GIASII0 TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO NOVOTEKS ŠTEVILKA 2 LETO XVI FEBRUAR 1988 Vsem zaposlenim in upokojenim delavkam Novoteksa iskreno čestitamo ob 8. marcu, dnevu žena! Uredništvo POROČILO O DELU KONFERENCE OO ZS V DVELETNEM OBDOBJU Programska usmeritev za delo konference OO zveze sindikatov DO Novoteks v novem mandatnem Poročilo o delu konference v minulem mandatnem obdobju je podal predsednik Tine Filip. V poročilu je poudaril naslednje: — da je med zaposlenimi čutiti vse manj interesa in zavzetosti za politično delo; —> ne obvladujemo pogojev, ki bi zagotavljali nemoteno proizvodnjo zaradi hitrih sprememb predpisov, zakonov itd.; — za slabe rezultate težko najdemo krivca; - z inovativno dejavnostjo se ne moremo pohvaliti, čeprav je nekoliko boljša kot leta poprej; — še naprej moramo vztrajati, da se zaustavi nadaljnje obremenjevanje tekstilne industrije, katera zaposluje 70% ženske delovne sile in si tako ustvari večjo materialno podlago za razširjeno reprodukcijo in, ne nazadnje, tudi za osebne dohodke; nismo proti prekinitvam dela, smo pa proti neorganiziranim prekinitvam; če že moramo v take stvari, se moramo vnaprej dogovoriti, kaj hočemo; - konferenca sindikata daje vod- stvu DO vso podporo glede politike izobraževanja; — kljub vsemu pa sindikat kot organizacija nima prave veljave in moči; razlog za to je gotovo tudi v tem, da smo sicer aktivni, ne izpeljemo pa akcij do konca na pravi način, tako da bi se to videlo pri odločitvah na delavskih svetih; — ugotavljamo, da so sindikalne skupine vsaj v nekaterih okoljih le zaživele; — delovanje komisij in društev pri konferenci sindikata še vedno ni dovolj zaživelo; — več pozornosti je treba posvetiti področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kajti zaradi težke ekonomske situacije in s tem padca kupne moči beležimo vse več odtujevanja družbene imovine; — sindikat je imel tudi probleme pri plačilih ozimnice, kajti roki plačil so kratki, konferenca in sama DO pa nista imeli sredstev, da bi delavcem omogočili nakup na več obrokov. Tine Filip je zaključil, da bomo le s skupnimi močmi lažje našli pot do močnejšega in enotnega Novoteksa. obdobju Franc Pavlin, novo izvoljeni predsednik konference sindikata, je na občnem zboru 2. 2. 1988 podal okvirne usmeritve za delo konference v naslednjem mandatnem obdobju, podrobnejši program dela konference pa bo obravnavan na eni izmed prihodnjih sej novega vodstva sindikata. Pavlin je dejal, da bo delo konference sindikata v prvi vrsti slonelo na razreševanju problematike na področju gospodarjenja v delovni organizaciji in tozdih. Konferenca se bo — kolikor bo le mogoče — angažirala pri vodenju javnih razprav o sistemizaciji delovnih mest, zavzemala za razlikovanje v nagrajevanju med dobrim in slabim delom ter prav tako med dobrim in slabim delavcem, vključevala v delo pri spremembah aktov v delovni organizaciji, strokovnih programov in, ne nazadnje, tudi ustave SFRJ. Poudaril je, da se bo sindikat aktivno vključeval v nadaljnje obveščanje o sistemu nagrajevanja; toda preden govorimo o nagrajevanju, moramo izboljšati kvaliteto dela vsakega posameznika, saj bodo tako tudi naši izdelki kvalitetnejši. Prav tako je pomembna naloga vseh zmanjšati za- loge, omejiti vse vrste porabe — navzven pa se bomo zavzemali za zmanjševanje davkov za tekstilno panogo in nadaljevali akcijo za beni-ficirano delovno dobo predic, tkalk in barvarjev. Doseči moramo tudi to, da se bodo obresti gospodarstva zmanjševale in ne povečevale. Na področju delegatskega sistema bo treba doseči večjo aktivnost za delo delegacij sisov ter samoupravnih organov, ki je v zadnjem času nekoliko zamrlo. Posebno pozornost bo sindikat posvetil povratnim informacijam, saj je bilo nekaj kritik tudi na račun delegatov, češ da le-ti v svojo bazo ne prenesejo pravilnih informacij, zavzemali pa se bomo tudi za to, da bo sistem informiranja zadovoljiv. Več angažiranja bo potrebnega za izboljšanje sistema izobraževanja, pa tudi kultura bo morala bolj zaživeti. Vključevanje sindikata bo usmerjeno tudi v socialno in zdravstveno politiko, v izboljšanje kvalitete družbene prehrane, pa tudi nabavo ozimnice na več obrokov — če bo le mogoče. Ne nazadnje pa bo sindikat sodeloval tudi pri izdelavi obrambnih načrtov. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Pavlin je svoje poročanje zaključil s tem, da si bomo boljši oz. večji kos kruha rezali le, če bomo delali kvalitetno, s čim manj napakami, z večjo osebno odgovornostjo in večjo osebno disciplino ter delovno zavestjo. V razpravi, ki se je nanašala na zahteve po benificirani delovni dobi predic, tkalk, barvarjev in strojnih šivilj, je Anica Smerdu, direktor kadrovsko-splošnega sektorja, pojasnila, daje prošnja tekstilcev za benifi-cirano delovno dobo predic, tkalk in barvarjev vložena na zvezni ravni že 4 leta. Na zadnji seji republiškega sindikata tekstilne in usnjarsko-predelo-valne industrije, kateri je prisostvovala tudi sama, so med drugim poročali tudi zdravniki, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na področju pogojev za delo v tekstilu in zdravstvenega stanja teh delavcev, in bili mnenja, da se v benificirano dobo vključi tudi konfekcionarje, torej strojne šivilje. Toda za vse je malo upanja, glede na to, da so kriteriji skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vse ostrejši; omenjena skupnost namreč zahteva, da se za že obstoječa be-nificirana delovna mesta ponovno ugotovi oziroma preveri upravičenost benificirane delovne dobe, nikar da bi vanjo vključili še nova delovna mesta. Janez Sever iz občinskega sveta zveze sindikatov Novo mesto pa je pojasnil, da bo na eni izmed prihodnjih sej občinske skupščine obravnavana tudi zahteva tekstilcev (seveda tudi Novoteksa) glede olajšav nekaterih davčnih dajatev. Na občnem zboru konference osnovnih organizacij zveze sindikatov DO Novoteks 2.2.1988 so bili izvoljeni novi člani konference sindikata DO, nadzornega odbora ter komisij, in sicer: v konferenco sindikata so izvoljeni: 1. Franc Pavlin, tozd Tkanina, predsednik konference sindikata 2. Božo Barbič, tozd Tkanina 3. Janja Krhač, tozd Tkanina 4. Jože Klobučar, tozd Konfekcija I Novo mesto 5. Boža Kramar, DSSS 6. Marjan Pirc, tozd Trgovina 7. Janez Gregorčič, tozd Predilnica Metlika 8. Stanislav Pavlakovič, tozd Konfekcija II Vinica 9. Tiza Hadžiavič, tozd Konfekcija 111 Trebinje 10. Dragan Štrbac, tozd Konfekcija Pionir, Pmjavor 11. Darja Zupančič, DSSS, tajnik konference sindikata 12. Marinka Podkrižnik, DSSS, blagajnik konference sindikata v nadzorni odbor so bili izvoljeni: 1. Ivan Hrastara, predsednik 2. Ivanka Sančanin, član 3. Jelka Habjan, član v kadrovsko komisijo: 1. Marija Hodžič, predsednik 2. Katica Zuanovič, član 3. Vesna Panijan, član v socialno komisijo: 1. Vanda Erpe, predsednik 2. Martina Kroni, član 3. Zdenka Židanik, član v komisijo za SLO in DS: 1. Drago Kobe, predsednik 2. Stanko Vaupotič, član 3. Rudi Žagar, član 4. Dorde Prodanič, član v komisijo za kulturo: 1. Janja Kovačič, predsednik 2. Zdenka Fužina, član 3. Hedajet Kadribašič, član 4. Ivan Ašič, član 5. Darja Zupančič, član v komisijo za rekreacijo in šport: 1. Miha Legan, predsednik 2. Tine Filip, član 3. Jože Mišmaš, član 4. Jovan Petrič, član 5. Jože Dobrinič, član v komisijo za kontrolo bolniškega staleža: L Jože Špan, predsednik 2. Rudi Gazvoda, član 3. Slava Božič, član 4. Karel Florjančič, član Novi aktivisti sindikata TOZD TKANINA: Na občnem zboru sindikata Tkanine, o.sub.o. Novo mesto, so bili 27. L 1988 imenovani novi člani izvršnega odbora OO ZS proizvodnje tkanin in OO ZS proizvodnje preje, nadzornega odbora ter komisij, in sicer: v izvršni odbor OO ZS proizvodnje tkanin: Vida Tomovič, šivalnica Ljuba Avguštin, šivalnica Tatjana Jakše, šivalnica — blagajnik Alojz Cesar, SS — namestnik predsednika Alojz Štrbenc, tkalnica Janja Krhač, tkalnica — predsednik Redep Kroni, tkalnica Silvo Lukman, pletilnica Peter Bukovec, apretura Gusta Stipič, apretura v izvršni odbor OO ZS proizvodnje preje: Tončka Gorenc, priprava Božo Barbič, priprava — predsednik Anka Turk, priprava Danijel Krivec, IVS Jože Škufca, IVS Mirjana Žižek, predilnica - namestnik predsednika Pavle Kuplenik, barvarna Darko Troha, predilnica poverjeniki sindikalnih skupin OO ZS proizvodnja tkanin: Milena Žic, šivalnica Joža Kobe, šivalnica Vera Fartelj, šivalnica Vesna Mušinovič, tkalnica Marija Gliha, tkalnica Vukomir Kneževič, tkalnica Marjeta Špehar, SS OO ZS proizvodnja preje: Jože Špan, priprava Franc Ilijaš, priprava Jože Boltez, priprava Ivan Hrastar, IVS Rasim Bečirevič, predilnica Milka Zupančič, konvertimica socialna komisija: Ljuba Avguštin, predsednik Tatjana Jakše Tončka Gorenc Danijel Krivec Martina Kroni Mirjana Žižek komisija za disciplinske postopke: Ivan Dragan, predsednik Darko Troha Tončka Gorenc Janez Potočar Peter Bukovec Pavle Kuplenik kadrovska komisija: Fani Kapš, predsednik Jelka Falkner Roži Špringer Marija Gliha Franc Tratnik nadzorni odbor: Dragica Kramar Joža Florjančič Viktor Brudar SLO in DS: Krhar Janja Barbič Božo podpisniki računov: Janja Krhač Božo Barvič Tatjana Jakše člani konference sindikata delovne organizacije. Janja Krhač Božo Barbič Franc Pavlin TOZD KONFEKCIJA I Novo mesto Na občnem zboru OO sindikata temeljne organizacije Konfekcija I, Novo mesto, ki je bil 29. decembra 1987, so bili v izvršni odbor sindikata imenovani naslednji člani: Joži Povše Darinka Kulovec Ljuba Adamič Jadranka Kolegar Joži Mohar Milena Kralj Simona Žmavec Jože Klobučar, predsednik Milan Dragman Jože Mitag Josip Dobrinič Terezija Drab Program dela v novem mandatnem obdobju bo OO ZS tozda Konfekcija obravnavala oz. sprejela na eni izmed sej novega 10 OO ZS, prav tako pa bo novo vodstvo sindikata določilo posamezne delavce za člane komisij pri OO ZS, njihova imena pa bodo objavljena v naslednji številki glasila. DSSS Na občnem zboru sindikata DSSS so bili v izvršni odbor imenovani naslednji delavci: Božena Kramar, predsednik Štefka Kulovec Majda Zavrl Martin Aš, namestnik predsednika Majda Rifelj Darja Novinec, tajnik Cirila Kušer Ljuba Gutman Anton Bojane Alojz Drenik in Marinka Podkrižnik, blagajnik Glede na to, da v času, ko dajemo glasilo v tisk, še niso izvoljeni vsi novi člani izvršnih odborov in komisij pri OO ZS v ostalih tozdih, bodo imena le-teh objavljena prihodnjič, ravno tako pa tudi sestave komisij v tozdu Konfekcija I Novo mesto in v DSSS. tajništvo org. upravljanja Obveščanje v delovni organizaciji „Novoteks“ v letu 1987 Obveščanje delavcev v Novoteksu poteka zlasti na sestankih samoupravnih delovnih skupin, zborih delavcev in ob zavzemanju stališč, smernic in mnenj za delo delegatov, ter takrat, ko delegati poročajo delavcem. Poleg tega so delavci obveščeni o dogajanju v delovni organizaciji z objavljanjem obvestil na oglasnih deskah, prek glasila delovne organizacije in prek razglasne postaje ter v pomembnejših zadevah tudi prek Novic, ki izidejo po potrebi. Pri analizi zgoraj navedenih oblik obveščanja moramo samokritično ugotoviti, da predvsem šepa obveščanje na povezavi med delegati in tistimi, ki so jih izvolili. To se kaže predvsem v tem, da se delegati pred zasedanji samoupravnih organov premalo posvetujejo s svojo bazo o gradivu, o katerem bodo razpravljali in potem seveda tudi odločali na teh organih. Ravno tako pa potem tudi premalokrat poročajo o sklepih, sprejetih na samoupravnih organih, ali pa celo v nekaterih primerih podajo izkrivljene informacije. To seje pokazalo tudi ob štrajku 15.12.1987, ko je bilo podano mnenje, da so delavci (predvsme iz tozda Tkanina) preslabo obveščeni o stanju v delovni organizaciji, čeprav so poslovanje tozda obravnavali tako na OO ZK in IO OO ZS tozda Tkanina kot na delavskem svetu 3. 12. oziroma 9. 12. 1987. Vendar pa moramo po drugi strani tudi priznati, da nekateri vodilni delavci v DO posvečajo premalo pozornosti delavcem, premalo je med njimi neposrednega, živega stika oz. dialoga, ljudje želijo bolj jasno in konkretno informacijo, iz katere bi točno vedeli, v kakšnem položaju smo in kakšne so naše perspektive. Da bi stvari krenile na bolje, pa je priložnost že ob sedanjih volitvah v samoupravne organe. Izbrati moramo takšne ljudi, ki bodo vedeli, kaj hočejo, ki bodo zastopali interese tistih, ki sojih izvolili, se z njimi posvetovali in uveljavljali stališča, za katera bo večina, ne pa izpostavljali svoje interese. Tako bo tudi bolj zaživel delegatski sistem v svoji pravi obliki, kot je bil zamišljen, in informacije se bodo pravočasno in objektivno prenašale. Seveda pa je še nekaj možnosti za boljše informiranje v okviru delovne organizacije. Kot je bilo že omenjeno, obstajata tudi glasilo delovne organizacije in razglasna postaja. Za ta dva medija moramo priznati, da sta vse premalo izkoriščena. Ker je večina informacij vendarle potekala prek glasila, bi se v nadaljnji analizi omejil predvsem nanj. TABELA 1: Analiza vsebine glasila Novoteks od št. 1 —12 v letu 1987 število % strokovni prispevki 50 24,3 literarni prispevki 40 19,4 »mašila« 10 4,9 jubileji, kraji, ljudje 9 4,4 samoupravljanje 7 3,4 ekskurzije, izleti, rekreacija 20 9,7 SLO, DS, IGD, RK 9 4,4 razvedrilo 21 10,2 novinarski servis 14 6,8 gospodarjenje 4 1,9 liki naših delavcev 3 1,5 DPO in društva 7 3,4 izobraževanje 4 1,9 kultura 2 1,0 pomembne osebnosti 2 1,0 priznanja, odlikovanja 2 1,0 skupno 206 100,0 Če analiziramo vsebino 12 številk glasila v letu 1987, vidimo, daje bilo največ strokovnih prispevkov (t.j. 24,3%), kar je za glasilo delovne organizacije razumljivo. Presenetljivo malo pa je prispevkov s področja samoupravljanja in dela DPO in društev (6,8%). Vzroka za to sta dva: ali samoupravni organi in DPO ne delajo oziroma ne odločajo o pomembnih stvareh ali pa ni nikogar, ki bi prikazal delo teh organov in organizacij v glasilu. Mislim, da veljata kar oba vzroka (drugi predvsem za delo družbenopolitičnih organizacij). Zavedati se moramo, da obveščanje in informiranje ne more potekati le v ozkem krogu ljudi, kajti v današnjem času imeti informacijo pomeni imeti moč. Drugo dejstvo, ob katerem moramo biti zaskrbljeni, je neenakomerna zastopanost prispevkov so namreč objavili člani DSSS, medtem ko je bilo prispevkov iz posameznih tozdov oziroma DSSS. Veliko večino pris- pevkov iz tozda Tkanina oziroma obeh slovenskih konfekcij zanemarljivo malo, prispevkov iz Trebinja in Prnjavoija pa sploh ni bilo. Lahko se vprašamo, ali so DPO in samoupravni organi v teh tozdih v zadostni meri ukrepali, da bi delavci bili dovolj informirani, in ali so strokovne službe opravile svoje z zakonom oziroma našimi samoupravnimi akti opredeljene dolžnosti v zvezi z obveščanjem. Verjetno ne bo odveč tukaj citirati določilo iz statuta DO, ki pravi, da so službi za obveščanje »dolžni predsedniki organov, poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi dajati potrebno gradivo, skladno z določbami tega statuta. Predsedniki organov, poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so za izvajanje določb o obveščanju osebno odgovorni« (59. člen statuta DO Novoteks) Če hočemo torej izboljšati informiranje predvsem v tej smeri, da bo v glasilu bolj razvidno dogajanje v delovni organizaciji, se morajo v obveščanje bolj vključiti zgoraj navedeni in pa predvsem strokovnjaki iz temeljnih organizacij. Le tako bo možno zmanjšti pogosto odvisnost informacijske dejavnosti in njeno preveliko navezanost na skupne službe. Pa tudi če analiziramo prispevke iz skupnih služb po avtorjih, ugotovimo, da se nekatera imena pojavljajo zelo pogosto. Seveda s tem nimamo namena kritizirati teh avtoijev, češ da pišejo preveč in naj zmanjšajo svojo aktivnost. Nasprotno, lahko smo jim samo hvaležni, da ob obilici svojega dela najdejo čas še za glasilo, kajti če njihovih člankov ne bi bilo, verjetno tudi glasila ne bi bilo. Vzrok za tako majhno število dopisnikov je verjetno tudi v prevladujoči miselnosti, da v glasilo pišejo le tisti, ki nimajo drugega dela. Da premagamo to miselnost, je treba vedeti, daje medsebojno informiranje pravica in dolžnost slehernega zaposlenega, predvsem pa tistih, ki razpolagajo z informacijami o različnih področjih dela in življenja v tozdih in DSSS. Ljudem moramo predočiti, da bi z dobro pripravljeno informacijo, pravočasno posredovano, skrajšali sestankovanje na vseh ravneh, se izognili marsikaterim dezinformacijam, in tako bi se delavci lažje in hitreje odločili o tem, katera različica posameznega sklepa je najprimernejša. Tisti, ki ne mislijo tako in jemljejo glasilo kot nekaj, kar pač je, in ne bi bilo nobene škode, če ga ni, se ne zavedajo, kakšna je družbena funkcija informiranja. To še posebej velja dandanes, ko svet, Jugoslavijo in seveda tudi našo delovno organizacijo preplavlja množica informacij. Le-te pa je treba selekcionirati, izbrati najpomembnejše, ki bodo pomagale ljudem pri njihovih odločitvah, jih obveščale o dogajaju, predvsem v naši delovni organizaciji, seveda pa nekatere tudi razvedrile. In prav to je naloga novega izdajateljskega sveta, zbrati namreč čimveč prispevkov iz različnih okolij, predvsem iz vseh tozdov. Pri tem morajo sodelovati tudi sindikat, druge DPO, samoupravni organi in vsi, ki so po normativnih aktih zadolženi za informiranje. Predvsem je opazno majhno število prispevkov naših inženirjev, ki vse premalo obveščajo, tudi prek glasila, o dogajanju in strokovnem področju. Le tako bo vidno tudi v glasilu, kaj se dogaja v Novoteksu in na tak način bo tudi glasilo lahko odigralo svojo vlogo in upravičilo stroške, ki jih zahteva. Le-ti pa tudi zaradi vse večjih cen papirja, tiskarskih in ostalih storitev, ki se tičejo izdajanja glasila, vse bolj naraščajo. Za boljšo oceno teh stroškov naj navedemo podatek, daje v letu 1987 izšlo 12 številk glasila na skupno 140 straneh ali približno 12 strani na mesec. Povprečna cena celotne naklade ene številke tako znese 1,006.400 din, kar ob nakladi 2.200 izvodov prinese za 1 izvod povprečni strošek 457,45 din. Glede na te dokaj visoke stroškeje potrebno premisliti, ali glasilo glede na kvaliteto prispevkov in branost le-teh opravičuje višino stroškov, ali pa se bo treba odločiti za kakšno drugo, tudi radikalnejšo rešitev. V skladu z uredniško politiko in pomembnostjo, ki jo ima informiranje v današnjem času, še posebej pa v situaciji, v kakršni se nahaja naša delovna organizacija, predlagamo dve varianti: 1. zmanjšanje povprečnega števila strani glasila z 12 na 8 strani, ali 2. izdajanje treh do štirih številk glasila letno na enakem številu strani, v obdobju med posameznimi številkami pa obveščanje o pomembnejših stvareh opraviti na strani ali dveh razmnoženih prek ciklostila (tedensko ali na 10 dni). Poleg tega pa naj bodo stabilizacijska prizadevanja usmerjena v to, da ne bi dokaj dragega prostora v glasilu uporabljali za objavljaje manj pomembnih prispevkov. To pa bo možno le, kot že zgoraj omenjeno, ob večjem številu člankov iz vseh okolij, posebej pa še iz tistih, ki se v lanskem letu niso oglasila ali pa so to storila le poredkoma. Na koncu seje treba zahvaliti vsem dopisnikom, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v temeljnih organizacijah in Novoteksu kot celoti, ki so kakorkoli prispevali k rednemu izhajanju našega glasila. Prepričani smo, da bomo tudi v bodoče tesno sodelovali in da bo tudi naše glasilo letos boljše in bo pripomoglo k boljši obveščenosti, ki je eden izmed pogojev za boljše delo in odločanje. ZVONE PRESKAR Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu V začetku januarja 1988 so stopile v veljavo spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu. V temle besedilu vam po posameznih poglavjih predstavljamo le nekatere bistvene spremembe in dopolnitve, in sicer: I. Odnosi pri pridobivanju dohodka: — zmanjšalo se je število napotil-nih norm, normativno tehnične poenostavitve; — tozd lahko prodaja proizvode oz. storitve le prek DO, razen če ni drugače določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO; — odpravljeno je obvezno samoupravno sporazumevanje med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami. II. Odnosi pri razporejanju dohodka in čistega dohodka: — gre za pretežno oblikovane in ne vsebinske spremembe ter za racionalnejše urejanje tega področja; — pri razporejanju dohodka je tozd dolžan upoštevati določila družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma, katerega je sklenil oz. h kateremu je pristopil; — delavci tozda razpolagajo s sredstvi prek žiro računa DO, samoupravni sporazum o združitvi v DO pa lahko določi tudi drugače; — periodični obračun tozda sprejema delavski svet tozda; — direktor tozda oz. DO mora pred določitvijo periodičnega oz. zaključnega tozda oz. DO poslati v obravnavo delavcem poročilo o rezultatih dela in poslovanja tozda oz. DO. III. Medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu — prednost pri zaposlitvi ima kandidat z višjo stopnjo izobrazbe; - poskusno delo lahko traja sedaj 6 mesecev; - obvezna je sklenitev delovnega razmerja s pripravniki ali pa vplačati ustrezna denarna sredstva; — direktor oz. delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko odloči o začasni razporeditvi delavca na druga dela, nadurnem delu, odstotnosti z dela, suspenzu z delovnega mesta, o izrekanju ukrepov za lažje kv^jtve delovnih obeznosti, daje mnenja o prispevku delavca pri delu; - možno je skrajšati delovni čas na 36 ur tedensko; - nove hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja; - denarna kazen je sedaj 15% poprečnega OD delavca in se lahko izvršuje do 6 mesecev (lahko vsak mesec po 15%); — začasna prerazporeditev na druga dela in naloge se izreče za dobo od 3 do 12 mesecev; — pogojna odložitev izvrševanja velja le za ukrep prenehanja delovnega razmerja in začasno prerazporeditev na druga dela oz. naloge (prej možna tudi denarna kazen); — ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče že za 3 neopravičene zaporedne izostanke oz. 5. delovnih dni s prekinitvami v 12 mesecih; — na volitvah se več ne voli predsednika disciplinske komisije, temveč ga imenujejo člani izmed sebe; — ne obstaja več zunanji član disciplinske komisije; — sindikat ne more več zahtevati uvedbe disciplinskega postopka; — rok za pritožbo je sedaj 15 dni (prej 30); — sedaj lahko vloži pritožbo na sodišče združenega dela poleg delavca tudi OZD ali družbeni pravobranilec samoupravljanja; — če poslovodni organ ne sproži disciplinskega postopka, čeprav ve za storjeno kršitev, je lahko razlog za začetek postopka za razrešitev poslovodnega organa; — spremeni se pavšalna odškodnina (manjše število pogojev za izrekanje); — dopolnjeni so primeri prenehanja delovnega razmerja (če delavec ni prihajal na delo zaporedoma 7 dni, pa ni opravičil razloga izostanka); — strožji so pogoji prenehanja delovnega razmerja (sedaj brez »lahko preneha«); — prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu: delavka, ko ima 35 let zavarovalne dobe, ali 60 let starosti in najmanj 15 let delovne dobe; delavec, ko ima 40 let zavarovalne dobe, ali 65 let starosti in najmanj 15 let delovne dobe (delavka lahko uveljavlja pogoje kot delavec). IV. Upravljanje družbenih sredstev: možnost dajanja družbenih sredstev v začasno uporabo; za obveznosti DO lahko sedaj odgovarjajo tozdi le solidarno (prej možno tudi subsidiarno); - tozd razpolaga s svojimi sredstvi le prek DO, če samoupravni splošni akt ne določa drugače. V. Samoupravno organiziranje združenega dela: - pobudo za ustanovitev tozda ne more več dati družbeni pravobranilec samoupravljanja ali skupščina družbenopolitične skupnosti; - možnost ustanavljati začasne pogodbene delovne enote v tozdih (dajanje delovnim ljudem sredstva v začasno uoprabo); — lažji potopek izločitve tozda iz sestave DO (preden je končan premoženjski spor); — možnost ustanavljanja DO z določenim časom trajanja (za opravljanje določenega proizvodnega ali drugega programa); — strožji pogoji, če ustanavlja DO družbenopolitična skupnost; — možnost, da DO ustanovijo začasno skupno delovno enoto. VI. Uresničevanje samoupravljanja v združenem delu: — z referendumom se ne odloča več o statutu DO in sozda, o temeljnem planskem aktu ter o sklepih, ki se nanašajo na odpoved pravice do vračila združenih sredstev; — sklepi, ki se nanašajo na dajanje smernic, pobud, predlogov in mnenj se na zborih sprejemajo le z večino vseh prisotnih delavcev; — sklepi DS tozda temeljijo na samoupravnih sporazumih, planih, samoupravnih splošnih aktih DO in sklepih DS DO; — ukinjeno je načelo vezanega mandata delegata DS DO ter načelo konsenza (sedaj le, če je tako določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO); VII. Poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: — tozd ima praviloma individualnega direktoija; — razpisna komisija je sedaj brez zunanjega člana (velja le za direktorja tozda); — preden DS imenuje direktorja tozda, mora obvezno zahtevati in obravnavati mnenje DS DO in direktorja DO; — sprejeti so dodatni omejitveni razlogi pri izbiri poslovodnih organov; — direktor tozda opravlja svoje delo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti DO ter v skladu s sklepi DS in direktorja DO; — v sporih med direktorji tozdov oz. DO ima zadnjo besedo direktor DO, ki lahko začasno odloči (do 90 dni), če pa gre za spor iz materialnih razmerij, je njegova odločitev dokončna; — za razrešitev direktorja tozda lahko sedaj da pobudo za razrešitev tudi direktor DO ali DS DO; — sklepi direktorja DO so obvezni in se neposredno izvajajo; — direktor DO ima možnost zadržati izvajanje akta DS ali drugih organov tozda; — materialna odgovornost poslovodnih organov za kršitev samoupravnih funkcij. VIII. Družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, drugi samoupravni splošni akti: možnost sprejemanja njihovih sprememb in dopolnitev prek delavskih svetov; — v družbenih dogovorih je možno določiti tudi materialno odgovornost udeležencev; — neizpolnjevanje materialnih obveznosti iz samoupravnih sporazumov se lahko uveljavlja po predpisih pogodbenega prava; — v tozdih ali DO je možno urediti določene obveznosti z enim samoupravnim splošnim aktom; — tozdi imajo lahko v okviru iste DO skupni samoupravni splošni akt (akti z enako vsebino). IX. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine: — novi obliki začasnih ukrepov družbenega varstva (razpustitev organa samoupravne delavske kontrole, razpustitev disciplinske komisije). X. Reševanje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti: — ker je teh sprememb veliko, za razumevanje postopka pa bi bilo potrebno vse napisati, jih bomo objavili v naslednji številki glasila, skupaj z novostmi, ki jih pripravlja sindikat glede stavkovnih pravil. Kot vidimo, je sprememb in dopolnitev veliko, tako da nas do 30. 6. 1989 (do tedaj moramo z njimi uskladiti naše samoupravne splošne akte) čaka veliko dela. Narediti bomo morali poseben program dela, v katerega izvrševanje se bodo morale vključiti vse strokovne službe, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije DO Novoteks, da bi tako sprejete spremembe čimbolj učinkovito vgradili v specifičnost dejavnosti DO Novoteks. Pravna služba N POMLAD Pomlad prihaja, močno nas osvaja, nam misli hitijo v mladostne dni; smo lepo se imeli, ko smo mladi bili. A leta bežijo, prehitro teko, saj mnogi od nas so vzeli slovo. Zdaj meni, zdaj tebi ustavi se čas, nikogar pa ni, ki obudil bi nas. £ R. <, Uspehi tudi v kriznih časih Da je možno tudi v časih, ki niso naklonjeni ustvarjalnosti in znanju, prodreti v širšem okviru in tu žeti priznanja za uspešno delo, so lep dokaz nagrade našim sodelavcem na področju oblikovanja oblačil iz tekstilij. Le-ti so namreč prejeli na beograjskem salonu pohištva nagrado srebrni ključ za nov program dekorak-tivnih tkanin ARS-DECO, na ljubljanskem modnem sejmu pa diplomo »ljubljanski zmaj« in nagrado revije Jana »zlata Jana« za posebni kreator-ski dosežek pri oblikovanju kolekcije teens. Ustvarjalci, ki so v največji meri prispevali k tema uspehoma, to so Smiljana Anžiček in Brnaka Jedlo-včnik za dekorativne tkanine in Tatjana Deak za teens kolekcijo, so v ponedeljek 1. 2. 1988 na krajši slovesnosti ob navzočnosti predsednika centralnega delavskega sveta Matije Kramarja prejeli iz rok glavnega direktorja Stanislava Pavlina knjižna darila kot znak pozornosti in zahvale za znanje in trud, ki so ga vložili skupaj s svojimi sodelavci v nagrajene izdelke. V krajšem nagovoru je glavni direktor izrazil svoje veselje ob teh nagradah, ki prav gotovo niso zadnje in pomenijo veliko spodbudo tako za Novoteks kot tudi za vse, ki delajo v njem. Poudaril je, da nas bo iz trenutne krize potegnilo le znanje in strokovnost, kjer stagniramo, saj tudi ti nagradi kažeta, daje možno uspeti le z znanjem in ustvarjalnim delom. Zato bo tudi v bodoče potrebno več narediti na področju znanja, saj nas edino to lahko potegne iz težke situacije, v kateri smo. Tudi v delovni organizaciji bo treba premagati antiin-telektualno miselnost in dati več podpore strokovnosti. V zadnjih letih smo naredili namreč zelo veliko na področju tehnologije in dizajna, v prihodnje pa bo treba posvetiti več pozornosti tudi podjetništvu. Podjetništvo pa je prodaja dobro narejenega izdelka, ki na trgu povrne vse, kar je bilo vanj vloženega, in prinese tudi določen zaslužek. Na končuje Pavlin ponovno poudaril, da te nagrade niso priznanje le za tiste, ki sojih prejeli, ampak tudi za vse, ki so kakorkoli sodelovali pri nastajanju nagrajenih izdelkov, kar pomeni, da pripomorejo k boljši prodaji naših izdelkov na vse zahtevnejšem domačem in tujem trgu. Zato naj ta knjižna darila ne bodo zadnja, kajti če bomo razdelili še veliko knjig, bodo tudi te nagrade obrodile sadove in nam vsem prinesle boljši kos kruha, saj bo to pomenilo, da vsi skupaj dobro delamo. ZVONE PRESKAR NJENE MISLI Dnevi teko, mirno lepo, je mnogim težko, premnogim lepo, so ene v tiskarnah, druge v pisarnah, tovarnah... Stroj pa ropoče, on ve kaj hoče, pridne roke spretne žene, in ne ve, kaj je trpljenje, kaj delavke matere težko življenje. Zena se trudi močno, da delo teče hitro, lepo, a glej ga, hudirja, so oni prišli, roke so držali kot generali. Po čelu ji tekel je pot, ni zmenil za to se ne šef ne gospod Delaj, le delaj naprej, saj stroj edini »prijatelj« je tvoj. Na praznik ne misli, čas ni za to, le delo krepi ti telo. Ob dnevu žena: lepo se imej, na praznik pozabi pa... delaj naprej! £ R. Kontrola bolniškega staleža Lep pozdrav in hvala za zdravljenje, ki ste mi ga omogočili v Šmarjeških Toplicah, kjer so pogoji za izboljšanje zdravja res ugodni. Hvala. DANA HRASTAR Na občnem zboru konference osnovnih organizacij ZS DO Novoteks, kije bil 2. februarja 1988,je bila izvoljena komisija za kontrolo bolniškega staleža, ki ima štiri člane, iz vsakega tozda en član. Namen ustanovitve komisije je zmanjšanje bolniškega staleža. V lanskem letuje bilo v DO Novoteks skupaj 12,6% delovnega časa bolniške, od tega 5,8% porodniškega dopusta, 2,5% bolezni nad 30 dni in 4,3% bolezni do 30 dni. V Novem mestu je imel največji odstotek tozd Konfekcija, in sicer 15,3% delovnega časa, sledijo tozd Tkanina z 11,2%, tozd Trgovina z 9,7% in DSSS s 6,4%. V prejšnjih letih smo imeli v delovni organizaciji zaposlenega kontrolorja, vendar se to ni obneslo. Kasneje so bile ustanovljene komisije po tozdih, vendar niso bile aktivne. Delovala je samo komisija v tozdu Konfekcija. 11. februarja je bila 1. seja komisije za kontrolo bolniškega staleža, kjer so bili prisotni člani komisije, zdravnica obratne ambulante, pravni referent, direktorji tozdov in kadrovsko-sploš- nega sektorja ter socialna delavka. Dogovorili smo se o delu ustanovljene komisije, ki bo opravljala kontrole v dopoldanskem in popoldanskem času, v primerih, ko bo to potrebno, pa tudi v soboto in nedeljo. Predloge za kontrolo bolniškega staleža bodo dali vodje enote v dogovoru z vodji izmen. Pred odhodom komisije bo zdravnica obratne ambulante na obrazec za kontrolo bolniškega staleža napisala navodila, katere mora pacient upoštevati, da ne bo prišlo do nesporazumov. Pomembneje, ali delavec, kije začasno nezmožen za delo, upošteva navodila zdravnika oz. ravna tako, kot mu je zdravnik naročil. V nasprotnem primeru sledijo sankcije, ki so po novem zakonu o združenem delu zelo stroge, delavcu je mogoče izreči ukrep prenehanje delovnega razmerja zaradi zlorabe bolniškega staleža. V primeru, da delavca v času kontrole ni doma, se pusti obvestilo. Delavec mora o vzroku odsotnosti javiti svojemu predpostavljenemu v roku 24 ur. BERNARDA GRABLOVEC H\ALA ZA ŽIVLJENJE š^STEBI.KISIDAL -r-— KRI IZ ŽL DEL SEBE SAfi*GA. Tretje cepljenje proti tetanusu V četrtem trimesečju so darovali kri PREDILNICA: Jože Kruh (do sedaj že 37-krat), Jože Udovč (4), Jožica Florjančič (34), Erika Zakrajšek (7), Mile Rajak (51), Pavle Kuplenik (52), Jože Božič (7), Alojz Zoran (24), Emil Parkelj (27), Vili Verščaj (15), Alojz Urbič (30), Brane Mitag (51), Karel Barbič (29), Slavka Mohar (9), Rapuš Jože (36). PRIPRAVA: Rudi Andruščiščen (26), Martina Kovačič (1), Anton Breznik (14), Zdenka Borse (2), Kristijan Zupančič (3), Marjana Povše (8), Bojan Florjančič (49), Milena Čučnik (23), Ljudmila Jurič (24), Marija Dobovičnik (20), Milena Žibert (27), Alojz Kristan (39), Ivanka Kristan (8), Fani Ašič (15), Karolina Barbič (35), Slavica Hrovat (23), Jože Marn (35), Fatima Džananovič (14), Vlado Škodnik (15), Marjeta Medle (27), Anton Breznik (15), Anton Zajc (12). TKALNICA: Ana Ban (26), Janez Bukovec (7), Anton Žagar (2), Draga Nedeljko (22), Bojan Čeh (50), Karol Žužek (14), Ivanka Šmalc (35), Marija Korče (32), Pepca Šetina (12), Zlata Osterman (20), Dušanka Babulo (10), Jože Kavšček (36), Ivanka Bele (12), Franc Marolt (1), Janez Bučar (10), Ivan Kocjančič (52), Jože Staniša (22), Majda Pavlin (5). OPLEMENITILNICA: Marjana Košak (1), Anica Željko (24), Janez Rozman (22), Marija Cvetkovič (3), Slavko Bogolin (50), Štefka Kastelic (18), Rudi Zupan (56), Milka Ri-felj (7), Martin Kozjan (54), Fikreta Mihajlovič (14), Šehrija Durakovič (1), Antonija Rukše (43), Rabija Kršič (1), Karolina Božič (8), Janez Šinkovec (15), Franc Pintar (42), Stane Hočevar (34), Milka Božič (37), Avguština Sti-pič (41), Darinka Eršte (11), Marija Prešeren (26), Zdenka Kotnik (28), Viktor Avsec (48), Milena Saje (9), Martina Šiler (1), Robert Zajc (7), Ana Grešak (12), Dušan Vasič (39), Jovan Petrič (4), Vojan Stopar (16). PLETILNICA: Nada Durič (8), Marija Bele (13), Dino Radolovič (20), Mitja Arnšek (12). INVESTICIJSKO-VZDRŽEVALNI SEKTOR: Marjan Korasa (12), Martin Može (44), Stane Miklič (23), Anton Prešeren (14) , Maijan Palčar (17). SKUPNE SLUŽBE TOZDA TKANINA: Marta Kapš (15), Martina Vesel (9). TOZD KONFEKCIJA I Novo mesto: Jože Novak (29), Anton Klemenčič (22), Jože Vrščaj (55), Anica Jarc (12), Terezija Drab (5), Jože Rozman (34), Silva Ban (7), Zvonka Kobe (19), Jožica Klobučar (2), Jožica Štrasberger (6), Marija Golobič (26), Šalih Dragonič (11), Jože Mitag (41), Jožica Glinšek (25), Marija Drašler (20), Jože Mišmaš (57), Aleksandra Blatnik (15), Milena Judnič (4), Silva Strajnar (16), Dušanka Vovko (21), Majda Vidrih (28), Anica Slak (4), Jože Novak (30), Beti Radež (23). TOZD KONFEKCIJA II Vinica: Silvo Simčič (11). TOZD PREDILNICA Metlika: Maijan Kerč, Branko Kokalj, Marija Filak. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB. Drago Lunder (6), Milena Mavsar (4), Anton Miklič (17), Marija Rifelj (15) , Metod Žagar (19), Jožica Pucelj (14), Ana Hrnčič (27), Janez Turk (30), Srečko Lamut (15), Jože Auersperger (5), Branka Bojanič (18), Martina Zo-rčič (9). MILENA MAVSAR Tetanus ali mrtvični krč je nalezljiva bolezen. Povzroča jo bacil, ki je povsod okoli nas. V organizem pride pri poškodbah. Za okužbo je dovolj že čisto majhna ranica na koži — torej vsakodnevne poškodbe, na katere sploh nismo pozorni. Tetanusni bacili izločajo strup, ki sodi med najmočnejše naravne strupe in prizadene živčevje. Prizadetost živčevja se kaže tako, da so mišice bolj toge in že zelo majhni dražljaji (npr. dotik) povzročijo hude krče. Krči se lahko razširijo na dihalne mišice in glasilke ter bolnika zadušijo. V še hujših primerih so lahko prizadeti tisti centri, ki skrbijo za pravilno delovanje srca, bolnik lahko umre zaradi odpovedi krvnega obtoka. Bolezen je zelo huda, dolgotrajna in se lahko kljub vsej moderni medicini končna usodno, s smrtjo. Edina zares učinkovita zaščita pred tetanusom je cepljenje. Na sploh je tetanus bolezen necepljenih. Ce-plenje je obvezno za otroke in mladino do dopolnjenega 19. leta starosti. Moški so ponovno cepljeni v JLA. Cepljenje je obvezno tudi v primeru poškodb. Kompletno cepljenje se sestoji iz treh doz cepiva: drugo se da 4 do 6 tednov, tretjo pa 6 do 12 mesecev po prvi. Cepivo se da pod kožo na nadlahti. Sistematično cepljenje mladine se je začelo v Sloveniji leta 1951. V zadnjih letih se opaža, da obolevajo predvsem starejši ljudje in to necepljeni. Zaradi takšnega ugotavljanja je svetovna zdravstvena organizacija priporočila, naša zakonodaja pa uzakonila cepljenje vseh ljudi, starih 40 ali več let. Cepljenje je torej obvezno. Obvezniki so torej vsi občani, stari 40 ali več let, ki še niso bili cepljeni. Za necepljene se smatrajo: — vsi, ki niso bili cepljeni, — vsi, ki ne morejo predložiti dokaza (ni dokumentacije). Vse zaposlene obveščamo, da bo 10. marca 1988 potekalo v naši delovni organizaciji tretje cepljenje proti tetanusu. Ker je v naši delovni organizaciji veliko obveznikov, bo potrebna pri cepljenju disciplina. Na oglasnih deskah bo seznam obveznikov, zato si ga dobro preberite. Poleg bo tudi časovni razpored, ki bo isti kot pri prvih dveh cepljenjih. POSEBEJ VAS OPOZARJAMO, DA S SEBOJ PRINESETE ZDRAVSTVENO IZKAZNICO. BERNARDA GRABLOVEC PRIŠLI — ODŠLI V decembru in januarju so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci: TOZD TKANINA: DE barvarna: MARTIN KIC DE predilnica: ELIZABETA VOVKO (pripravnik za določen čas) DE oplemenitilnica: JERNEJ JAKŠE — iz JLA TOZD KONFEKCIJA: SLAVKA GAČIČ (pripravnik za določen čas) DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: ALEKSANDAR MILOŠ (pripravnik za določen čas) V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD TKANINA: DE predilnica: DARKO ČANŽELJ, SOKA DJURANOVIČ, GORDANA JOTANOVIČ, SILVO KOBE DE priprava: ZORKA KOSTIČ, JOSIP MAR1ČIČ DE tkalnica: MIRA DJUK1Č, LJI-UANA STANKOVIČ, MILICA MILETIČ DE oplemenitilnica: JOŽEFA UDOVIČ TOZD KONFEKCIJA: MARA GAČEŠA, JOŽICA KERMC, MELITA GRUBAR TOZD TRGOVINA NEVENKA PIRKOVIČ — prodajalna Julija MARIJA KOŠALE — prod. Bršljin AMILA SULEJMANOVIČ prod. Sarajevo DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB STANKA PERIČ — prodajni sektor GABRIJELA LUŽAR — obrat družbene prehrane V JLA so odšli: JOŽE GERMOVŠEK, ROMAN PERKO — DE tkalnica ALOJZ UDOVIČ — DE oplemenitilnica RADAN HRKA — DE predilnica RAJKO KRESAL, FRANC KLEMENČIČ, VLADIMIR METELKO — IVS VIDA KOLENC RAZPIS za letovanje v počitniških kapacitetah DO Novoteks v letu 1988 Letovali bomo lahko v počitniških hišicah v Sabunikah pri Zadru, počitniškem domu v Selcah, dveh garsonjerah v Piranu, dveh bivalnih kontejnerjih v Lanterni pri Poreču, desetih prikolicah in v koči na Veliki Planini. 1. SABUNIKE V Sabunikah pri Zadru je v osmih vrstnih hišicah na voljo 36 ležišč, v štirih enotah po pet ležišč in štirih enotah po štiri ležišča. Vsaka enota ima svojo kuhinjo in spalni prostor ter sanitarije. S seboj moramo prinesti posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. Vsa potrebna živila lahko nakupimo v naselju ali v Ninu, ki je od Sabunik oddaljen 3 km. 2. POČITNIŠKI DOM SELCE V domu, ki leži 200 m od morja s peščeno plažo, je na voljo 37 ležišč v sedmih posameznih enotah in dveh, ki se po potrebi lahko združita v eno. Vsaka enota ima kuhinjo, sobo in sanitarije. S seboj moramo prinesti posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. Dom ima urejeno parkirišče in za stavbo nekaj prostora, kjer bomo lahko ob večerih posedeli. Tu se bodo lahko igrali tudi otroci. 3. PIRAN Za letovanje v Piranu sta na voljo dve garsonjeri, oddaljeni od morja 100 m. V vsaki garsonjeri so štiri ležišča v sobi, kuhinja in sanitarije. S seboj moramo prinesti posteljno perilo, kuhinjske krpe in čistila. 4. AVTOKAMP LANTERNA PRI POREČU V avtokampu Lanterna pri Poreču sta na voljo dva bivalna kontejnerja. V vsakem kontejnerju so štiri ležišča, dve v sobi in dve v jedilnici, kije podaljšana v kuhinjsko nišo, ter sanitarije. Pred vhodom je baldahin, v katerem lahko posedimo na vrtni sedežni garnituri. OGLAS! V Novoteksu sem zaposlena kot vdevalka v DE tkalnica. Do meseca junija se moram z možem in dveletnim otrokom izseliti iz stanovanja, zato potrebujem sobo s kuhinjskim kotičkom in souporabo kopalnice. Če oddajate stanovanje ali ga oddaja vaš sodelavec, prosim, da to sporočite Dušanki Dašič v tkalnico. Za sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujem! DUŠANKA DAŠIČ 5. PRIKOLICE 1. AVTOKAMPIH PADOVA OTOK RAB Na Rabu bomo lahko letovali v treh prikolicah. Avtokamp je oddaljen od mesta Raba 1 km. Vse potrebno bomo lahko nakupili v samem kampu, kjer so samopostrežna trgovina, tržnica, mesarija in restavracija. Plaža je peščena, v morju je mivka, zato je kopanje prijetno za majhne otroke 2. AVTOKAMP NJIVICE NA OTOKU KRKU V avtokampu so postavljene tri prikolice. Otok Krk je zelo priljubljen za letovanje zaradi bližine in ni vezan na trajekt. V kampu sta trgovina in restavracija. 3. AVTOKAMP SELCE Tu so postavljene tri prikolice. V kampu sta trgovina in restavracija ter možnost rekreacije. 4. AVTOKAMP UKANC BOHINJSKO JEZERO V avtokamp bomo postavili eno prikolico. Letuje se lahko samo v času letne sezone od 15. maja do 15. septembra. V vseh prikolicah so odeje, blazine in kuhinjske potrebščine. S seboj je treba prinesti le posteljnino, kuhinjske krpe in čistila. 5. VELIKA PLANINA V koči na Veliki Planini lahko letujemo skozi celo leto. Koča je od gon- dolske postaje oddaljena le nekaj minut. V treh sobah je 10 ležišč. V sobah so odeje in blazine, posteljno perilo je potrebno prinesti s seboj. V kuhinji so električni štedilnik in vse kuhinjske potrebščine, s seboj je potrebno prinesti le kuhinjske krpe in čistila. TERMINI Počitniški dom Selce, prikolice Selce, prikolice na Krku, bivdna kontejnerja v Lanterni pri Poreču, Piran, prikolica Ukanc Bohinjsko Jezero in koča na Veliki Planini po sedem nočnin. Menjava je ob sobotah, in sicer: od 11.6. do 18.6. od 18. 6. do 25. 6. od25. 6. do 2.7. od 2. 7. do 9. 7. od 9. 7. do 16. 7. od 16. 7. do 23. 7. od 23. 7. do 30. 7. od 30. 7. do 6. 8. od 6. 8. do 13. 8. od 13. 8. do 20. 8. od 20. 8. do 27. 8. od27. 8. do 3.9. Počitniške hišice Sabunike in prikolice na Rabu po devet nočnin: od 16. 6. do 25. 6. od 25. 6. do 4. 7. od 4. 7. do 13.7. od 13. 7. do 22. 7. od 22. 7. do 31. 7. od 31. 7. do 9.8. od 9. 8. do 18. 8. od 18. 8. do 27. 8. od 27. 8. do 5.9. Menjava za kočo na Veliki Planini in v prikolici v avtokampu Ukanc Bohinjsko Jezero je ob 12. uri, v vseh ostalih počitniških kapacitetah pa ob 10. uri. Navodila za razporejanje delavcev za letovanje v počitniških kapacitetah 1. V času kolektivnega dopusta se polovico kapacitet odstopi temeljnim organizacijam, kjer je tak dopust planiran. 2. V glavni sezoni se dvakrat zaporedoma upošteva prijava delavca, če sta v delovni organizaciji zaposlena oba zakonca, če pa je v delovni organizaciji zaposlen en zakonec, se prijava upošteva vsako drugo leto. Če je prijavljenih veliko več, kot je kapacitet, imajo prednost tisti, ki v zadnjih letih niso letovali. V sezoni imajo prednost delavci s šoloobveznimi otroci (to ne velja za kolektivni dopust). V predsezoni in posezoni pa delavci s predšolskimi otroci in ostali ter upokojeni delavci DO. Prosilci morajo zagotoviti polno zasedenost kapacitet. Odgovornosti in obveznosti uporabnikov počitniških kapacitet Ob nastopu letovanja mora vsak koristnik počitniških kapacitet ugotoviti stanje inventarja in stanje urejenosti enote, pomanjkljivosti pa vpisati v knjigo gostov. Vsak je dolžan vzdrževati red in čistočo ter o pomanjkljivostih in poškodbah obvestiti referenta za družbeni standard. Znesek za plačilo prijavljenih nočnin bomo odtegovali v treh zaporednih mesečnih obrokih od osebnega dohodka za mesece junij, julij in avgust. Izpolnjene prijave sprejemajo obratne pisarne in kadrovsko-splošni sektor (referent za družbeni standard) do 15. marca 1988. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. CENE ZA LETOVANJE: 1. počitniški dom Selce, počitniške hišice Sabunike, Piran, bivalni kontejnerji in koča na Veliki Planini — delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci — predšolski otroci — zakonci, zaposleni drugje, starši in ostali nezaposleni družinski člani skupnega gospodinjstva — ostali gostje 2. Prikolice — delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci — predšolski otroci 600 din — zakonci, zaposleni drugje, nočnina din/dan starši in ostali nezaposleni družinski člani skupnega gospodinjstva 1.200 din — ostali gostje 3.600 din 1.500 din Otroci do dveh let starosti ne plačajo ležišča 750 din 3- Delavci morajo zagotoviti polno zasedenost kapacitet. Če letuje manj lu-di, kot je kapacitet, se plača 100% cena za vsako prazno ležišče (razen predšolskih otrok). Če letuje več ljudi, kot je ležišč, pa plačajo 50% cene za vsakega člana (razen 1.500 din predšolski otroci). 4.500 din T° velja za počitniške hišice Sabunike in počitniški dom Selce. 4. Turističan taksa ni všteta v ceno nočnine in se obračuna posebej. Višina turistične takse po počitniških enotah še ni znana, zato vas bomo obvestili naknadno. 1.200 din DARJA NOVINEC ■-Š«--------------------------------------------------------------------------------- PRIJAVA za letovanje v Sabunikah, domu v Selcah, Piranu, Veliki Planini, v prikolicah v avtokampu lil Padova na otoku Rabu, avtokampu Njivice na Otoku Krku, avtokampu Selce, avtokampu Lanterna pri Poreču in avtokampu Ukanc Bohinjsko jezero. Priimek in ime.............................-......................................... Tozd, sektor, oddelek ............................................................... Letni dopust želim izrabiti v času od................do..........................to je ...................................nočnin, v — na...........’........................ V Novoteksu sem zaposlen-a od leta.............zakonec zaposlen od leta.............. Do sedaj sem letoval-a že leta 1985,1986,1987 v — na ................................ od..................do.................. Obkrožite leto letovanja, napišite v kateri počitniški enoti ste letovali in v katerem terminu. Poleg mene bodo letovali še naslednji družinski člani: priimek in ime roj. podatki sorodstvo zaposlen pri Prosimo vas, da prijavo izpolnete z vsemi zahtevanimi podatki, sicer je ne bomo upoštevali. Opomba:......................................................................................... Pod opombo vpišite, da zaradi narave dela ali kolektivnega dopusta prosilca ali zakonca lahko letujete samo v določenem terminu. Datum: Podpis prijavljenca Prijavo oddajte najkasneje do 15. marca 1988 v obratni pisarni ali kadrovsko-splošnem sektorju pri referentu za družbeni standard. Datum sprejema:.............................. ZAHVALA Vsem, ki so nam omogočili preventivno zdravljenje v Šmarjeških in Dolenjskih Topolicah, se najlepše zahvaljujemo. FANI KRANJC JANEZ ZUPANČIČ JOŽE KLEMENČIČ ROZALIJA VIDIC ROZALIJA BARBO JOŽA NAGELJ MARA UDOVČ Zahvala Podpisana Danica Jovič se toplo zahvaljujem DO Novoteks in sindikalni organizaciji pa tudi klubu upokojencev Novoteks za vso pozornost in za obiske na domu. Lep pozdrav! DANICA JOVIČ Cenjeni! Sporočam vam, da sem danes z veseljem prejela poslano blago, ki sem ga izredno vesela ter se vam lepo in srčno zahvaljujem. Ob spominu na vse pretekle dni, ki sem jih preživela v vašem kolektivu, so mi solze privrele iz oči. Apretura ostaja nepozabljena. Se naprej želim celotnemu kolektivu mnogo sreče in delovnih uspehov. Prejmite lepe pozdrave od vaše upokojenke TONČKA RAK GAAMOTfKSTMMTpttUMiNOVO MESTO JSIF' NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Vesna Panijan, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Ksenija Škulj in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.