List 43.
gosp
dar
i
r t n i š k
Tečaj XXII.
mM



m
ar
w. r
à
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto .3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr.
posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
V Ljubljani v sredo 26. oktobra 1864.
Gospodarske stvari.
Ne dá se tajiti, da ne samo pri nas na Slovenskem, ampak na Avstrijskem sploh se tako ne gospodari , kakor bi se znalo in imelo. Naprej pa moramo, sicer Še bolj zaostanemo za drugimi državami.
V kmetijâtvu (gospodarstvu) se pravi napredek dá le na praktični poti doseči. Ta pot pa je tista, ktera pelje k zboljšanju gospodarskega delà, ki je na-predku najtrdnejša podpora, in ki jo tudi mali kmetic hoditi more, ako le hoče.
Pravi napredek kmetijstva se pa razodeva posebno po treh znamenjih, te so: 1) da gospodar po trdnem pravilu k m e t u j e, 2) da si seme skrbno i z b i r a, 3) da si za pleme voli naj bolj o živino.
Kar se tiče trdnega pravila, po kterem gospodar uravnava svoje poljedelstvo, je dovolj znano, da umni gospodar ne delà tjè v en dan , kakor pravimo, zato, ker je njegov oče ali stari oče tudi tako ravnal ; umni gospodar presodi svoj kraj in svojo zemljo, in po tem umnem prevdarku si ustanovi vrsto, po kteri zdaj seje ali sadi to , zdaj uno , tako, da ne izmolze zemljišc svojih, ampak sad za sadom , frugo za frugo tako vrsti, da to, kar pred seje, pomaga temu, kar pozneje pride na njivo. Gospodarska uravnava ali sistema — to je tedaj eno.
Eden najvažniših pripomočkov za povzdigo kmetijstva je dalje ta, da gospodar spozná, kako veliko pripomore k obilnému pridelovanju dobro seme. Zato si pa tudi vsak skrben kmetovavec prizadeva, da si dobro seme za setev izbere in da najboljega semena ne prodaja drugam. Skušnje so pokazale, da iz lepih klasov, v-kterih je po 40 do 50 zrn, vsako zrno zopet po 40 do 50 najlepših klasov obrodí, v kterih je skup 700 do 1200 zrn. Pri vsaki novi posetvi in žetvi omenjenega dobrega semena se to še zmiraj boljša. Tako kmetovati in polje po dobrem semenu rodovitneje napraviti more sleherni gospodar, če le svojim njivam dá, kar njivam gré. Vélikim gospodarjem je tista mašina dobra pomoc, ktera seme razvrstuje ali sortira.
Ravno tako se gospodarju splača tudi živinoreja, Če si plemeno živino izbere tako, da se on in ona dobro vjemata, to se^pravi, da enako živino plemení z enako, lepo z lepo. Živ izgled v tem so nam Angleži, kteri so po tej poti neizrečeno zboljšali svojo živino. Ako naši gospodarji ravnajo tako umno kakor uni, tudi mi sčasoma pridemo tjè, da nam ne bo treba, za žlahne konje in lepe in velike goveda lepega denarja v ptuje kraje pošiljati. Rej a ovác (ovčarija) na Avstrijskem, ktera je najimenitniši del živinoreje našega cesarstva, je nam tega priča, da se zná tudi pri nas s časom živinoreja zboljšati in na višo stopnjo povzdigniti.
Iz rečenega se lahko povzame, da se dá v kmetij-stvu tudi z majhnimi pripomočki velik napredek doseči, če se le pravega primemo na pravém kraji, ob pravem času in s pravo previdnostjo.
* Kadar živino n a p e n j a , se v vampu napravlja veliko vetrov (gazov), ki utegnejo tako silni biti, da se vamp razpoči. Treba je tedaj te vetrove hitro odpraviti : ali da s pripravnim nožem skozi trebuh nabodemo vamp in izpustimo vetrove , ali pa da živini v vamp vlijemo tako stvar, ktera ima lastnost, da vetrove v-se posrka kakor goba vodó, in tako zginejo vetrovi. Najbolje take dve stvari ste: salmijak in pa živo apno. Žive ga apna se za veliko živino vzarne 4 lote in raztopí v 4 maslicih vode (na vsak lot apna tedaj 1 maslic vode) in ta apnéna voda se vlije živini noter. Se skor mapj delà po napravi in hitro pomaga s a 1 m i j ak (Salmiakgeist), ki se v apoteki dobi ; 1 lot salmijaka zinešaj z 1 maslicem vode , in to sal-mijakovo vodo vlij živini noter. Ko bi pihnil, ji vpade vamp: salmijak požré vse vetrove, da zginejo, kakor da bi pihnil. Salmijak je dober kup; če si gospodar dá v apoteki napraviti 4 male flaške , vsako z 1 lotom salmijaka, in prav trdno že v apoteki zmešane shrani, ima hitro pomoč pri rokah, kadar živino napenja.
*	Kako pre deni co (Flachsseide, eu s cut a) zatreti. Marsikak gospodar se je že čudil, kako je to mogoče, da v njegovo lepo izorano in s čistim de-teljinim semenom obsejano njivo se zatepe predenica. Naj še tako natanko čedi svoje seme, da ne enega predeničnega zrnica ni zasejal, vendar ne bo obvarovai, da se ne vgnjezdi ta hudobni plevél na njegovo njivo. Sto in sto reci se je že skušalo , to nadlogo spraviti iz deteljišč; malo kaj pa je pomagalo, dokler se ni njiva do dobrega preorala. Kadar je letina deževna, še bolj pa, kadar dežuje delj časa v eno mer, se prikaže predenica na deteljišču in na senožetih, ktera v kratkem veliko škodo naredi. Da se to odvrne, vzemi frišne goveje scavnice in ž njo zjutraj in zvečer polivaj njivo, kjer se je predenica prikazala. Ko si jo prvikrat polil s tako scavnico, bode začrnela in pogine ; detelja ti bo pa še lepše rastla. 4krat ali 5krat moraš to ponoviti, ako hočeš, da jo popolnoma pokončaš. Ta pomoč je lahka in gotova. — Tako piše gosp. Ferd. Dočkál, adjunkt na grajščinah princa Koburga. Poskusimo!
*	Klor o for m namesti žvepla pri čbelah.
Kloroform je neka posebna omotica, ktera člověka in živali omoti, pa le za nekoliko C Si S íl j da se potem zopet zbrihtajo. Na Angležkem so s kloroformom čbele prav dobro omotili, ko so hotli panjove izprazniti. Tak panj, da ne pride svetloba va-nj , se zadela s kakim prtom,
348
in potem se kloroform va-nje kapljá. Brž ko se čuti, da so čbele mirne, se dajo brez vse nevarnosti iz panja v panj preseliti; drugo jutro se zdramijo zopet in vesele letajo okoli uljnaka.
najimenitnejših iznajdeb
na polji uiiiťtnosti. ved, obrtnije itd.
Poleg Gailett-ovi „Allg. Weltkunde" poslovenil
1	'i t M«	;	*	^ # v
Dragotin Sauperl.
Po abecednem redu.
1. Aerostaticna mašina ali mašina, s ktero se dá po zraku vozitL Po več poprejšnjih spodletelik poskušnjah sta brata Stefan in Jožef Montgolfier leta 1782 v Annonay-u na Francozkem iznajdla prvo tako mašino in sta jo leta 1783 poskusila, ter se prepričala njene koristnosti in rabljivosti. Od tadaj se je že veliko voženj po zraku v oblonu ali balonu napravilo, in če prav še dozdaj te vožnje nobenih zadostnih , saj nobenih prav praktičnih nasledkov niso imele, človeški duh vendar ne miruje, da ne bi dovršil te težke naloge. Gotovo pridejo še časi, da se bojo ljudje po zraku vozili iz kraja v kraj. Že leta 1794 so na Francozkem
poskušali v oblonih opazovati armade; toda iznajdba je potihnila že po nekterih poskusih. Leta 1830 je spet na dan prišla, ko je francozka armada v Algier se podala, pa je rnenda brez praktičnega sadů bila; ravno
tako malo srečni so bili poskusi leta 1849 pred Benet-
kami, kjer so hotli iz oblona ogenj metati v obsedni okrog. Najslavniši oblonarci ali zrakoplavci so razun bratov Montgolfierjev bili: Pilatre de Rozier, Blanchart, Green, Cocking (ki je v nesrečni vožnji smrt storil
leta 1836), Arban, Roberston, Gibson, Coxwell (kterega je 9. oktobra 1851 pri njegovi 157. vožnji dr. Ham iz
Lipskega spremljal, in kteri je ne dolgo potem v družbi dr. Kellerja s svojim oblonom dosegel visokost blizo 11.000 čevljev nad zemljo), Godard, Pětin (ki je novo pozračno ladijo za več oseb iz štirih velikih oblonov napravil), Berg itd.
2.	Algebra (računjenje s črkami ali pismenkami; je bila neki razširjena po Arabcu, Gebr po imenu, ki je v 9. stoletji v Sevilii na Spanjskem živel. Za iznaj-deca imajo Muhameda ben Mussa-ta; verjetno je, da so se Arabci te umetnosti od Grkov naučili. D i o-fantos iz Aleksandrije je pisal v 4. stoletji po Kr. prve bukve o algebri, v kterih se že uganjke čistih ena-čeb druge stopnje naj dej o.
3.	Alkimija (zlatodelstvo). Začetek alkimije se išče
že v Egiptu, kjer je v najstarejših časih med junaki tudi Hermes bil, Anubijev sin, kteremu se veliko bukev kemijske , magične in alkemistične rednosti pri-lastuje. Gotovo pa je, da so stari Egipćani posebne kemijske in rudoslovske znanosti imeli. Tudi Grki so imeli veliko veselje do magije , do teosofičnih sanjarij in sosebno do alkimije. Dioklecijan je zapovedal vse egiptovske bukve sežgati, ktere o kemii zlata in srebra govoré. Pozneje je kemija in alkimija veljavo dobila
pri Arabcih. Eden najslavnišili alkimistov 13. stoletja
je bil Albert YTéliki, ravno tako njegovi nasledniki:
Tomaž A k v i n s k i, K r i š t o f P a r i ž a n , Alfons X., kralj kastiljski, Roger Baco, Peter Abano, Arnold Bac h none, kteri se ve da nobenega zlatá napravili niso, pa veliko iznajdeb so na dan spravili, ktere so polagoma do sedanje kemije peljale. Vse prepovedi zoper alkimijo so bile zastonj ; v 16. stoletji je po Teofrastu Paracelsu celó v navado prišla, in je bila v najviših stanovih razširjena. Ce je prav najveći del alkimije le sleparija bil, je saj posredno (kakor pri
Bottcher-ji, ki je po alkimii porcelán iznajdel) kemijskim vednostim mnogo koristila.
4.	Amalgamovanje (mešanje rudnin z živim srebrom), plavžarsko ravnanje, po kterem se kaka ruda z živim srebrom zmeša (amalgamuje). To ravnanje, posebno ko-ristno topivnicam za srebro, je že bilo leta 1571 od
Velasco-ta v Ameriki vpeljano, in je bilo leta 1640 od Alonzo Barba-ta in posebej leta 1780 od žl. Born-a zeló zboljšano.
5.	Avtomaii (samogibi) so menda že starim znani bili (priča tega so: podobě Dajdalove, ki so hodile, tri-nogi Hefajstovi, ki so na kolesih in krožkih tekali, leteći golob Arhitaja Tarentskega itd.); Karol V. je
imel v samostanu (kloštru) dva viteza, ki sta eden proti drugemu dirjala. Imenitni so Vaukanson-ovi avto-mati (leta 1738), potem tišti od bratov Dro z iznajdeni, pisajoči avtomat Friderika Knausz-a (leta 1760),
in v novejšem času trobentar Málzl-nov na Dunaji, drug njemu podoben Ka uf m an-o v v Draždanah itd.
6.	Bajonet, od začetka na dve, potem na tri straní
oster, je bii v Bajoni na Francozkem leta 1640 iz-
najden, čeravno nekteri trdi jo, daje od Malajecev, ki so na puške svoj kric zasadili, k Holandcem přišel, ki so ga pri svojih armadah v vzhodnji Indii rabili.
7.	Bakro- in lesoreztvo. K i taj ci so prej ko ne iznajdli lesoreztvo (ÇvkoyQaqia), po kterem se črke v lesene plošce vrežejo, ktere se potem z crnilom oma-žejo, s papirjera pokrijejo in natisnejo. To umetnost so Kitajci poznali že neki ob času svojega cesarja Wu-
Wong-a, ki je 1100 let pred Kr. živel, ce si ravno
Japanci nje prvo iznajdbo pripisujejo. Znana je bila ta umetnost že od predavnili časov na T i b e t an s k e m, in sicer tako, da se moramo čuditi, kako da je tiskarstvo tako pozno iznajdeno bilo. Kepler v Nordlingih se je pri tiskanji podob najpoprej lesoreztva poslužil. — Se starejše od lesoreztva je vrezovanje črk ali pis-menk v kamen in rudo; saj so pečatni prstani že v najstarejših časih znani bili: že sv. pismo večkrat o
njih govori (na pr. I. Mojz. 38, 18). (Visoke starosti
je tudi jeklo, ktere pridelovati so že Grki ob časih Homerovih znali. Ob južnem bregu črnega morja pre-bivajoče ljudstvo kali b s ko (chalybsko) je bilo, kakor grški pisatelji pravijo, zeló znajdeno v spreminjanji železa v jeklo, in je pridno dělalo v železokopstvu : tudi se grško ime jekla: yá).v/3g od ravno tega ljudstva iz-peljuje, ker je taisto po pridelovanji jekla zeló slovelo.
8.	Barometer in termometer (zrakomér in toplomér).
Zrakomér je iznajdel 1. 1643 Janez Ev. Torricelli,
osebni zdravnik toskanskega vélikega vojvoda, učenec Galilejev. Napravil je ravno to leto prve ocitne skušnje z zrakomerom. (Kot vremenik ga je iznajdel Oton žl. Guericke leta 1661; brez živega srebra Viijem
A montons leta 1700). Celó verjetno je; da je bii kmali
potem, gotovo pa ne poprej, toplomér iznajden, če so ravno nekteri tudi Holandca Kornelij a Drebbel-na iz Alkmara iznajdeca toplomérovega imeli in rekli, da
je prvega naredil leta 1638. Prvi poskus delitve v
stopnje je napravil profesor Renaldini v Padovi.
9.	Barvanje in beljenje. Barvarija in beljenje ste iznajdbi najstarejših časov; za starodavnost barvanja ali farbanja imamo mnogo prie in dokazov. V vročih deželah so si divji narodi prizadevali, naravnost kožo svojega trupla z barvami lepšati, v tem, ko so v drugih krajih za obleko potrebno vláknino barvali. Mnogo sto let je menda prešlo , predno se je bagrenka (skrlatni polž) najdla, in so se ljudje naučili, iz njenega soka izvrstno škrlatno barvo narejati, ktera se je kmali kot najlepsa in žlahnejša barva starega veka stavila. Po pismin Plinija in Herodot-a je skor podoba, da so Egipćani in narodi ob hvalinskem morji že davno oblačila pi-

349
sano barvali ali neko natiskan je katuna poznali. Na Nemškem nahajamo že leta 925 prvega barvarskega ceha. Prva tiskarnica se je ustanovila leta 1460. Brošc
je bil znan že leta 1550.	-,,
10.	Bancrnje kozuhov je že bilo v 12. stoletji
znano; saj se o rudečo-barvanih ovčjih kožah in rudečo-barvanih gornostajevinah o tem času razločno govori. Pozneje se je barvanje kosmatine velikokrat rabilo za olepšanje kožuhovine, in še dandanašnji se mnogo kosmatine umetno barva in prodaja.
11.	Barvolisk se v naših deželah še le od leta 1820 bolj pogostoma nahaja. Tako imenovani (Jon-greve-ov tisk (po kterem se na papir na enkrat več barv tiska , se je prvikrat leta 1823 rabil; Congreve
je namesto lesenih vzel bakrene plošce, in je ustanovil
leta 1823 prvo takošno tiskarnico v Londonu; leta 1827
do 1828 se je ta umetnija po Hâhnel-nu v Devinu in Naumann-u v Frankobrodu jela tudi na Nem-
vi	y• »i•
skem siriti.
12.	Belarnice so bile v Norimbergu že le 1440 znane. Scheele (Sele) je leta 1775 iznajdel, da se z
magnezijo dá be liti, in da prosta solna kislina, oksidirana, barvine dele rastlinske robe razdeva in pokončá.
Berthollet je leta 1785 prvi rabil to ravnanje, in
od slej se je dalječ razširilo in mnogovrstno zboljšalo.
13.	Berolinski sinj (iz cijana in želeža) od Dies-bacha v Berolinu leta 1740 iznajden.
14.	Bingelj (Pendel). Tega je prvi Galilei v Florenci leta 1630) znanstveno opazoval ; kmali potem (leta 1656) je Huyghens iznajdel ure z perpendi-
keljnom.
15.	Biseri so bili narejeni iz stekla prvič leta 1482
od Murano-ta; iz lusk bele ribe od Jacquin-a
leta 1656.
16.	Bitna mašina (Schlagmaschine) v Norimberg-u leta 1532 najprvo napravljena, s porabo parne moči pa po Perkins-u (leta 1838) vsa predelana.
17.	Bombazast papir. Sploh se iznajdba bombaža-stega papirja Arabcem pripisuje. Po novejših preiska-vah pa se je zvedilo, da so Arabci ta papir pri svojih osvojevavnih vojskah v Buharii okoli leta 704 najdli, v
svojo domovino, in potem pri svojih poznejših vojskah v osmem stoletji iz Afrike v Evropo přinesli. Pa še bolj verjetno je, da ta papir ni bil v Buharii iznajden, ampak že veliko poprej v Egiptu izdelan in na Grško razširjen. Toliko pa se mora v čast Arabcem priznati, da so si zastran umetnega izdelovanja in zboljšanja tega papirja pridobili veliko zaslug.
18.	Brodarstvo. Zelo verjetno je, da so Feničani
bili prvi začetniki brodarstva, ktero se je najpoprej z izvotljenimi debli, tako imenovanimi k a n o ti začelo, pozneje še le so se iznajdle veče povodnje vozila, na pr. čolni, ladije, šajke, barke itd.; drugi starodavni narodi, na pr. Asirijani pa so se čez svoje reke na usiljenih mehih prepeljavali. Saj veče in daljše vožnje so Feničani prvi napravljali, in se , kakor nas zgodovina uči, po medzemeljskem morji prvi do Hispanije pripeljali. Submarinske (podmorske) barke je iznajdel Dre bel (leta 1620); železne pa Mers en ne (leta 1720), in na Angležkem leta 1816 izdelane. Barke z arhimediškimi vretenicami (šravfi) je iznajdel Livingstone (leta
1800;, in Smith in Sauvage sta jih leta 1838 prva v
veliki meri dovršila.
19.	Brušenje, rezanje in pezanje stekla. Steklo se je prvič začelo brusiti v 11. ali 13. stoletji, ko so
se začele očala delati , za ktere so brušenega stekla (glaža) potřebovali. Ze stari Grki so poznali vžigavno steklo ali vžigavnike , kteri pa so le oblokorezi nabru-šenih steklenih oblic bili. Arabec Ahazen govori že v 12. stoletji o poveličavnem steklu (povekševavnikih),

in konec 13. stoletja so nek bile prave očala iz-
najdene. — Rezanje stekla je bilo gotovo že v prejšnjih časih znano, in že Pl i ni popisuje neko ravnanje, ki je sedanjemu deloma podobno; al vendar je menda pozneje ta iznajdba se zgubila in pozabila. Gašpar Lehmann v Pragi je bil tako srečen, v začetku 17. stoletja to umetnijo spet na novo ustanoviti, in je leta 1609 od cesarja Rudolfa II. razun ime-
nitnih darii dobil izključivno privilegijo, ker so ga sploh za prvega iznajdeca imeli. On je izučil vec učencev, med kterimi je Juri Schwanhard najslavniši bil, in po smrti učenikovi to delo v Norimbergu nadaljeval ; zatoraj se je napčno pripovedovalo , da se je tudi ta umetnija v Norimbergu iznajdla. — Tega sin, Henrik Schwanhard, je v ravno tem mestu leta 1670 iznajdel umetnost, steklo pezati (átzen), in sicer z razjedeno vodo , ktera je verjetno že napravljena bila iz kisline topivnega špata ali plavika, akoravno je neki to še le kemikar Scheele leta 1771 iznajdel.
20.	Brzotisk. Tiskavnico za brzotisk je iznajdel Friderik Honig iz Eislebna leta 1803. Konig pa je moral na Angležko iti, da si je potrebnih pripomočkov za izdelanje svoje iznajdbe pripravil. Tam je tedaj iz-delal tiskavnico za brzotisk, na kteri so se „Times"
(londonske novice) 24. novembra 1814 prvikrat tiskale.
21.	Camera obscura (kamera obskura), leta 1540
od Erazma Reinholda iz Saalfelda iznajdena, da bi mrknjenje solnca boljše opazovati mogel. Zeló popravil in zboljšal jo je neapolitanski matematikar Janez Kr.
Porta, ki je leta 1615 umrl.
22.	Cepljenje koz ali osépnic, Ze v 17. stoletji,
kakor se pripoveduje, v jutrovih deželah, posebno v Carigradu bivaj oči m trgovcem ni neznano bilo , da so Crkesi, Armenci in drugi azijanski narodi kozé ali osépnice staviti umeli, da bi se s tem strašne ^bolezni obvarovali; tudi so se že takrat nekteri Grki od Crkesov te umetnije naučili; pav prav gotovega se še v Evropi
ni nic o tem vedilo. Se le s tem, da je leta 1701 v
Kefalonii rojeni grški zdravnik Pilari, ko so takrat v Carigradu kužne kozé razsajale , štirim otrokom nekega tam bivajočega evropejskega poslanca srečno kozé vcepil, se je jela tej umetnosti veča pazljivost skazo-vati, in grški zdravitelj Ti m o ni je poslal obširno spo-rocilo o tem vseučilišćema v Padovo in Oksfort. Se zdatneje je bilo cepljenje, ktero je slavna angležka
žlahna gospá Marija Montague leta 1718 in 1720
z lastno roko pri svojih otrokili opravila. — Za člo-veštvo neizmerno imenitna iznajdba je cepljenje
krav jih kóz ali vimenic, ktero je leta 1798 slavni angležki zdravnik dr. Edvard Jenner v Bar kle y u v Gloucestershiru vpeljal. V nekterih angležkih okrajinah so se prikazali leta 1790 pri kravah kozam
enaki spuščaji in prišči na vimenu, o kterih so ljudje mislili, da bo vsak člověk, kteri po nalezbi te kravje koze dobi, za vselej svojih lastnih koz oproščen. Jenner je to mnenje več let preiskaval in preskušal, in zadnjič spoznal, da je resnično, ako se le prav opravi. Njemu tedaj gré zasluga , da je z vpeljanjem tega branila člo-veštvo enega najvećih zlegov rešil.
23.	Cevba (drenaža ali osušenje zemljišč s pomočjo podzemeljskih povodnikov), že v poprejšnjih časih znana,
je poboljšana bila še le leta 1833 od Smith-a in Baxter-a.	(Dal. prih.)
Domorodne pisma.
2. pismo.
—M- Obljubil sem v prvem svojem pismu, da bom omenil, kako naj bi se v malih mesti h obu-
dilo národno življenje. Kesam se te obljube, pa
350
ker je že tiskana, moram biti mož beseda in lotiti se težkega delà, ter pisati ne eno samo, temuč vec suhih, resnobnih pišem brez vse šale; celó svetovati bom moral.
Svetovati pa mi je iz mnogih vzrokov težka reč, čeravno nekteri pravijo, da ničesa ni ložega, kakor to. Neki imeniten minister, kterega ime mi ravno ne pride na misel, je celó rekel: „moj sin, ti ne veš, kako malo uma je treba, da države vladaš." Vladati je pa vendar teže, kakor samo svetovati; vendar tudi svetovavci so že dosti zlega napravili v tej dolini solz.
Od mož, ki so izmišljevali nove vere, do iznajdo-vavcev novih abeced, iz te gotovo neštevilne množice, jih je mnogo , ki so bili grajani in preklinjani rod za rodom , pa mislili so vendar, da so koristili človeškemu rodu in si že za živih dni zaslužili bronaste spominke. Posebno tišti lahko svetvajo , ki so po naključbi na visoki stopinji veljave in časti in imajo veliko podložnih duhov, ki poslušajo njihove besede; na višavi so sicer, in kar se godi po nižavah, slabše vidijo, kakor drugi, ki so sami v nižavah; vendar, ako menijo v visokih svojih mislih, da bi nižavcem kaka prenaredba bila ko-ristna, kar ukazati jim je treba, invprecej se v življenje nižavcev vpeljuje njihov nasvèt. Ce je pa ta nasvèt nepripraven , slab ali škodljiv, kar se primeri dokaj-kratov, koliko zlega, koliko zgub in nevolje morajo narodi pretrpeti, predno pride do svetovavcev glas, da je njihov svèt bil nekorišten!
Zgodovina Človeška je polna tacih neumnosti in zmotnjav.
Jaz sem pa ravno sam nižave sin, in ako bi svetoval
kaj napčnega, ne bom napravil kvara drugim, ampak sam sebi; reklo se mi bode, da sem premalo izurjen, ali pa, da prazno slamo mlatim. Ker se pa bojim tudi lastnega kvara, nič ne svetujem, nic ne priporočam, ampak samo razlagam in tu pa tam kaj dokazujem.
Ravno sem se spomnil starega prijatla, ki je tako star, da je že nekdanjec. Bil je člověk bistre glave in veliko je vedil; pa pri učenji visocih znanosti pozabil je blažiti svoj značaj; pozabil je celó, da ga je dojila slovenska mati. Namenil sem se, materi Slovenii zopet pridobiti zgubljenega sina, ker se mi je zdelo koristno. Seznanil sem se ž njim , postopal ž njim po prehaja-lišcih, in, ko so drugi gledali lepe noše in obličja različnih gospá, sva midva govorila kakor modrijana o visocih predmetih. Zbujal sem mu najprvič misel, da on ni sam na svetu, da niso drugi za-nj, ampak da on za-nje; da Člověk je le tisočmilijonski del vse človeške družine, ž njo združen in na-njo navezan z mnogirai potřebami in dolžnostimi. Dopadla se mu je ta misel. Od človečanstva sva dalje stopila na stalo evropejsko; po nekolikih razhodih se je moj prijatel čutil Evropejca belega kavkazkega plemena in nekako bolj po koncu je nosil glavo. Jaz sem bil že vesel in upal sem v kratkem iž njega narediti Avstrijana , Slovenca in dobrega domorodca, pa bii sem takrat premlad, prenaglil sem se z veseljem, in moj prijatel je postal tako trdo-vraten in svojeglaven, da je menda še dandanes vedno le člověk in Evropejec.
Tako pri omikanem ali prav za prav učenem člověku nisem dokaj opravil; koliko teže je tedaj prekrstiti in z narodnim duhom oživiti cele stanove , kterih izreja je enostranska, omika v prvotném stanu in um tako poln predsodja, da jim je potreba dušnega blagra popolnoma ptuja in da se njihovi značaji skoraj poboljšati ne dajo.
Ta sklep je žalostěn, vendar nekaj me tolaži.
Posamesni ljudje kratko živé; celi narodje pa živé toliko stoletij, da jih smemo v primeri z našim kratkim osebnim življenjem imenovati neumrjoče na tem svetu. Narodje, posebno nekteri, so tedaj za dolge dôbe v
otročjih letih ; v šolo hodijo veliko dalje , kakor posamesni ljudje; pretrpeti smejo veliko huje kazni za svoje zmote in pregrehe ; oni potrebujejo dolgih časov, da se izpokorijo in popravijo, kar so pregrešili: narodje pri-dejo pozno v moške leta in do moških naravnih pravic ter imajo sploh kaj trdno potrpežljivo telo in zvesto pamet, da ne pozabijo starih křivic, pa dober glas, da se klicati ne naveličajo, ako tirjajo pravico in pomoč.
Ker narod počasi živi, naravno tudi počasi napreduje ; kar je posamesnemu člověku ^en dan, je v národnem življenji doba enega rodů. Ce tedaj hočemo narodno napredovanje ali zaostajanje prav presoditi, ga tudi ne smemo meriti samo po nekterih naših letih, in če se trudimo za narodni blagor , ne smemo precej pričakovati , da bo vspeh kar občen in nagel ; celó obu-pati pa ne smemo nad narodom , ako vidimo, da v dobi, ktera mu je morebiti neugodna, na videz nič ne napreduje.
Kar tiče nas Slovence, gotovo vsak domorodec misli, da imamo še veliko korakov do vrhunca, in smo še daleč od tega veka, in vsak želi, da bi kmali brez zmot in po naj kraji poti prišli do dobe najlepšega národnega razvitka; težko kteri pričakuje doživeti te dobe ; vsak pa vošči, da bi naši potomci dobrote zlatega veka — narodne moške leta — dolgo časa uživali.
Bi pa li smeli zavoljo tega počasnega vspeha roke križem držati? Davno je bilo rečeno, da nam je dolžnost prizadevati si za narodni blagor. Narodnost, ktera je nam prirojena lastnost, mora spreobrniti se v djansko, premišljeno ljubezen do naroda, postati mora kos našega značaja in edinsko zvezan z všemi našimi čednostimi.
Godi se pa v življenji z narodnostjo, kakor z dru-gimi dušnimi Čednostimi. Razne sposobnosti dobre in slabe spé v človeški duši; uk, omika in življenja skušnje obudé te in une; nektere sposobnosti se močno izurijo, druge se komaj zavejo, veliko pa jih popolnoma otrpne in zamre, ker ni bilo za-nje ugodnih priložno3t. Duh z vsemi svojimi čeravno različnimi sposobnostimi je pa le eden in edini, ter je samo takrat popolnomo krepák in zdrav, ako so vse njegove dobre lastnosti primerno izurjene. Le tista izreja, ki člověka obsega v vseh njegovih dobrih lastnostih, bo mogla izrediti trdne dobre značaje (karaktere), le značajno domoljubje pa je stanovitno in dobrotno.
Da nam pa, kakor je sploh znano, primanjkuje značajnih mož morebiti bolj kakor domorodcev , je kriva nedavno končana doba naše zgodovine. Izrejs ke. življenske in posebno državske razmere so bile take, da ni bilo dosti priložnosti in prostosti, razvijati vseh dobrih človeških lastnosti. Bila je izreja enostran-ska, ki je človeškega duha budila in boljšaia le v nekterih lastnostih, v drugih pa zapuščala, ako ne za-tirala; moški člověk je v življenji bil zadržan v veliko zadevah po napravah, kterim ni vedil vzroka in ga morebiti celó ni smel izvediti; v javnih zadevah je pa država vso skrb in vso odgovornost potegnila na-se, da državljani niso imeli druzega opravka, kakor slušati, ubogati in — molčati. Ta neprostá doba sama po sebi ni mogla biti narodnemu razvitku prijazna. Minula je ta doba; al njeni nasledki so ostali.
Mnogim, ki so izrastli v ti dôbi, se je njen nezdravi duh tako vrinil v značaj, da nikakor ne morejo umeti duha sedanjega časa; naravno je tedaj, da se tacim ljudém sedanje bolj navdušeno narodno gibanje, da se jim povzdiga narodnega jezika in narodna izreja na podlagi narodnega značaja zdi nepotrebno in ne-spametno početje; tem hvaljivcem starega časa se vse, kar novega prinesejo novi Časi, zdi škodljivo in toliko bolj ne varno , kolikor manj je podobno poprejánji navadi, in kolikor hitreje se razširjuje. Njim je dobro
351
samo to , kar je staro; oni ne razumejo, da starost je bickom med Slovenci in narodom hrvaško-srb-slabost. Tacih svarilnih ostankov star spremeniti.
dobe
ni moč
skim. Zato ne odstopajmo od njihove terminologije!
Toda ne samo gledé na učeno terminologijo, marveč narodni pro- sploh, tako sodim jez, imeli bi v rečeh, kjer se mrtva stosti, ampak posebno tudi političnemu moštvu in zna- staroslovenščina (ali starobolgarščina?) i oči po
btar
čas pa ni
bii neugoden samo
caj
stanovitnosti
Vse
J
in narodno
1 j e nj
se
je ravnalo po postavah , ki so va-nj od zunaj bile de
večem od naše nove in od hrvaščine ali srb-
zvečino živih, in zato moram
ščine, potegniti
vane ako
zadostil je vsak
im
državljanskim dolžnostim, brez pomislika pristopiti temu y kar je poslednji Glas-
ustrezal tem unanjim postávám po unanjosti
Ali si bil zadovolj
ali
ne
>
bilo
je vse eno ,
da
si
molčal ko zid; če je tvoje delovanje bilo pravilno, nihče
nik" izgovoril o novih Cegnarjevih besedah v „Valenšt. ostr.": „sedanjest", „prihodnjest", „izkranjest." Kdo bi
v besedi: „izkranjest" (zakaj že ne: iskranjest?)
zlasti
ni prašal za tvoje prosto mnenj( navadili vse za dobro imeti, kar
Tako
bilo
so se ravno v
1 j u dj šegi
na prvi pogled spoznal Slovenko?
Raje
rekel
7
da
je posneta s kacega starinskega spomenika ali runo-
pisa
t
Jez mislim, da pritiklina: ost in pa est ni ena
Dokaj mož podedovali smo iz stare dobe, ki imajo v vseh okoliščinah zadovoljnost na licih in méd v ustih ; in ista (prim, bolest); dalje nam ženska sklanjava
ijih vodilo pa
brezznacajnost
Dokaj
imamo
in
slaci jo, kakor nedeljsko suknjo, ki v Ljubljani pojó : „Na
menskih domorodcev, ki domorodstvo oblači]
(zadnja volja, zadnjo voljo) kaže take sati :
?
da j
nima
povsod
moči
in če komu slovniška vest ne dopušča pi-sedanjost", „prihodnjost", „skrajnjost", naj piše:
prej zastav
Slave", komaj
pa pridejo v Celovec, gl
pritrkavajo: ,,Wo ist des Deutschen Vaterland", v Go
ako
rici pa so,
Množi
risti nič časti
treba, tudi „italianissimi
sedaj nos t ali celó po hrv. sadašnost, prihod-nost (tù tudi staroslovenščina nima j), skrajnost (kakor tudi Vuk ima: skrajni in pa skrajnji). Se pri-
7
od ktere narod nima pričakovati nič ko- meri Vukove besede: Gornjozemac, donjozemac
A	m	m	m	.JI	M	« «
7
7
velika. Maj hen národ smo
7
pa
sila
veliko imamo zgubljenih sinov. To je naša národna dedšina po umrli dobi in njeni kratkogledni enostranski omiki.
da j
oj emu narodu
večina omikancev v narodu postala ptuj
7
da
mnogi
celó
zanicujej
lastni narod
in nasprotvajo njegovemu pravičnemu napredku.
Kako malo proti tej množici je število tistih domo
rodcev, ki so že v přetekli dôbi imeli ljubezen do na-
roda, ki so varovali narod, da ni zaspal v smrtnem spanji !
Rešen je po njih narod iz nevarnosti in spanja pře-
te k 1 e g
casa, kaka pa je sedanjost naša?
(Konec prihodnjič.)
Mrvica iz slovenskega besedoslovja.
Je
res
7
kakor trdi gospod Gršak, za „National-
beseda: ,,na-
okonom", „Nationalokonomie" primerna
rodar", „narodarstvo"? Ne narode delà, kakor nekteri
kaže. Narodar bi bil, kdor cesarja Napoleona křivé, ali kdor jih ve iznajti, kjer jih ni bilo, kakor so Poljaci
pa
podtikali r. grofu Stadionu, da je iznašel Rusine, ali
kar
većemu bi „narodar" pomenilo to, kar „narodopisec", Ethnograph, ker se namreč narodopisec pečá z narodi.
Gosp. Gršak ima pred očmi, kakor sam pravi, besedo:
. H t ■■p^H
„gospodar." Ali „gospodar" in „gospod" (dominus, v občnem in tudi pravniškem pomenu) je eno, in v notra-njem bistvu besede: „gospodar" ne najdeš pomena: Wirth. Pa primimo toraj ali prav za prav držimo se
der
dalje tudi tu besede, ktero rabijo Hrvatje in Srbi
7
in
recimo za:
Nationalokonom": pisavec, učitelj ná-rodnega gospodarstva, za „Nationalokonomie" pa:
da
ne
bi
národno gospodarstvo." Sploh mislim smeli kovati preveč novink (tako je sklenila tudi učena komisija , ki ravno sedaj v Zagrebu, če Bog dá tudi
nam na hvalo
7
in korist, izdeluje terminologijo za više šole) in da ne bi smeli brez velike potrebe zahajati
zlasti od naših južnih bratov. Spominjani se lepe misli ki jo je bil praški „Narod" v nekem svojem listu raz
7
odel
7
~	ť* —	v,«.	, «j^u^u*
da naj se vsak izobraženi Slovan
naučí vse
slo-
vanské narečja toliko, da bo razumel vsako učeno knjigo v kterem bodi slovanském jeziku pisano. Tako bi se izplačalo pisanje tudi tacih knjig, ki po navadi priza-devajo mnogo truda in stroške moč posamnih narodičev presegajoče, in bi take knjige prihajale na dobro vsemu slovanstvu. Tudi jez mislim, da bi to omikanemu Slovanu bilo lahko, gotovo pa je, da se tako občenje in vzajemno podpiranje slovstva dá izpeljati z velikim do-
do nj oselac, mrežotina in več tacih.
Kdor pa to reč bolj razume , naj jo nam razjasni
' M.
Junakova prošnja
★
Zapisal A. D.
t
V	ovoj črnoj gori Žarki ogenj gori.
Mimo njega jase Trideset junakov,
Trideset junakov Na izbor soldatov.
Jeden je med njimi Grozovitno ranjen.
Za Boga! vas prosim Draga bratjo moja
Ne puŠČajte mene
V	ovoj črnoj gori,
Nego me peljajte
Y	ono ravno polje
Jamo mi kopajte Pri svetem Ivanu,
Na pusko globoko Na sabljo široko.
Noter p ogrnite Mojo kabanico,
Noter položite Moje grešno telo.
Y	eni mi pustite Mojo desno roko.
Va-njo mi deni te
Kito
Nek me konjič žali
Kad me draga neće.
Draga bi žalvala Kad bi ona znala,
Da sem se oženil U to crno zemljo.
Bratec, ja te prosim Kada pojdeš mimo,
Najavi se dragoj, Pak joj pripovedaj:
Da je moja žena Letá crna zemlja;
Moji svatje bili So ti drobni crvi ;
Moji godci bili Leti drobni ptici.
!
I se to vas prosim Draga bratjo moja
Zdenec mi kopajte Pri grobu mojem ;
Kdor bo išel žeden Neka se napije.
Klopi mi delajte Pri grobu mojem,
rož
arma.
Za-njo mi přivezte Moj ga konj ča vranca
Kdor bo isel truden Neka se počine.
Rože mi sadite Pri grobu mojem,
Kdor bo isel gizdav Nek si rožo vtrga.
_ %/
Tako se ta pesem v Crnom lj i popeva. Napěv je Še dosti
lep.
Naj pri tej priliki omenim silne potrebe novega izdanja
slov. narodnih pesem, kajti Koritkove „Pesmi slovenskega naroda" so se že davno preživele. Med njimi je vse polno čisto praznih, ki niso ne piškovega oreha vredne; druge so preko-smate in nepristojne; tretje so sicer lepe, ali večidel nepopolne, nepravilne (tako na pr. stoji ravno v pričujoči pesmi: giba-
nica
Kuchen mesto kabanica
plaŠč), in tako pokvar-jene, da so komaj senca od pravih narodnih, ki so se poslednje leta na svetio spravile in ki se po raznih Časopisih in knjigah
35£
Dopisi.
Iz Zagreba
21. okt.
V 42. listu „Novic"
od
19. oktobra
. najdel sem pod spisom „Tri dni.v Zagrebu" od Dr. Ž. te-le vrstice:
>j
Mnogo me poprašuje
in „zašto nisu
o našem slovstvu, o naših narodnjacih, došli Slovenci na izložbo? To zadnje prašanje je tudi še več druzih Hrvatov stavilo; vsem sem odgovoril, da je tega
?
edino le „Kolo" krivo bilo,
ker je presamoob-
Iastno ravnalo, da so preklicali nazadnje celó vse njegove naredbe. En del Kolovega programa bila je tudi
drugim ravnateljem gimnazijskih šol na slovenski zemlji, kteri se slovanskih jezikov bojé, kakor da bi ne bili jeziki avstrijskih narodov! Naj bi jih razsvetlil sveti
Duh !
Maribor 23. okt. (Iz citciv nic ej Naša čitavnica
bode letos v zimskem tečaji napravljala besede in veselice, kolikor mogoče, vsako drugo nedeljo. Prva beseda bode dne 30. oktobra ob 6. uri zvečer. Prihodnje
besede in veselice se vsem častitim udom naznanijo kakor lani po posebnih natisnjenih
7
tkih.
Ob
enem
maša v novi kapeli v Maksimiru in
- ona
kapela
se
blagoslovljena ni bila takrat! In tako bi mogel še
se pozivlje na večer 30. oktobra glavna skupščina, kteri gospod blagajnik med besedo položi račun pretek-
drugih zadržkov po društvu
77
Kolo
a
napravljenih na-
lega pol leta.
šteti, pa naj bo to zadosti." — Nisem nakanil spuščati se v prašanja in pretresanje, kdo da je kriv
Od sv. Ahaca na Staj.
okt.
*
Odbor.
četrtek, 29.
, in kaj
je vzrok. da ni bilo prišlo bratov Slovencev na izložbo
septembra, smo imeli tukaj volitev srenjskega župana
Iver
Je
v Zagreb v večem broji; mar mi je
povedati gosp
Dr. Ž-u , da je pevško društvo „Kolo" neprevdarjeno okrivičil. Nič lagljega na svetu nego to. Gosp. Dr. naj se potrudi dobiti od pevskega društva ljubljanske čitavnice pismo od 31. srpnja, ki mu ga je hrvatsko
volitvi srenjskih odbornikov namesti 219 vo-livcev jih komaj 23 prišlo , je v odbor polovico tacih
moz
prišlo, kteri
sicer v občini zemljišča imajo , pa ne stanujejo tukaj ; imenujejo jih „auslánderje". Tedaj ste
bile pri volitvi župana dve stranki; domaća stranka je
pevsko društvo „Kolo" poslalo. Pažljivo naj prebere, pa se bo prepričal
da
Je
ga
„Kolo" pri
volila prejšnjega župana; al ni zmôgla, ker ji je zmanj-kalo enega glasu, s kterim
samim je zmagal novoizvo-
vseh
nepovoljnih okolnostih vendar mogočni glas bra-tinske ljubezni poslušavši drage Slovence nagovarjalo, da naj pridejo, in jim je obećalo, da bodo članovi „Kola"
ljeni župan. Ceravno je sicer pošten mož, bi Ahačani vendar radi prejšnjega župana imeli, in zato zdaj kri-
za to skrbeli, da jim čas njihovega bavljenja v Zagrebu ugodno preteče. Gledé maše v novi kapeli v Maksimiru,
pri kteri je imelo peti
»
Kolo
(í
>
nemore se krivnja zvra-
čijo; ai prepozno je: volitev je pri kraji. Nauk iz vsega
tega naj si posname vseh tistih 196, ki bi bili imeli k volitvi odbornikov priti, pa so morebiti domá za pecjo ležali.
da vsaka volitev je važna rec
Stokrát so nam „Novice" že pridigovale,
, in vsacega volivca sveta dolžnost, da pride volit, če ne, naj se raje izbri-
čati na to društvo, ker kapela še takrat posvećena ni	Já iz števila volivcev.
bila. Vès svet je tukaj govoril, da se ima kapela pred
otvorenjem izložbe posvetiti. Da se je to posvećenje na
kasneji čas odložilo , gotovo ne bo nikdo zavoljo tega
„Kolo"
pride, naj se nikar ne po njegovi volji. Skèsan
Kdor tedaj
volitvi ne
huduje, ako
na odgovor zval. Nikarmo nikomur krivo!
Eden član „Kola", kteri re^snico ljubi.
Mariboru 22. okt. Gl-z-r. — Se več o hašku
govoriti, ki ga Slovencem donaša znanje ilirskega. srb-
zapiše to-le pravilo zapusti plug in brano, pa idi volit !"
se volitev ne dovrši naj molči, v pratiko pa naj si
(regelco) : „Kadar pride dan volitve
?
Iz Goriskega
naznanja „Umni Gospodar" sle-
novice
skega , českega in drugih slovanskih jezikov, bilo bi vodo v Savo nositi. Saj vsak vé, da moremo zadeve
deče
Ajdovščino; ni imel časa muditi se. Skoda!
Gosp. baron Babo ni přišel 21. sept. v
Veliko
narodne le takrat prav soditi, ako jezik naroda razu-
memo
?
po kterem nam razodeva svoje slovstvo
7
miš-
ljenje in duševno življenje. Ni tedaj čuda, da se mariborski dijaki slovenskega rodů zeló radujejo, da so do-
bili
češ či ne učiti, ki ima toliko bogato in za vse Slovane zanimivo slovstvo. Oglasilo se je
priložnost, se
46 dijakov
j
res
lepo
število , ktero dovolj jasno go-
vori, da dostojno cenijo vrednost Českega jezika.
Raz-
si prizadevajo zdaj naši Goričanje , da bi dobili želez-nico iz Belaka čez ali skoz Predél in doli poleg Soče v Gorico. Izmerjena je ta črta (linija) že davno, kakor tuđi una skoz Potablo (Pontebo> na Videm. Pokazalo se je pa, da bi bila una veliko krajši in cenejši, kakor naša, da se menda tudi iz strategičnih (vojskinih) ozirov bolj priporoča, in da ima torej več prijatlov in botrov. Nam in Tržačanom gré zdaj za to, da dokažemo, da se
še drusra. krajša crta naj ti, ki bi manj

lagal ga bo gosp. prof. Konvalina, rojen Ceh, dve
tem dovoljenjem , ki zadostuje le
vičnim željam šolske mladine, si je ravnatelj Lang vitez Hektor Ritter!
uri na teden.
pra
dá ob Soči tudi
stroškov prizadela in ne bila	poškodovanju podvržena, kakor pontabelska. Vès unet za ta projekt in vedno
po konci je zlasti predsednik	naše kupčijske zbornice
prikupil srca vseh ukaželjnih
dijakov, in lep
izgled dal
22. in 23. septembra in pozneje večkrat se je pa tudi deželni odbor po dogovoru s kup-čijsko zbornico in menda tudi s Trstom te zadeve resno poprijel. Sklenil je (odbor) poslati vnovič enega inže-
raztresene nahajajo. Razun teg*a, Bog vé, koliko jih je se med narodom skritih, nam neznanih, ki nam bodo za vselej izgubljene , ako jih kak slovensk Vuk Stefanovic ne poisče in na
svetio ne spravi. Bože daj, da bi se to kaj skoro zgodilo! Da kako. Spomladi ima menda posebna komisija to reč
i •	v , •	i	m	m m m m	«Ai •«•-■ .i	•	__A	A.	\J
nirja (Semrada), da našo črto prehodi in pové
7
kaj
m
bi se specati ne mogle, ni se bati, ker vse jih bi hotlo imeti, razsocliti.
posebno ako bi se najlepšim tudi napevi pridjali bodi si stari, narodni ali novi v narodnem duhu skovani. Kaj bi na priliko veljale pesmi od mlade Brede , od Pegama in Lamberga itd., ako bi se popevale. Zdaj pa so, dasiravno narodne, narodu
Monfalkonu je bila ponoći od 25.
sept. cesarska (okrajna) kasa
14 tavžent in štiri sto goldinarjev.
okradena; zmanjkalo
Ponoči od
26. j®
10.
okt.
7
ko
Je
ze vse
spalo
7
je pridrlo 9 roparjev v sa-
večidel neznane in v zemljo zakopanému zakladu podobne. Res motno krčmo (oštarijo) Val. Vuga-ta pod St. Ferjanom
je lepo in veselo, da nam je novi čas toliko krasnih domorod- na cesti.
Nekteri so bili ošemljeni, nekteri ne, oboro-
zeni pa vsi, z
noži, pištolami
nih pesem prinesel; lepo in veselo je, da so te pesmice vecidel pri gosposkih mizah zložene, kjer so se nekdaj domaćih glasov
sramovali; ali gospoda naša, ako hoče poravnati, kar je ona^BHm^^^^^^B^I^^H .SHRIMP
zakřivila, morala bi tudi skrbeti, da bi narodno blago, ki je na to se lotijo gospodinje in jo od gosposkih sukenj prezirano in zaničevano dozdaj konec je- otolčejo in Z nožem in puško UŽUgajo. Pobrali SO pomalo, iznova se oživilo, povsod razširilo in tako sopet občena- tem 250 gold. V bankovcih, 7 napoleonov, mnogo zlat-
mmmm^HH^^^HHali puskami. Najpopred napadejo gospodarja, potolčejo ga enmalo in zvežejo,
■ I	I	■■ ■ ker je kričala , dobro
rodno postalo. Morda bi to k utrjenji narodnosti nase se več pripomoglo, ko slovenske pri gosposkih mizah skovane pesmi. To pa ni mogoče brez novega izdanja narodnih pesem naših z
napevi vred. Toraj na svetio ž njimi!	Pis.
nine in
perila, in
I ■■
skor vse, kar se je dalo odnesti. Ali
vlovili so se v skopec, ki so si ga nehoté sami nastavili. Zamenjal je bil namreč eden tolovajev svoj klobuk
— 353
s gospođarjevim ; tuđi en nož so bili menda pri Vuga-vih pustili. To je bilo policii goriški dovelj sledů. Tišti dan po ropu že in naslednjo noč je bilo vseh devet vjetih in razun zlatov, vse drugo ukradeno blago zopet najdeno. Pravijo, da enega teh korenjakov je krčmar, med tem ko so ga vezali, spoznah Eden , iz Plave
rojen, stanuje blizo Kviškega, 3 — 4 so Št. Ferjanci, 3
Goričanje. Ízročeni so bili brž okraj ni sodnii v Gorici, in v kratkem se pokaže, ali so v zvezi z unim drugim tatovskim krdelom, ki menda zlasti duhovne na kmetih zalezuje.
Iz Ljubljane 19. okt. F. — Danes dopoldne so
se v mestni dvorani darila pridnim pester nj am delile iz zaloga , ki ga je pred 20 leti namenil gospod Ferdinand Schmid, bivši trgovec v Ljubljani, zdaj bivajoč v Siški. Delitev je bila očitna. Gosp. župan dr. Costa omeni v slovenskem govoru namen daril, popiše naredbo g. Schmid-ovo in povdarja važnost službe, ki jo imajo pesternje, ker so že stari Grki in Rimljani spoznavali, da prava umna izreja nježnih otrok je podlaga za srečo države in omiko človeško. Matere imajo sicer pri izreji svojih otrok najvažnejo nalogo , al kar materne moči presega, to sprejemajo pesternje. Gosp. daritelj je toraj dobro spoznal njih važnost in namenil jim darila, ki jih bode danes deiil , ker je želei pred 20 leti storjeni namen še sam izpeljati. Ker je pa prav danes doteklo 50 leto zakona gosp. Schmid-ovega, vošci
fosp. župan srečo častitemu starčeku , ki je že mnogo obrega storil mestu in deželi. — Gosp. Schmid raz-deli potem omenjene darila tako , kakor je dotična komisija določila. Přejela je: Mica Jeršetova 50 gold., Ama lij a Kolarj e va 40 gold., Marjeta Zupan-čeva 30 gold.. Helena Kozamernikova 20 gold., Uršula Zupančiceva, Anastazija Mavova, Mica Udovce va, UršulaSegatova, Mica A r-harjeva in Uršula Ogrinčeva pa po 15 gold. — Gosp. Schmid se potem tudi v slovenskem jeziku zahvaljuje vsem gospodom, ki so imeli opraviti zarad delitve, in razodeva veselje, da mu je bilo dano doživeti dneva, ki ga je pred 20 leti želei doživeti, in z lastno roko deliti darila pesternjam , ki so svoje naloge popolnoma spolnovale. „Kakor lahko previdite iz malih besed — pravi dalje — ki sem vam jih govoril, nisem rojen Kranjec, vendar-le pa ljubim to krasno in prezalo deželo tako srčno, kakor svojo lastno domovino. Ljubezen deželi in narodu sem izkazoval že nad 50 let ; mislim toraj, da smem želeti: naj bi male mi odmenjene ure tukaj přeživil in sklenil. Bog vas obvari!" — Ob-darovanke se resnično zahvaljujejo poštenemu starčku in s solznimi očmí odhajajo. Ginljiva je bila vsa slo-vesnost od konca do kraja.
— Žalostno imamo danes naznaniti novico, da se je goveja kuga prikazala v Postojni po volih , ki so bili kupljeni na Reki; zdravniško spričalo kaže, da so bili takrat zdravi; al odkod so bili na Reko pri-peljani, ni povedano. Lahko je mogoče, da skupovavci klavne živine skrivé kupujejo goveda na Hrvaškem (provincijalnem ali vojaškem), kjer je Še zmiraj kuge dovolj. — Tudi iz Orehovice (kostanjeviškega kantona (Landstrass) je počil glas, da se je ondi prikazala kuga, zanešena iz Hrvaškega po kozlih ali nekem de-lavcu iz te dežele. — Ako ljudje, gledé na vso to nesrećo, še ne verjamejo, da je sila sila treba o str ega zabranj e vanj a, da kužni plamen ne seže po vsej deželi in slabi letošnji letini še kuga ne dodá svojih nadlog, ni jim pomagati! — V spod njih Danjah v zoriški soseski, Zarz) pa se je 4. t. m. začela bolezen v gobcu in na parkljih (Maul- und Klauenseuche), ki se kaže zeló kužna; zbolelo je do 19. t. m. v tej vaší
113 goved, 76 ovác, 27 koz. Neki gospodar je o sv. Mi-
helu v Zarnicah poleg Belaka na Koroškem kupil dva vola ; spotoma mu zbolí eden teh volov, da ga mora pustiti v bohinski Beli poleg Bledá; čez 4 dni gaje pripeljal domů. 4. dne t. m. pa mu zboli tudi drugi vol. Poredoma je zbolela potem vsa gori imenovana živina ; poginila ni dosihmal še nobena za to kugo , ki se ne kaže hudobna ne v gobcu ne na parkljih, al zlo je nalezljiva. Vse se je storilo, kar je v tacih okolj-ščinah treba, da se ozdravi živina in kuga ne zatrosi dalje. Dostavljamo še, da na Koroškem so imeli letos ali še imajo v več krajih to kugo.
—	Izmed štirih učiteljev, izvoljenih za višo realko, došel je koj iz začetka le e d e n, naš rojak g. F. F r e 1 i h. Za g. J. Winter-ja, poteguje se, kakor nam časniki pripovedujejo, obrtnijska zbornica celovška in ondašnji mestni odbor, ker je na deželne stroške obhodil več krajev, da je po unanjih izgledih osnoval delavniško učilnico ; g. L. Fugger-ja je pa avstrijski deželni odbor izvolil za učitelja novi niži realki v Stokerau ; če je res , kakor slišimo , da mu je ta služba bolj po všeči, kakor una, ne dobimo ga v Ljubljano. G. J. D řiz hal iz Vinko vec přišel je včeraj v Ljubljano. — Ker ravno o šolah govorimo, naj omenimo še neko krat-kočasnico. Neki oče, ki je rojen Hrvat, žena pa mu rojena Kranjica, je fanta svojega, roj enega v Ljubljani, v gimnazijo vpeljal kot Nemca! Ni sicer na tem nič ležeče, ker nemčija potem ne bo močnejša, slovanstvo pa ne slabeje ; al, če stars is ami tako počenjajo, se pač ni čuditi , ako se v šolskih zapisih, ki naštevajo šolsko mladino po narodnosti, čedalje bolj krči število slovenske mladine.
—	Včeraj je hranilnica ljubljanska pogorelcem v M eho vem na Dolenskem 200 gld. podarila.
—	Delavci v fabriki gosp. J. A. Vollmerja, ki je za razpostavljene kmetijske mašine prejel v Zagrebu sreberno svetinjo, so v saboto dohod častne svetinje v Ljubljano praznovali s slovesno večernico, ki je po za-stavah, transparentih in pesmah imela večidel narodni slovenski značaj ; med drugimi zdravicami napivalo se je tudi na slavo trojedine kraljevine dal. slav. hrvaške. Svetinja je došla gosp. izložbeniku iz Jugoslavenskega, tedaj se je spodobilo, da je svečanost tudi bila slo-vanska.
—	Mehikanski prostovoljci nas bojo vsi zapustili
v 3 mescih ; 2000 do 2500 jih gré med'l5. in 18. novembrom t. 1., 1000 do 1500 med 1. in 15. decembrom t. 1., 1000 do 1500 med 10. in 15. januarjem prihod.
leta, ostali pa konec svečana. Vozili se bojo po morji 36 dni. Prve čete bo cesar Maks sam v Verakruzi sprejel. Bo jih vseh skupaj 6000; dozdaj je med njimi
že 140 avstrijskih oficir jev.
—	(Vabilo.) Tukajšnjim in unanjim čast. udom čitavnice ljubljanske se daje prijazno vabilo na znanje, da prihodnj o nedeljo zvečer ob 7. uri je v Čitav-ničini dvorani „beseda."	Odbor čit.
—	(Poberki iz različnih časnikov in brosúr.) „Laib. Zeitg." je podtikala pri poslednjem ognju na celovški cesti magistratnim gasilnicam nekako nemarnost. Na to
je odgovoril mestni župan gosp. dr. Costa, da ni tako bilo; razjasnilo, ktero je vredništvo še le vzelo povišem povelji, je bilo tako spodobno pisano, da je danes nevolja po mestu velika zarad razžaljivega protigo-vora, ki ga je přineslo vredništvo „Laib." Gledé na sto in sto tacih dogodeb se pa še čudijo nekteri , kako da je Ljubljani treba še druzega nemškega lista! — Da je „čencarijam" mestna muzika hud trn v peti, niko-gar to ne briga, — al da mestno muziko odbijajo „čen-carije" z redom za gašenje ognja tako neprevdar-jeno , to je toliko bolj čudno , ker pisatelj njih ravno s tem, da misli povzdigniti zasluge raj n ce g a župana
354
memo seđanjega, prav un emu nasproti delà.
o • •
kaj je
ravno sedanji župan, ko je še odbornik mestni bil, slancev — erdeljskih
vilu poslancev od ožjega le v tem loci, da ima 26 po-
vec)
se
bode
kakor vladna
prvi sprožil potrebo gasilnega reda v mestni seji 10.	„Wien. Ztg." pravi, sklical ožji zbor in takrat se bojo septembra 1863; njemu gré tedaj hvala za to skrb, in	sklicali tudi deželni zbori na Ogerskem in Hrče pod županom po prej šnj i m ta reč ni prekoračila kakih	vaškem. To je zeló pomenljiva novica, ker kaže, da ali 6 88., je krivda v tistih tadanjih predlogih, po kterih	ministerstvo sprevidi zdaj potrebo, da se dá očitna be-
se je za „zemljovid ljubljanskega
mesta" potrošilo dosti seda Ogrom in Hrvatom v domačem zboru, brez kterih denarja in zamudilo dokaj časa. Da pod novim župa- Avstrije ustavnost ne more naprej. Mnogo se zdaj bere nom ni še přišel gasilni red na vrsto, je gotovo glavni v dunajskih časnikih o opozicii, ktera bo v prihodnjem
zadržek ta, da v let o šnj em pre lim in aru ni rub-	državnem zboru na noge stopila; al gledé na přetekle
rike za stroške, ki jih bo prizadevala požarna straža	tri leta državnega zbora so menda te časnikarske nre-
(Feuerwehr), brez ktere bi ves novi gasilni red bil L 1 '	'	.....
„pogreta rihta". Zamuda po tem takem ni tedaj nikakor
.1	• I	•	•	i 1 ♦	v	v	• • //	•	•	1 V	i
U ^ r.-. I ^v a i	rMnnf a h	nAMTintinU	ím n r\ mmvi a tt I Ar/ a o rv n r
rokovanja le prazni strahovi, in to je toliko verjetniše
ker
se ve
da so opozicijni češki poslanci iz zbora po-pisatelj „čenčarij" naj se mirno vleže spat polnoma izostali, in se govori, da tudi opozicijni Pol jaki
u: ^	misliJ na	~~ '---1—	i .
tako silna, in
s tem prepričanjem , da tišti mož, ki je prvi
to pot ne pridejo v zbor. Nekteri dunajski časniki so prenaredbo gasilnega reda, ga bode tudi v roke vzel, ko včeraj přinesli novico, da je minister unan jih naprav
bo
vidil, da je pravi čas za to. Rajnki župan pa bi se grof Kechberg prosil Njih Veličanstvo
slišati mogel, da
ie v grobu nevoljen obrnil, ako bi boljega panegirika kakor je pisatelj „čenčarij
U
77
nima Oen-
* vnvttiwivyj naj bi ^čt ispustilo iz ministerstva ; vendar dostavljajo sami, da je to
ga iz pu-
še govorica brez gotovosti.
Po ukazu denarstve-
čarije" so zgrabile unidan tudi tukajšnje voznike (fia- nega ministerstva se bo v drugi polovici meseca deeem-kerje) in iim niso ne dobre dlake pustile
ces
da
Je
treba popolne prenaredbe tega vozništva.
Tudi mi bi
bra izdalo 6 no vili štempeljskih mark, namreč
želeli, da bi elegantne kočije stopile na mesto pohlevnih
stal fiaker, in da
naši
15 gld.
;
gid.
;
vozov, da bi na vsakem
voglu
bi
gld. 50 kr., 90 kr.. 36 kr.
in
po
kr.
za
go-
desetico se člověk vozil cel dan po mestu. Al spodarji najemnih vozov niso še mogli iznajti skriv-
nosti, kako morejo njih konjici od same sape živeti	y ra^0 ne treba
in kje se fiakerjem delajo lične kočije zastonj? Lahko	v0 79 30 12 in
temi marki se bode pomagalo, da na nobeno reč ne bo treba več kakor k većemu dve marki pritisniti, kar pri dozdanjih markali ni bilo mogoče in se jih je včasih
po 3 in 4 vzeti moralo. Kadar pridejo te nove marke
več
kr.
mark po 18
16
14
8 gold.
je čenčati in o potrebnih „Neuerungen" govoriti -
fiaker mora živeti in tudi konjici njegovi! Lansko jesen je gosp. Novak, kteri za vozarenje ima 14 konj pripravljenih, razpostavil vozove po mestu na prežo, da bi ustrezal „modernim idejam". Prvi dan je zasluži!
75 kr. ; 2. dan 25 kr., 3. dan 25 kr., 4. dan 50 kr., 5.
Fzm. vitez Bene dok je 20.
t. m. přišel na Dunaj. — Kamor koli se ozremo po našem
m^^Mi 11 ■ ■ m ga
Na L a-
cesarstvu, povsod je letina slaba. Gove ja ku
dan 1 gold.,
dan
gold. 70 kr.,
dan 25 kr.
7
dan 1 gold. 25 kr. To je bil ves zaslužek za vozove
zmiraj tudi v doljni Avstrii in na Ceskem. škem se še zmiraj vse suče okoli francozko - italijan-ske zaveze. Huda bo v državnem zboru turinskera. Cesar Napoleon je na neko vprasanje odgovoril: so Florence glavno mesto laško." Te besede vsaka
77
meni

konje in hlapce njegove
t
Ce
Je
res
7
da
77
številke naj-
stranka obrača na svoj mlin.
Sicer
» Il UUXLU UMltiUW JUU1 KJ Y UJ lli.ll U»	řJl^Ul ^ 3j O	OilO 1 y UtV J V/
cesar Napoleon svojo preljubeznjivo radovednost posebno
se
1 • v •
sliši
da je
glasnejše govoré", se v tem zaslužku pač očitno kaže, obrnil na Benetke
koliko je resnice na čenčarskih besedah , ki pravijo
7
kamor je že zdavno poslal dva
ge-
,,man
fiihlt den Mangel der modernen Fortbewegungs-
*	^	. •	I	w •
man
mittel!" Gosp. Novak bi pač nasproti mogel reči fiihlt den Mangel der modernen Leute, welche
nerala in enega admirala, da so pretehtali moč bene-škega mesta.
Garibaldi je razglasil v „Diritto",
proti francozko-talijanski z vezi ; njegovo
fahren wollen!" \r saboto pa, ko so prišle na svitlo one v Nizzo
ostane „Rim ali smrt."
geslo
da je
Je
in
Car ruski je s carico došel
Cen CG y JU X^u V aiVU JL ~JC ÍVVIJJ iu KJ	T y A* A JL1J U UIWUV/JV
vsaki dan 20 gld., prislužilo celih 4 gld. 50 kr. ! To so
je Novaku 14 kónj in
hlapcev, ki
mu stanejo
7
ondi ga bo obiskal cesar Napoleon.
Ta
shod obrača pozornost vsega političnega sveta na-se, in
7
sladčice, ki fiakerje v Ljubljani čakajo; morebiti bi Lausch, ki je fiakerijo pustil, še tudi temu kaj lahko dostavil. Kdor hoče „reformator" biti tacih
vsak ugibuje, kaj se bo ondi sklenilo. Pa bojo
spet
naprav
7
ni
dosti
da
v svoji koterii pobera jalove ideje in jih troši po svetu, ampak on mora krajine okoljščine
poznati,
služiti, ker jim z nebés ne pada sreberna mana.
da ne crti domačih, ki si morejo pošteno kruh
vsi časniki polni ; ta bo vedil to, uni to. Gotovo pa je po vsem, da se pripravljaj o važne stvari za prihodnji Čas, ktere zdaj še zakriva tema. — Veliko svetovavstvo v Ciirihu v Svajci je sklenilo, da se odpravi kaz en na smrt in hudodelnik tak obsodi v ječo na vse žive
Na Cetinji bo izhajal politični in literarni
dni.
časnik; vredoval ga bo slavnoznani g. Sundičič bil
7
ki
J0
nekdaj vrednik „Glas. dalm." in profesor v Zadru, pa svoje službe odstavljen. — Luka Vukalović biva z rodovino svojo v Grahovem v Crni gori poleg herce-
No vicar iz domaćih in ptujih dežel.
Cesarski patent od 19. t. m. skličuje na 12. dan govinske meje, kjer mu je knez crnogorski stanovališče
ega meseca državni zbor na Dunaj. Ta zbor imenovani širji, ker se mu bodo izročili taki predlogi, kteri zade vaj o vse dežele avstrijskega cesarstva. tedaj tudi tistih dežel, ktere še niso poslale
dal
7
ondi čaka boljih časov.
Loterijne srećke:
vv^paiotvci y tbuaj tuui tiotu
poslancev v državni zbor
V Gradcu
;uoi(iuvi/V v uiiia vXIX , Lx predlogi bodo ustanova
državnih stroškov in dohodkov za leto 1865 in pa
11 I
.. } 19.
U i
oktobra 1864:
20. 89. 65. 90. 38 11. 38. 40. 48. 82
druge finančně reči, ktere se strinjajo s stroškovnikom. 12. nov. bo vélika masa v stolni cerkvi; po maši bo državni minister zbornicama představil predsednike in podpredsednike, ki so letos isti kakor lani; 14. nov. opoldne bo Njih Veličanstvo cesar slovesno odprlo dr-
Po tem širjem drž. zboru (ki se po Šte-
na Dunaj
Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 29. oktobra.
V Trstu 22. okt. 1864: 22. 30. 15. 31. 11.
Priheodnj srečkanje v Trstu bo 5. novembra 1864.
Kursi na Dunaji 25. oktobra.
zavni
zbor.
0 /o
metaliki 69 fl. 85 kr.
Narodno posojilo 70 fl. 20 kr.
Ažijo srebra 17 fl Cekini 5 fl. 62 kr
kr
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlazûiË v Ljubljani.