fzhajm vsak Oolntok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piaz/.a Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštn: čekovni račun: Trst, St. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Pommmozna it. 30. _ lir
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 155
TRST, ČETRTEK 23. MAJA 1957, GORICA
LET. VI.
PRED VAŽNO ODLOČITVIJO PREDSEDNIKA E1SENHQWERJA
SOVJETSKA RUSIJA IN AMERIKA SE PRIBLIŽUJETA
Ducat vodikovih bomb lahko uniči nemški narod - „Malt prihranki" Amerike - Jugoslavija ter sporazum med vzhodom in zapadom
dvakrat razdejali ves svet. Če bi se naša zem- iklo sovjetske množice hrepene in hi epe po teh Ija spremenila v kup ruševin in iz njih na dobrinah. Od tod geslo, Ikli1 ga je Maienkov z čudežen način spet vstala, bi jo Amerikanci uspehom vrgel med ljudstvo, ko je po diikta in Rusi lahko še enkrat uničili!	lorjevi smrti postal načelnik vlade: po veli
Kdo naj v Irtkih razmerah sproži novo sve
V tem tednu bo imel predsednik Eisenhovver s političnimi in vojaškimi voditelji Amerike posvetovanja, katerih zaključki utegnejo biti velikega pomena za vse države in narode na svetu.
Po približno onem desetletju brezplodnega pričkanja in neuspešnih pogajanj s Sovjetsko zvezo o splošnem razoroževanju je prvič zasijalo človeštvu upanje, da se vzhodni in zapadni tabor vsaj v nekaterih točkah in začasno sporazumeta. Zastopnik Amerike, g. Stassen, ki je vodil več tednov razgovore z Rusi v razorožitvenem odboru Združenih narodov v Londonu, je prinesel namreč \ Washington Eisenbo\verju precej ugodne novice.
Sporočil mu je, da je padla ena glavnih ovir, ki je doslej bila na poti sporazumu. Amerikance je vselej trla skrb, kako zajamčili, da se bo morebitna pogodba o razoroževanju resnično izvajala. Bali so se, da bi se Rusi v daljni Sibiriji skrivaj ne oskrbovali /. atomskimi bombami. Zalo je Eisenhovver l. 1955 predlagal, naj vsaka država dovoli, da se njeno ozemlje stalno nadzoruje iz zraka. Husi so tedaj to odklonili, češ da ne morejo dovoliti tujim letalom, da hi svobodno krožila nad Sovjelskto zvezo ler fotografirala, kar se jim zljubi.
Sedaj so pa svoj odpor opustili ter v načelu sprejeli Eiserhovverjevo zahtevo.
KAJ ŽENE VELESILE K PORAVNAVI?
Razen tega je Stassen obvestil Eisenho-vverja, da se Rusi ravno tako kot vsi drugi narodi odkritosrčno boje grozot bodoče jedrne vojne. Voditelji v Kremlju resnično žele, da se ohrani v svetu mir. Radi bi znižali ogromne izdatke, ki jim jiIi nalaga vzdrževanje oboroženih sil.
Kar žene velesile k poravnavi, je torej dvoje:	strah pred smrtnimi posledicami
splošnega atomskega sipopada in nujna potreba, da se znižajo čedalje hujša davčna bremena.
Gorje, ki bi ga atomska vojna nakopala človeštvu, je jasno razvidno že iz naslednjih številk. Ko je 1. 1945 padla na Hirošimo prva bomba, so strokovnjaki izračunali, da hi 3000 takih izstrelkov zadostovalo, da se uniči iu iztrebi ves nemški narod. Medtem so izumili strahotno vodikovo in kobaltovo bombo, katerih rušilna moč je parstokrat večja. Za uničenje nemškega naroda bi po sodbi izvedencev ne bilo več potrebnih 3 tisoč, temveč reci in piši le 12 takih bomb.
Amerika in Sovjetska Rusija imata, kakor beremo, v svojih skladiščih nakopičenega že • oliko jedrnega orožja, da hi z njim lahko
lovno vojno? To bi lahko naredili samo brezvestni zločinci ali pa blazniki, ki bi jih bilo treba čimprej strgati z ministrskih stolčkov in jih vtakniti v norišnico. Saj so že običajni atomski poskusi v mirnem času lahko pogubni za zdravje ljudi in njihovih daljnih potomcev.
DAVČNA BREMENA POSTAJAJO NEZNOSNA
Druga stvar, ki sili Ameriko in Sovjetsko Rusijo k vsaj delnemu sporazumu, je pa izrazito gospodarske prirode.
Atomsko orožje in z njim združeni poskusi so, kot znano, tako dragi, da si jih danes v polnem obsegu lahko privoščita samo dve orjaški deželi: Združene države in Rusija, Vse druge države so prerevne, da bi se mogle spustiti v uspešno tekmo.
Toda žrtve, ki jih morajo amierišlkd in posebno še sovjetski davkoplačevalci zavoljo tega nositi, so zelo velike. Rusija je brez dvoma dežela skoro neizčrpnih naravnih bogastev. V nekaj desetletjih se ji je posrečilo ustvariti najmočnejšo industrijo nai evropski celimi. Življenjske razmere njenega prebival, stv-a so pa kljub temu očitno precej slabše, kot so tiste v srednji ali zapadni Evropi, da niti ne govorimo o Ameriki: delovnim ljudem primanjkujejo stanovanja, primanjkujejo jim obleke in razne druge stvari, ki delajo življenje prijetno in udobno.
■Stalinovi nasledniki se dobro zavedajo, ka-
kem trpljenju vojne naj Rusija razvoj težke industrije nekolilkb zaustavi ter naj se vrže v prvi vrsti na proizvodnjo pred metov široke potrošnje.
Zavoljo tega je Maienkov sicer padel, toda Hiuščev danes sam uvideva, da je bila osnovna misel politike Maienkov a pravilna. Tudi Hrušč e v sc zaveda, da se more nova vladavina le tedaj ohraniti in držati v ljudstvu, a(ko upošteva njegove zahteve po udobnejšem, človeka dostojnem življenju. Ta cilj je pa dosegljiv, samo če se znatno znižajo ogromni stroški za oborožene sile.
V neikjoliko! sličnem položaju se nahaja tudi Eisenhovver. Ameriški državljani žive sicer v 'blaginji, kakor še nikoli v svoji zgodovini, toda navzlic temu so začeli tudi njim presedati čedalje hujši davki, ki jih morajo plačevati za vojsko in pomoč tujini. Eisenho-vveir prejema že dalj časa od vseh strani pisma in pozive, naj vsaj »nekolilkio« zniža izdatke v državnem proračunu. Za letos naj črta vsaj tri milijarde dolarjev, kar pomeni domala dva tisoč milijard lir. Po naših pojmih so to astronomske ali zvezdoslovne številke. Za Amerikance naj hi pa h.ile le majhen prilil'anek.
Eisenhovver te zahteve odločno odbija, češ da mu je denar nujno potreben, ako naj vodi uspešno borbo s Sovjetsko' zvezo. Zato je njegova priljubljenost v ameriškem ljudstvu zadnje čase precej padla.
Iz političnih težav se lahko izkoplje samo, če se z Moskvo vsaj delno sporazume glede razoroževanja.
Znižanje stalnih armad
To so sile, ki ženejo Ruse in Amerikance k poravnavi.
Po večtedenskih pogajanjih, ki jih je v mnenu Amerik« vodil v Londonu Stassen, v imenu Kremlja pa Zorin, sta se diplomata zedinila v dveh rečeh. Najprej v tem, da je treba podvreči širok pas držav v Evropi stalnemu vojaškemu nadzorstvu. V te dežele naj hi lahko vsak čas prišli ameriški, ručfltii in drugi strokovnjaki, da se prepričajo, kako so oborožene in kaj se v njih godi. Poleg tega bi bilo tudi dovoljeno jih nadzirati iz zraka.
Santo v tem se niso še zedinili, (katere države naj bi spadale v ta pas. Po sovjetskem mnenju bi bilo potrebno staviti pod stalno nadzorstvo vso Nemčijo, del Velike Britanije, znatne predele Poljske in severno Italijo do Florence. Ameriklanei pa žele, naj se An-
glija izključi iz nadzorovanega pasa, pač pa podrede stalnemu nadzorstvu poleg Nemčije in Poljske tudi del Rusije do krimiskega polotoka na Črnem morju in vsa Italija.
Zanimivo je pri tem, da so se Amerikanci in Rusi o teh stvareh menili in pogajali, ne da bi prej obvestili o svojih načrtih zapadne države. Članov Atlantske zveze se je zavoljo tega seve polastila velika vznemirjenost in nevoija. Ameriki so očitali, da nastopa na lastno pest. Da bi zaveznike pomirili, so se Amerikanci, kakor se zdi, domenili z Moskvo, da naj se stalno nadzorstvo izvaja za sedaj poskusno samo nad ozemlji, ki spadajo pod oblast Amerike in Rusije: nad delom Sibirije, nad amerišlk/im polotokom Alasko
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
»MOST MED SOSEDNIMA NARODOMA«
V Rimu se je sestal n-a prvo gejo stalni italijansko-jugosilo vanski odbor, ki ima po londonski pogodbi iz 1. 1954 n asi o go, da se Lavi s položajem narodnih manjšin na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju ter daje v tem vprašanju obema vladama primerne nasvete. Na odbor se lahko obrne » pritožbami in vprašanji vsak elan manjšine, ki misli, da se mu godi krivica.
Vodja jugoslovanskega odposlanstva generalni konzul Mitja Vošnjak je ob odhodu v Rim izjavil časnikarjem, da je »priznavanje piravie narodnih manjšin eden najosnovnejših pogojev za sodelovanje med obema sosednima državama. Manjšine ne smejo biti vir razdora in medsebojnih sporov, temveč most, prelkio katerega naj si sosedna naroda prožita roke v prijateljski pozdrava.
Z izjavo se od prve do poslednje besede strinjamo. Nekoliko nerodno je le to, da je bila podana ravno v nedeljo, to je isti dan. ko sta se slovesno otvarjaili in blagoslavljali na slovenskem Proseku in v slovenskem Ses-Ijanu dve veliki italijanski naselbini »julijskih in dalmatinskih beguncev«, katerih namen je, da se z njima čimprej potujči slovenska tržaška okolica in naša obala — od Trata do Tržiča. Obe naselbini predstavljata najhujši vdor tujcev v našo narodno posest, kar smo jih tržaški Slovenci doživeli v zadnjih stoletjih. To je bil »prijateljski pozdrav«, ki ga je naše ljudstvo ravno v nedeljo prejelo od soseda.
Načrtna kolonizacija slovenske zemlje, ki je v očitnem nasprotju s črko in duhom londonskega spoiraizuma, bi morala biti ena prvih zadev, s katero naj bi se pečal italijansko-jugoslovanski odbor.
NOVA ITALIJANSKA VLADA
Italija je dobili a enobarvno vlado, sestavljeno iiz samih demokristjanov. Ministrski predsednik je postal stari senator Adone Zoili, podpredsednik in zunanji minister pa Giuseppe Pella.
Ker demokristjani sami nimajo v parlamentu večine, bo obstoj vlade odvisen od zadržanja nasprotnikov. Zdi se, da ti hočejo dati Zoliju priložnost, da poskusi svojo srečo: kakor beremo, se nameravajo liberalci, monarhisti, misini in tudi razni socialisti glasovanja vzdržati ali pa ostati doma. Zoli bo torej bržkone dobil zaupnico.
Za nas Slovence je važno predvsem to, kakšno stališče bo zavzel do uzakonitve slovenskih šol novi minister prosvete Aldo Moro. Želimo, da bi pokazal vsaj toliko- razumevanja za naše pravice kot njegov predhodnik socialni demokrat Ernesto Rossi. Vlada ima sedaj priliko, da dokaže Slovencem, ali je resnično krščanska in demokratična.
TITO MED AMERIKO IN RUSIJO
Amerika je, kot znano, sklenila obnoviti vojaško pomoč Jugoslaviji, češ da je z dejanji dokazala svojo neodvisnost od Moskve. Med drugim naj bi Jugoslavija dobila 300 modernih letal na realklcijski pogon.
Koj zateim je pa Beograd presenetil svet z izjavo, da mora Jugoslavija še dobro premisliti, če ji sploh kaže sprejeti pomoč, ki
je odvisna od mnenja Amerike, alii Beograd vodi pravilno politiko z drugimi državami. Na pomoč, ki se lahko vsak čas ustavi ali zmanjša, se jugoslovanska vojska ne more in ne sme zanašati.
V torek je maršal govoril tudi o razmerju do Sovjetske zveze. Napovedal je dan, ko bodo odnosi med Jugoslavijo in Rusijo portali prav gotovo spet dobri in prijateljski. To se bo zgodilo, je bržkone mislil, tedaj, klo se bo Moskva sprijaznila z dejstvom, da je Jugoslavija neodvisna država, ki se ne bo vključila v komunistični vzhodni tabor, a se obenem odrekla sleherni titovski propagandi zoper Kremelj v sosednih komunističnUH deželah.
Medtem je dospela v Jugoslavijo prva sku. pina ameriških lovcev S 86 na realklcijski pogon. To je baje le začetek ponovne pomoči Amerike jugoslovanskim oboroženim silam.
PADEC FRANCOSKE VLADE
Ker je Guy Mollet o sit a 1 v torek pili glasovanju za zaupnico v parlamentu v manjšini, je odstopil. Na oblasti je bil od 2. marca 1956, to se pravi 15 mesecev in 20 dni. O njegovi vladi, ik;i je trajala razmeroma kratko časa, pišejo, da je bila najdaljša v povojni dobi. Skoro nobena ni živela več ko eno leto, po navadi je trajala 'le nekaj mesecev, kar dokazuje, kako šibka in majava je francoska parlamentarna demokracija.
GOMULKA JE ZOPET ZMAGAL
Osrednji odbor poljske komunistične stranke je imel te dni zasedanje, na katerem so Stari Stalinovi pristaši skušali dvigniti opozicijo proti Gotmulki. Njihov poskus se je pa izjalovil, keer je ogromna večina potegnila z Gomulko, na čigar predlog so bili zatem izključeni iz stranke trije bivši stalinistični veljaki: nekdanji ministrski podpredsednik Betrman, policijski minister Radkie-vič in bivši njegov namestniki Mietkovski. Obdolženi so številnih protizakonitih dejanj, ki so jih zagrešili za časa Stalina.
Osrednji odbor je ob koncu sprejel resolucijo, s katero ponovno odobrava Gomul-kov program. V deželi naj vlada brezpogojna zakonitost in oblastva naj se čim manj vtiku je j o v zasebno življenje državljanov. Upravo industrije je treba izročiti v roke delavcev in nameščencev, v poljedelstvu naj pa sami odločajo. Vlada	mora dovo-
liti zasebna podjetja ne le v obrti, temveč tudi v trgovini. Odnosi med Cerkvijo in državo naj se pravično urede.
Vladislav Gomulka je torej zopet zmagal.
NEMCI V ŠVICI
Švico sestavljajo, kot znano, štirje enakopravni narodi: Nemci, Francozi, Italijani in Ladinci. Najbolj se množe Nemci, medtem ko Francozi in tudi Italijani pojemajo. Leta 1910 je prišlo na 1000 prebivalcev še 81 Italijanov, danes’ pa le 59. Iz tega pa nikakor ne sledi, da so Italijani narodno zatirani.
Italijanščina je v Švici uradni jeziikt, v italijanskem Ticinu se ne opravlja le ves pouk otrok, v materinščini, temveč je po' zakonu tudi vsako priseljevanje tujcev prepovedano! Če že pride Nemec v Ticino, se mora prila-
goditi navadam domačinov in nima pravice, zahtevati zase kakih posebnih ugodnosti ali celo lastnih šol. Ako mu to ni prav, pravijo | Švicarji, naj se vrne, od koder je prišel, saj pa ni niihče klical v Ticino. Osnovno načelo švicarske politike je, da mora narodna posest vseh državljanov ostati za vsa!ko ceno — nedotaknjena. Tako je tudi poskrbljeno, da naj bo Ticino za vse čase čisto italijanska zemlja.
VOLITVE V BOCNU
V glavnem mestu Južne Tirolske so bile v nedeljo občinske volitve. Od 40 svetovalcev so jih dobili nemški domačini 9, vse ostale sedeže so pa zasedli italijanski priseljenci, ki so popolni gospodarji nekdaj povsem nemškle občine. V mestu živi danes okoli 80 tisoč ljudi, med katerimi je samo še 17 tisoč Nemcev. Nobeno mesto v Evropi ni v tako kratkem času in tako korenito spremenilo svojega narodnostnega sestava, kot se je zgo-Idilo z Bocnom zaradi načrtnega doseljevanja iz Italije.
SUEŠKI PREKOP
Francija je edina velesila, ki se noče še posluževati sueške m or sike poti in ki je tožila Naserja na Združene narode, češ da je uredil vprašanje svobodne plovbe na lastno pest, namesto da bi sklenil z uporabniki mednarodno pogodbo.
Francoski korak je pa bil brezuspešen, ker so ostaile velesile pustile Francijo na cedilu. Med razpravo v Varnostnem svetu je prispela iz Pariza še novica, da je Molleto-va vlada padla. Tako so posvetovanje o Suešiklem prekopu enostavno' preložili na nedoločen čas in Naser je spet politično premagal Francoze.
DRUŠTVO PRAVNIK
Organizacija slovenskih odvetnikov in pravnikov v Trstu je poslala jugoslovansko-italijanskemu odboru, ki zaseda v Rimu, zanimivo vlogo. Če naj Italija in Jugoslavija pravilno1 uredita položaj manjšin, je v vlogi zapisano, naj najprej poskrbita, da se londonski sporazumi s posebnim manjšinskim statutom uzakoni ter objavi v uradnem listu.
Zahteva društva Pravnika je pametna in neizpodbitna. Kaj namreč pomagajo vsi skle, pi mešanega odbora, ako oblastva, in med njimi sodišča na Tržaškem, ne priznavajo londonske pogodbe, češ dai zanje sploh ni obvezna, ker ni bila še v Italiji uzakonjena in objavljena! Da rimska vlada 'tega ni še storila, je zagonetno in naravnost nezaslišano.
POSEBEN NAČIN
Prav poseben način zbiranja darov za gradbo šole za pohabljene otroke si je izmislil avstrijski učitelj Sigfried Waselberger. Sklenil je, da bo hodil po rokah iz Solno-grada na Dunaj, to je 300 kilometrov daleč. Vsak dan bo prehodil komaj dva ali tri kilometre, tako da bo prišel po rokah na Dunaj šele v septembru. Spotoma mu bodo gledalci metali drobiž v kapo.
PORABA SLADKORJA
Pred desetimi leti je vsak prebivalec Italije potrošil približno 7 kilogramov sladkorja letno. Danes znaša potrošnja pa že 17 do 18 kilogramov. V tem vidijo dokaz, da se življenjske razmere ljudstva polagoma boljšajo. Poraba sladkorja v zapadni Evropi ie seveda mnogo večja.
Nacisti na Koroškem
NOVICE
ROMANOV NASLEDNIK
V vodstvu tržaške Kršč. demokracije se je izvršila pomenljiva sprememba. Dosedanji glavni tajnik prof. Romano je ostal v manjšini in njegovo mesto je prevzel mladi Belci. Romano zapušča med Slovenci naših krajev najslabše spomine, ker se je proslavil s svojim pozivom na vsa oblastva, naj slovenski narodni skupini ne dajo pravic, Iki jim po londonski pogodbi pri tičejo. Znan je postal tudi po javnem napadu na slovensko tržaško duhovščino.
Naša javnost se sedaj sprašuje, kakšen je njegov naslednik, od katerega je v veliki meri odvisna politika, iki jo bo vladna stranka vodila do tržaških Slovencev. Kakšni so načrti in nameni mladega Beleija, ne vemo.
O njem je znano le to, da je istrski begunec, da je urejeval istrsko glasilo Arena di Pola ter bil tudi uredniki Alessijevega dnevnika II Piccolo. Njegova preteklost je potemtakem izrazito nacionalistična. Sodili ga pa bomo po njegovih bodočih dejanjih!
OBISK PRI PAPEŽU
Sv. oče je pred kratkim sprejel bolgarsko deklico Varbinko Dimitrov, ki je podarila papežu lepo preprogo. Stkala jo je sama, čeprav nima prstov na rokah itn na nogah.
Deklica se je naučila tudi pisati in risati. Sedaj potuje po raznih evropskih državah, da svetu dokaže, kaj človek lahko doseže s trdno voljo in potrpljenjem.
DIAMANT BREZ IMENA
Pre dvema letoma so v Južni Afriki našli 426-karatni diamant. Po enoletnem brušenju so izluščili iz njega čist, belo-moder dragulj s 130 karati.
Vreden je dva milijona dolarjev in je eden najlepših na svetu. Sedaj iščejo še ikupca, ki mu bo dal tudi ime, kakor je navada pri velikih draguljih.
NAJDRAŽJA KNJIGA
Sredi marca so prodali za skoraj dva milijona francoskih frankov ilustrirano izdajo Ovidovih Metamorfoz. Razkošno izidajo slavnega rimskega pesnika je opremil s 30 grafikami znanii slikar Patblo Picasso.
KRATKO IME
V Wiirzburgu je neki ameriški štabni narednik prijavil na matičnem uradu rojstvo sina. Na tiskovino je veseli oče napisal: Kaunakupulkupupukakavaikalani. Ko Se je matičar čudil dolžini imena, je Amerikamec odgovoril: »Pri nas je to ime tako pogosto kakor pri vas Hans«. Narednik je bil Hava-
janec
ZDRAVNIKI PO SVETU
Organizacija združenih narodov je objavila številke, iz katerih izhaja, da imajo v Ameriki na vsakih 760 prebivalcev po enega zdravnika, v Zahodni Nemčiji pride eden na vsakih 740, v Švici na vsakih 700, v Avstriji pa eden že na vsakih 630. Najmanj zdravnikov je v Sudanu v srednji Afriki. Tu pride en zdravnik šele na vsakih 81.000 oseb.
POTUJOČI MINISTER
Tako imenujejo zunanjega ministra Dulle-sa. Odkar vodi zunanjo politiko Amerike, je prepotoval že prek o 624 tisoč kilometrov, to je približno toliko, kot če bi petnajstkrat ob-krožil zemeljsko oblo.
UMRL JE IVAN PANJEK
Včeraj se je po Trstu z bliskovito« naglico razširila vest, da je umrl ugledni slovenski veletrgovec Ivan Panjek. Pokojnik je bil znan po dobrohotnosti svojega značaja, saj se nanj ni nikoli zaman zatekel, kdor je bil v stiski. Panjek se ni pečal s politiko, pa so ga fašisti kljub temu med vojno zaprli ter kruto mučili. V zloglasni Colottijevi tržaški mučilnici so nanj spuščali električne sunke, ki so omajali njegovo zdravje. — Plemenitemu Slovencu naj bo Stvarnik milostljiv sodnik.
Sovjetska Rusija in Amerika se približujeta
Leta 1945 se je tudi na Koroškem zgodilo tisto, kar se je primerilo povsod drugod, kjer so prej gospodarili fašisti in nacisti. Naijbolj zviti in zagrizeni tipi so se potuhnili in se naenkrat izpremenili v stoodstotne demokrate in zahodnjake. Nenadno so se kar cedili od demokratičnosti in presedeli polovico svojega časa v raznih zavezniških čitalnicah, če jih niso naivni zavezniki postavili zaradi njihove zanesljivosti in demokratične trdnosti celo na vodilna mesta, da so še druge učili demokracije.
Dokler so imeli upravo na Koroškem v rokah Angleži, so ti tipi modro molčali in čakali. Ko pa je bila sklenjena avstrijska pogodba in so Angleži pobrali svoje stvari ter odšli, so »bivši« nacisti spoznali, da je prišla njihova ura. Na svetovni politični po-zoruici sicer nimajo več kaj govoriti, zato pa tem huje bruhajo svoj malenkostni gnev na tiste, ki so jim bili že od nekdaj najbolj na poti in katere so najbolj sovražili: na koroške Slovence.
Ker se jim je posrečilo dobiti vpliv pri časopisju, zlasti pri celovški »Volkszeitung«, so sprožili pravo časopisno gonjo proti Slovencem in zlasti proti slovenski šoli. Za svoje načrte so na žalost pridobili tudi vplivne dunajske kroge. Na roke jim gre zlasti minister Graf, ki izkoristi vsako priložnost, da govori na koroških prireditvah, kjer se nikoli ne pozabi zaleteti v slovenske šole. Njegovi govori so prežeti s pravim nacističnim duhom.
Uničiti hočejo slovenski pouk
Ti ljudje kujejo zdaj načrte, kako bi dokončno uničili koroško slovenstvo s tem, da bi mu vzeli vsako sled lastnega šolstva. Zato so prišli na misel, da bi naij država dovolila ne glede na člen 7. mirovne pogodbe slovenske šole samo v krajih, kjer se prišteva vsaj 40% prebivalstva k slovenski narodnosti. Takih krajev pa na Koroškem danes skoro ni več, ker je ljudstvo, tudi če govori še slovensko, nezavedno. Zavednega bi lahko napravila le slovenska šola. Za tem hinavskim predlogom se torej skriva čisto enostavno hotenje po popolnem uničenju vsega slovenskega pouka.
Čudimo se, da ne nastopijo proti tem načrtom pametnejši in zlasti tisti Avstrijci, ki so sami trpeli pod nacizmom. Tembolj, ker bi morali pomisliti, da se utegne znajti g. časom v podobnem položaju tudi njihova manjšina na Južnem Tirolskem. Še kalkb desetletje naj se Italijani z juga neovirano naseljujejo v južnotirolske kraje, pa morda tudi Južni Tirolci ne bodo imeli nikjer več večine, kot je že danes nimajo v Bocnu in Mera nu.
Težko je razumeti, zakaj je Avstriji toliko »a tem, da vzbuja proti sebi sovražno razpoloženje pri slovenskem narodu, 'ki je njen južni sosed in s katerim je avstrijsko ljudstvo tisoč let živelo v tesni skupnosti. V najboljšem primeru bo Avstrija potujčila nekaj desettisočev koroških Slovencev, ki ji v nobenem oziru niso nevarni, a se pri tem za vedno in nepopravljivo zamerila vsemu slovenskemu narodu in vsem Jugoslovanom, s katerimi je prisiljena stalno živeti v dobrem ali slabem sosedstvu.
(Nadaljevanje s 1. strani)
in nad pokrajinami okoli severnega tečaja. Šele če bi se nadzorstvo nad temi pokrajinami zares obneslo, bi se lahko razširilo na Evropo.
Druga zadeva, v kateri sta se Stassen in Zorin zedinila, je pa tale: znižati je treba vsekakor število« moštva v dosedanjih stalnih armadah.
GRE ZA KORISTI VSEH NARODOV
Moskva predlaga, naj bi Rusija, Amerika in Kitajska takoj znižale število vojaštva na 2 in pol milijona mož, pozneje pa na 1 milijon 500 tisoč. Velika Britanija in Francija bi se morali zadovoljiti z vojsko, ki ne sme šteti več ko 650 tisoč vojakov.
Po teh računih bi Sovjetska zveza znižala število vojakov približno na polovico in pozneje na eno tretjino. Ravno tako bi Amerika silno zmanjšala obseg svojih oboroženih sil. Kolike stotine milijard bi že s tem prihranile države ter jih lahko uporabile t) druge, ljudstvu koristne namene! Zelo važno
je pa pri lem to, da bi zgledu velesil morale nujno slediti ostale dežele.
Vzemimo za primer samo našo matično državo Jugoslavijo! L. 1956 je njen proračun izkazoval 212 in pol milijard stroškov, od katerih je šlo nič manj kot 158 milijard in pol ali skoro 3 četrtine v vojaške namene! Če bi se zavoljo sporazuma med zapadniin in vzhodnim taborom vojaški izdatki Jugoslavije lahko znižali na polovieo, bi se čez noč zboljšale življenjske razmere njenega prebivalstva. Jugoslavija bi lahko zvišala plače svojim delavcem in uradnikom, zidala stanovanjske hiše in znatno razvila svoje kmetijstvo.
In kar velja za Jugoslavijo, velja v veliki meri tudi za ostale države v Evropi in drugod. Morebitni sporazum med Kremljem in zapadom je torej velikega pomena za vse narode na svetu. To je vzrok, zakaj se vsa svetovna javnost zanima, ali bo Eisenhovver potrdil dogovor, ki ga je njegov zastopnik Stassen sklenil v Londonu, ter bo zatem Amerika začela pogajanja s Sovjetsko zvezo. Vsak poštenjak želi, da bi se to zgodilo ter v korist, človeštva tudi srečno končalo.
A TvifiA Iterj n
Kes je sicer, da je posestnik večkrat prisiljen; prodati košček zemlje, ker je imel v hiši dolge bolezni, smrti ali poroke, talko da je zabredel v dolgove. A tudi v takih primerih je njegova dolžnost, da poišče domačina in da njemu proda zemljo. Naši predniki so bili zelo navezani na domačo gruido. Če jih hočemo zares spoštovati, moramo skrbno čuvati vse, kar so nam zapustili.
VELIKI REPEN
V soboto popoldne so pri na® slovesno otvo-rili novo občinsko kopališče. Slovesnosti so poleg domačega župana in številnih občinskih svetovalcev prisostvovali podprefekt Macciotta, repentaborskii župnik g. Žele ter nekateri slovenski novinarji iz Trsta. Novo poslopje je blagoslovil domači župnik, žuman Bizjak pa je spregovoril neikiaj priložnostnih besed, nakar je podprefekt Macciotta v kratkem odgovoru dejal, da bodo oblastva tudi v prihodnosti upoštevala potrebe repenta-borske občine.
Kopališče so zgradili s sredstvi iz gospodarskih načrtov. V novem poslopju bo tudi občinska knjižnica in čitalnica ter večja dvorana za prireditve. Zgradba bo zato vsestransko koristna tako zdravju kakor kulturnemu napredku vseh vaščanov.
Po otvoritvi je občinska uprava priredila gostom majhno zakusko.
DOLINA
Na prizivnem sodišču v Trstu je bila v to-relkl razprava proti dolinskemu žir 'iiu Dušanu Lovrihi, ki je že februarja' bij obsojen na mesec dni zapora, ker je ob pogrebu pokojnega Josipa Cuka v oktobru 1956 motil cerkveni obred. Kljub zagovoru obrambe je
NiA TRŽAŠKEM ŽUPANSTVU NIČ NOVEGA
Na seji, tržaškega mestnega sveta, ki je bila v sredo zvečer, so občinski možje z večino glasov sprejeli odstop župana prof. Dulci j a, ki jie bil izvoljen na prejšnji seji z glasovi vseh levičarskih strank.
Pred volitvami i novega župana je predstavnik Kršč. demokracije izjavil, da bo njegova stranka ponovno kandidirala na to mesto ing. Bartolija in zatem skušala sestaviti enobarvni, to je deimokrščanski upravni odbor. Po tej izjavi je bilo jasno razvidno, da bo naslednje glasovanje brezplodno, kajti večina svetovalcev je proti Bartoli ju in enobarvnemu odboru. Na prvem glasovanju je Bartoli prejel 20 glasov, demokristjana dr. Rinaldini in prof. Romano 14, oziroma 1 5 glasov. Za Rinaldinilja so glasovali komunisti, za Romana pa fašisiti in monarhisti. Oba sta seveda glasove odklonila, češ da ne moreta bili izvoljena za župana proti volji svoje stranke. Ker ni noben kandidat prejel zadostnega števila glasov, se je glasovanje ponovilo. Bartoli je prejel 21 glasov, kar pomeni, da je zanj volil tudi predstavnik liberalcev. Komun is! i in nekateri le vičarji so pa glasovali za dr. Pincherla. Ker tudi to pol ni nihče prejel absolutne večine glasov, je bila ožja volitev med Bartolijem in Pincher-lom. Za prvega je volilo 23 svetovalcev (demokristjani, liberalci in monarhisti), za drugega pa 18 svetovalcev (Ikiomunisti in nekateri levičarji).
Tudi to glasovanje je bilo brezplodno, ker ni noben kandidat dobil večine glasov. Zato Se bo seja ponovila danes zvečer in bo za župana izvoljen, kdor bo prejel več glasov.
Ob otvoritvi begunskega naselja v Sesljanu
PROSEK
Kontovelce in Prosečaine je prejšnjo nedeljo spet nekaj stisnilo prti srcu, ko so morali gledati, kako se nezadržno nadaljuje raznarodovanje naše zemlje. Ta dan so namreč svečano otvorili begunsko naselje, v ka-tero se je že pred nekaj meseci naselilo 82 italijanskih družin iz Istre. Naselje, 'ki so ga v nedeljo uradno krstili za »Vas Sv. Na? /arija«, se nahaja ob Napoleonovi cesti, in sicer v kraju, ki mu domačini pravimo Cer. Zemljišče je bilo nekoč jusarsiklo, a ga je upravljala tržaška občina, ki ga je pred dvema letoma odstopila Ustanovi julijskih in dalmatinskih beguncev.
Slovesni otvoritivi so prisostvovali najvišji predstavniki obilasitev, zastopniki raznih begunskih organizacij in tudi tržaški škof msgr. Santin, ki je blagoslovil podobo sv. Nazarij a, zaščitnika novega naselja.
Tudi ob tej priliki moramo ponovno poudariti, da so to naselje zgradili iz zgolj političnih razlogov in proti volji domačinov, ki bi edinii morali imeti moralno pravico sklepati o, usodi svoje zemlje. Vprašanje begun-vee je brez dvoma važno in ga mora država tako ali drugače rešiti. Toda demokristjan-ski voditelji, ki trde, da so Istrani bežali pred nasiljem, rešujejo to vprašanje tako, da s pomočjo prebežmikov raznarodujejo našo zemljo in s tem povzročajo novo nasilje.
SESLJAN
V nedeljo so v Sesljanu slovesno otvorili begunsko naselje. Svečanosti so prisostvovali generalni komisar Palamara, gorijsiki prošt msgr. Soranzo ter mnogi predstavniki civi-nih in vojaških oblaistev. Msgr. Soranzo je blagoslovili podobo sv. Mavra, ki so ga proglasili zia zaščitnika novega naselja, ter imel kratek priložnostni nagovor. Po cerkvenem obredu je nastopil admiral de Couriten, ki i proti koncu' govora seveda zabrenkal na iredentistične strune.
V novem naselju je nastanjenih 100 družin istrskih beguncev. Sedaj gradijo' še nadaljnjih 26 stanovanj, tako da bo nova vas štela okoli 500 prebivalcev.
BARKOVLJE
Mislim, da ne bo nihče užaljen, če trdimo, dti so Barkovlje najilepši del tržaškega predmestja. Da je res tako, dokazuje tujčev pohlep po barkovljanslki zemlji, ki je večji kakor nikjer drugod v okolici. Kdor se samo po enem letu vrne v Barkovlje, bo brž opazil, da pri nas rastejo hiše kot gobe po dežju, in sicer ne samo ob morju, kjer skoraj ni več stavbnih zemljišč, temveč tudi na proseški cesti, do Gi jakov in Kozjaka. Zadnje čase se pri' nas celo širijo vesti, da namerava tržaška občina zgraditi velikansko naselje, ki naj bi se raztezalo od Kontovega nad Bajdovci do Gašperjev. Tu naj bi se za nove priseljence sezidala celo cerkev.
Da se s tako lahkoto prodaja naša zemlja, so predvsem krivi naši’ že desetletja zapuščeni pastmi. Kdor namreč svoj košček zemlje obdeluje ter je zasadil trte, drevesa in morda tudi cvetlice, bo svojo zemljo težko prodal, ker je nanjo močno navezan. Nič slabega bi ne bilo, če bi zemljo kupovali domačini. Na žalost se pa dogaja, da se je polaščajo tujci, lako da bomo v doglednem času domačini v manjšini.
Nedeljska slovesna otvoritev begunskega naselja v Sesljanu nam daje povod, da o njem še enkrat — in najbrž ne zadnjič — spregovorimo. Po vesti smo namreč dolžni povzeti na kratko zigodovino naselja, ki je laik«' živo zasekalo v koristi slovenske narodne manjšine na Tržaškem, da je odslej resno ogrožen obstoj Slovencev na obali.
Sesl jansko begunsko naselje, ki so ga v ne-deijio krstili za »Vas Sv. Mavra«, je zgradila z državnimi sredstvi »Ustanova julijskih in dalmatinskih beguncev«. Še za časa anglo-ameriške uprave je bila kupila od devinskega grofa obširno zemljišče v Sesljanu ter obenem zaprosila devinsko-nabrežimsiko občino za dovoljenje, da sme na njem zgraditi nič manj ko 126 stanovanj. Ker je šlo za zelo veliko število novih italijanskih družin, je lahko vsak slepec videl, da hočejo nacionalistični krogi spremeniti s pomočjo nesrečnih istrskih beguncev narodnostni značaj občine. Temu se je pa sHovemdkia občinska uprava povsem opravičeno uprla. Sklenila je, da ne bo za nobeno ceno izdala gradbenega dovoljenja.
Tedanji župan g. Terčon je posredoval tudi pri zaveznikih, ki so mu obljubili in zagotovili, da begunskega naselja v Sesljanu ne bo! Domača občinska uprava je svoj sklep podkrepila tudi z neovržnimi gospodarskimi in socialnimi razlogi. Od teh naj danes omenimo le enega, da namreč novo naselje ogromno škoduje tujskoprometnemu razvoju Se-sljama in njegove obale.
sodišče potrdilo prejšnjo obsodbo. Obtoženec je zato vložil priziv na kasaciijslkio sodišče.
Kmalu potem ko je prisila v Trst italijanska uprava, je Ustanova julijskih in dalmatinskih beguncev ponovno zaprosila občino za gradbeno dovoljenje, ki j.i je pa bilo seveda spet odbilo. Občinslkia uprava se je ledaj mogla sklicevati tudi na jasnio besedilo Londonskega sporazuma, ki v členu 7 določa,- da se ne sme spreminjati narodnostni značaj bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja. Nadrejena oblastva »o pa marca 1. 1955. proti volji zakonito izvoljenih ljudskih zastopnikov izdala beguncem gradbeno dovoljenje. Namesto župana ga je na nab režimskem županstvu podpisal nalašč za to imenovani p ref ek-turni komisar dr. Pierotti. S tein je bila dokončno zapečatena uisioda enega dela naše obale.
Smatrali smo za potrebno, da ponovno prikličemo v spomin to žalostno poglavje v zgodovini borb tržaških Slovencev. Tega nismo storili iz kakega sovraštva do beguncev in niti zaradi tega, ker bi upali, da niaun bodo storjeno nasilje popravili. Važno se nam zdi le ponovno podčrtati, da nam je bila storjena velika krivica in da bo to naselje v očeh naših zanamcev oslailo najzgovornejši primer italijanskega vdiranja v slovensko narodnostno posest. In obsodbe, ki jo boi izrekla zgodovina, ne bo mogel preprečiti niti blagoslov, ki ga je prejšnjo nedeljo za begunsko naselje od Boga prosil eden izined njegovih namestnikov na zemlji.	D.	L.
a&itpihi 13 (}
GRADBENA DEJAVNOST NA GORIŠKEM
brije. Prošnjo je sedaj utemeljila s Tup-imo-
V ponedeljek preteklega teckua je imel sejo upravni odbor Zavoda za gradnjo ljudskih hiš v Gorici (IACP), ki je odobril gradbeni proračun za leto 1957/58. Doslej je v gradnji 222 stanovanj, od katerih jih 161 odpade na Gorico, 28 na Tržič in 72 na Štan-drež.
Obeta se začetek gradnje nadaljnjih 218 stanovanj, od katerih jih bo INA-Casa zgradila 110 v Štamdrežu, 6 v Doberdobu, 6 v So-vodnjah in 6 v Krminu.
Predloženi načrti, ki čakajo še na odobritev, predvidevajo gradinjo drugih 316 staino-vanj, od teh 300 na odkuip, pni katerih odpade na Gorico 104 stanovanj, 60 na Tržič in 4 na Krmin.
Kasneje bodo zgradili še 845 stanovanj v Gorici sami in po deželi. Od teh bo 173 bivališč sezidanih v Pevmi na zemljišču, ki ga je odstopila goriška občina, in nadaljnjih 164 stanovanj na odkup v Gorici, 48 v Tržiču, 14 v Kaminu 'in drugod na Goriškem. Predsednik Caceise je v svojem poročilu obrazložil, da znašajo stroškli za gradbeni program INA-Casa 936 milijonov za Gorico, za vso pokrajino pa 2 milijardi liir. V celoti gre za 1. 601 ljudskih stanovanj, ki so že v grad-njiL ali pa v načrtu. Dela bodo stala skupno 4 milijarde.
Pred nekaj dnevi je ministrstvo imenovalo za predsednika Zavoda za gradnjo ljudskih hiš v Gorici industrijskega izvedenca g. Mihaela Martina in za podpredsednika profesorja Lanfranca Zucallija.
Prejšnji predsednik je biil ing. Cacese. Novi list je že nekajkrat poudaril, da bi ta mož, ki je grobokop in največji škodljivec slovenskega zadružništva, ne simel danes zavzemati v javnem življenju prav nobene vloge! To poleg drugega zaradi tega, ker je klot bivši federalni fasiStovski tajnik marsikaj zagrešil tudi proti našim sodržavljanom Italijanom.
SOVODNJE
Dve važni vprašanji vznemirjata našo občinsko upravo in vse prebivalce:	asfaltira-
nje ceste Štandrež • Sovodmje - Rubije - Ga-brije in prosta cona, oziroma občinska trošarina.
Našim bralcem je že znano, da je vlada odbila pomoč za asfaltiranje 'te važne ceste, čeprav ukrepa res ne moremo razumeti. Prav tako je vlada zavrnila prošnjo, da sme naša občina pobirati trošarino od blaga, ki se prodaja po cenah prosite cone, četudi goriška občina dobi od tega precej milijonov.
Prerevni majhni slovenski občini pa vlada ni privoščila milijončka, ki bi ga zbrala s to trošarino. Ta dohodek bi ji pomagal kriti vsaij nekoliko vsakoletne proračune, kakor je bogatejša Gorica. Prošnjo glede trošarine je ministrstvo zavrnilo natančno po petih letih in se je pri 'tem sklicevalo na neklo prilogo, iki je bila' dodana zakonu o prosti coni.
Naše županstvo p« je ponovno zaprosilo za podporo, da bi lahko asfaltirali cesto, ki že po naravi ne more biti zgolj občinska, marveč bi morala postati vsaj, kolikor veže Gorico z Gradiško in drugimi furlanskimi vasmi, deželna ali pa državna. Le to bi bilo socialno in pošteno. Naša občina bi morala kvečjemu vzdrževati del ceste Rubije — Ga-
vitm zakonom in zato upamo, da ne bo ministrstvo' izvilo' iz trte kakega samo navidezno pravnega razloga. Potrebno- je, da začnejo z asfaltiranjem vsaj v letu 1958.
Prav tako bo županstvo poskrbelo, da se bo pravica sovodenjsike občine da trošarine in souprave proste cone branila z neovrgljivimi pravnimi razlogi v parlamentu!
TRŽIČ
V ponedeljek je bil v Rimu po dolgih pogajanjih končno podpisan sporazum med zastopniki delavcev in upravo tržiške ladjedelnice. Električnim -varilcem se po sporazumi! poviišajo prejemki za 10 liir na uro, vsem delavcem, ki so bili zaradi 69-dnevne stavke začasno odpuščeni z dela, bo uprava- dala po 22 tisoč lir posojila, kii ga bodo odplačali v enem letu z malimi obroki; pri ministrstvu ra sociiailno dkrbstvo bodo posredovali, da se 200 odpuščenim dellaivcem, iki niso dobili brezposelne podpore pred 16. majem', le-ta izplača; vsi odpuščeni delavcti bodo či-mprej zopet nameščeni, kar se je že doslej v veliki merii zgodilo; od 16. maja pa do konca prihodnjega tedna bodo odpuščeni delavci dobili od tovarne še posebno ddklado. Nadaljnje zabteve električnih varilcev pai bo uprava rešila skupno z notranjo delavsko komisijo.
Sedaj bo morala -naša industrija dalj časa popravljati ogromno šlkiodo, ki jo je dolgotrajna stavka zasekala delavstvu An njegovim družinatp,., podjetju samemu ipia tudi celotnemu mestnemu in deloma tudi pokrajinskemu gospodarstvu.
SNG V GORICI
V nedeljo popoldne in zvečer je v prosvetni dvorani na korzu Verdi ponovno gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Trsta s ša-loigro Armanda Salacroua. Obakrat je bila dvorana dobro zasedena. O učinkovitem igranju Jožka Lukeža, Mihe Baloha, Silvilja Kobala, Zlate Rodošlkove, Štefke Dro-lčeve in Tee Starčeve ne bomo izgubljali besed. Saj so občinstvu v Gorici i-n Trstu že vsi prirasli k srcu. Prvič pa- smo se srečali s članom zagrebške drame g. Josipom Marottijem kot gostom v zanimivi vlogi Julesa Donalda, ki ga je zapustili a žena Helena in šila k svojem« ljubimcu Jeanu Deshayeu (Balohu). Njegovega prijatelja Gerarda Barbiera (Jožka Lukeža) je žena Ada tudii pustila na cedilu in zbežala k »prijatelju, ljubimcu« Ahilu (Silvi ju Kobalu). Gospod Josip Marotti si je s
V nedeljo, 26. t. m., bo ob 20.30 zaključna prireditev goriških srednjih šol na dvorišču Šolskega doma v ul. Croce.
Prireditev se ponovi na vnebohod,
30.	t. m., ob isti uri. V slučaju slabega vremena se prireditev prenese na nedeljo, 2. junija, ob isti uri.
Na sporedu so:
Pevske točke — zbor Strokovne šole zapoje 2 pesmi, zbor Nižje srednja šole tudi 2, zbor Učiteljišča 3 in združeni zbori vseh treh šol 3 pesmi;
Igra: Goldonijeva komedija »Stric Ihta«.; igrajo dijaki višje gimnazije — liceja in učiteljišča.
svojini' prelepim nastopom; popolnoma pridobil našo naMonjenost.
Dramatik Sailacrou pa: je pognal ljubimca Ahila v samomor, ljubimca- Jeana pa prisilil, da je sebe spoznal in označil za velikega osla.
S tem jo francoski dramatik duhovito obsodil tisto smešno pasmo ljubimcev im »prijateljev« poročenih žena, ki ima na vesti nravstveno skvarjenost družim- zlla-sti v življenju modernih narodov. Ta pasma manjvrednih mož nosi veililk del odgovornosti tudi za strahoviti padec rojstev pri Francozih 19. stoletja. Nesorazmerje med prirastkom Francozov in Nemcev je povzročilo grozne posledice za Evropo i-n modemi sivet.
Mi simio veililk-i ljubitelji Slovenskega nar. gledališča. Njegova odgovornost za obstoj slovenske narodne manjšine je naravnost zgodovinskega pomena. Zato nami ni vseeno, kakšno hrano podaja našemu občinstvu. Več. krat smo že po-udariil, da -mora poleg umetni-šlklega vidika voditi Slov. nar. gledališče pri izbiri iger tudi narodno obrambni vidik. Čeprav naših nravstvenih prilik) ni mogoče primerjati s francoskimi razmerami, se nam ne zdi 'igra, v katerti nastopajo -kar tri izgubljene ženske, za naše odre primerna. To še toliko mainj, ker nihče ne poskrbi za ito, da bi V>i! dostop na take igre mladostnikom prepovedan .
Kakšna na bo mladima, ki izgubi svetel vzor resnične ljubezni im še posebej vzorno s iko o svoji materi? In kako naj se naša ris-rodna manjšima s tako- mladino potem še bori za svoj obstoj ?
PEVMA
Cerkveni pevski zbor v Pevmi vabi na kulturno pevsko prireditev, ki bo v dvorani -/raven trgovine Milkllui v Pevmi v soboto,
25.	maja, ob 20.30 in v nedeljo, 26. maja ob 17. uri. — Vstop le z vabilom, ki ga lahko dobite v Gorici, v trgovini Kosič v Raštelu in v Pevmi v trgovini Mikluš.
SMRT GORIŠKEGA JAVNEGA DELAVCA
V soboto zvečer smo v Gorici položili k večnemu počitku profesorja dr. Karla Birso, ki je umrl v petek zvečer za dolgotrajno boleznijo. Iskal je zdravja v videmski bolnici, umrl pa je na svojem domu.
Na zadnji poti smo- ga spremljali številni prjatelji in znanci, učenci strokovne šole, l-avnatelj dr. Nemec in mnogi- slovenski profesorji. Poareba 9e je udeležil tudi goriški župan dr. Bernardis z raznimi odborniki in s svetovalci skoro vseh strank.
Občinska uprava je poklonila pokojniku tudi lep venec, ki so ga nosili pred krsto, katero so spremljali mestni gasilci. Cerkveni pogrebni obred je bil v cerkvi Sv. Srca. Karel Birsa je bil več let odvetnilk! v Ajdovščini, po drugi svetovni vojni pa se je posvetili tudi profesorskemu poklicu v Gorici.
Štiri leta je pokojnik častno branil pravice svojega naroda v goriške-m mestnem svetu, tako da so morali -tudi svetovalci večine in župan uvaževati njegove govore in predloge. Pri zadnjih občinskih volitvah pa je bil izvoljen s prednostnimi glasovi, čeprav ni bil na prvih -mestih liste SDZ.
Sedaj počiva pokojnik ob grobu svojega brata profesorja dr. Josipa, ki je umrl v Trstu natančno en mesec pred njim. Naj mu sveti večna luč in dobri Stvarniki naj mu bogato poplača ves njegov trud v borbi za svete pravice naše narodne manjšine.
Vsej njegovi družini, zlasti užaloščeni gospe, in njegovim sorodnikom naše iskreno in globoko sožalje.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Val mraza, ikii je: pred nekaj dnevi zadel naše kraje, je v tukajšnjih dolinah hudo poškodoval vinograde, sadovnjake in polja. Računajo, da je slama naredila samo v na-dliški dolini in okolici približno 350 milijonov škode, saj je uničenih olkloli 80 odstotkov celotnega pridelka. Od mraza so najbolj inpeli vinogradi, ki so ravno v tem času v cvetju. V Roncu v podboneški občini so kmetje obupani, ker so hudo poškodovano breskve, ki so njihov glavni dohodek. V drugih krajiih, na primer v Dreki in Srednjem, so pa zelo trpela' jabolka »sevke«. Tudi krompir je hudo prizadiet, in čeprav morda še enkrat ozeleni, 'bo pridelek zelo slab. Isto velja tudi za fižol, ki ga bodo, fkjor imajo seme, še enkrat sejali. Koruze in pšenice ne bo letos »k or o mič, ker ju ni vzel le mriaz, marveč ju je tu in taim potolkla tudi toča. Marsikatera naša družina bo letos trpela lakoto. Z veliko žalostjo gledamo na poškodovane nasade. Pred občinskimi uradi čakajo dolge vmste ljudi, ki prijavljajo škodo-. Županstva 'bodo' zaprosila za državno podporo. Tudi uradi za delo imajo veliko posla, saj so mnogi prisiljeni si poiskati čim-prej nekaj zaslužka v tujem svetu.
GORJANI
V Gorjanih so bile 5. maja občinsike volitve. Od 927 vpisanih volivcev se jih je pa udeležilo' samo 492, kar pomeni, da se ^ko-taj polovica volivcev potepa po svetu s trebuhom za kruhom.
Pri nas niso postavile stranke nobene liste. Le dve navadni skupini volivcev sta predložili svoje kandidate, tako da ni 'bilo ne letakov ne propagande. Kandidati so bili sami domači možje in vsa/kdo je vedel,
koga 'bo volil. Lista, kaiteire nosilec je bil Iso-Ja Sebastjan, je dollii'la 227 glasov, druga' pa 186. V občinski svet pa ni bil izvoljen niti en mož iz Brega in Flipana, čeprav živi v teh vasicah 25 odstotkov vseh občanov.
Naša občina je zelo revna in ne more sama izvršiti niti enega prepotrebnega javnega dela, šole ali kaj drugega. Dohodkov ima le toliko, da s težavo plačuje svoje uradnike. Zato nam bo moral priskočiti na polnoč Videm aflli Rim.
IZ TIP ANE
Prejšnjo nedeljo je obiskal našo dolino državni poslanec Mairangone iz Vidina. Z njim so prišli še drugi vplivni možje iz Furlanije. Ko je videl, kako ljudje v naših krajiih žive, je javno povedal, kaj je treba storiti: protestirati povsod, ravno tako v Ti-pani, kolt v Vi dimu in Rimu. Saj je res pira-va sramota, da so naše vasi taikto zianemarje-ne. Nekdaj si mogel tu vsaj živeti, ne sicer v izobilju, a smo še živeli, danes pia ne moremo več.
Ko so ljudje zvedeli, da je prišel v vas dr-ižavmi poslanec, so se mu približali in ga prosili, naj jim -pomaga ter maj poroča v Riim, kako' z njimi ravnajo. Povedali so mu tudi, da v 15 ali 20 letih ne bo v teh vaseh več nobenega človeka, če vlada me ukrene nekaj zares učinkovitega v korist teh iklra-jev. Saj ljudje kar množično zapuščajo' domačo grudo. V ta obupni položaj so nas spravile naše občinske uiprave in naši župani, ki imajo na vesti veliko odgovornost. Deset let so nam- obljubljali nebesa, a dejanj nismo videli. Tudi pokrajinska upirava in njen predsednik sta popolnoma zanemarila naše vasi. Ljudje pravijo da tako ne more iti več dalje.
Breške žene so se pred kratkim ojunačile in prišle protestirat na županstvo proti davku, iki bi ga- morale njihove družine plačati za vzajemno Iklmečko blagajno. Tukajšnji orožniki so imeli tedaj veliko dela. Med njimi in videmsko prefekturo je neprestano brnel telefon. Celo tarčenitska gospoda se je bala, ida bi se kaj hudega ne zgodilo. »Slovenci’ so lačni in nič se ne ve, kaij bodo naredili«, so skrivnostno med seboj orožniki govorili. Čudne stvari se dogajajo'! Stopetde-set do dve sto žensk je prestrašilo vso pokrajino. Videmski časopisi pa niso nič pisali' o tem dogodku. Bržkone jim je bilo od zgoraj ukazano, maj o st vari molčijo. Ljudstvo' pa. je s svojim nastopom hotelo le dokazati svoje slktrajno nezadovoljstvo z nemarno občinslklo upravo, ki se za resnične ljudske koristi sploh ne zmeni.
IZ RAVENCE V REZIJI
Ravemea je postavila spomenik padlim v prvi im drugi- svet ovni vojni. Na njem so \kl!esana imena padlih vojakov ter tiudi tistih, ki so- žrtvovali življenje v osvobodilni borbi. Čudno pri vsem tem pa je, da so rta spomeniku kot okrasek ostali še naprej fašistični snopi. Kakšno nasprotje: na spomeniku protiifašdstov liktorski snop! Daleč naokoli lahko prehodiš vso- Italijo, a kaj takega ne najdeš nikjer. Občinski upravitelji lahko zarde od sramu! Mogoče je sioer, da oni niso fašilsti in da so omenjeni »okrasek«: prezrli, čeprav stoji spomenik iprav za sedežem občinske uprave. Če so upravniki snope resi prezrli, jih opozarjamo, da obstaja v državi zalkion, ki določa1, da se morajo odstraniti vsi fašistični znalki. Upamo, dia bodo ta zakon oblastva spoštovala, čeprav g)re za spomenik v prečudni, deželi«, ki sie imenuje Beneška Slovenija. Proč torej s fašističnimi snopi s spomenika padlim borcem v Raven-ci!
(Fred 100 leti
»V delavnikih je hodil v bregovih colklah. — Bila je pri ženitvah nar imenitejša jed pšenata Ikaša in štrukel; ni on poznal ne ko-feta ne punša, ruma ne kakega drugega gru-ma... Tako je bilo nekdaj... Ozrimo se na sadašnji čas. Nima Slovenec raznn srajce in včasi hlač ne ene niti domačega pridelka na životu«. Tako pišejo tedanje »Novice«.^
Še bolj je pa neki dopisnik Novic ošibal leta 1852 novo modo kmečkih deklet. V »dopisu sta.reh slovenskih mater iz uniga sveta svojim sedanjim urniki nam« pravi: »Kmečka hči nosi po troje in še več 'kilkelj, pošter-kaniih, da je kakor mravlja, zgoraj tanjka, spodej široka!« Ko človek bere te modne orise, se spomni, da je danes po sto letih spet v veljavi enaka modna »linija«.
Končuje pa novičar svoj dopis takole: Prišlo bo še tako daleč, »da bo kravariica v rokavicah molzla iin pastirica v svilnatih nogavicah za kravami letala«.
Uime in slabe letine
Vendar pa moramo vestno povedati, da slabega gospodarskega stanja ne smemo samo ubogemu kmetiču na rovaš zapisati. Naše Ikraje so takrat začele obiskovati tudi razne uime, bolezni na posevkih in slabe letine.
V rokopisu kronike župnije Kanala ob Soči (Liber memorabilium Paroohiae Canalis) berem zapisano: 1. 1851 so začele trte obdelovati po vsem okraju in okrožju. Vinske letine so postajale zaradi trtne bolezni vedno revnejše. Vendar pa je bilo leto 1859 izjema. Drugi kanalski kronist, razboriti Kofol si je zapisal v svoj dnevnik, da se je tisto le-lo pridelalo toliko vina kot že od leta 1849 ne. Ob trgatvi 1865 so prodajali hektoliter po 12 goldinarjev, spomladi 1866 pa po 22.
Od leta 1849 dalje je padlo na naša polja še drugo zlo: krompirjeva gniloba. Zelo slabe letine so bile od leta 1851 dalje celih pet let. Toča, povodnji, suše, bolezni sO' pobrale skoro vse pridelke. Po ndkaterih bajtarskih družinah so dajale matere otrokom kot hrano le pest suhih češpelj na dan. Zaradi rusko-turških vojn ni prihajalo v državo žito. Nastalo je tako pomanjkanje, da so cele družine šle beračit. V Istri so kar surovo repo jedli. Vlada je zbirala miliodare, da niso ljudje pomrli od gladu. »V nekterih hišah«, tako zopet beremo v Novicah, »nič več druziga ne premorejo kakor še kaj maliga kisle .repe ali pa kak koren. Ko to pojedo, bodo gabali. Ndkteri so že od glada v glavi
zabutli«. Neika; mati je tožila, ko se je vrnila s prazno malho z beračenja, da so ji otročiči od glada si peči popadali. Ljudje so spričo teh nesreč kar nekam otopeli. Niso imeli več volje, da bi si pomagali. Samo tarnali so, da če ne bo Bog pomagal, bo treba vsem umreti od lakote. Ob tem so pozabili na trdni in veljavni pregovor »Pomagaj si sam in Bog ti pomore!«
Nekako pred 100 leti je tudi bdlio, ko sta začela rokodelstvo in obrt propadati.
Krive so bile vojme, pa tudi — mir. Ko so se namreč delli Italije odcepili od Avstrije. Italijani niso več uvažali toliko železa kot prej iz sosedne monarhije. Kupovali sio boljše in cenejše na Švedslklem.
(Dalje prihodnjič)
TOVARNA
P%'mcie
JKRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
I»deluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Iavrii vsako delo po naročilu. Prodaja po torarnl-Jklh cenah, jamči ca solidno delo.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
(PomemUm kokah k MjSmiu Madfrtm
V ponedeljek so doživeli v Kopru razveseljiv dogodek. V goste je prišla beneška gledališka skupina, ki jo vodi znani igralec in-režiser Cesco Baseg-gio in ki ji pravijo tudi »Goldonijeva skupina«, ker se je specializirala predvsem na igranje Goldonijevih komedij in del drugih starih mojstrov beneškega gledališča v narečju. Zadnji čas je dala nekaj nadvse uspelih predstav tudi v Trstu. To je vzpodbudilo italijanskega konzula v Kopru, dr. Guida Zecchina, da je pripravil skupini gostovanje tudi v koprskem gledališču. Ob tej prilo/nosti je prišlo do nepričakovanega, a tem bolj pr.srčnega stika med tržaškimi in koprskimi kulturnimi delavci, pa tudi predstavniki oblasti v obeh mestih.
2e v ponedeljek dopoldne je italijanski konzul obiskal predsednika okrajnega ljudskega odbora v Kopru Albina Dujca in mu podaril debel zvezek Goldonijevih komedij. Pri tem je predsednik koprskega OLO v nagovoru poudaril nujnost tesne povezave italijanske manjšine s kulturnimi vrednotami svo jega matičnega naroda, kar prispeva hkrati k boljšemu sosedstvu med slovenskim in italijanskim narodom. Zagotovil je, da bo okrajni ljudski odbor v Kopru tudi zanaprej spoštoval pravice italijanskega prebivalstva, ki je ostalo v okraju, in se držal obveznosti, ki sta jih obe državi sprejeli za zaščito manjšin.
Italijanski konzul dr. Zecchin pa je izrazil zadovoljstvo, da lahko ugotovi prisrčnost, s katero so oblastva v Kopru doprinesla svoj delež k uspehu proslave, in poudaril: »Nadaljevali bomo s prizadevanjem za medsebojno razumevanje v ozračju iskrenosti.«
Popoldne je imel predsednik organizacije »Dante Alighieri« dr. Ciacchi predavanje o Goldoniju in člo-večanstvu, ki se razodeva v njegovih delih. Na predavanju je bila navzoča poleg predstavnikov koprskega kulturnega in javnega življenja ter poslušalcev iz vrst tamkajšnjega italijanskega prebivalstva cela vrsta uglednih kulturnih in javnih delavcev iz Trsta, n. pr. rektor tržaške univerze prof. Ambrosino, predsednik tržaške pokrajine prof. Gregoretti, ravnatelj tiskovnega urada dr. Ridomi, prof. Roletto, prof. in publicist Carlo Schiffrer, pesnik Biagio Marin, knji ževnica Aurelia Gruber Benco, namestnik šolskega skrbnika v Trstu prof. Angioletti, ravnatelj gledališča Teatro Nuovo D’Osmo, član glavnega odbora Kršč. demokracije za Italijo dr. Giaeomo Bologna, upravnik Slov. nar. gledališča v Trstu prof. Andrej Budal in mnogi drugi.
Po predavanju je bil sprejem v prostorih Okrajnega ljudskega odbora. Gostitelj je bil predsednik sveta za kulturo in prosveto OLO S. Skrabar, ki je pozdravil goste, med katerimi so bili vsi prej cm nje ni, pa tudi igralci Baseggiove gledališke skupine. Naglasil je pomen kulturnega sodelovanja v znaku Goldonijevih proslav ter dal priznanje konzulu dr.
Zecch niju za njegovo prizadevanje pri pripravi gostovanja. S sprejema so odšli gostje na predstavo Goldonijeve komedije »Sior Todero Brontolon«, ki je bila namenjena Italijanom v bivši coni B, potem pa je bil sprejem še v hotelu »Triglav«. Priredil ga je konzul dr. Zecchin.
Gostovanje beneške gledališke skupine in z njo povezane proslave ter stiki so zapustili najlepši vtis in vzbujajo upanje, da se bo res izboljšalo razmerje med slovenskim in italijanskim narodom. Tega se bomo zlasti tržaški Slovenci odkrito veselili.
V okvir takega kulturnega zbližanja spada tudi gostovanje Gledališča Slovenskega Primorja iz Ko pra v Trstu. V soboto in nedeljo je gostovalo v dvorani na stadionu I. maja s komedijo Španca Moreta y Cabane »Dona Diana« in dokazalo, da je na lepi umetniški ravni.
* Znani italijanski pisatelj Curzio Malaparte je tako bolan, da so se že bali za njegovo življenje. Vendar se je njegovo stanje zadnje dni rahlo izboljšalo.
* Slikar Bogdan Grom se nahaja na obisku v Zdru Ženih državah.
MATIJA JAMA: NA KOPANJU
PUandetloua
obletnica
V Palermu pripravljajo velike slovesnosti, da proslave dvajsetletnice smrti pisatelja Luigija Pirandel-la. Pisatelj, ki slovi po svojih odrskih delih in romanih, je bil rojen v Agrigentu leta 1867. Slovstvene nauke je končal v Bonnu na Nemškem. Postal je profesor italijanščine na visoki šoli v Rimu. Predvsem pa je pisal odrska dela, novele in romane. Eden njegovih najbolj znanih romanov je »Pokojni Matija Pascal« (II fu Mattia Pascal), v katerem glavni junak zve iz časnika novico, da je umrl. Pascal se čuti rešenega dotedanjega svojega okolja, katero ga je utesnjevalo v neljube spone; skuša si ustvariti drugo življenje. Končno pa je zopet prisiljen živeti po svojem prejšnjem načinu in v okolju, ki slehernemu vtisne svoj žig, iz katerega se ni mo goče rešiti. Vezi okolja so tragična poteza pirande-lovskih junakov.
Izmed odrskih del je pa najbolj znano »Sei per-sonaggi in cerca d'autore« (Sest oseb išče avtorja). V dramah Pirandello ni tako globok, a je umetniško bolj realističen, čeprav pusti gledalca nazadnje nekam praznega. Vendar pa je Pirandello eden izmed zadnjih večjih italijanskih dramatikov, ki vpliva na mlajši pisateljski rod.
Zato bodo razprave ob obletnici, ki so jo otvo-rili 21. maja, govorile o temi »Pirandello in naš čas«.
h iilmbkega bmla
NAJUSPEŠNEJŠI FILMI LETA 1956
Lani so imeli največji finančni uspeh tile filmi: Dečki in deklice (MGM), Kralj in jaz (20th Centu-ry-Fox), Trapez (United Artists), Visoka družba (M GM), Jutri bom jokala (MGM), Piknik (Columbia Pictures), Vojna in mir (Paramounth), Zgodba o Ediju Dunchinu (Columbia Pictures), Moby Dick (VVarner Brothers) ter Zasledovalci (Warner Brothers). V prvih mesecih leta 1957 pa so imeli največji uspeh: Čajnica (MGM), Deset zapovedi (Paramounth), Anastazija (20th Century-Fox), Baby Doli (VVarner Brothers) in Sedem čudežev sveta (Cina-rama).
MOŠKI IN ŽENSKI KLUBI OCENJUJEJO
Ameriški moški gledalci so izbrali najbolj priljubljena igralca za leto 1956. To sta Kirn Novak in Rock Hudson. Zveza ženskih klubov pa je proglasila za najboljšega igralca Lavvrenca Oliverja.
»DESET BOŽJIH ZAPOVEDI«
Ameriški film »Deset božjih zapovedi« je žel onstran oceana velik uspeh in prinesel lep dobiček. Stal je trinajst milijonov dolarjev, a od tega ima podjetje že 10 milijonov spet v žepu. Strokovnjaki sodijo, da se bo izkupiček desetkrat povečal, ko bodo film zavrteli v Evropi.
Razstava slovenkega tiska v Trstu
V ponedeljek zvečer so odprli v Narodni in študijski knjižnici v ulici Geppa 9 razstavo slovenskega tiska, ki je bil izdan v Trstu v času od prve polovice preteklega stoletja do danes. Razstavo so priredili za desetletnico knjižnice, ki je v veliko korist naših profesorjev in študentov, če se hočejo natančneje seznaniti s kakim slovenskim, pa tudi tujim kulturnim in znanstvenim pojavom ali dogodkom v preteklosti in sedanjosti. Obiščejo jo od časa do časa tudi razni italijanski znanstveniki, ki bi se radi poučili o kaki stvari in dobili podatke za kako študijo.
Otvoritve razstave so se udeležili predstavniki raznih slovenskih ustanov in društev v Trstu; po ravnatelju tukajšnje univerzitetne knjižnice dr. Cri-seju in po zastopniku Ljudske knjižnice dr. Maria-niju so pa bili zastopani tudi italijanski kulturni delavci, kar z veseljem zabeležimo. Predsednik knjižnice dr. Jože Kosovel je imel kratek nagovor, v katerem je poudaril pomen Narodne in študijske knjiž nice v Trstu in zgoščeno orisal njeno dosedanje de lovanje.
Knjižnica je zbrala doslej 25.000 knjig, kar predstavlja že veliko kulturno bogastvo. Le majhen delček tega je razstavila v dveh sobah. V prvi je na ogled precejšnje število umetnostnih izdaj, ki pa hišo v neposredni zvezi z razstavo tržaškega tiska, ker so izšle v Ljubljani. Vendar je zamisel prav posrečena, ker je pripomogla k večji estetski vrednosti razstave in ker seznani obiskovalca z nekaterimi najboljšimi slovenskimi slikarji preko njihovih mono-Srafij in albumov.
V drugi sobi pa je razstavljen tisk, ki je izšel v Trstu in Gorici v zadnjem stoletju. Najstarejša knjiga, ki sem jo videl na razstavi, je »Kristjanski vert ali sbrane molitve«. Izšla je »v Vidmi 1. ,1873«. Devet let mlajša, namreč iz 1. 1846, so »Berila ali Listi in Evangelii«. Izšli so »v Tersti«, natisnil pa jih je »I. Papš, vladarski natiskar«.
Med listi je videti »Našo slogo« iz 1. 1873, »Edinost« iz leta 1876, s podnaslovom »Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice«; dalje humorističnega »Brivca«, ki »brije trikrat na mesec« ali pa »brije vse leto za gl. 2.50« Izhajal je leta 1890. Razstavljen je tudi »Novi list« iz leta 1901, morda gre za starega očeta našega »Novega lista«. Z zida gleda »Cuk na pal'ci«.
Med knjigami ne smem pozabiti omeniti »Kratek pregled vesoljnega sveta sploh«. Izšla je »v Terstu«, spisal in na svetlo dal« pa jo je Jožef Godina-Ver-delski. Knjižica se prikupi človeku že samo zaradi svojega samozavestnega naslova.
V drugem predelu je razstavljen tisk iz časa po prvi svetovni vojni in iz hudih dni fašizma. Človek kar ganjen ogleduje te skromne, pa vendar lepe in okusno opremljene knjige. Vse so nam drage znanke. Na nekaterih je natisnjen velik italijanski naslov, pod njim pa se skromno stiska droben slovenski. Toda vsebina je bila slovenska, tudi po du-
hu, in še kako. Te knjige so dokaz ljubezni in požrtvovalnosti starejšega rodu, ki se je zagrizeno upiral fašističnemu nasilju, vzdržal in zmagal. Naša mladina bi se lahko pri njem vzgledovala v ljubezni do naroda.
Ta del razstave je najobsežnejši in najzanimivejši. Obiskovalec kar strmi, koliko knjig je izšlo na Tržaškem in Goriškem pod fašizmom — in kakih knjig! Ena je zanimivejša od druge, tudi še za današnje bralce, n. pr. »Povesti o strahovih« ali »Mrtvi, ki se vračajo« Franceta Bevka in druga njegova dela ,ki so danes skoraj neznana mlajšemu rodu, a še vedno polna čara. Mirno lahko rečemo, da je v času fašizma izhajalo na Tržaškem in Goriškem več knjig kot danes. Povojni čas predstavljajo na razstavi v glavnem knjiga »Devinski sholar« Alojza Rebule«, »Moj tržaški naslov« Borisa Pahorja in knjige Metoda Turnška, poleg tega pa še nekaj revij. Edino v tem pogledu je povojni čas bogatejši kot predvojni.
Razstava je dejansko prav poučna in gre Narodni in študijski knjižnici vse priznanje, da jo je priredila. Pred obiskovalca je razgrnila vso našo ku’tur-no zgodovino zadnjega stoletja, skromno po debelini zvezkov, a vendar bogato po idejah in človeških kvalitetah ljudi, ki so jo gojili in nam jo ohranili, z nalogo, da jo mi gojimo dalje.
m. z.
GOSPODARSTVO
VINO VRE!
Pravijo, da, iko trta cvete, cvete tudi vino. Vsako vino, ki ima še nekoliko nerazkrojenega sladlklorja in vsebuje manj kot 15 odstotkov alkohola, bo začelo res zopet kipeti, brž ko se pomladna toplota nekoliko dvigne.
To je sicer naravno, a obenem nevarno, ker se vino zaradi zanikrn osti (ali milo rečeno zaradi nepazljivosti ik/letarja) rad;o skisa. Da se to prepreči, svetujemo vsem, ki imajo še količkaj sladka vina, da nastavijo na sode ki-pelne vehe. Te namreč branijo, da pride zrak — in kislobne 'bakterije —i v dotiiko z vinom. Kipeloio veho moramo pustiti na sodu, dokler se ne konča kipenje. Potem se bo vino zbistrilo in takrat sod začepimo-.
Kipeina veha je lahko steklena ali pločevinasta, lahko si jo pa tudi siami napravimo: veho prevrtamo v sredimi im v luknjo vtaknemo en konec cevike iz gume ali iz plastike, drugi konec pa vtaknemo v kozarec ali v primerno posodico z vodo. Po cevki bo uhajal iz soda plin — ogljikov dvokis, -ki nastaja poleg alkohola iz sladkorja; v sod pa ne bo mogel prodirati zrak z bolezenskimi bakterijami in tako ni nevarnosti, da se vino skisa.
ŠKODE ZARADI POZEBE
niso še ugotovili, a računajo, da- bo po vsej Italiji presegla 50 milijard lir. Na Tržaškem in Go-riškem znaša škoda 1 milijardo, v Furlaniji pa 7 milijard. Zelo velika je škoda tudi v Južnem Tirolu.
vseh krav na svetu. — Najbolj se jo umetno oplojevanje uveljavilo v državah, kjer je živinoreja posebno napredna, in sicer na Danskem, Nizozemskem, v Angliji in v ZDA. Tu oplodijo na ta način skoraj plovico krav.
SVINJA S 197 MLADIČI
Ta svinja ni seveda imela vseh 197 naenkrat, temveč v 12 gnezdih, po 2 na leto. Svinjo razkazujejo po velesejmih in je bila razstavljena tudi na zadnjem v Milanu, seveda kot reklama za določeno krmo.
PREČISTI OZEBLE TRTE
Sedaj je skrajni čas, da prečistiš vse od pozebe oškodovane trte. Prečisti tako, kot smo svetovali v zadnji številki. Ozeble trte bodo letos pognale mnogo poganjkov iz starega lesa, spodaj na steblu. Te je potrebno odstraniti (omandrati). Ne žabi pognojiti ozeblih trt! Z gnojilom moraš biti radodaren: raje malo več! Ne zabi tudi škropiti- in žveplati proti peron-ospori, o-zirom-a oiddju!
UNIVERZALEN KOMPOST
Kompost pozna vsak vrtnar in cvetličar, ki ta gnoj -izdatno uporablja. Ker cvetličarji -tudi- vedo, da potrebuje skoraj vsaka cvetlica posebno sorto mešanca, so vedno v skrbeh, kje bodo dobili za vse prilike pripravne sestavne surovine.
To vprašanje so sedaj rešili Nemci, ki so
KAKŠEN MRAZ ŠKODUJE SADNEMU DREVJU?
V z-imsiklem času, ko- drevje počiva (v njem ni pretakanja sokov), lahko- pade temperatura zelo nizko, ne da hi sadno drevje kaj trpelo. Dru-ga-če pa je, če je drevo že začelo poganjati, cveteti in je plod že za-rojen. V tem pogledu pravijo izkušnje:
Če je cvetno popje še zaprto, prenesejo češnje do 2,2° C mraz,a pod ničlo-, hruške, jablane, breskve in marelice pa celo do 3.9"C. Če je drevje v polnem cvetju, vzdrže breskve do 2,8° C mraza, ostale navedene vrste pa največ do 2.2° C. Če pa je sad že zarojen, prenesejo marelice do 0.6° C, ostale vrste pa do 1.1°. Če je mraz hujši, je letina v hudi nevarnosti.
KRMA ZA MLEKARICE
Ne dela prav, kdor krmi vse krave enako. Vsakomur mora biti jasno, da mora molzna ali breja krava dobiti več krme kot jalova-
V tem času potrebuje vsaki krava — ■ tudi j atova — dnevno od 60 do- 70 kg sveže trave, v zimskem času pa okoli 15 kg sena. Če ima krava mleko, ji moramo dodati za vsake 4 litre mleka po en kg močnega krmila.
DVIGA SE POTROŠNJA MESA
Lansko leto se je dvignila v Italiji potrošnja mesa za skoraj 10% v primeri z 1. 1955. Letos se pa še dviga. Približno polovico mesa so dala goveda, okoli 1/3 so nudili prašiči, 8f/n pa je bilo konjskega mesa.
UMETNO OPLOJEVANJE
Poskuse so delali že prej, a pravo oplojevanje goved sc je začelo širiti šele po 1. 1948. Izvedenci računajo, da se, umetno osemeni letno že nad 50 milijonov krav ali okoli 8n'o
V
ortni pregled —j
PO BLESTEČI ZMAGI PORAZ
Ze od nekdaj je za jugoslovansko državno reprezentanco veljalo kiuto pravilo, da je po blestečem uspehu nujno sledil poraz. Tako je bilo tudi v soboto. Po veliki zmagi nad Italijani so bili »plavi« v Bratislavi tesno poraženi (1:0) v tekmi z bojevito češko reprezentanco. Res je, da je zvezni trener Tir-nanič naletel pred tekmo na nepredvidene težave in da je moral vigrano »zagrebško« moštvo precej spremeniti. Toda Jugoslovani so imeli v soboto pred seboj drugačnega nasprotnika kakor v Zagrebu. Čehi se od Italijanov razlikujejo ne samo po načinu igre, temveč tudi po svojih atletskih in tehničnih sposobnostih. Za domačine je edini gol zabil srednji napadalec Borovička v 12. minuti drugega polčasa. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Beara; Spajič, Crnkovič; Santek (Mitič), Krstič II., Boškov; Liposinovič, Milutinovič, Vukas, Kostič (Veselinovič), Zebec. Vratar Beara ali »veliki Vladimir«, kot ga drugod imenujejo, ki je v soboto zaigral 50. tekmo v državni ekipi, je bil junak dneva, češka je nastopila s precej pomlajeno ekipo in se je s to zmago približala najboljšim moštvom na svetu.
Stanje za mednarodni pokal je naslednje:
Madžarska	12	8-521	25:12
Češka	10	6-501	17: 9
Avstrija	8	8—323	16:17
Jugoslavija	7	9-234	16:12
Italija	3	5—113	4:14
švica	2	6-024	8:19
Jugoslavija mora igrati še s Švico, Italija pa z Madžarsko, Avstrijo, Švico in dvakrat s češko.
40. KROŽNA DIRKA PO ITALIJI
V soboto se je v Milanu začela 40. Krožna dirka po Italiji (Giro dTtalia). Udeležuje se je 119 kolesarjev, med katerimi so vsi najboljši dirkači sveta. Kolesarji bodo vozili po naslednji progi: iz Milana bodo preko Verone šli v južno Italijo, in sicer čez Neapelj, od koder se vrnejo v Genovo in nato preko Francije in Švice v Milan. Proga je dolga 3943 km, šteje 21 etap, 16 vzponov in 30 »letečih« ciljev.
Glavni favoriti so brez dvoma tuji dirkači, in sicer Luison Bobet, Charly Gaul, Raphael Geminiani,
zgradili v la namen posebne -tvornice in svoje odkritje zaščitili s patentom tudi v ostalih -državah, kamor sn ga prodali in -kjer so tudi bile zgrajene tvornice za izdelavo novega mešanca.
Nemci ga imenujejo »univerzalna zemlja«, kar pomeni, da služi prst povsod, posebno pa v cvetličarstvu. Sestavljajo jo iz ilovice in šote, vso mešanico pa prepojijo z raztopljleniiitni' umetnimi gnojili. Ilovica je po svoji kemični sestavi rodovitna, a je težka; šoto sestavljajo razpadajoče rastline. Oboje premešano je rahla gmota, ki vsrka mnogo gnojil.
Univerzalni kompost danes uporabljajo že v mnogih državah, kamor ga Nemci izvažajo kar v velih vlakih. Pojavil se je tudi že na italijanskem trgu, kjer pa še ni posebno znan.
RADIOAKTIVNA PŠENICA
Preiizkuševulišče v Liueolnshire (Anglija) je poslalo v atomsko središče Ha-rvvell seme pšenice sorte »Koga 2«, kjer so ga izpostavili vplivu jedrne »ile. Sorto so nato posejali in so jo sedaj poželi. Pšenica je dala hektarski donos 72 stolov, medtem ko je ista sorta dala brez vpliva jedrne sile samo 30,7 stota na hektar. Iz vsakega semena se je razvilo povprečno 7 stebel, medlem ko navadno seme daje Je od 3 do 4 stebla. Mokia je po vrednosti enaka najboljši kanadski. Vse pridobljeno seme bo služilo za nadaljnje poskuse.
Iz tega vidimo, kolikšne proizvodne možnosti nam odpira atomska ali jedrna sila.
Wout Wagtmans, Rajmond Impanis in Rene Streh-ter. Italijani to pot prvič nastopajo brez znanih, a starih kolesarjev, kot so Coppi, Magni in Baitali. Odsotni pa so tudi nekateri drugi vrhunski kolesarji (Koblet, Kubler, Ockers).
Čast Italijanov bodo branili mlajši, kot so: Bal-dini, Fallarini, Carlesi, Nencini, Moser, Boni in že preizkušeni Fornara, Defilippis, Astrua in Monti.
Povojni zmagovalci te dirke so naslednji: 1946 Bartali; 1947 Coppi; 1948 Magni; 1949 Coppi; 195J Koblet; 1951 Magni; 1952 Coppi; 1953 Coppi; 1954 Clerici; 1955 Magni in 1956 Gaul.
V prvi etapi Milano-Verona je v končnem sprintu zmagal Belgijec Van Stenbergen; v drugi (Verona-Boscochiesanuova) na kronometer Luksemburžan Gaul, v tretji (Verona-Ferrara) Španec Poblet in v četrti (Ferrara-Cattolica) Belgijec Vlaeyen. Na lestvici je prvi Francoz L. Bobet.
ŠPORT PO SVETU
Nogomet — V nedeljo bo v Lizboni nogometno srečanje med Portugalsko in Italijo, ki bo veljalo za svetovno prvenstvo. Zanimanje za tekmo je zelo veliko in domačini so gotovi, da bodo laško moštvo porazili. Italijani bodo precej spremenili ekipo, ki je igrala v Zagrebu. V moštvu bodo le trije igralci Fio-rentine. Nastopili bodo verjetno v naslednji postavi: Buffon; Fontana, Cervato; Chiappella, Bernasco-ni, Posio; Ghiggia, Bonipcrti, Bean, Montuori, Pe-saola.
V Ljubljani je jugoslovanska B enajstorica zasluženo, čeprav tesno (1:0) premagala češko B reprezentanco. V nedeljo je škotska porazila (2:1) Švico, Zahodna Nemčija Walles (z istim izidom) in Anglija je zaigrala neodločeno (1:1) s Svobodno Irsko.
Tenis — Prejšnji teden so odigrali osmine finala evropske cone za Davisov pokal. Italija je premagala s 5:0 Nizozemsko. Ostali zmagovalci so Mehika, Belgija, Velika Britanija, Francija, Danska, švedska in Poljska. V azijski coni so v finalu Filipini porazili Japonsko.
Motociklizem — V Hockenheimu so se začele dir ke za svetovno prvenstvo. Italijana Ubbiali na vozilu M. V. ter Liberati na motorju znamke Gilera sta zmagala v 125 in 250 kem, oziroma v 350 in 500 kem-V sidecarru je bil prvi Nemec. Hillebrand (BMVV)-
Avtomobilizem — Avtomobilska zveza je zaradi posledic dirke »Mille Miglia« sklenila odložiti vse cestne dirke tako za avtomobile kot za motorje.
U.OT SEN CA JE SLEDIL TRDONJA (X NEGA UAVBOJA PO -ROBU KANJONA-
S,'	1	'*W/V	"	'V'
sPLAZI SE ZA NilMTPDONJA IN GLE3, KAM NOfel T£ VREČE JAZ MU PA MED TEM PCI PDA-VIM PAST...
3 GA. PREOBLEKEL SE JE.ZDAJ A1U €>E PO OBLEKI NI MOGOČE LOčm. h	<
SVOJE BOGASTVO PRENAGA.BOJI
RLO<
SE, KER Sl ODKRIL NJEGOV BRLOG ►
PRAV IMAS! ZVEDETI MO
UPAM,DA SE NE BOŠ SPET NAD MOTO BUTICO SPRAVIL Z GORJAČO!.
RAVA, KAM SKRIVA SV03E ZLAlb:
PRAV1
UA3 NEUI TOVOR) a
e
nnbe
mm
- s
KO JE ČRNI RAVB03 ODLOŽIL VREČI V SKALNI VOTLINI, SE 3E TAKOJ VRNIL
AHA,IZGINIL JE V RAZPOKI.,.KAKO NEKI Sl 30 ZAPOMNI, KO JE NA STOTINE ENAKIM ...ZAZNAMOVATI MORAM TO MESTO, DA GA SPET NAJDEM ___________________
o>
TODA -RAZB03NIK NI IMEL SREČE ŠERIFOVI LJUDJE SO GA OPAZILI... i P Ž v
HURRA! ZA NJIM!
NA? TE'.n
POGNAL 3E VRANCA PO POTOKU NAVZGOR PROTI SVOJEMU BRLOGU
PREHITELI SO ME!.. NO, NIČ NE DE. NEKAJ ZLATA JE SICER SE OSTALO POD SLAPOM, TODA ŽRTVUJEM GA. ...LE ZA MENOJ,PRIJATELJČKI LEPC VAC, BOM POG06TIL
Uh, TO JE PA HITRO OPRAVILI Wm UPAM, DA JE ZVITO' «EPEC ŽE V ZASEDI
KI
ansni
-v* s •
IN SE Z VELIKO TEŽAVO PREBIL SKOZI VODNO ZAVESO-•
UW,
POfeTENO ME 3E ZDELAVOl.TODA - BR± .MORAM NA DELO, ČRNI SE LAHKO i L V6AK TRENUTEK VRNE.,
MEDTEM 3E ZVITOREPEC ŽE PRISPEL DO SLAPA....
VAZ 3J? TO?! STRELJANJE?? BLIŽE PRIUA'3A....UW,T0 3E PA NEPRIJETNO...£E PRIDE30 SERI fOVI, ME LAHKO ZAMENJAJO S
EJ,E3,VSE JE ŽE OUIHt^HL, VIDETI JE,DA SE MU JE MUDILO. POISKATI Sl MORAM PRIPRAVEN PROSTOR,, ODKODER BOM LAM KO
ČRNIM KAVBOJEM IN Ml NASUJE
30 SVINCA POD KOŽO...IZGI MORAM ODTOD-TODA KAM?.
r,
■■ ^ m
/A/V/1 /
aroka ob jezeru
»Vrzi še eno blazino,« je prosil Miha. Črnolaska se je smejala vsa zadovoljna: »Petnajst jih že imaš. Vzemi kar celo posteljo.«
Kljub vsemu pa	je zginila z okna	in kmalu nato je	prifrčala
dol	blazina. Miha se	je zahvalil in šel k avtu, da končno	zavaruje
svoje glasbilo z blazinami'.
»Srečno pot,« je zavpilo dekle za njim, »in »rečen skok v novo leto.«
Ko sla se odpeljala, so zadoneli za njima zvoki odhodnice. "Prijazni fantje,« je menil Miha. Molče sta se peljala skozi staro '»esto. Vsakih deset minut se je Miha skrbno ozrl, ali je glasbilo Se pokonci. Prijatelj Novič se je nasmehnil: »Čemu pravzaprav ylačiš to stvar domov? Mar bi jo pustil	na glasbeni šoli.«
»No, sliši', saj se	vendar ne morem	od nje ločiti dva	dni pred
Svojim koncertom. Sicer pa tudi Vito...«
Prijatelj se je zdrznil in je hotel nekaj vprašati, Miha pa gn je prehitel: »No, kajpak, saj sva z Vitom dvojčka!«
Za Noviča ni bila nikakšna novost, da ljubi Miha najbolj dvoje reči na svetu: glasbo in svoje domače. Kadarkoli je pogovor nanesel nanje, je postal sicer molčeči Miha kar zgovoren. Novič, ki mu ni nikoli zmanjkalo besed, je zmajal z glavo: »Družina sem, družina tja. tudi mi se doma prav dobro razumemo. Toda ko slišim tebe pripovedovati o svojih, postanem k-ar zavidljiv. Vi se prav gotovo vsi sijajno med sabo razumete.«
»Saj to ni tako težko razjasniti,« je menil Miha. »Glej, pri na? doma nima nihče nobene^kirivnositi pred drugim. — Če bi se kdaj pokazalo, da je kdo od družine kaj prav važnega skril zase, no — potem mislim, da bi to pomenilo začetdki konca. Veš, naši starši nam nimajo ničesar prikrivati in mi ne njim.
Moja sestra Gabi je včasih »hopsasa«, sicer pa skoro kot fant od fare. Mislim, da že nekaj velja, če brat sestro tako pohvali, ka jne? Brat Vito je pa razumen in stvaren dečko. Včasih malo grob, toda duša.
Očka je pa Ikar — no, ne vem, občudujem ga. Vse najboljše nam hoče. Včasih je sicer pogreznjen sam vase, toda pri pisateljih se to večkrat dogaja. Oče je pravi naš tovariš.«
Ko mu je zmanjkalo besed, se je Miha prepustil svojim mislim.
i 111  .... ■	....
TEDENSKI KOLEDARČEK
26. maja, nedelja: Filip Neri.
27. maja, ponedeljek: Križ. teden
28. maja, torek: Avguštin
29. maja, sreda: Magd. P.
30. maja, četrtek: Vnebohod
31. maja, petek: Marija Kr.
1. junija, sobota: Fortunat
VALUTA — TUJ DENAR
RADIO TRST A
Nedelja, 26. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — Lea Per-tot: »Začarani otok«; 13.30 Glasba jo željah; 16.30 Pianist Pino Calvi in orkester Dino Olivieri; 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Boccherini: Kvartet za godala v A-duru, op. 39; 20.30 Umberto Giordano: »Fe-dora«, opera v 3 dejanjih; 22.40 Glasba Sigmunda Romberga in Richarda Rodgersa.
Ponedeljek, 27. maja, ob: 12.00 Življenje in svet; 12.55 Kmečka godba; 18.00 Mozart: Koncert v D-duru, št. 4 za violino in orkester; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in teh nika; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Biografije slovenskih kulturnih revij; 22.15 Vokalni kvintet.
Torek, 28. maja, ob: 12.00 Sredozemske države in dežele; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Schubert: Kvartet za godala v A-molu; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder — Stefan Zvveig: »Siromakovo jagnje«, tragikomedija v 3 dejanjih.
Sreda, 29. maja, ob: 12.00 Iz zgodovine zdravi1-stva; 13.30 Valčki Weberja, Sibeliusa in Čajkovskega;
18.00 Bela Bartok: Koncert št. 3 za klavir in orke ster; 18.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlaj še ; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna;
22.00 Italijansko povojno gledališče.
Četrtek, 30. maja, ob: 9.00 Slovenski motivi; 10.0J Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Chopin: Preludij, op. 28: 12.C0 Oddaja za najmlajše — Henry Gheon - A. Debevec: »Mašna strežnika iz Santare-ma«; 13.30 Kvintet Avsenik; 16.07 Mozart; Diverti-mento št. 3 v D-duru; 17.00 Novela — Ivan Vouk: »Markova barka«; 18.00 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester; 19.20 Slovenski oktet ;21.00 Radijski
oder — Kurt Goelz: »Pokojna teta«, farsa v 1 dej.;
22.15 Od melodije do melodije.
Petek, 31. maja, ob: 12.00 U vitaminih; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Ravel: Koncert v G-duru za klavir in orkester; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Velika arheološka odkritja; 22.15 Bach: Koncert v E duru za violino in orkester.
Sobota, 1. junija, ob: 12.00 Življenja in usode; 13.30 Pestra operna glasba; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 18.00 Od melodije do melodije; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s p slušalkami; 20.30 Kmečka godba; 21.00 Teden v Italiji;
21.15 Zabavna glasba; 22.00 Melodije iz revij; 23.30 Nočne melodije.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 374: Opazila sem pri svojih goreč-kah (geranijah), da pri nekaterih črni steblo in da očitno hirajo. Kaj je temu vzrok? Kako bi to ozdravila?
Odgovor: Če je bolezen močno razvita, to je, če so steb'a že črna in so zato tudi vejice močnejše, ni nobenega zdravila. Bolezen je namreč povzroče na po neki bakteriji (xanthomonas pelargonij, za ketaro še ni odkrito učinkovito protisredstvo. Te go-rečke morate izruti in jih sežgati, zemljo pa odstraniti in je ne uporabljati za druge lončnice. Tudi potaknjencev ne smete jemati od tako obolelih rastlin. Ce pa samo sumimo, da bi se bolezen mogla razvili potem razkužimo zemljo v loncu ali v posodi z železno galico (solfato di ferro); za navadni cvetlični lonček zadostuje kavina žlička železne galice, katero potrosimo po celi površini in z zemljo nekoliko pre mešamo. Svetovali bi, da vsako leto dodate lončnicam po kavino žličko zelene galice, ki je razkužilo in istočasno nekoliko pognoji zemljo in vpliva na živost barve.
* * *
IZ GORIŠKEGA UREDNIŠTVA
R. F. Dol 23. Na Vaše pismo Vam bomo v kra -kem pismeno odgovorili, ko pregledamo zadevni za kon.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« priredi v nedeljo, 26. maja, ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« pravljično igra v 3 dejanjih »V KRALJESTVU PALČKOV«
Igdo je spisal Josip Ribič:č .uglasbil pa Ivan Grbec. Nastopa 55 šentjakobskih otrok. — Vtopnice se prodajajo v petek, 24. maja in v soboto, 25. maja, od 19. do 20. ure, v nedelio pa od 10. do 11. ure na sedežu društva v ul. Montccčhi 6. Eno uro pred predstavo dobiš vstopn'ce tudi pri blagajni dvorane.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Gospodinjski kotiček
MARSIKATERO DELO LAHKO OPRAVIŠ SEDE!
Povprečno prehodi gospodinja pri opravljanju hišnih del 12 do 13 km na dan in pri tem potroši preko 3000 kalorij; skoro toliko kakor delavec v železarni. Zaradi tega mnogi zavodi proučujejo vprašanje, kako bi gospodinji olajšali delo. Prvo pravilo, ki so ga postavili, se glasi: Ce delo lahko opraviš sede, glej, da ne stojiš!
Največ žena opravlja namreč delo stoje, čeprav bi lahko pri njem sedele: sem spada n. pr. lupljenje, iščenje in likanje. Tudi s pripogibanjem izgubiš mnogo sil, vendar se mu ne moreš vedno /ogniti. Zato se pa moraš pripogibati tako, da izgubiš čim manj sil. Ce opraviš kakšno delo kleče na tleh, moraš pod kolena nekaj podložiti, da jih zaščitiš. Ko vstaneš, dvigni najprej eno nogo in nato šele drugo. Tako vstajanje je zlasti za starejše ljudi lažje. Kadar čistiš pod, sc izogni pripogibanju s tem, da pritrdiš vse krtače, metle in krpe na dolga držala.
DROBNI NASVETI
— Ce nimaš pri roki uteži za 5 dkg, vzemi jajce in stehtaj z njim. Jajce tehta namreč povprečno 5 dkg.
— Ementalski sir se ne posuši hitro, ako ga zavi ješ v krpo, namočeno v alkoholu.
— Belo emajlirano posodo zdrgni kdaj pa kdaj z zmesjo terpentina in soli, pa bo spet kot nova.
— Riž boš lepo prepražila, če dodaš vodi, v kateri se kuha, nekaj kapljic limoninega soka.
— Madeže na neoralncm blagu očistiš z rumenjakom. Namažeš jih z raztepenim rumenjakom in pu stiš, da se posuše. Nato jih zdrgni z mehko krtačo.
Naš recept:
SADNA SOLATA
Vzemi 3/4 kg jabolk, pest orehov, 4 žlice sladkorja in 4 žlice smetane. Jabolka olupi, zreži na tanke rezine, dodaj drobno zrezane orehe, sladkor in smetano ter vse dobro zmešaj!
SNG IN GLASBENA MATICA V TRSTU
V soboto, 25. maja, ob 29.30 v dvorani na stadionu
»Prvi maj« In v nedeljo, 26. maja, ob 16.30 v Ljudskem dimu v Sv. Križu zaključni predstavi operete PLANINSKA ROŽA —*—
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
V sredo, 29. maja, ob 20.30 v dvorani na stadionu
»Prvi maj« — premiera John Stelnbeck ŽIVI PLAMEN drama v treh dejanjih
V četrtek, 30. maja, ob 17. uri v dvorani na stadionu
»Prvi maj«,
v petek, 31. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah ŽIVI PLAMEN
Dne 22. maja 1957 si d.-bil oz. dal za:	
ameriški dolar	626-628 lir
avstrijski šiling	23,75-24,25 lir
100 dinarjev	90-95 lir
100 francoskih frankov	150—155 lir
funt šterling	1660—1720 lir
nemško marko	147—148 lir
pesos	14—17 lir
švicarski frank	146—147 lir
zlato	711—713 lir
napoleon	4975—5125 lir
»In tvoja mali?« ga je Novic predramil. »Pravkar sem mislil nanjo. Nadvse jo imamo radi.«
Mihaelov pogled je splaval po prekrasni dolini. Nato se je zopet zazrl na belo cesto.
»Ste pa res idealna družina,« je pritrdil Novic.
»Da — prav zares!«
o * #
»Gospod Vrbič, če ne boste vsega sladkorja stresli v svojo sko-delico, pa mi le ponudite sil a d kornk-o,« je zagostolela Gabi pri popoldanski kavi bratovemu prijatelju.
V zadregi se je mladenič oprostil: »Prosim, milostiva gospodična...«
»No, prosiim,« se je Gobi smejala. »Ste slišali, kaj je rekel? »Milostiva gospodična« je rekel. Mihec take prijatelje kar vozi v hišo. Zato pa mi smete Vi stresti sladkorja, pa kar dve žlički.«
»Meni tudi,« je ponudil Miha gostu svojo škod el o.
Se očarljiva mamica se je oglasila: »Meni tudi.«
Vito se je nasmehnil in se je obrnil k bratu: »Povej, Miha, ali se že kaj bojiš?«
Eda Vrbič se je kar zdrznila, kot da bi ji porinil nož v srce. Oddahnila se je, ko je Vito imirno nadaljeval: »Jaz bi pred svojim prvim koncertom ne mogel mirno spati. Saj more biti težavno tako glasbilo, kot je čelo. Tipk nima. Ali kljub temu veš. kam moraš ločno prijeti?«
Smehljaje se je bral pojasnjeval: »To že vem — loda malo
trepeta pred nastopom — moram že priznati, da ga imam.«
Mama je pozvedovala: »In Vi, gospod No-vič, ali boste tudi Vi nastopili na svojem prvem koncertu?«
»Da, seveda tudi jaz, pa tudi mene malce drži. Saj veste, da sem iz umetniške družine. Ko se doma pogovarjamo o nastopih, prizna vsak, da se prej malce trese. Le oče ne; sicer pa ni čuda, ker med samimi družinskimi umetniki tvori kot deželni svetnik — izjemo.«
»Deželni svetnik Novič?« je dvignil glavo< gospodar Vrbič. »Saj sva, Vaš oče in jaz, nekaj semestrov skupaj študirala.«
»Da, znano mi je,« je pritrjeval mladi gost. »Oče mi je pripovedoval o lem, ko sem mu prvič omenil Mihovo ime.«
Ves zadovoljen se je Vrbič naslonil na stolu. Pred očmi so mu begale slike iz 'mladosti.Spomnil se je na nočne sprehode in razgovore s prijateljem N«vicem. Težko mu je bilo pustiti glasbo, toda ko so mu profesorji odsvetovali, ni niti z očmi trenil. Raje dober pravnik, jo menil, kakor pa povprečen klavirski umetnik. Vendar pa ni zgubil ljubezni do umetnosti. Vsaj enklrat na teden jc moral v opero. Tudi mati je bila taka...
Tomo Vrbič sc je gostu prijazno nasmejal. Naglas je pripovedoval. kako sta hodila v gledališče, v zadnjo galerijo ali v .študentovsko »lastavičje gnezdo«. »Kako smo občudovali umetnike in umetnice, ikaterih imena so- že davno- šla iz spomina.« Z žalostnim prizvokom je našteval imena slavnih znanih pevcev in igralcev.
(Nadaljevanje prihodnjič)