnim borcem proti »rdečemu petelinu«. Odlikovanje Gasilske zveze Jugoslavije - Gasilsko zvezdo II. stopnje - je podelil podpredsednik Gasilske zeze Slovenije Vili Tomat. Ta visoka priznanja so prejeli: Franc Brajer - GD Stožice, Janez Blaž - GD Tomačevo, Lojze Valjevec - GD Beričevo in Stane Moder - GD Dol. Odlikovanja Mestne gasilske zveze je podelil Janez Hočevar. Prejela sta ju Franc Babnik - GD Tomačevo in Franc Lavrič - GD Podgorica. Občinsko gasilsko priznanje I. stopnje sta prejela: sekretar občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Iztok Beslič in načelnik občinskega štaba za civilno zaščito Milan Miloševič, podelil pa ju je predsednik občinske gasilske zveze Stane Jeromen. Gasilske zvezde II. stopnje se je še posebej veselil Franc Brajer, gospodar pri gasilski zvezi občine Bežigrad. Zelo priden in aktiven, obenem pa tih in tankočuten, nenavajen na visoka priznanja, je bil ganjen in ni skrival solz v očeh. Ta 62-letni Ježičan Iz GD Stožice že 45 let pridno dela v gasilstvu, sedaj pa je za vse to prišlo tudi zasluženo priznanje. operativne naloge naj bi opravili letos. Konference sta se udeležila tudi bežigrajski župan Ferdo Lužar, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, sekretar občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Iztok Beslič ter predstavniki pobratenih občinskih gasilskih zvez Tržič in Črnomelj. Predsednik bežigrajskih gasilcev Stane Jeromen je poročanje o delu svojih stanovskih kolegic in kolegov zaključil takole: »Izkoristimo torej že današnjo konferenco, sa se pogovorimo o zadevah, ki so ali bodo aktualne, ki bodo približale našo dejavnost ciljem, h katerim smo namenjeni, pa naj bo to osnovna požarna varnost, močna preventivna dejavnost v naših delovnih in bivalnih okoljih pa ob tem in zaradi tega tudi bogata narodna identifikacija pridnih in delovnih ljudi na sončni strani Alp, ki vedo kaj hočejo, za kaj se borijo in imajo smisel za bogatenje življenja, varovanje oko- pridobili novo garažo ih oro-dišče. Druga pridobitev je bila izvedba vadbenega prostora pri gasilskem domu v Tomačevem (pomemben je bil delež prostovoljcev). V najbolj oddaljenem društvu Dol pa so dogradili prizidek h gasilskemu domu, ki bo tudi večnamenski. Vsa dela še niso zaključena, vendar pa je z malo volje in nekaj sredstvi možno dokončati vse tri investicije v zelo kratkem času. Trenutno pa se podajajo v dosti večjo investicijo na Ježici - gradnjo novega gasilskega doma. Za operativne namene so bežigrajski gasilci nabavili kombinirano vozilo TAM za gasilsko društvo Stožice, ki je odprodalo staro kombinirano vozilo, sredstva pa vložilo kot prispevek za nabavo še enega terenskega vozila niva. Tako je trenutno stanje voznega parka zadovoljivo, vozila so še dokaj nova. Živahna je bila tudi Izobraževalna dejavnost. V dveh tečajih so pridobili 38 novih gasilcev. Izvedli so testiranje za prvo stopnjo gasilca, udeležilo se ga je 21 članov. Pripravili so seminar o dihalnih in ročnih aparatih, gašenju požara na napravah pod električno napetostjo in nudenju prve medicinske pomoči, nekaj članov društev pa se je udeležilo tečaja za strojnike, v zaključni fazi pa je tudi šolanje nekaj voznikov C kategorije. Za pionirje so poleg rednega letnega tekmovanja pripravili tudi zaimiv kviz z gasilskega področja, ki se ga je udeležilo 29 ekip. V okviru preventivnega delovanja je bilo na področju obč. zveze Bežigrad organiziranih več akcij v mesecu požarne varnosti. Tako so občanom odprli gasilske domove, razkazali opremo in tehniko, pripravili razstave, prikazovali filme, izvajali predavanja za šoloobvezne otroke, sodelovali na obrambnih dnevih šol in podobno. Izobraževanje operativnega članstva je bilo uspešno. Poleg sektorskih vaj sta bili še dve občinski gasilski vaji v Belinki in Mladinski knjigi ter dve vaji članic v občinskem in mestnem merilu. Zaključek celotnega operativnega in organizacijskega dela sta bila tudi operativni pregled društev in administracije ter splošnega stanja v društvih. V preteklem letu je bilo evidentiranih 13 posegov reševanja in gašenja požarov s strani gasilskih društev. Od operativnih dejavnosti je bilo izvedeno v preteklem letu tudi tekmovanje za vse starostne skupine od pionirjev do veteranov. Pionirji so se z nekaj ekipami plasirali tudi na mestno tekmovanje, kjer so dosegli 1. mesto. Za potrebe izobraževanja so v preteklem letu nabavili sodobne pripomočke kot sta videorekorder in televizor ter prispevali tudi k nabavi video kamere v okviru mestne gasilske zveze. V naši občini je trenutno 400 gasilcev operativcev ter okoli 600 mladih in žena. Bežigrajski gasilci niso zadovoljni z društvi na področju industrije, saj se je od štirih pred leti obdržalo samo še eno - v Belinki. Bežigrajski gasilci so svoj plan dela za letos napisali kratko in jedrnato. V njem so si zastavili glavne naloge v izobraževanju, tekmovanju, vajah, sodelovanju in proslavah. S še boljšim delom pa želijo prispevati k proslavi 120-letni-ce gasilstva na Slovenskem (v Metliki, prvem slovenskem gasilskem društvu) od 30. 6. do 2. 7. Obenem bodo proslavljali tudi 40-letnico Gasilske zveze Slovenije in 20-letnico obstoja Gasilskega muzeja. V spoznanju, da so dosegli vidne uspehe pri dvigu požarne varnosti na območju občine Bežigrad in povečali udarnost svojih gasilskih društev, so bežigrajski gasilci, navzoči na tej konferenci, prisluhnili žlahtnim zvokom, ki jih je iz svoje »frajtonarice« izvabljal Matej Uranič, 12-letni pobič, ki ko- mm BEŽIGRAD Dl ATI Bežigrad se razvija Z občnega zbora inovatorjev Člani Društva inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav Bežigrad (DIATI) so se 10. aprila zbrali na občnem zboru. Iz poročil in razprave je mogoče zaključiti, da v naši občini in tudi drugod premalo uporabljamo dano zakonodajo in denarna sredstva za nove projekte, izume, tehnične izboljšave in koristne predloge-Ponekod so denarna sredstva za te namene predvidena, vendar s strani inovatorjev ni predlogov, od katerih bi ustrezne inštitucije lahko odbirale najustreznejše, je bilo rečeno v razpravi. Najustreznejše pa v prvi vrsti pomeni, da je projekt ekonomsko učinkovit v najkrajšem času, oziroma, da je dosežen visok tehnični nivo. Rečeno je bilo tudi, da vodilne poslovodne strukture v nekaterih podjetjih nimajo ustreznega odnosa do inovacij. Morda bo naslednja anekdota kaj pojasnila: Ko je starogrški filozof Pitagora odkril znameniti izrek, je v zahvalo daroval bogovom 100 volov. Od tedaj imajo vsi voli strah pred novimi odkritji - inovacijami. Člani društva so se zavzeli, da bi na področju občine dobili prostor z minimalno opremo, kjer bi posamezniki svoje ideje lahko praktično preizkusili. Nekateri namreč nimajo možnosti, da bi ideje realizirali v svoji delovni organizaciji ali pa je inovacija rizična, zato bi jo s pomočjo društva (strokovno j0 finančno) realizirali v svoji režiji. Za sodelovanje pri iskanju takšnega prostora bo društvo naprosilo ustrezne inštitucije in delovne organizacije. V BLAGOVNICI ASTRA Prva domača lekarna v Ljubljani V Blagovnici Astra za Bežigradom je od 1. aprila odprta prva domača lekarna v Ljubljani. Z željo, da poživi in razširi svojo ponudbo, je Astra del svojega prostora v prtiličju dala v najeij1 diplomiranemu farmacevtu Tonetu Strnadu, ki je ta kotiček preuredil v dobro založeno domačo lekarno. Kupcem, ki bi ra« po naravni poti odpravili svoje zdravstvene težave, nudi tudi strokovne nasvete, zdravilna zelišča, zdravstvene pripomočke, zdravila za živali in podobno. Tone Strnad pravi: »To je domača lekarna, pravzaprav nekaj med pravo in zeliščno lekarno. V zeliščni lekarni imajo izključno zdravila iz zdravilnih zelišč, v pravi lekarni pa zdravilna zelika in kemijske substance, skratka zdravila na recept.« Je bilo težavno dobiti ta prostorček? »Niti ne. Astra je dala oglas v časopis, da želi odstopiti neka) prodajnega prostora zasebnikom. Na to ponudbo sem se javil ib takoj smo se dogovorili, da odprem domačo lekarno.« Kaj pomeni lekarna za Bežigrajčane? »Možnost nakupa zdravilnih zelišč in vsega, kar tukaj prodajamo, ni jim treba hoditi drugam v Ljubljano ali jih iskati P° Sloveniji, nekatere stvari pa se dobijo samo pri meni.« Tone je prej delal v Leku, študiral je farmacijo. Zmeraj so g® zanimala zdravilna zelišča, deloma tudi alternativne metod® zdravljenja. Sorazmerno dosti je tudi potoval po svetu in videl, kako se tem rečem streže zunaj, oziroma kakšne zdravil^1® pripravke imajo. »Ta način zdravlienia se še oosebei močno razširia tudj ------- ------- ,............ — način zdravljenja se še posebej močno razširja - , maj eno leto vadi na harmoni- v Sovjetski zvezi, kjer sploh primanjkuje zdravil na recept ln 5 ki. Gasilci in njihovi gostje pa ljudje precej pomagajo s čaji in zdravilnimi zelišči. Na zahod® pa je industrija zdravilnih zelišč zelo razvita in zadeva m® r močno pritegnila, zato sem se odločil.« Tonetu Strnadu v njegovi domači lekarni trenutno pomap j Heidi Fabjan, išče pa še eno pomočnico, da bi delo v prodai®,n so potem poklepetali še ob skromnem prigrizku in žlahtni kapljici, s katero so pogasili - žejo! IVAN ŠUČUR potekalo od zjutraj do večera. 40 LET ENERGOINVESTA NA ČRNUČAH Prodajati pamet, ne le kilograme Na Črnučah so skromno obeležili 40-letnico tovarne transformatorjev, ki deluje v sklopu sarajevskega Energoinvesta. Menili so, oa razmere v družbi in v tovarni o*so takšne, da bi si privoščili velike proslave. Tovarna na Črnučah je s 356 zaposlenimi med tremi proizvajal-ci srednjih in velikih transformatorjev v Jugoslaviji (druga dva sta beograjski Minel in zagrebški ftivnih in 6 potrebno poleg pc V|8s,ap Se^o^lo/13 hude p°sle in6910 Po Tiw!818 0,rok Pre)s' S^Posled^^’'1^ Min Kupai z RSNZ. ^CUMZ^3 50 pežigrajsl z Slovenije izvedli akcijo z namenom, da voznike opozorijo, da morajo biti njihova vozila vselej v brezhibnem tehničnem stanju, da morajo imeti potrebno opremo, da so pripeti s pasom - vse to zaradi večje varnosti v prometu. In kaj sta ugotovila mlada miličnika Boris Peršuh in Robert Ratkovič? »Da občanov pri teh postopkih ne bi dolgo zadrževali smo zaustavljali vozila na Titovi cesti 261 pri Ruskem carju od 9. do 11. ure ter tista, ki so pripeljala po Tomačevski cesti na križišču z Linhartovo cesto od 11. do 13. ure. Ugotovili smo več drobnih kršitev, pomanjkanje opreme, v vsakem tretjem vozilu pa voznik ni bil pripet z varnostnim pasom. Strokovnjaka z AMZS Igor Avbelj in Janez Klepec pa sta ugotovila, da je največ tehničnih napak na vozilih na svetlobnih napravah, manj pa na zavorah in platiščih. Nekatere pomanjkljivosti so odpravljali že na mestu samem.« A. Ž. Trženje v življenju Zakaj je vredno hoditi na obrtniški sejem v Munchen? Pogosto postavljajo vprašanje, ali so strokovne ekskurzije, ki jih za delavce pri obrtnikih organizira Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana (Miklošičeva 26, tel. 312-533) res del izobraževanja ali so le izleti? Tudi letos je bilo 100 delavcev in delavk z ljubljanskega območja, med njimi enajst iz naše občine, na 41. mednarodnem obrtnem sejmu v MOnchnu. Obiskali so največjo svetovno obrtniško prireditev, na kateri iz 40 držav sodeluje 1600 neposrednih in 1000 posredo zastopanih podjetij na 130 tisoč kvadratnih metrih površine, v 25 velikih dvoranah. Kaj bi bilo vredno izpostaviti z letošnjega sejma? Prav gotovo to, da naša država ponovno ni bila prisotna na njem, kljub temu, da smo na četrtem mestu po številu obiskovalcev. Bile pa so zelo močno in urejeno pristojne Poljska, Romunija in Sovjetska zveza, če omenimo tiste države, ki so naše pogoste konkurentke pri opravljanju najcenejših delovnih nalog za razviti svet. Zelo težko je nestrokovnjaku poiskati novosti in posebnosti letošnjega sejma na posameznih področjih storitvene, proizvodne in intelektualne obrti. Obrti, ki je v razvitem svetu majhna po obsegu delavnic, a ima s sodobno strojno in pomožno opremo (računalniki) izredne zmogljivosti. A ne na škodo človeka, kar lahko opazimo v naši industriji, ki je edina primerljiva z obrtjo v razvitem svetu. Skrb za človeka, od delovnega mesta in čim manjšega napora na njem, do številnih izredno aktivnih zavarovalnih, rekreativnih, zdravstvenih in drugih organizacij in društev je eno od pomembnejših sporočil miinchenskega obrtnega sejma. To je mogoče opaziti na brezštevilne načine, od opreme stanovanj do rekreativnih površin v domu, pri zaščitnih pripomočkih ob stroju in predvsem pri tem, da se je močno zmanjšalo fizično delo. Ko obiskovalec primerja prikazane stroje, ki so pretežno opremljeni z računalniki in so vsi energetsko izredno varčni, se seveda sprašuje, ali ne bi bilo pri nas edino primerno pričeti z veliko osveščevalno akcijo o gospodarnem ravnanju z energijo, s surovinami in s tem, da je znanje edina možnost za razvoj. Pomembno je tudi to, da bi s tem hotenjem po razvoju, napredku, z vsesplošno izobraževalno usmerjenostjo hitro odpravili številne probleme, ki nas pestijo na številnih področjih. Ljudje bi začutili notranje zadovoljstvo, pa tudi delovni rezultati, bi jim dali nov elan. Obisk munchenskega sejma, ogled njegovih sodobnih svetovnih tokov, od proizvodnje do izredno skrbno vodene administracije, pa je vsekakor možnost, da vsaj peščica delavcev pri obrtnikih pričenja razmišljati v to smer. Kljub temu , da na njem ne prevladujejo velikanski stroji, pa bi bil izredno koristen tudi za čimvečje število delavcev živil- ske stroke, kovinsko-predeloval-ne industrije, gradbeništvo, predelave lesa. projektiranja in izdelave pohištva, skladiščne opreme in seveda za vse, ki vedo, kako prijazno in pozorno se je potrebno obnašati do potrošnika v tržno usmerjeni družbi. Skratka, prav bi bilo, da bi resnično čimpreje razmislili o tem, da je strošek za tako strokovno eskur-zijo v obrti ali industriji malenkost proti znanju, ki ga lahko prinese delavec v nov, prepotreben način razmišljanja o našem ekonomskem razvoju. Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega dela Ljubljana namerava izvesti prav pri vnašanju sodobnega znanja v naše obrtne delavnice pomembno novost. Skupaj z vsemi zainteresiranimi bo izvedel anketo o tem, koliko obrtnikov razmišlja o uvedbi CNC EMCO računalniško vodenih obdelovalnih strojev in oblikoval bo program izobraževanja delavcev ob delu za upravljanje teh najsodobnejših strojev. STANE JESENOVEC GAMA vas vabi Trgovinica za motoriste in avtomobiliste v Astri Na začetku tega leta so v Astrini blagovnici Bežigrad nekaj prodajnega prostora namenili tudi zasebnikom, z namenom da popestrijo celotno ponudbo hiše. Specializirani oddelki zasebnikov naj bi dopolnili prodajni program z artikli, ki jih dosedaj v glavnem ni bilo. Bežigrajska blagovnica je najbolj znana po ponudbi koles in koles s pomožnim motorjem (TOMOS). Vendar je bila šibka točka prav pri oskrbi z rezervnimi deli za motorne konjičke. Zdaj je ta pomanjkljivost odstranjena. To nam zagotavlja trgovinica GAMA v drugem nadstropju blagovnice, prav ob oddelku, kjer prodajajo TOMOSOVE motorje. V trgovinici GAMA bodo založeni z vsemi najnujnejšimi rezervnimi deli iz programa TOMOS ter dodatno opremo za kolesa s pomožnim motorjem. Tistega, kar bi slučajno ne dobili takoj, pa bodo radi posebej naročili in to v najkrajšem času. Prav ta prijaznost pa je nova kvaliteta. Pri GAMI nudijo tudi splošne rezervne dele za avtomobile (predvsem Zastava) kot so svečke (tudi iz uvoza), žarnice klinasta jermena, zavorne ploščice itd. ter dodatna oprema za vozila kot so trikotniki, prva pomoč, zunanja ogledala dodatna za vleko prikolic, antene, avtoradio aparati, stikala, nalepke itd. Ce pa boste potrebovali kakšne specialne ležaje boste premnogo časa za iskanje le-teh prihranili z naročilom pri GAMI, kjer vam jih bodo priskrbeli v najkrajšem času. D. G. MED NAŠIMI LJUDMI 6 ZBOR OBČANOV 18. APRILA 1989 Kabelska TV tudi v KS Brinje Neprijavljeni se ne bodo mogli priključiti V september 1988 segajo prva razmišljanja o napeljavi kabelske TV tudi v krajevni skupnosti Brinje. Ideja je našla svoje mesto tudi v letnem programu KS. Ker se je kmalu potrdilo, da gre za precejšen interes krajanov, sta bila v oktobru 1988 na sestanku KK SZDL ustanovljena odbor za izvedbo programa napeljave kabelske TV in njegov nadzorni odbor. 17. januarja je bil prvi zbor krajanov, evidentiranih interesentov za napeljavo kabelske TV. Izkazalo se je, da so v večini individualni lastniki hiš. Odziv stanovalcev iz stolpičev, blokov in štirih stolpnic pa je bil presenetljivo majhen. Na zboru je bila med drugim v burni razpravi sprejeta zahteva, da se na vsak način prepreči kakršnokoli vključevanje »na črno«. Znanim težavam drugih KS, ki so že ali pa pravkar napeljujejo kabelsko TV, bi se morali z načrtnim in odgovornim delom izogniti. Tako je bil ponovno opravljen pogovor s predsedniki hišnih svetov. Po stolpičih in blokih so tudi pregledali obstoječe antene in napeljave. Strokovnjaki so ocenili dotrajanost anten in kablov ter izdali priporočila o zamenjavi. Poudarili so tudi, da bodo v primerih okvar na obstoječih antenskih sistemih vse stroške krili samo tisti stanovalci, ki bodo ostali nepriključeni na nov, kabelski sistem. Z dodatnimi informacijami se je število prijavljenih precej povečalo. Trenutno je prijavljenih 440 krajanov. Do sedaj je bila za 25 milijonov din izdelana projektna dokumentacija. Za sredino marca je bil dogovorjen tudi podpis pogodbe za izdelavo primarnega omrežja (gl. kabel). Poudarili bi, da bo sekundarni razvod (do hiš in stolpičev) potekal po zraku. Cena se za 440 krajanov giblje približno takole: bloki, stolpiči - 850.000 do 950.000 din; cena pri individualnih lastnikih hiš bo odvisna od oddaljenosti od centra (Šarhova 32), zg. meja od 1,6 do 1,7 milijona din. V stolpnici na Šarhovi 32 bo center vse kabelske napeljave s kontrolno sobo. Vsa KS Brinje bo imela lastno 24-kanalsko napeljavo. Mogoče bo spremljati (trenutno) 6+8 TV programov, en kanal pa bo znotraj omrežja namenjen za obveščanje krajanov Brinja. V projekt je vključena tudi OŠ Franceta Bevka in to s sofinanciranjem krajanov (obveščanje učencev). Denar se še vedno zbira po obrokih (400.000 din prvi, 300.000 din drugi in 200.000 tretji obrok). Predvideni pora- čun bo izdelan v aprilu za vsakega naročnika posebej. Da zbrani denar ne bo preveč izgubljal na vrednosti skrbi odbor, ki ga sproti nakazuje na hranilno knjižico, kjer se obrestuje (obr. mera za marec 21,7%). Krajani, ki se bodo vključevali naknadno, bodo morali plačevati revalorizirane obroke. Vseh 14 članov odbora dela na prostovoljni osnovi. V času dežurstev (pon., sre., pet. 9.-11. in sre., čet. 16.-18.) so vam na voljo z najnovejšimi informacijami o poteku del. Odbor na podlagi pooblastila krajanov poudarja, da bo neprijavljenim omogočeno priključevanje na omrežje (čeprav marsikdo na to računa). Napeljavo bodo priključevali le do redno pla-čujočih naročnikov. Več priključitev vsekakor pomeni nadaljnjo pocenitev. Razmislite o tem! Uradno naj bi se (se je) z delom pričelo 15. marca, ko naj bi prišlo do podpisa pogodbe. Vsa dela naj bi predvidoma bila izvedena v 90 oz. 120 dneh. To je po dolgem času precej obsežna in odgovorna akcija, ki se je lotevamo v naši KR. Upam, da razumete, zakaj apel po solidarnostno čim večjem vključevanju krajavnov naše KS Brinje ni odveč. MOJCA SLOVENC Za čisto in zeleno Ljubljano Poziv občanom ljubljanskih občin, hišnim svetom, delovnim organizacijam, društvom in šolam Kljub letošnji mili zimi kaže naša Ljubljana sliko umazanega mesta. Po ulicah in cestah, parkih in zelenicah, dvoriščih in vrtovih, se je nabralo veliko smeti in nesnage. Očistimo, torej Ljubljano in iz nje naredimo spet belo mesto! Komunalni delavci bodo postorili vse, kar je treba, na mestnih javnih površinah. Oprali bodo ceste, uredili zelenice in javne parke, zakrpali in pobarvali ceste. Zavedati pa se moramo, da nam prav vsega ne bodo uredili drugi. . ZATO BOMO MORALI, KOT VSAKO LETO POPRIJETI TUDI SAMI IN OČISTITI SVOJE NEPOSREDNO OKOLJE. V videoteki na Hošiminhovl 11 sl lahko sposodite tuje filme s prevodi, deset je jugoslovanskih filmov, za otroke pa je na voljo 75 risank. Fotografijo smo posneli pred preureditvijo, zdaj ima videoteka prav gotovo še privlačnejši videz. RAZPIS TEKMOVANJA Urejenost in čistoča bivalnega okolja Na pobudo Ljubljanske turistične zveze je predsedstvo OK SZDL Ljubljana Bežigrad na 26. seji 13. aprila 1989 sprejelo sklep o razpisu za ocenjevanje videza, urejenosti in čistoče bivalnega okolja. Ocenjevanje se razpisuje za območje celotne občine, zato naj se razpisu odzovejo vse krajevne skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad. KAJ OCENJUJEMO • V vaškem okolju ocenjujemo: a) zunanjost hiše, b) gospodarska poslopja, c) dvorišče in vrt ob hiši. Pri ocenjevanju se upoštevajo kmetije in druge hiše na vasi: - videz fasade hiše, blakonov, oken (vzdrževanje, red, čistoča, cvetje). - splošni videz, vzdrževanje, red okoli gospodarskih poslopij, urejei nost gnojišč in okolice, - red, čistoča in urejenost dvorišč in vrtov ob hiši (urejenost gredic, cvetni nasadi). • Pri blokovni gradnji ocenjujemo: a) zunanjost zgradbe, balkoni, okna b) vhod v zgradbo in stopnišča, c) zelenice, parkirišča, površine okoli zgradbe. Pri ocenjevanju upoštevamo: - vzdrževanje zgradbe, red in cvetje na balkonih in oknih - čistoča in red pri vhodih v zgradbo in na stopniščih, - čistoča na zelenicah, parkiriščih in površinah okoli zgradbe (vzdrževanje klopi, otroških igrišč, poti, nasadov in cvetja in grmovnic). • V naselju individualne gradnje ocenjujemo: a) zunanjost hiše, okna, balkoni, b) vrt in ograja, c) dvorišče in javne površine pred lastnikovo parcelo in okoli nje. Pri ocenjevanju upoštevamo: - videz hiše - vzdrževanje, red in cvetje na balkonih in oknih, - videz vrtov in ograj — urejenost gredic, cvetnih nasadov, redno vzdrževanje kovinskih, lesenih ograj in žive meje, - urejenost dvorišča in okolice garaže (red, čistoča), čistoča na javniO površinah pred parcelo in okoli nje. • Pri družbenih objektih ocenjujemo: a) zunanjost zgradbe, b) zelenice, parkirišča, površine okoli zgradbe. Pri ocenjevanju upoštevamo: - vzdrževanje zgradbe (čistoča) in urejenost zelenic, parkirišč, dostopov. KAKO SE OCENJUJE Vse navedeno pod a, b in c se točkuje ločeno od 1 do 10 točk V ocenjevalni komisiji je pet članov. Vsak član ocenjuje sam, skupna ocena pa je poprečje točk. KDO OCENJUJE Organizator akcije v KS je turistično društvo; kjer pa ga ni, nosile® akcije določi KK SZDL (društva, komisije). Ocenjevalna komisija izroči svoje pisne ocene predsedstvu občinsk® konference SZDL najkasneje 7 dni po opravljenem ocenjevanju. KDAJ SE OCENJUJE Ocenjuje se v mesecu maju in septembru. Prvo ocenjevanje bo zaključeno 15. junija, drugo pa 15. oktobra. RAZGLAS REZULTATOV Po končani akciji nosilec akcije na krajevno običajni način ali kako drugače razglasi rezultate. Nosilec akcije lahko izda pisno ali kakšno drugačno priznanje krajevnim skupnostim. Krajanom, ki ne skrbe zk svoje bivalno okolje, lahko nosilec akcije pošlje pisno opozorilo ozirom® poziv za sodelovanje v akciji. Na predlog občinskih komisij bo Ljubljanska turistična zveza ob zIK° LAH, EMO CELJE 3. PAvir, ?,pEU, LITROSTROJ 4- ANDrc , ,0CN|K, SGP GRADBINEC 5. TOMp|JnV°2LIČ, UNIŠ ELKOS ČLANUols AlEG’ LJUBUANSKA BANKA 2. LCnfc ,UMEK' DONIT MEDVODE 3, kONRA^ALNAR, KK LIPOV LIST ČLAki, ^R^TOFiČ SK KRPLJE ^ FRANr-HyALA NADGORICA rANC JERAS, SD SMUK ranl na odru za zmagovalce. SK NOVINAR GOST SLOVENIJALES TRGOVINE Dobro sodelovanje Smučarskega društva Novinar In mednarodnega podjetja Slovenijales trgovina je potrdilo prijetno srečanje z Matejo Svet, Veroniko Šarec In predstavniki društva. Svetovna prvakinja v salalomu iz Vatla In četrta v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala sta bili v središču pozornosti številnih ljubiteljev smučanja, ki so se odzvali vabilu Slovenijales trgovine. Vsak jima je želel stisniti roko, osebno čestitati za dosežene uspehe in seveda dobiti njun podpis. Mateja In Veronika, ki sta ob tej priložnosti postali tudi članici Kluba Slovenijales, sta kljub utrujenosti po naporni sezoni, ustregli prav vsem. Nihče ni odšel praznih rok. META VERBIČ Zmagali na domiadi Moštvo Vojaške gimnazije v malem nogometu, ki nastopa pod pokroviteljstvom Optika specta iz Hošiminhove 9, je na prvenstvu domov učencev srednjega usmerjenega izobraževanja ljubljanskega območja doseglo lep uspeh. Osvojili so prvo mesto v finalnem obračunu, po boljšem izvajanju sedemmetrovk proti moštvu Doma učencev Bežigrad. Kot najboljši bodo zastopali Ljubljano na republiški domiadi v Mariboru v začetku maja. Moštvo vojaške gimnazije je materialno podprl tudi veliki ljubitelj športa Jože Horjak, lastnik lokala Vija Vaja. A. Ž. Hitreje in dlje kot lani Tako so sklenili na letni konferenci atletskega kluba IBL Olimpija RAZPISA TRIMSKIH TEKMOVANJ Košarka Komisija za športno rekracijo pri ZTKO Ljubljana Bežigrad organizira občinsko prvenstvo v košarki za ekipe iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, športnih društev in interesnih skupin. Tekmovanje se bo začelo v ponedeljek, 8. maja, na ŠRC Ježica, Savlje 6. Prijave sprejemamo do petka, 21. aprila, na naslov: ZTKO Ljubljana Bežigrad, Staničeva 41. Prijavi priložite potrdilo o vplačani prijavnini, ki znaša 150.000 din za ekipo. Prijavnino nakažite na žiro račun ZTKO Ljubljana Bežigrad št. 50102-678-50886 - za košarko. Ostale informacije dobite po tel. 312-176 ali 317-334 - Jože Peterka. Balinanje Komisija za športno rekreacijo pri ZTKO Ljubljana Bežigrad razpisuje občinsko prvenstvo v balinanju za ekipe iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, športnih društev in interesnih skupin. Tekmovanje bo na balinišču ŠD Zarja ob Linhartovi cesti, začelo se bo po 15. maju. PRijave sprejemamo na naslov: ZTKO Ljubljana Bežigrad, Staničeva 41 do srede, 10. maja. Prijavnina za ekipo je 50.000 din, nakažete jo na žiro račun: ZTKO Ljubljana Bežigrad št. 50102-678-50886 — za balinanje. Ostale informacije dobite po tel. 312-176 ali 317-334 - Jože Peterka. Atleti in atletinje AK IBL terka-preskakovalka ovir Brigi-Olimpije, ki so nova gonilna ta Bukovec, srednjeprogašica sila slovenske atletike, so na Karin Paškulin-Stare, obetav-svoji letni konferenci pregle- na 800-metrašica Katarina Sta-dali rezultate, ki so jih dosegli rec ter UP' slovenske atletike lani ter si pod geslom »Hitreje, Gregor Godeša, Romana Ku-dlje« zastavili še višje cilje. Flar’ Maja Gorjup in Kaja Rogelj. Iz poročila predsednika izvršilnega odbora kluba Dušana, Strinjali so se, da je program Povha je razvidno, da so bili vrhunske atletike v mednarod-bežigrajski atleti med naju- nem in zveznem razredu potr-spešnejšimi v Ljubljani in Slo- jen z dobrimi rezultati, slabše veniji. Na velikih mednarodnih pa so se odrezali mladinci, tekmovanjih so imeli 4 tekmo- V mednarodni konkurenci so valce, stalne člane reprezen- bila opazna dekleta z osvojitvi-tančnih selekcij. Zabeležili so jo 3. mesta. Uresničili so tudi en jugoslovanski rekord za osnovni program vadbe z mlaj-starejše mladince, 12 sloven- širni selekcijami. skih rekordov ter 5 najboljših ............ rezultatov v republiki v minu- V AK IBL Olimpija želijo ime-lem letu. ti svoje predstavnike na evrop- skem mladinskem prvenstvu V svojih vrstah imajo 11 ka- letos v Varaždinu in članskem tegoriziranih atletov v medna- evropskem prvenstvu nasled-rodnem, zveznem in perspek- nje leto v Splitu. Za Varaždin je livnem razredu. Med njimi izto- zanesljiva potnica le Brigita pal skakalec v višino Sašo Bukovec, za Split pa Saša Apo-Apostolovski, sprinter-preska- stolovski. kovalec ovir Aleš Kolar, sred- a. Ž. njeprogaš Beno Piškur, sprin- _________________________________ Najboljša atleta IBL Olimpije Karin Paškulin-Stare in Sašo Apostolova ki. Taborniške novice ^5^ KUR|RUi|rnarca i® bila v prostorih odreda POSAV-i,a“0rnikou Pro9ramsko volilna konferenca zveze t=[!aSi oroani,"1® Rp^fJrad. Glavni problem, ki je ličnikov « 5CiiJ naib0|i Peret' i® vsekakor status P°vezan na*i„ . u*beno Politični strukturi in s tem 8n° ie bilo , '\!lnanciranja naše dejavnosti. Opozor-uoi na problem pomanjkanja članstva in Poletna teniška ^kreativna liga Prijave pošljite do ^'oveniir L989 na nas|ov: Teniški sklad 0 vseh' Karde|ieva 4, Ljubljana. (3o9ovoriib0drobnosfih in cenah se bomo Petani ekip113 posebnern sestanku s ka- TENIŠKI SKLAD SLOVENIJE kadrov za kvalitetno izobraževanje, vendar je to bolj problem vsakega odreda posebej in ga bolj ali manj uspešno vsak odred tudi rešuje. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, ki se bo tudi v prihodnje spopadalo z vsemi nalogami na občinski ravni. Posebej je bilo omenjeno plodno in uspešno sodelovanje z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo, ki nas je podprl tudi finančno. Tudi v ostalih odredih so imeli konference, v glavnem pa so sprejemali programe vodstev za letošnje in naslednje leto. Še nekaj izletov je bilo, prva prava spomladanska preiskušnja pa je bilo nočno orientacijsko tekmovanje, ki se je odvijalo v okolici Šmarja pri Grosupljem. Republiške akcije se je udeležilo okoli 40 ekip iz vse Slovenije, ki so tekmovale v štirih starostnih kategorijah. Zelo dobre uspehe so dosegli taborniki odreda BIČKOVA SKALA, saj so tabornice dosegle tretje mesto, klubovci pa četrto. Čaka nas še proslavitev dneva tabornikov 22. aprila, organizacije prvomajskih izletov, organizacija pohoda ob žici 9. 5., razna področna in republiška tekmovanja in cel kup drugih aktivnosti. Ena od važnejših, ki jo je treba vsekakor omeniti, pa je priprava na taborjenje in prav je, da vas opozorimo na cenejši, zdrav in zanimiv način preživetja dela počitnic za otroke. Nekaj informacij je že na razpolago (Odred BIČKOVA SKALA organizira taborjenje za vse otroke od 7. leta naprej in sicer prvih 14 dni v juliju), ostale podrobne informacije in okvirne cene pa bodo objavljene predvidoma v naslednji številki Zbora občanov, na oglasnih deskah in na sedežih naših enot. PUGY PROGRAM OBČINSKIH TEKMOVANJ V LETU 1989 MESEC PANOGA NAČIN TEKMOVANJA KRAJ TEKMOVANJA IZVAJALEC APRIL namizni tenis mali nogomet ekipno in posamezno ekipno - liga ŠRC Stadion ŠRC Ježica, Savsko naselje, OŠ F. Bevk, Črnuče, POŠ J. Levec TVD Partizan Bežigrad ZTKO Lj.-Bežigrad MAJ košarka balinanje ekipno - liga ekipno - liga ŠRC Ježica ŠD Zarja - balinišče ZTKO Lj.-Bežigrad ŠD Zarja SEPTEMBER mali nogomet, košarka, tenis nadaljevanje lig posamično ŠRC Savsko naselje ZTKO Lj.-Bežigrad Tenis klub Ježica OKTOBER kegljanje - II. kolo ekipno in posamezno ŠRC Stadion KKGZL NOVEMBER kegljanje - finale odbojka streljanje posamezno ekipno - liga ekipno in posamezno ŠRC Stadion ŠRC Ježica - moški OŠ D. Kumar - ženske SD Tabor Ježica KKGZL ZTKO Lj.-Bežigrad ŠŠD Danile Kumar SD Tabor Ježica DECEMBER šah ekipno in posamezno OŠ Franceta Bevka Šahovska sekcija ŠD BS-3 VEČJE AKCIJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ DATUM PANOGA NAZIV AKCIJE KRAJ IZVAJALEC APRIL NAMIZNI TENIS ODPRTO PRVENSTVO BEŽIGRADA ŠRC STADION TVD PARTIZAN BEŽIGRAD 20. 5. 89 MAJ, JUNIJ HOJA ODBOJKA POHOD RAŠICA 89 POKAL ČRNUČE ČNRUČE ŠRC ČRNUČE PD PRI ZTKO TVD PARTIZAN ČRNUČE 4. 7. 89 HOJA-TEK POHOD NA OKLO KORANT TVD PARTIZAN JUB-DOL 6. 9. 89 11.-13. 9. 89 23.9. 89 TEK STREUANJ KOLESARJENJE TEK OB SAVI POSAVJE 89 GORSKI KRONOMETER KOPALIŠČE ŠTERN JEŽICA GAMEUNE ŠD JEŽICA SD TABOR-JEŽICA KK UPOV LIST MMMMBMaHMHMMHHMMMMNN SLOVENIJA AVTO - VELO NA ČRNUČAH Velika trgovina z gradbenim materialom i Nekdanja opekarna na Črnučah, ki je bila prej v sestavi Belinke, je nehala obratovati v novembru 1987, ko se je odcepila in se združila s Slovenijaav-tom - temeljno organizacijo VELO. To je trgovska organizacija na veliko, ki se pretežno ukvarja z dvokolesnim programom, se pravi plasmajem Tomosovih motorjev in drugih njihovih izdelkov in predvsem koles tovarne Rog ter drugih jugoslovanskih proizvajalcev. »Združili so se z nami, ker so pač hoteli na tej lokaciji pridobiti skladiščne prostore za svojo dejavnost. Opekarna takrat ni več imela možnosti obratovanja zaradi ekološko neprimerne sestave gline, dotrajanosti opreme in zastarele tehnologije. Našli smo pač skupen jezik. In kar je najbolj važno, vsi delavci opekarne, kot tehnološki presežek, so se zaposlili v VELU, velovci pa so dobili možnost ureditve skladiščnih prostorov,« pravi bivši direktor opekarne Črnuče Mitja Premrl, sedaj vodja kooperacije za drobno gospodarstvo pri enoviti delovni organizaciji VELO. V letu 1988 so vso staro opremo prodali, tudi peči in sušilnice, prostor pa preuredili v skladišče rezervnih delov ter koles in motorjev. V tem času so dogradili tudi trgovino na dvorišču nekdanje opekarne, kjer bo maloprodaja koles, motorjev in rezervnih delov. Iz stare dejavnosti opekarne pa je ostal trgovinski del — maloprodaja gradbenega materiala. »Mi smo se že prej začeli po malem ukvarjati s prodajo gradbenih materialov, pa tudi premazov, ker smo bili združeni z Belinko. Danes se to nada- ljuje, razširjamo -program, gremo pravzaprav na vse vrste gradbenih materialov, kakor tudi na premaze za kovine, vrata, les in podobno. Prej smo imeli samo Belinkine premaze za zaščito lesa,« je dejal Mitja Premrl. Povedal je tudi, da so pri gradbenih materialih šli še naprej. V prvi fazi je to bila oprema, potem cement in apno, hidro in termoizolacije. Ukvarjajo se tudi z instalacijskimi materiali, gradbenimi lepili, armaturnimi mrežami - skratka, na Črnučah imajo kompletno ponudbo za gradbeništvo. V pripravi je zazidalni načrt za to področje Črnuč. V tem kompleksu bo zgrajena nova poslovna stavba, kamor bi se preselila komerciala in vodstvo, ker je sedež firme še vedno na Celovški 150. A. Ž. »Naš moto je: biti čim bolj konkurenčen in ponuditi kupcem gradbeni material po sprejemljivi ceni, gremo pa predvsem na dobave v tranzitu, to se pravi, da je čim manj stroškov pretovarjanja. Kupcem omogočamo tudi razkladanje vseh težkih gradbenih materialov, opeke, cementa, armaturnega železa in podobno. Celo s strojem pridemo na gradbišča, če stranka to od nas zahteva,« je poudaril Mitja Premrl. Tone Dečman, prej vodja komerciale v opekarni, zdaj vodja DE Gradbeni material je pripomnil, da istočasno tudi svetujejo pri izbiri materialov, da bi s tem pridobili čim več kupcev. Vse je drago in trgovci se morajo truditi, da bodo čimbolj konkurenčni. V juniju, ob občinskem prazniku, bo odprta nova trgovina s kolesi, motorji in rezervnimi deli, kajti Slovenijaavto je opustil tovrstno dejavnost v jami ob Vilharjevi cesti. KAJ VEŠ O PROMETU Najboljšj s šole Milana Šuštaršiča Boštjan Maljkovič se bo udeležil republiškega tekmovanja v Mariboru Tradicionalno že 21. občinsko šolsko tekmovanje Kaj veš o prometu so 12. aprila na osnovni šoli Milana Šuštaršiča organizirali AMZ Slovenije, AMTK - šola za voznike motornih vozil, Avto Šola Ježica, Postaja milice Bežigrad in osnovna šola Milana Šuštaršiča. Pripravo in izvedbo tekmovanja je vodil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Bežigrad. . Tekmovanje je obsegalo testiranje na posebnih testnih polah z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu, potem ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah ter spretnostno vožnjo na poligonu. Nastopile so ekipe in posamezniki z vseh osnovnih šol, razen O. Š. Maksa Pečarja. Srednjih šol ni bilo, kar je dokaz, da šole sredenje stopnje ne posvečajo dovolj pozornosti prometni vzgoji mladine. V konkurenci osmih ekip oziroma 36 posameznikov je zmagala ekipa O. Š. Milana Šuštaršiča s 170 kazenskimi točkami, sledijo pa O. Š. Danila Kumar (266) in O. Š. Franc Ravbar (350 točk). Med posamezniki se je najbolj odrezal Boštjan Maljkovič (O. Š. Milan Šuštaršič), pred Miklavžem Škorcem (O. Š. Danile Kumar) in Blažom Zadnikarjem (O. Š. Milan Šuštaršič). Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, zmagovalec Boštjan Maljkovič pa se bo udeležil 21. zaključnega republiškega šolskega tekmovanja 22. aprila v Mariboru. IKI RADIO GLAS TUDI O DOGAJANJIH LJUBLJANE V NAŠI OBČINI MED LJUDMI radio GL4S ljubljane Ljubljana, Kopitarjeva 2 tel: 325-496, 325-494 studio: 328-944, 328-954 IZVIREN IN POSEBEN GLASBENI SPORED BREZ NAPOVEDOVALCEV, PROGRAM VODIJO NOVINARJI. ODDAJAMO NA UKV 102,4 In 105,1 MHz STEREO V ZlVO Člani meianaga pevskega zbora Svoboda s Črnuč In ansambla mandolina KUD Stadion pred koncertom v Gračanlh, skupaj z domačimi organizatorji. Vedno dobrodošli! Na Črnučah bodo gostovali člani pevskega društva Podgorac iz Gračanov pri Zagrebu Bežigrajska kulturna društva, združena v Zvezi kulturnih organizacij naše občine, navezujejo stike tudi z ljubiteljskimi kulturnimi društvi izven naše ožje domovine Slovenije in v zamejstvu. Tako je DPD Svoboda s Črnuč, oziroma njen mešani pevski zbor pred nekaj leti navezal stike s Hrvatskim seljačkim pjevačkim društvom Podgorac iz prijateljske občine Medveščak iz Zagreba. Rezultat teh stikov je bilo lansko gostovanje mešanega pevskega zbora DPD Svoboda s Črnuč in ansambla Mandolina iz KUD Stadion v Gračanih pod Zagrebačko goro. Domačini, člani društva Podgorac, so priredili našim kulturnikom prisrčen sprejem po starem slovenskem običaju, po zelo uspelem koncertu pa družabno srečanje, ki je vsem iz Ljubljane ostalo v prijetnem spominu. Društvo Podgorac so leta 1907 ustanovili napredni prebivalci vasi Gračani na obrobju Zagreba. Dvajset let kasneje so si člani zgradili velik in lep kulturni dom, ki je še danes središče kulturnega življenja. Danes že renomiranemu pevskemu zboru so se pridružili še tamburšakl orkester in folklorna skupina. Dobrih osemdeset let po ustanovitvi ima društvo 130 aktivnih članov. Gostovali so po vsej Jugoslaviji, razen v Sloveniji, v tujini pa na Madžarskem in v Avstriji, kjer stalno sodelujejo z gradiščanskimi Hrvati. Na povabilo DPD Svobode Črnuče oz. mešanega pevskega zbora tega društva in ZKO Ljubljana Bežigrad pridejo člani HSPD Podgorac prvič v Ljubljano in tako vračajo kulturni obisk Bežigrajčanov. Ker so gostitelji Črnučani se nam bodo gostje predstavili 20. maja ob 20. uri v veliki dvorani zadružnega doma na Črnučah. Celovečerni koncert bosta pripravila njihov mešani pevski zbor in tambur-šaki orkester, z izbranim programom posebej za gostovanje v Ljubljani. Na tem koncertu boste slišali v Ljubljani redko izvajana dela, z obiskom pa tudi potrdili umetniško in človeško vez med kulturnimi ljubitelji dveh jugoslovanskih narodov. TOMAŽ ZALAR Letovanja za otroke Ljubljanski šolarji bodo v letošnjih počitnicah lahko letovali v naslednjih domovih: I. V počitniškem domu občinske Zveze prijateljev mladine Ljubljana Bežigrad v Umagu: 1. od 3. 7. do 17. 7. 14 dni 2. od 17. 7. do 31.7. 14 dni 3. od 31.7. do 10.8. lOdni 4. od 10. 8. do20. 8. lOdni 5. od 20. 8. do 03.8. 10 dni II. V počitniških domovih občinske Zveze prijateljev mladine Ljubljana Center v Savudriji: 1. od 30. 6. do 14. 7. 14 dni 2. od 14. 7. do 28. 7. 14 dni 3. od 8. 8. do 22. 8. 14 dni V Zgornjih Gorjah pri Bledu: Od 28. 7. do 11.8. 14 dni III. V počitniškem domu občinske Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v Zambratiji: 1. od8. 7. do 18. 7. lOdni 2. od 18. 7. do 28. 7. 10 dni 3. od 28. 7. do7. 8 lOdni 4. od 7. 8. do 17. 8. 10 dni 5. od 17. 8. do27.8. lOdni IV. V počitniških domovih občinske Zveze prijateljev mladine Ljubljana Šiška v Poreču in na Pagu: 1. od 26. 6. do 10. 7. 14 dni 2. od 10. 7. do 24. 7. 14 dni 3. od 24. 7. do 7. 8. 14 dni 4. od 7. 8. do 21.8. 14 dni V. V počitniškem domu občinske Zveze prijateljev mladi- ne Ljubljana Vič-Rudnik v Pa-cugu: 1.od30.6. dolO. 7. lOdni 2. od 10. 7. do 20. 7. 10 dni 3. od 20. 7. do 30. 7. lOdni 4. od 30. 7. do 9. 8. lOdni 5. od 9. 8. do 19. 8. lOdni Enotna cena letovanj, ki jo plačajo starši, je 45.000 din dnevno. V to ceno so vključeni stroški bivanja s 5 obroki hrane dnevno, vzgojno delo in varstvo otrok, prevozni stroški in program. Starši, ki prejemajo nizke osebne dohodke, lahko zaprosijo za družbeno pomoč. Z organizatorji letovanj se starši tudi lahko dogovorijo o plačilu v obrokih. Starši lahko svojega otroka prijavijo za letovanje v osnovni šoli, ki jo obiskuje ali neposredno pri občinski zvezi prijateljev mladine - za letovanje v počitniškem domu zveze prijateljev mladine občine, kjer biva. Po 25. maju se starši lahko dogovorijo tudi za letovanje v počitniških domovih drugih ljubljanskih občin. Starši lahko več informacij dobijo osebno ali po telefonih občinskih zvez prijateljev mladine Ljubljane. V občini Bežigrad letujejo na morju tudi predšolski otroci, in sicer: od 3. do 13. junija VV0 Mladi rod in VVO Rezke Dragar ter od 13. do 23. junija VVO Ciciban in Jelka. Vse priprave potekajo v vrtcih. OSNOVNA ŠOLA BORISA KIDRIČA Proslava ob 30-letnici Na svoji 1. seji sta svet šole In svet staršev obravnavala In sprejela program praznovanja 30. obletnice šole. Kot skupen prispevek k praznovanju sta sprejela tudi predlog za nakup barvnega televizorja in videorekorderja, kar bo pripomoglo k učinkovitejšemu izvajanju šolskega programa. Tudi učenci so se aktivno vključili v akcijo. Na sestanku “Olshe skupnosti so sprejeli sklep, da bo vsak zbral najmanj 10 kg odpadnega papirja. Zbiralna akcija je potekala ves mesec, zaključili pa so jo minuli četrtek. Zbrali so nekaj tisoč kilogramov papirja in zaslužili okoli 1,3 milijona din. Jubilej šole bodo proslavili v petek, 21. aprila. S celodnevnimi aktivnostmi bodo gostili predstavnike iz pobratene šole Josip Račič iz Zagreba. Zgodovinski krožek se bo izkazal z raziskovalno nalogo 30 let osnovne šole Borisa Kidriča. Popoldan ob 16.30 uri bo slavnostna prireditev v veliki telovadnici pod nazivom Hura za Šolo, naslednji dan pa bo od 9. ure naprej v istem prostoru turnir za mlajše pionirje v košar-kL I.Š. Odprti telefon Z željo, da bi v akcijo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu vključili čim večje število udeležencev v prometu, ker bomo le s skupnimi napori lahko dosegli zastavljen cilj, to je 10% zmanjšanje števila prometnih nezgod v letošnjem letu smo organizirali ODPRTI TELEFON. Vse delovne ljudi in občane naše občine pozivamo, da nam sporočijo svoje pripombe na obstoječe razmere v cestnem prometu ter predloge za Izboljšanje varnosti na naših cestah. Prisluhnili vam bomo vsak P° nedeljek med 8. in 12. uro telefon štev. 329-041 int. 272- - ---------- ZBOR OBČANOV -------------------------- Ustanovitelj In izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zvez« delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad Glavni urednik: Vlado Barabaš: odgovorni urednik: Janez Snoj: tehnični urednik: Rudi Izgoršek Predsednik časopisnega sveta: Joško Pirnar Naslov uredništva: Linhartova 13, II. nadstropje, soba 216 / Telefon: 329-041 Izhaja praviloma vsakih 14 dni / Časopis dobijo brezplačno v5® gospodinjstva In vse delovne organizacije v bežigrajski eh4,1] / Rokopisov in fotografij ne vračamo / Poštnina plačana pri PoSt 61102 Ljubljana / Tekoči račun pri SDK Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad 50102-678-50085 Leta 1971 je časopis prejel priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leta 1980 nagrado in priznanje občine Bežigrad, le,a 1981 pa srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije Tisk In korekture: ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljuh Ijana, Titova 35 Naklada: 24.500 izvodov PRIHODNJA ŠTEVILKA 23. MAJA