f cr§lĄo in nctiostateff Priobčil A. K. Majhen je slovenski narod. Njegovi mogocni sosedje so jako skrčili njjegove rneje, uničiti ga niso mogli. Niti silni turški na.padi, niti besni protestantovski navali mu niso mogli dosti škodovati. Slovenski narod se je ohranil, ker se je zvesto držal svoje katoliške vere. Podobne zglede imamo v svetovni zgodovini. Tu opazujemo paganske narode, ki so dolgo napredovali, a polagoma je začela njihova moč pešati, in nekateri so celo izginili iz zgodovine. Vzroki za to so bili največkrat v njihovi veri. Dokler so bili zvesti svoji veri, dasi paganski veri, j'e njihova moč rastla. Molili so sicer malike, pa molili so jih v dobri veri, in Bog je te njihove molitve gotovo za dobro vzel, ker sv. Avguštin pravi, da je človeška duša po svoji naravi krščanska. Ko so se ti narodi pa udali razuzdanosti in mehkužnosti, ko je vera nehala biti njihovo ravnilo, tedaj so nastopili rakovo pot, njihova slava je začela bledeti in prišli so pod tujo oblast ali so celo izginili. Naj navedem tukaj nekaj zgledov iz svetovne povestnice. I. Egipčani. Egipčani in njihovi južni sosedj« Etijopci so bili zelo pobožni ljudje. Verovali so v posmrtno življenje; verovali so, da bodo dobri poplačani, hudobni pa kaznovani. Po njihovi veri uživajo zveličani neizmerno veselje; stanujejo na čarobnem otoku, katerega obteka in namaka nebeški Nil. — Vsled neizrečene sreče darujejo tam bogovom v zahvalo in čast neprestane daritve. Muke pogubljenih so strašne. V grobu kralja Ramsesa so upodobljene v 75 oddelkih. Tam se vidi, kako so pogubljene tepli, pekli, mučili itd. Egipčani &o silno živo verovali v posmrtno življenje. Vera v neumrjocnost duše jim je bila vodilna misel. To njihovo trdno vero so občudovai Grki in drugi narodi. Za duše rajnih so opravljali različne molitve. Iz raznih napisov še dandanes spoznavamo, da so za rajne darovali goveda, gosi, kadilo, pivo, kolače in druge dobre darove, o katerih so mislili, da jih vživajo bogovi. Vse življenje pri Egipčanih je prešinjala verska misel. Zato so duhovnike zelo spoštovali, ne le, ker so oprav^ali sveto službo bogovom, ampak tudi zato, ker so bili izobraženi možje in s'o z dobrimi nasveti ljudstvu veliko koristili. Duhovniki so morali bolj popolno živeti kot drugo Ijudstvo. Imeli so zelo stroge poste, enkrat so se morali postiti kar 42 dni zapored, da bi zatrli v sebi kal 42 smrtnih grehov, o katerili poročajo egiptovska izročila. Tiste dni jedi niti soliti niso smeli, da bi tembolj zatirali v sebi poželjivost po jedi. Duhovniki so bili zgled modrosti, čistosti in nravnosti. Drugi Egipčani so smeli imeti žen, kolikor so jih zamogli prerediti, duhovnikom je bilo dovoljeno imeti le po eno. Duhovniki so opravljali službo božjo, gojili so znanost in bo podučevali Ijudstvo. Sploh so bili duhovniki edini učitelji v Egiptu. Šole so bile pri templjih. Duhovniki so vodili tudi kralja. — Zjutraj so ga vzbudili ter so mu pretitali vsa pisma, ki so došla po noči. Nato se je kralj skopal in oblekel ter čel v spremstvu duhovnikov k altarju, kjer je daroval bogovom. Duhovniki so pri tem prosili za njegovo zdravje in dolgo življenje; hvalili so njegove čednosti in grajali njegove pregreške. Nato je začel opravl3'ati državne posle, pri oemur so bili tudi duhovniki glavfti svetovalci. Hrana in pijača sta bila fcralju natanko predpisana. Hrana je bila priprosta, vina je smel le malo uživati. Sploh je bilo vse kraljevo delovanje natanko predpisano po postavi. Da 3-e kraljeva čast bila pri Egipčanih Bilno velika, je samo ob sebi razumljivo. Tudi sodniki so bili vzeti iz vrst duhovnikov in najvišji sodnijski zbor je štel 31 sodnikov. Hudodelstva so se v Egiptu strogo kaznovala. Očetomorilco so strašno mučili in nazadnje žive sažgali. Navadne morilce, tudi morilco sužnjev, so kaznovali. s smrtjo. I-Idor bi bil lahko zabranil umor, a ga ni, 32 bil tudi s smrtjo kaznovan. Jednako je smrtna kazen zadela krivoprisežnike. Kdor je goljufal pri meri in vagi, kdor je ponarejal pečate in podpisa, takemu so odsekali obe roki. Detomcrilka je morala mrtvo dete držati v rokali tri dni in tri noči. Kdor jo izdal vojaške tajnosti, so mu odreza-li jezik. Zapeljivce deklet kot tudi zapeljivkc moških so strogo kaznovali. Vse poetave so se strogo izvajale. Kako verni, pobožni in požrtvovalni so bili Egipčani, nam pa prav posebno kažejo ostanki in razvaline velikanskih templjev. Zato piše grški zgodovinar Herodot, da so Egipčani bolj pobožni kakor vsi drugi ljudje. Ena največjih in najlepših stavb na svetu je bil tempel v Karnaka, ki je bil 1200 čevljev dolg in 360 čevljev širok. Mogočnost in velicastvo egiptovskih templov opisujejo z velikim začudenjem stari obiskovalci Egipta, ki so jih videli, in novi, ko so gledali le njihove razvaline. V templih so imeli Egipčani svoje šole, tu so stanovali duhovniki, tu 'so se zbirale silne množice Ijudstva, ki so bogove pobožno častile. Egipčani so radi molili, molili so z razprostrtirni rokami ali so se klanjali do tal. Iz spoštovanja do božanstva so se vrgli tudi na tia ali so klcčali in držali levo roko kvišku, dcr.no pa na prsih. Bogovom so darovali rszlicne stvari: rože, sadjc, pol/ske pridelke, kruh, mcso in živali. Darovane živali go moralo biti braz tele&ne napake. V templih se ]q siril prijetni vonj, ker so boprovom zažijrali drajocena, diSeča kadila. Tako jc bilo versko življenje v starsm Egiptu. Zgodovinar Diodor piše, da jo imel Egipčane za eden najsre najših narodov na zernlji, kei* jim jc dcžela nudila vscga, kar so potrebovali, ker so bili pridni in r^obožni, ker eo se postavs stro^o izpolnjevalc ter jo povsod vladal ved in poštenost. Rodovitncst dež-cle J3 biia tolika, da so imeli Egipt _a najredovitnejšo ucželo na zsmlji. To rodovitnost je Egipt že od nekdaj dobival od reke Nil, ki vsako leto v g-otovem času preplavi in s svojo blatno zemljo pognoji polja, da prinašajo bogai.e žetve. V zadnjem času so je pavršje obdslane zemlje zslo povečalo, ker so Angleži pri mestu Assuan napravili velikanski 1800 m dolg jez, ki zapira reko, da se celo leto po kanalih more namakati zcmlja, kolikor je potrebno. Na reki Nil so plavale mogočne ladije, na njegovih bregovili so se vrstila lepa mesta in mogočni templi. V mestih ]e živelo delavno ljudstvo, v templih pa pobožni in učeni duhovniki. Povsod je bilo videti blagostauje in vse j'e prešinjala misel na posmrtno življenj'e. Zato so Egipčani stavili velikanske grobnice in visoke piramide, katere še dandanes vsak občuduje, ki jib. vidi. Zgodovinar Weiss piše, da v najstarejših časih Egipta najdemo tako umevanje verskih vprašanj', da se zdi, kot bi slišali glasove prvotnega razodenja. Ko je pa to umevanje verskih vprašanj za.elo pešati, ko je zavladala verska mlačnost, razuzdanost in so se začele upeljavati razne novotarije, je tudi sreča vzela slovo od EgipCanov in prišli so pod jarem tujih narodov. V bitki pri Peluziji leta 525 pr. Kr. so izgubili svoj'o samostojnost. V teku stoletij je Egipt preživel mnogo ponižanja. Za časa Ptolomejcev se je zdelo, da so se povrnili stari dobri časi, ker Egipt jo štel 7 milijonov prebivalcev In Aleksandrija _ 300.000 prebival- ci je bila prvo trgovsko mesto na sve>tu, tocla tem hujše je bilo po-nižanje, ko so Rimljani zasedli Egipt. Cezar jo imsl hude boje v Aleksandriji, Oktavijan je izropal Egipt, Karakala jo klal kot mesar. Krščanstvo je lepo vspevalo v Egiptu s svojimi visokimi šolami in upanje je bilo, da bodo nastopili zu deželo boljši časi. S krščanstvom so su pa pojavili t_di besni krivoverci. A kmalu so prišli mohamedanski Arabci, ki so uničili krščanstvo in vso njegovo kulturo. Kot potomcev nekdanjih mogočnih Egipčanov je dandanes le nekaj stotisoč fslahov (kočarjev in delavcev), ki stanujejo kot so stanovali pred tisočlotji v bornih kočah, zbitih iz slame ali rogozc in nilskega blata. (Dalje prih.) I_ cr_aEiz_eii_ zlocl_.cev. Največje in najbolj drznc zločinske organizacije obstojajo v ameriškeni mestu Čikago. Kor Ł0 bile baš tukaj varnostne razmere cbupne, so napsls oblasti v zadnjera času vse sile, da bi iztrebile lopovska gnczda. Pohod proti banditskim organizacijam je rodil le malo uspeha. Kot protiukrep proti oblastni preganjalni akciji je zahteval vodja vseh čikaških banditov Al Capone, da niora plačati*vsak od organiziranih tolovajev 200 dolarjev. Iz nabrane svote je osnoval kapital za podkupovanje policije. Poskus banditskcga kolovodje J9 že uspel v toliko, ker je zagrabila policija od 26 najbolj opasnih roparskih vodij le 7. Sedaj namerava policija pasti po ženah in deci banditov in jih obdržati v zaporih kot talce, dokler se ne bodo zglasili lopovi sami na obračun. Al Capone bo podkupovahii kapital cnostavno povečal in potem bodo ostale tudi žene in otroci roparskih kolovodij neizsledeni. Zamorec v levji votlinl. Londonski list poroča to-le: Pred kratkem se je podila po pustinjah severnega Transvala v Južni Afriki lovska družba za levin,jo, ki je bila dan poprej obstreljena. Slednjič so našli mrtvo zver in poleg nje zamorca, ki je bridko jokal. Crnec je pripovedoval, kako so ga osumili pred ve. leti umora in se je reštl ječe edino le s pobegom. Cele tedne Je taval okrog, da bi našel kako varno z* vetišče pred preganjalci. Izsledll j* votlino, v katero je vstopil že čisto izmučen. Utrujenost ga je premagala, liitro je zaspal. Ko se je prebudil. je spoznal, da se nahaja v sredi med le.vjo družino. Kaj se je zgodilo? Po pripovedovanju zamorca se je razvilo med njim ter posestniki brloga kmalu prijateljsko razmerje. Gost se je prežlvljal s koreninami ter sadjem. Nekega dne se je vrnil v tabor poglavar — lev z velikim jelenom in okusnega obe'da se je udeležil tudi črnec. Od tedaj ni delil s četveronožci le stanovanja, ampak tudl hrano. Tako so pretekla tri leta. Pozneje se je odstranil iz votline levji par z odraslimi mladiči in si izbral drugo bivališče radi hrane. Od tedaj ni imel zamorec v popolni samoti druge tolažbe nego levinjo, ki ga je obiskovala v gotovih presledkih In pokazala s tem napram njemu popolno udanost. Ubogi črnec je objoko,Val smrt edine prijateljice, katero je našel v pustinji v dobl dolgega prognanstva. Lovska družba se je zavzela za samotarja. Eden od lovcev mu je ponudil službo hlapca na farmi pri Johannesburgu. Nekaj o človeški koži. Človeška koža ife nekaj zelo imenitnega. Njena važjtlosit ne tiči le v tem, da je nekaka o'deja telesa, ampak ona je skladišče, ureja toploto, je organ za izločanje in oT-čutenje. Da bomo te trditve spoznali, sl moramo človeško kožo ogledati natan&neje. Ako bi mogli rea skočiti 1z kože, kakor ljudje govorijo, in bi jo razgrnili po mizi, bi videll, da obsega \Vi kvadratnega metra. Naša koža je selo umetno delo. Koliko je že v njej raznih žlez. Že žlez za potenje je v koži 2^ milijona. Koža je ustvarjena iz 5 plasti in j<e komaj 2^ mm debela. Je «elo trdna ter elastična. Lahko se razitegne in se s.kr<_i zopet nazaj v prejšnjo obliko. Vsebina maščobne podlage moške kože znaša 13 kg, ženske 16 kg. Koža je porastena z dlakami, le na podplatih in no notrajni strani rok ne. Kožo na glavi pokriva 80.000 las, 20 tisoč dlak ostalo telo. Zanimivo je, da je barva las glede števila v tesni zvezi. !2enska ima n. pr. 140.000 svetlih las, ali 109.000 rujavih, ali 102.000 črnih, ali 88.000 rdečkastih. Lasje so zelo odporni. Kitajec se pusti v cirkusu obesiti za kito. Lasje na glavi vzdržijo dvojno težo telesa. Na vsak posamezni las lah ;Ho obesimo utež 50 gramov. Las se da jaategniti za eno tretjino prvotne dolfcosti. Clovek lahko izpoti v l^ uri 2^ litra v«de.