esnica je samo ena! Kar je belo,ni črnb in črno ne more biti nikdar belo! Besnica je pravica. Zato resnice ni mogoče deliti in je prikrojevati,ni¬ ti spreminjati. Kakor zlato ne izgubi svojih lastnosti v ognju in ne v vodi,tako ne izgubi tudi resnica nikdar na svoji veljavi v stoletjih in v toku časa. Besnica ima svoj izvor v večni Itesni- ci in na Njej sloni vsak pravičen zakon in večna načela. Besnica je večna,neminijiva,ostane tu¬ di tedaj,ko Se zdavnaj gnijejo v zemlji tisti,ki so jo zani¬ čevali in preganjali. Samo zakoni in postave,, ki izvirajo iz resnice, s o so pravični in v blagor ljudstvu. Proti resnici pa nastopajo moči teme,nasilje ,brezbožtvo,vsaka zloba in sploh vsi,ki se o- pirajo na nasilje in zločin. Besnica je močna v svojem poslanstvu.Kak o goli in gnusni so vsi njeni sovražniki v svetli luči njene svetlobe! Zato resnica v 661 hode vse one,ki imajo 'umazane roke in je njihovo alhoinsko dela v službi najbolj krvavih idej, Besnica je zvišenejša kakor so stranke in njihovi maliki! O,kako lepo in zvišen9 je £iti borec Besnice! Če stopiš v njeno službo,si gotovo na pravi poti in na to moreš biti ponosen. Ni vedno lahko stati neomajna v njeni službi,a za¬ ve st, da si na pravi po ti, da se boriš za najvišje dobrine, ti bode dajala moči,da bcš vztrajal. Zavest,da pridejo časi,ko bodo ljudje zopet spoznali resnico v vsej njeni zvišenosti in jo priznali,te bo dvigala,da boš junaško in zvesto vztrajal, Vztrajal tudi takrat,ko bodo od Besnice vsi odpadali, jo zani¬ čevali in teptali,ko bo trebalo zvestobo Ifesnici izpričati z junaškim dejanjem največ jih žrtev in odoovedi. Kreniti s poti,ki si jo spoznal za edino pravo, zatajiti načela večne Besnice,se pravi kapitulirati pred zlo¬ činom in. lažjo. Glavo pokonci! Z odločnim korakom naprej v borbo za resnici in pravico! Besnica b9 zmagala! Besnica in z njo združena Pravica morata zmagati! V.M.. KJER NCBENE POSTAVE NI,M VELJAJO SAMO PESTI. 234- Dne 24 . septembra bo minilo 23 let, odkar je 1.1862 v Mariboru na štajerskem umrl blažene smr¬ ti veliki škof in Slovenec - Anton Martin SLOMŠEK. Slavimo zaslužne može ' Narod,ki se jih ne spominja in njih del ne slavi, jih ni vreden, kaže svojo veliko nehvaležnost. Slavimo Slomška; Kaj bi bil slovenski narod brez njega? Bog nam ga je poslal v času,ko se slovenski narod še ni zavedal svoje narodne bitnosti in po¬ slanstva. Slomšek je bil zlat sončni žarek,ki je izza temnih oblakov narodne nezavednosti in dno bolj grozeče nemške nevar¬ nosti posijal v našo narodno zgo¬ dovino. V svetlobi tega žarka smo šele prav spoznali lepoto slovenskega naroda v osrčju Evrope. Slomšek je bil klicer k narodnemu vstajenju' Bil je predhodnik onih velikih mož,ki jim je bilo usojeno popeljati slovenski narod k svobodi! Slovenceina je bila kakor omalova¬ ževana dekla postavljena v kot. Slomšek jo je počastil tako, kot še nobeden pred njim. Postavil jo je na najčastnejše me¬ sto in zabičal vsem Slovencem: "Ne bodi vas sram,da ste sino¬ vi matere Slave! Materni jezik je velika dobrota,ki smo jo od svojih starišev prejeli. Bolžni smo ga skrbno ohrani ti, lepša¬ ti in svojim mlajšim, zapustiti. 0,ljubi,lepi in pošteni slo¬ venski jezik,s katerim sem prvič svojo mamo in dobrega ate ja klical,v katerem so me moja mama učili Boga spoznavati,v ka¬ terem sem prvokrat svojega Stvarnika častil! Tebe hočem ka¬ kor najdražji spomin svojih rajnih staršev hvaležno spoštova¬ ti, te ohraniti,za čast in lepoto po pameti skrbeti,v sloven¬ skem jeziku svoje ljube brate in sestre,Slovence učiti in že¬ ljna kot hvaležni sin svoje ljube matere,da kakor je moja pr¬ va beseda-slovenska bila,naj tudi poslednja bo..." Ostro je šlibal narodno odpadništvo. Kakor "božja ob sodba nezvestih sinov doni njegova beseda onim,ki so zataji¬ li svoj rod in se sramujejo materine govorice, Tako-le pra¬ vi: "Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapus¬ tile podoben zmedenemu pijancu,ki zlato v prah potepta in ne ve,koliko škodo si dela. Slovenski stariši,ki slovenski znajo,pa svojih otrok slovenskega jezika ne naučijo,so ne¬ hvaležni hišniki,ki svojim otrokom zapravljajo drago domačo reč,slovenski jezik,ki so jim ga dali njihovi dedi. Podobni so tudi taki očetje in matere slabim gospodarjem,ki svoje o- četno gospodarstvo proda ja jo, drugo pohištvo kupu je jo,posled¬ njič pa večjidel beraško palico najdejo..." 0,ko bi Slomška vsi poslušali! Takrat in vse dni do danes! Tako pa smo po krivdi nezavednih ljudi,ki so bolj cenili tujo govorico kakor pa materino besedo,izgubili velik del 'slovenske zemlje - Koroške in Štajerske ! Neprecenljive vrednosti je Slomškovo vzgojno de¬ lo. Njegove knjige ,spisi,pesmi,govori,njegova skrb za slo¬ venske šole,njegova ustanova .družba sv. Mohor ja,vse to zgo¬ vorno priča o veliki in nesebični ljubezni do ljudstva.Ko bi vsi takratni in nožne j~i "rodoljubi" o narodu ne samo le¬ po govorili,marveč za narod po Slomškovem svetlem vzgledu tudi delali,bi bila naša narodna usoda v marsičem lepša’ Ne smemo pozabiti njegovega zadnjega - za ves slovenski narod tako pomembnega dela - prenos škofijskega sedeža iz Št .Andraža v kabulski dolini v Maribor in s tem združeno-preureditev me j lavantinske škofije. Če bi obvelja¬ la Slomškova žel ja,bi meje lavantinske škofije ne segale sa¬ mo do Mure,ampak še vse dalje na sever,bi naša narodnostna me ja,pa verjetno tudi državna, tekla skoraj blizu Graza. Vsi kraji,ki so danes ponemčeni,kakor Lipnica,Ernovž,Lučane,Go¬ milica ,Ivnik,Šp:ilJe, Travnik, Badgona z vsem še danes precej slovenskim zaledjem,bi bili še danes slovensko-. Tako pa so že takrat pri določanju škofijskih mej med lavantinsko in graško (sokovslo) škofijo, odločali bolj politični kakor ver¬ ski vplivi. Kraji onkraj Mure,takrat še vsi slovenski,so prišli pod graškega škofa. Ni bilo več slovenskih duhovni¬ kov,ne slovenskih šol,ljudstvo se je načrtno ponemčevalo. Kraji.ki so prišli pod pastirsko palico lavantinskega škofa, so ostali slovenski. Vsa prizadevanja avstrijske vlade do leta 1918 in Ve le neme e v ,da bi te kraje s pomočjo Sudmarke in- Schulvereina ponem'ili,so bila zamanj. Narodno zavedna slovenska duhovščina - posledica Slomškovega dela in njego¬ vega duha - je bila zid,ob .katerem si je nemški nacizem po¬ lomil. zobe. Petinosemdeset let, je poteklo od Slomškove smrti. V veličastni baziliki Matere MU os ti, ki je bila pozidana pod njegovim drugim naslednikom,škofom dr. Mihaelom Napotnikom, je njegovo počivališče,odkar so 1.1941 Nemci oskrunili njego- - 236 - grob na starem mariborskem pokopališču, Tu čaka poveličanja, Delb za njegovo beatifikacijo je minula vojna zavrla. Na nas Slovencih pa je,da se k Slom¬ šku zatekamo in ga goreče pro simo pomoči. On,ki je vse živ¬ ljenje in svoje bogate talente posvetil slovenskemu narodu,bo najbolje razumel našo stisko in naše goreče želje. Prosimo ga,na j posreduje pri Očetu lu¬ či, od katerega pride vsak do¬ ber dar,za nas,ki, smo sinovi v bojih izkrvavelega naroda, Slom šku izročimo naše zadev e »narod¬ ne, begunske,pa tudi naše zaseb¬ ne! Bodimo prepričani,da nam Slomšek lahko pomaga! Naša proš¬ nja k. njemu ne bo ..zamanj! VHLI SLOVENCI! SVETA VEHA BODI VAM LUČ, MATE ENI JEZIK PA KLJUČ DO PEAVE IN ZVELIČAVNE OMIKE,- A«M,SLOMŠEK. VP^AŠAMJA Kdo si,ki rad bi kupil narod moj? S čim si prišel za duše barantat? 0 siromak,da vidiš naš zaklad, razdrl bi šotor,zbežal še nocoj. Kdo si,ki tuSuž.lčiftd bi’ narod moj? Sl naskrivaj si kdaj izprašal vest? Si našel,da do zadnjega si zvest? Če nisi, skleni roke nad seboj- In ti,ki rad bi pel nam*Narod moj! si še izmeril njega globokost? Občutil pevcev davnih bi modrost, Preplehek nam,plščalkar spev je tvoj,. Veš,kaj je dolgih,težkih tisoč let? Veš,kaj izsanjal v njih je kralj Matjaž? Moj- narod moder je kot kralj Mat jaž, moj narod star je težkih tisoč let! 0.Zupanči*, Prepovedan sad ima čudno slast. .A,M.Slomšek. • f++++++* ±.-t-+++++-H+ Kdo v tabori* x u si ne želi okrog barake lepega vrtilka.v sobici pri - petnega prostorčka in v skledi kaj priboljška ? Gospodinja naj bi za vse poskrbe • le. Q,kako rade bi vsem ustregle in nudile družinam - kot posameznikom košček našega slovenskega doma! Dat i se v vseh gospodinjskih panogah zobrazile,se naša dekleta niso at strašile napora* Čez dan zaposlje- v raznih delavnicah,v ambulanti pri hišnem delu,zvečer pa so ho- dile k predavajTj&m v' gospodhijsko šolo. Vztrajnost,odločna volja ter smisel za prijetno domačnost,je pripomogla,da so kljub težkim razmeram vztrajala do konca šolskega leta. Žal,da jih je polovica omagalo zaradi boibe za kruh,zaradi prezaposl jenosti^in tako tudi niso delež¬ ne tistega vesel ja, ki ga čuti oni,ki se po končanem študiju in uspešnem izpitu oddahne v zavesti,da je dosegel svoj cilj. konč¬ ni uspeh in ocena kažeta,da so obiskovale šolo z veseljem in zanimanjem. Mnogo več bi Še pridobile, ako bi mogle praktici¬ rati tudi v konzerviranju živil,v pripravi jedil in serviran¬ ju. Vendar,temelji so položeni in smernice so dane* Ti pa,ver¬ no slovensko dekle,vztraja j,saj tako rada prepevaš: "Dokler slovenski rod,biva po zemlji hod, bode slovel® slovensko dekle". Domovina je naša ljuba matiJBeseda materna je izmed vseh do brot_na P j§_dob rp ta . A .M. __ Slomšek l \jLL££ '.Vzemi p ol..karte za ja jca,pomeša j jo z odrezki za maslo in pristavi k ognju,ki si ga zakuril s karto za pre¬ mog. P očaka j, dokler ni mešanica lepo rujava, potem spe*l v njej odrezke 'za mesoi, Kot prikuho' vzemi 'karto-za-krompir in za ze¬ lenjavo,ki si jo skuhal ž ‘malo .soli in-odrezkom za Rebulo.Za- večerjo lahko vzameš Postanke krompirjeve'karte, jih pometaš z mlečno karto,posladkaš z odrezkom za sladkor in položiš na vrh. karto' za krah ."Potem si umi ješ roke s karto za milo in Jih obrišeš z nakaznico za brisačo. - 4 -+ +++ Dobe h sosed je velik zaklad,ki se za gotove denarje ne kupi I -238 ivljeuje je neprestana bvrDa 2.» od s teme k, ne¬ prestan delava!*:# Ni zamanj zapisal S.Gre¬ gorčič; Ni praznik,predragi mi,nage življenje, f življenje naj bode ti delaven dan"... Ni stanu,ki bi m imel svojih posebnih težav. Tudi kmečki stan jih ima, in ge veliko. Toda v ki •juTi vsem težavam je kmet vendar le najbolj neodvisen od vseh drugih stanov. Je »e- kak kralj na svoji domačiji. Zemlja,kateri služi z ljubeznijo od mladih nog do zadnjega srčnega utripa,mu daje to stalnost in neodvisnost. Bes, težijo ga davki in druga bremena,vi je jo ga gospodarske krize,tudi pri družini in pri živini ne gre vedno vse gladko in po načrtu - a vendar - samosvoj je,gospod na svo¬ ji zemlji,in se mu ni bati zamere pri vladi in delodajalcu. Uradnik je "esto zelo odvisen od pogosto se menjajočih strank in režimov^ radi prepričanja mora večkrat trpeti preganjanje in zapostavljanje. Delavec tudi ni samosvoj. Delodajalec - ki nima vedno srca za socialno dobro onih,ki mu gara ja in ustvarjajo bogastvo,ga lahko vedno občutno zadene v trenutku,ko je nato najmanj pripravljen. Lahko mu da slabše de¬ lo,zniža plačo,lahko sledi odpust iz službe. Prav tako je tudi obrtnik odvisen od dobre volje in plačilhe zmožnosti svojih od jemalcev . Kmet pa stoji vedno na trdnih tleh. Zemlja mu daje oporo. Ni se mu bati,da bi stradal,če je marljiv,ni se mu bati,da. bi'mu kdo radi prepričanja odpovedal službo* Zato je kmečki človek tudi tako krepko zasidran v katoliškem in narod • nem prepričanju. Ko razni protiljudski režimi pritiskajo na u- radnistvo,delavstvo in na obrtnika,hoteč gp vkleniti in mu vsi¬ liti svoje, prepričan je, stoji kmet na svoji zemlji kakor nepo- rušen jez,ob katerem se rušijo valovi. Samozavestno stopi,če treba v opszicijo in pove vsem samodržcem v brk svoj odločni in neizprosni; "Ne!" a Ne da se podkupiti.Preponosen je,on samosvoj gospodar,da bi umazal svoj zna x aj z Judeževimi groši. Ko drugi vsaj navidezno klonejo pred silo,boje* se za službo, kmet ki jubu je ,trpi in vztraja,dokler ne zmaga kontno pravica. f Borba za vsakdanji kruh,borba z zemljo, ki brez truda ne da ničesar,prepričan je,da je pomočnik v veli¬ ki božji delavnici,da je Bog z njim,da je kmetu pečat odloč¬ nosti. Kakor so žuljave in trde od dela njegove roke,kakor je Od sonca,dežja,vetra in skrbi razoran njegov obarz,kakor je počasen,trden in samozavesten njegov korak,ko bodi po nji¬ vah in travnikih,vinogradih in gozdovih, tako , je klena, odloč¬ na, Jtažatsa in pravdama njegova beseda,ko s kmefko preprostost¬ jo,Prež vsake olepšave in puhlih fraz izpove svojo vera in prepričanje. Vajen je trpljenja * zato tudi vzame, če treba jia svoja pleča delež trpljenja in ga ponosno nosi za velike ide- ale,kakor so: ve ra, domovina, pravica, sv ob o da. Svoboden je na svoji zemlji. Kralj takorekoč v malem. Svobodo ljubi nad vse. Mrzko mu je tlačanstvo - saj je tlača- nil dolga stoletja in se bil za staro pravdo,- odvratno je kme¬ tu lizunstvo,noče biti hlapec drugim,zato ne mara zapostavljan¬ ja in prevelike omejitve svobode .Ne «a si predpisovati od strank in režimov, kak o naj Cela,čustvuje in misli. Ne ljubi novotarij,je konservativen do gotove meje. ljubi gospodarski napredek,rad _sodeluje pri širjenju zdrave ljudske omike,a od¬ klanja novotarlje,ki prelamljajo s tradicijo verovanja in ču¬ stvovanja njegovih očetov. Komunizem se je z lahkoto zajedel med plehko meščanstvo in razumarsko inteligenc o, premo til je delavca,med kmečkim ljudstvom pa komunisti x ni nauk ni našel tal. Zato je komunizem tudi tako nasproten kmetu ki je nosile lec največjijb narodnih vrednot. Ho x e mu izpodmakniti trdna tla,na katerih doslej tako samozavestno stoji ho x e mu vzeti zemljo,želi,da postane suženj tudi kmet in tako v vsem odvi¬ sen od vsemogočne, totalitarne države,ki je danes isto kot vladajoča stranka. Narod ima v kmetu hrbtenic o,ki ga drži po koncu. Zdrav kmečki stan je najboljše jamstvo narodne rasti,zdrave - ga kulturnega napredka t vernosti in poštenja. Je celica,iz katere pronica zdravje med vse plasti ljudstva. Kmečki stan • pomlaja mesto in ga varuje pred degeneracijo. Iz kmečkih hl^, če tudi še tako skromnih,p riba ja jo še danes veliki narodni geniji in misleci,tvorci novih duhovnih vrednot,glasniki res¬ nice in klicarji k Bogu. S. Gregorčič poje o kmečki hiši: Od tami nam misleci globoki, od. tam klicarji k nebu nam, " od tam nam pesniki,preroki, za dom borilci vsi od tam! Kmečki stan je nosilec prave svobode. Svoboden 1 kmet ž®li svobodo tudi drugim. Veže ga zdrav socialni x ut na s ose da, katere mu rad pomaga v ne sragi, odklanja nasilje, zavrača krivico in ljubi pravico. Zato je steber države it rada, je porok prave,na krščanskih načelih osnovane demo- ,^^240 krači je. To pa zato,ker stoji na najbolj trdnih tleh - na svoji ljubljeni kmečki grudi,katero v slučaju nevarnosti brani z svojim telesom in da zanjo svojo srčno kri. Okrim. jl&emlja,tvoja rodna prša bodo voli razorali, in s pšeničnimi semeni kmetje stari posejali. In v pomladnem zgodnjem času hladne rose poškropite - ve,kali,ki prst vas hrani, sonce kliče vas,vstanite! In žbudila se je zemlja in zapela in zaklila, veter se ji v bok zaganja, vzdiga njena svilna krila. Z žarki sonce te oven x a, zemlja,moja draga mati, z zlatim klasjem te ogrne, rož v naročje bujno da ti. Vsiplje zrno se iz klasja v kagče in pod mlinske kamne - kmalu hostija bo sveta, kar je zoril sončni plamen. In umesim bele hlebe in poiščem se stre,brate? Dragi,sveti kruh sprejmite, dar od matere je zlate. Cvetko Golar. , ssaa a=== ======= = XXXXXXXXXXX ===================== xxxfcxxx:l:Žxx Kdor sam sebe povišuje,prazno glavo oznanjuje. A.M. Slomšek. ~241 cb z/mju ob zaJgljučku šole nam misli nehote silijo nazaj v preteklost. V nabito polnem taborišču Pegjez-u pri Lienzu smo životarili in šteli dneve. Po polževo se je vlekel čas in jemal voljo do dela. Mora ne¬ gotovosti je ležala nad nami. Odrast- 11 so se - vsaj nekateri - kmalu zna¬ šli in si poiskali zaposlitve. Mladi- pa je brezciljno životarila in iz¬ bijala dragoceni x as. Zaskrbljeno so zrli ta nolo - žaj pametne j? 1 i, zlasti vzgojite! ji.Za .judskošolsko ifi dijaško mladino so se kmalu zavzeli profesor . ji in učitelji. Kmečka in obrtniška mladina pa je £e dalje ta¬ vala v brezdelju in gubila dragocene moči. Toda tudi na njo se je mislilo. Avusta 1.1945 je po daljšem razmiš • ljanju padla odločitev:Tudi kmetijsko,gospodinjsko in obrtno šolo osnujemo. £e pred koncem avgusta so bili pozvani vsi fant je in dekleta v starosti od' 16.-21 leta,da se vpišejo v odgovar jajočo šolo. Okrog 5o kmečkih fantov,okrog 15o deklet in še ne¬ kaj obrtniških vajencev se je vpisalo v kmeti jsko, gospodinjsko oz.obrtno šolo. Niso bili vsi,ki so se vpisali v šolo,navduše¬ ni zanjo,še manj zaučenje. Niso vsi spoznali pomena strokovne izobrazbe . Mnogi od njih so se morali le pokoriti uvidevnim starišem,varuhom ali pa taboriščnemu vodstvu. Ker torej niso vsi prestopili praga šole iz želje po izobrazbi,je jasno,da kmetijska šola ni bila na višku. H klavrnemu začetnemu napredovanju je pripomoglo še pomanjkanje prostorov in u~il. Kontno so nam le dodelili stalno soborki pa je bila skoraj brez opreme. Ne¬ kaj desk smo znosili •vanjo, jih položili na hlode .polomi jena mi¬ za in še stol za predavatelja. To je bilo vse. Pisali smo kar na kolenih. \\ _ _ - 242 - Težko je "bilo,a smo vztrajali. Nekaterim pa le ni šlo v ra£un,da bi postali zopet "šolarji". Ti so poiskali službe in se ločili od nas. S časom so se razmere izboljšale. Ifezred smo opremili s klopmi mizami, tablo in kar je y e ootreb- no. Slovesno smo ustoličili križ in Marijo Pomagaj ter se po - svetili Njenemu brezmadežnemu Srcu. Delovni urad nas je nadlegoval. Nekateri uradniki niso marali uvideti potrebe po šoli. Mnogo je bilo boibe.A smo uspeli. Da bi se tudi praktično kaj naučili,smo dobili v oskr¬ bo in obdelovanje del taboriščnega yrta. Tudi na polju smo po¬ magali. Prav radi smo se srečali s pridnimi učenkami gospodinj¬ ske šole. šolsko leto se je nagnilo h koncu.Od približno 5o fantov nas je ostalo le še 2o. Kaj pa ste se učili? Naj naštejemo predmete' Ve- rokuk,slovenščina s kmet. spis jem, kmet.gospodarstvo in knjigo- vodstvo,narodopisje,računstvo,zadružništvo,kmetijsko pravo,dr- žavoznanstvo,higijena,risanje,fizika in kemija,prirodoznan- stvo,pol jedel js tv o, travniš tv o, vinogradništvo, sad jara tv o, vrt¬ narstvo, gozdarstvo, živ inore ja, mlekarstvo, veterinarstvo, čebelar¬ stvo,lepo vedenje,pet je in telovadbo. 5. julija 1946 smo prvi letnik zaključili in pre jeli spričevala. Po kratkih po