NT Posamezna številka stane 12 v. "Wmz 26. številka. Maribor, dne 2. aprila 1918. Letnik X. iMaro&mina listu: ~ C«!o leto . . K12-— Pai itela . . . „ 6 — Četrt leta . . „ 3‘— Mesečno. . . „1*20 Smtaf Ävštric:----- Celo teto . . n 15*— PBs&nsezM« Številke — 10 vluasrfev. - % Inserat! ali oznanil» se računajo po 18 via*, od 6 redne petitvrste: p# večkratnih oznanilih vssflr — popust —- „Straža0 izhaja v po» deljek in petek popoldne Rokopisi se ne vračaj». Vredid&rvo in upravnlSžvo Maribor ■•roäk* allea. S. — Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ] Z uredništvom se more 'govorH» vsak dan od 11.—12. ure dopoUbn. K nemškemu shodu v Gredeu* Od nepolitične strani se nam piše: Da je bil graški protestni shod proti jugoslovanski deklaraciji v bistvu ponesrečen, to monda čutijo Nemci sami. Nesrečna je bila misel že sama ob sebi, da tak shod sklicujejo baš v Gradcu, torej izven slovenskega ozemlja, v mestu, ki ga tlačim vse druge skrbi nego ugibanje, ali 1» nastala jugoslovanska habsburška država » ali ne. Bes pa je vse-nemške štajerske kroge v zadnjih letih hudo jezilo, da (se Gradec za njih težnje prav nič ne zmeni ; za to so zdaj s siln im hrupom zavriskali : Gradec se je zganil. Ali pa se je res zganil ? Bogme, da. ne ! V za prti dvorani se je zbralo primerno število mlad'h ljudi, večinoma iz dijaških negraških krogov, govor nika niso Gradčani poslali ne enega, poslanca ni bilo ne enega blizu . . . Toda res: govoril je župan Pizia — kot hišni oče je moral pozdraviti goste in je to storil tem rajši, ker bi rad pokazal, kako se za dolženi in sestradani Gradec pod osrečujočo vlado takega župana dviga; potrebno je bilo, da si župan Fizia poceni z nekaterimi oblastnimi besedami prido bi tisto slavo, ki mu jo je pri njegovem dosedanjem županovanju že tolikokrat zamazala smola. Poleg njega je povzdignil glas tudi graški vseučiliški profesor Skala, nedomačin, ki je šele nedavno prišel s Tirolskega; ker ta učenjak na učenjaškem polju menda nima prave sreče, je išče na .političnem; saj se še spominjamo, kako so ga nažvšžgali Gradčani, ko pe j nedavno pomagal poslancu Wolfu pri agitaciji za na- j daijevanje vojne in za „nemški“ mir. To. pot pa 1 Ivu profesor Skala med ožjimi svojci in je smel nemoteno pročitati svojo resolucijo ; tako je rešil svojo sla-\o v gorje učenosti. Pravi govorniki so bili sami zunanjiki, na prvem mestu naš cenjeni rojak dr. Mraviag, ki kbt i-raeniten jezični dohtar dobro ve, kaj mu koristi. Le škoda, da ga nismo mogli opazovati, kako se je zvečer po shodu, ko je bil sam in neopazovan, muzal smejal tistim nerazsodnim Mihelinom in Tusneldpm, ki jih je očaral s svojim pristnim govorom, sebi v zabavo, njim ne v Škodo. Tudi nemški Celjani šo poslali svojega slovenskega Amtsvorstanda dr. Ambrožiča v Gradec pokazat, da v slovenskem Celju ni čisto pozabil nemščine, kar se je je m Šolah n amie er so ga kot govornika porinili na zadnje mesto, mu je bilo težko, kaj pametnega povedati, ko bi kaj takega na tem shodu sploh bilo mogoče. — Tretji go-, vornik slovenskega pokolenja je dospel iz Trsta, piše se Milčinski, mlad gospod je to, Šel pa je v Trst, da bi s svojo osebo tam postavil temelj tržaškemu — ' nemštvu. — Nemško ženstvo sploh pa je zastopala na lastno roko in odgovornost Kranjica K rent er-G ale tova. To možato bitje ženskega spola je pred nekaj leti strašilo po ljublianskih ulicah : ker pa je. na ulici že vsak prst kazal za njo in so ji ljubljanski Nemci, ki so se od Slovencev navzeli precej pameti, namignili, da vodijo mimo Ljubljane brzovlaki na sever, se je hitro prepeljala v Gradec; tam proži kakor božji volek: na vsako priliko, da sme stoniti iz svoje luknje pod vsenemško solnce. Na shodu je govorila v imenu nemških žen, ki so prav tedaj doma zdihovale, da ni moke ne masti in ne krompirja. Kaj malo ploska je doživela Lina na shodu; kajti ženske nikoli ne ploskajo rade ženski, moški pa le tedaj, če je lepa in mlada. Galetova Lina pa ni več mlada ; zato tudi ne vemo, ali je bila kdaj lepa. 'Ostali trije govorniki so bili Nemci. Če so — bili! Prvi je profesor Angerer iz Beljaka, ki bi sila rad postal poslanec, ko bi se mu hotel umakniti starina Steinlwender. Kako je primSajnjjkovailo govornikov, se razvidi iz tega, ker so si naročili tudi Tirolca, ki je govoril seveda le o Tirolski in nič o J.ugo-elaviji, nekega profesorja Meyerja. V svoji hudi sti-SK.1 so naposled najeli še dunajskega urednika. Zeid-lerja, ki potjuje, kamorkoli ga najmejo, da izpusti svoj naučeni» gjovor, menda istega, ki ga. je bil sprožil nekaj prej tudi v Mariboru. Žalostna je duševna revščina, ki jo kaže radikalna nemška- velepolitika. Medtem pa pametno nemško ljudstvo, kamoricoli pridete, krvavo zabavlja čez prgubonosno politiko vojne stranke v Nemčiji. LISTEK SI o v «a. c,© r Ig ä 15 e n «š-kem, Piše : Crnihovski. Po dvanajsti ofenzivi, ko so bile naše čete že pri Pijavi, sem jo mahnil skozi porušeno Sv.. Lucijo eb Soči, pod Mengorami skozi popolnoma razdejano vas KozaršČe ter mimo skoraj povsem razbite vasi Ciginj po Dolu čez močno utrjeno svetovno znano Ježo na Beneško. Onkraj državne meje v vasi Kraj sem našel še stare znance, katerih nisem , več videl, odkar je bila izbruhnila vojna, z Italijo. Na vprašanje, kako se, li počutijo, so mi odgovorili: .„[Sedaj ni dobro. Poprej nam ni ničesar manjkalo, imeli smo kavo, olje, riž, kruh itd. višega v izobilju, kakor še nikdar poprej, cene zelo nizke, tako n. pr. Je bila kava po 4 K kg. A ko nas je vojaška oblast rabila za kako delo, so nas, zelo bogato plačali. Z vašo ofenzivo pa se je na enkrat vse spremenilo. Vojska, oziroma vojaštvo nam je napravilo veliko škodo. Toda vaši Avstriici so dobri, m **""'#'* m WWP »*&***«*' Koliko blaga so Italijani pri svojem umikanju zapustili, S^oda, da ga nismo pobrali in po|slkrili. Mnogo vreč zrnate kave je bilo po sMaidiš^ih, olja in riža velikanske zaloge., , Zakaj niste prišli takoj po ofenzivi, marsikaj M bili dobili in odnesli, ker je bil pre- hod na vašo stran prost, Sel sem dalje. V vasi Triaki sem zapazil neko veliko lopo, skladišče, (Jo katerega je vodila iz donne od Peternelov vspenjaČa na železnih drogih. Srečaval sem stare znance, mladeniče in može. Čudil se sem, kako je mogoče, da so tako zdravi in krepki fantje doma. Kmalu so mi dali sledeče zanimivo po jasnilo: „Ko so vaši prodirali in naši se začeli udaja ti in umikati, smo mi domačini šli iz jarkov kar domov Nato smo se javili vašemu poveljstvu, ki je bilo tako prijazno, ‘da nas je pustilo doma s pogojem, <: se nikamor ne odstranimo in da smo vedno na. raz polago, ako nas bodo potrebovali. Sedaj smo, hvala vašemu poveljstvu, doma, se prosto gibamo ter obdelujemo svoja polja. Kadar nas pa rabijo, nas pokli Čejo in gremo na delo, katero nam odkažejo. Po dovršenem delu se vrnemo zopet domov." Krepki, postavni fantje in možje kažejo, da se jim v, fronti ni slabo godilo. Pravili so mi, da so i meli vsega dovolj. Sel sem dalje skozi Drenkijo na Lesa in po dolini naprej. Vsak, s katerim sem govoril, se je izrazil: „Bog daj kmalu mir!“ Znanca sem vprašal, Kako je bilo, ko so začeli naši prodirati, in mi je odgovoril: „Blizu fronte je bilo hudo, vsi smo si. morali n aide ti maske proti plinu, katere je med nas razdelilo vojaštvo. Ustali smo po hišah, naši so se začeli umikati in tiste, ki so našli ob cestah ab zunaj stanovanj, so odpeljali (s seboji. AKo so prišli vaši v naše vasi in smo mi prilezli na dan, so mnoge družine pogrešale svojcev. Kakor rečeno, tiste, ki so Lahivpri umikanju našli ob cestah ali zunaj sta MU LIH M WHIM HIB HWW H» I IN HliniTHIlfl I lliHHBH—Ulili' ■ miimiiinmili n rìfilW»"»TtrtHy|—-ffì -rrrTWÌ'*iWt*"fJ,*TTT-—'—H novanj, so vzeli s seboj. Tako n. pr. je v nekaterih hišah polovica ljudi ostala doma, drugi so Bog ve žt-kje v Italiji. Tu je n. pr. mati s par otroci, drugi otroci so v Italiji ali pa narobe. In sedaj ne vemo ničesar o njih." Na vprašanje, kako se je obnašalo naše vojaštvo pri prodiranju, mi je odgovoril: „.Bosancem in -ploh Slovanom vsa čast! Ko so Bosanci dospeli v našo vas, so nas tolažili, naj se ničesar ne bojimo. Vprašali so nas: imate kruha, krompirja itd., platimo dobro. Dali smo jim z veseljem. Ce pa. kdo ni i-mel ter rekel, nimamo, je odgovoril Bosanec: če nemate, nemate, šta, Čp, šel je dalje in ničesar se, ni dotaknil. 1 (K»nec prihodnjič.) Kaj zanimiva slika se nam poda, če pazno mo- S frano odmev, ki ga je imel oni shod v nemških poro- j ìalih Previdna „.Tage sposta“ je prinesla o shodu si j ia suhoparno poročilo, privodivši vsakemu m vor ni- ! kn le nekaj vrst; zelo'je tudi oš kr tala sprejete reso- j lucije. Se le štiri dni pozneje (dne 24. marca) je poči izrečnim pritiskom prirediteljev objavila; resolucije j dobesedno, pa tudi brez vsake pohvalne opazke. Do- 1 sledno pa je zamolčala, v svojem poročilu vsako opa- j sno, t. j. daleč segajočo trditev in zahtevo govorni j kov, tako da iz njenega poročila ne dobimo prave sli | ke o duhu, ; ki je vladal med zborovalci». Rovtarska j „Marburgerica“ pa je, veseleč se vsenemškega bob- ; na, takoj po zborovanju, dne 21. marca, vse razkri- | Ja; njena razkritja si bo treba dobro zapomniti (na ! strani 2). Profesor Meyer je rekel: „Nam Tirolcem l je naš narod bližji nego dinastija, nakar so poslušal- f ci hrupno pritrjevali (tosender Beifall)." Dr. Mrav j lag je izvajal (doslovno po „Mäxburgerici) : „,Ako se j samoodločba, narodov izvede do svojega političnega Ì konca, potem bomo tudi mi Nemci v Avstriji vedeli, j kaj nam je storiti . . .“ Na te besede je vihar odo- 'j bravanja zahrumel po dvorani, ki se je ponavljal in j večal, ko je govornik namignil, da smo mi Nemci dvignili Habsburžane na sedanjo višino in da . . . Nastopne besede so se, pravi „Marburgerica“, vtopile v viharnem ploskanju! Mi vemo, kaj je povedal Mrav-iag in se zgražamo. Takisto je „Tagesposta“ zamolčala, da je Mrav-lag zahteval, naj se ministra Toggenburg in Zolger odstranita, povedala pa je, da se je ,dr. Ambrožič.po-našal, da je nemštvo na Spodnjem Štajerskem pri zadnjem ljudskem štetju napredovalo za 100%, Slovenci pa le za ,7%i kar pa je zopet „jMarbnrgerica“ zamolčala in le pribila, da so Slovenci na Štajerskem v narodnem oziru — prenasičeni. „Marburgeri- ! ca" je tudi s slastjo zabeležila; napade na sedanje nemške poslance, dočim je „Tagesposta" rabila kar ; najmilejše izraze. Zato so, vsi. ki poznajo miroljubno tetko „Ta-gesposto“, (»strmeli, ko so citali dne 21. marca njen na prvi vtis hudo radikalni uvodni članek; tudi slovenska listi so »se nanj zvračali. In vendar je ta članek čisto nedolžen in povsem v soglasju s stališčem „Tagesposte.“’ V prvih stavkih se je seveda hudo razkoračila: že naslov „Nemški jug“ je grozeč, bojni klic; potem zahteva kratko in malo, da mora, biti z-veza Avstrije z Nemčijo- uzakonjena za vse veke, da mora biti državi ali pravzaprav Nemcem po do Ad~ rije ohranjena ali pravilneje rečeno: priborjena in 0-signrana; zato je treba nemško naseljevanje z vselit sredstvi podpirati; v vsej mornarici in v mornariških šolah vladaj nemški jezik, obe železniški zve zi s Trstom morata hiti pod nemškim uplivom. To je res mnogo, kàj ne? A šele h kraju spoznamo, kam j pes taco moli: „Tagesposta“ pravi: vse to se mora j izposlovati, a kdo naj to izposluje? Edinole sedanji ! poslanci! Tem poslancem bi nič ne pomagalo radi- I kalno protivladno stališče; kajti ko bi se tudi vsi nemški poslanci združili, bi vendar ne imeli večine. Nove volitve bi pa Nemcem celo škodovale; saj bodo prinesle Slovanom še večjo večino. Zato se je treba zanesti na sedanje poslance in jim pripustiti, da si iščejo zaveznikov. To je hud poper za vsenemce in popolne uničenje uspehov tistega otročjega shoda v, Gradcu, ki se ga nobeden nemški poslanec ni udeležil, pač pa na ducate radi-poslancev. Mi bi želeli, da hi nemški radikalci prav pogosto prirejali shode in tudi točno poročali, kaj govorijo. Saj smo sila veseli, ce vidimo, kako spretno preobračajo Kozle naši —■ nasprotniki. Uničujočo sodbo graškega lista „Arbeiterwille" o tem shodu je naš list objavil v številki z dne 26. marca. Jugoslovanska deklaracija. Jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917 se z navdušenjem pridružuje narodno ženstvo iz župnije Dol in iz Hrastnika. Izjavo je podpisalo 890 žen in deklet. Občina S p o d n ja Voličina župnije S v. Rupertav Slov. gor. je poslala na Dunaj 58 pod-Disov za majniško deklaracijo. Občina R o g o z (n i c a in D od g e p j i v e ie poslala 166 podpisov in sicer 110 žen in deklet, in 56 mož in mladeničev. General Arz o svetovnem vojnem položaju. »Neues Wiener Abendblatt« objavlja razgovor z načelnikom avstro ogrskega generalnega štaba, gen. polk. baronom Arzem, o svetovnem vojnem oložaja. Načelnik generalnega- štaba je izjavil: Položaj je za nas tako dober, kakor še nikdar. \,x vzhodu je mir, Rusija je raztrgana in brez j noči. Neumornemu napadalnemu duhu naših čet a njihovemu žilavemu vztrajanju v obrambi proti številno močnejšemu sovražniku se je zahvaliti, da med Vzhodnim in Črnim morju ni več strelskih jarkov. Prvi vojaški sadovi iz te močne iipremernbe položaja na korist osrednjih viasti so se že poka zali na zapadu. Mi bomo ziba gali, kajti hočemo m moramo hoteti, ker bi sicer vojna ne prenehala nikdar, ali pa slabo. Vojna za nas večjidel ni končana. Najprej imamo pred seboj še sovražnika v Italiji, ki je v 12. soški bitki sicer izgubil znaten del svojih 70 divizij, a jih nadomestil zopet s pò močjo zaveznikov tako z bojevniki kakor tudi z vojnim materijalom, Uprav v« iikanska paiskušnja sile s tem sovražnikom je neizogibna. Vrh tega mamo zasedena velika ozemlja na vzhodu in severovzhodu, ki zahtevajo mnogo posadk. K temu prihajajo še albanska fronta, intervencija v prija teljski Ukrajini, vojaško gospodarska izgradnja vzhodne fronte in končno samoobsebi umljivo dejstvo, da so Francozi, Angleži in Amerikanci rav nota ko naši sovražniki, kakor sovražniki Nemcev i da k:ora ostati geslo grofa Czemina »Strassburg ali Trst« vedno v veljavi. Torej vojna se nadaljuje in zahteva slejkoprej napelje vseh sil, vsled česar nobeno armadno vodstvo ne prevzame odgovor aosii za zmanjšanje izrabljanja ljudskih si! v od točilni vojni fazi, kar bi več ali manj spravljalo v ; evaraost uspeh. Toda zahtev po dopustih za obdelovanje polja ali za žetev i. t. d. ne bomo preprečevali; nasprotno. Vztrajanje v zaledju je ravno vsled našega sijajnega vojaškega pokžaja največje ažnosti. Domovini je treba pomagati. Tudi domo vina mora želeti zmagati, kajti le tako je mogoč srečen, težkih žrtev vreden in za bodoči razvoj plodonosen mir. Lord Georg o vojnem položaju. iz Londona se dne 31. marca poroča, da. je priobčil anglčški ministrski predsednik lord- George sledečo izjavo: Začetek borbe na zapadu je bil skrojim krni-cen, loda razmere so se sedaj zboljšale. Sedaj se bijejo še le začetni boji in nihče ne more reči, kakšen bo izid borbe na francoskem bojišču. Anglija mora biti pripravljena še za nadaljne žrtve, da si zasipu ra končno zmago. francesi® bojišče. Nemška poročila. .v? •- ” ■ - ' ■■'v , a ' D n e 2 9. marca: Woiffnv urad poroča: Po zavzetju Beaumonta in Mezieresa dne 29. marca je poizkušal sovražnik z masiranim! protinapadi Nemcem zopet iztrgati vasi med Sommo in Avrò; protinapadi so se brez izjeme izjalovili z najteždmi izgubami za sovražnika. Istočasno so zbrali Francozi in- ianterijo in tatake za napad zajpa^no Monidjidterja. Jako uspešen nemški uničevalni ogenj pa je že kar v kali zadušil vsak poizkus napada. Dne 3 0. marca: Velike izgube na lastnih frontnih točkah so prisilile Angleže, da so poslali v boj nadomestne zaloge in delavske formacije. Posebno hudo je zadela Angleže izguba, neprecenljivega vojnega orožja, predvsem izguba težke artilerije. Topove najtežjega kalibra (33 cm) najnovejše konstrukcije, kakor tudi popolno havbične baterijo v gozdiču Holnomu so uplenili Nemci. Angleži teh dragocenih topov niso mogli več razstreliti. V kotlini Costris so uplenili Nemci dvanajst 24 cm topov, dalje je bilo uplenjenih mnogo topov pri Auvillersu. Severno Au-bigny so uplenili Nemci mogočne municijske zaloge, z rdečimi granatami poslikane tovorne avtomobile. Številne uplenjene lokomotive poljskih železnih so že v službi Nemoev. Le popolnoma premagan nasprot nik zamore prepustiti tako dragocen materijal. Dne 31. mare a: Ob gornji Auen odbiti angleški protinapadi. Na obeh straneh potoka Luce Nemoi prebili prednje angleške črte, zasedli vasi Au-bercourt, Hangard in Demuin. [Vrgli sovražnika kljub srditi obrambi na. Moreuil. Severno od Montdidierja vrgli sovražnika čez nižave A vse: in Don in smo zavzeli višine na zahodnem bregu. Francozi srdito napadli. Zvečer zasedli Fontaine Sovražnika vrgli med Montdidierjem in Noyonom čez A'stsonbillers, Robot, Hainvillers, Thiescourt in Ville. Francoski protinapadi se izjalovili. Južno od Noyona zavzeli v naskoku utrdbo Renauđ, ki obvladuje Oiso. Pne 3 1. mare a z jv « č e T : Krajeni uspe-hi med potokom Luce in Avre. Francoski protinapadi zahodno injužnovzhodno od 'Montdidierja so se iz- Angleška poročila. Dne 29. marea zjutraj. Sovražnik je izvršil včeraj popoldne in zvečer nadaljne napade na več točkah bojne fronte severno Somme. Naše čete so obdržale postojanke in so pridobile mestoma z n- s pesni mi protinapadi na ozemljiu. Pri teh bojili smo-vjeli večje število mož in uplenili več strojnic. Sovražnik je imel zopet izredno težke izgube. D n e 2 9. m arca zv o č er. Severno Somme smo obdržali vse postojanke. Sovražnik ni izvršil cez dan nobenih resnejših napadov. Južno Somme so se vršili težki boji. Naše čete so bile potisnjene na črto, ki gre zapadno Hamela—Marcave— Demuina. Francoska fronta, južno Demuina gre preko Mezi er s a—Hainuv ifla—Sli r ebermarda— Gr ai ibiša , ravno zapadno Montdidierja in Laslgny Francosko poročilo: 28 marca popoldne. — Bitka se je na daijevala včeraj zvečer in ponoči z nezmanjšano srditostjo. Od hrabrih Francozov ustavljeni Nemci so imeli pred fronto Lasigny — Noyon — levi breg Oise strahovite izgube. Nemci so namerili vse svoje sile zlasti proti levemu francoskemu krilu in so poslali v okolišu Montdidierja znatne sile v boj. Na tej točki je bil boj naravnost grozen. Francoski polki se bojujejo za vsako ped zemlje in so prizadejali napadalca velike izgube. Francozi niso ornali ovali. niti trenotek. Umaknili so se na višine neposredno zapadno Montdjdierja. Na ostali fronti «d časa do časa topovsko streljanje. Foeh generalisim ententinih armad. Iz Pariza se dne 29. marca poroča: V vojnem odseku francoske zbornice je podal ministrski predsednik Clemenceau izjavo, da so vlade ententinih držav imenovale francoskega generala Focha m gene-ralisima vseh ententinih armad na zapadu. Pariz izpraznjnjejo. Iz Lyona se dne 29. marca poroča: Vsled ob- streljevanja zapušča prebivalstvo; Pariz kar trumoma. V zadnjih treh dneh je 250.000 oseb zapusti!o Pariz. Vlada je odredila potrebno, 'da se preseli v mesto Bordeaux* : i Francoske čete zapustile Italijo. Due 30. marca poročajo • Italijanska meja je še vedno zaprta. Vse francoske čete, ki so prihitele Italiji na pomoč, so že zapustle Italijo. Poveljnik francoskih čet na italijanskem bojišču, general Fa yolle, je že prevzel poveljstvo neke francoske armadne skupine na zapadnem bojišču. Udarec v cerkev med službo božjo. Dne 2 8 marca popoldne je od daleko nosnega nemškega topa izstreljena krogla zadela neko cerkev pariškega mestnega okraja tekom službe božje in ubila 75, ranila pa 90 oseb, med njimi veliko število žensk in otrok. Med mrtvimi se nahaja baje tudi legacijski svetnik švicarskega poslaništva, Strcchlin. Cerkev je bila zadeta že preteklo nedeljo, tudi med mašo. Takrat je bilo več ranjenih. Predsednik Poincare in ministrski predsednik Clemenceau, kakor tudi pariški nadškof Amette, so posetili kraj nesreče in ranjence. Vest o zadetju cerkve je prispela v trenotku. ko je razpravljala zbornica o finančnem zakona. Neki poslanec se je takoj dvignil raz sedež, da pozdravi žrtve in prosi nebeške in človeške pravičnosti, kakor tudi pravičnosti meča. Predsednik Descbanel se je imenom zbornice pridružil manifestaciji, istetako neki socialistični poslanec imenom svojih pristašev skrajne levice. Finančni minister ss je Imenom vlade zahvalil in izjavil, da se pridružuje protestu, ki ga bo upošteval ves kulturni .♦vet. Plovbena pogodba med Ameriko in Japonsko. Ameriški vojni trgovinski urad je objavil uraden razglas o novi plovbeni pogodbi med Združenimi državami in Japonsko. Glasom te pogodbe prepusti Japoska proti dobavljanja jekla Ameriki lakoj 100.000 ton ladijske prostornine. Pogajanja giede prepustitve 200.000 ton novih ladij se vrše na isti podlagi. ! Promet med Nemčijo ia Nizozemsko ustavljen. j BerolintsM JLokaJanzeiger“ poroča: !. . Nizozemska vlada je nenadoma ustavila ves že* ‘ lezniŠM in trgovinski promet med Nizozemsko in Nem-j čijo. Osebni promet je dovoljen samo na eni železni« ŠM progi in sicer samo za osebe, ki imajo »a to posebno dovoljenje* Angleži prodirajo ▼ Mezopotamiji Iz Londona se dne 2.6. inarca u r acino poroča. , Severozahodno od mesta Hit ' ob reki Sulrat •• bilo podvzetje hašin Čet skrajno vspešno. eta ali uničena je bila cela. turška armada, ki se n alia; na tem bojišču. Ko je napočila noč, so bile v naskotu' zavzete vse glavne turške postojanke, ki se nahajajo severno od ('ban Hag brads. Iz dosedajnih poročil je posneti, da je‘bilo vjetib 3000 mož, med temi 1 divizijski poveljnik, 2 polkovna poveljnika, otcrog 200 drugih turških častnikov, 1 nemški častnik in nekaj nemških podčastnikov, vplenjenib 10 topov, 2000 raznih pušk, veliko število strojnih pušk, 600 konj, velblodov in goveje živine ter mnogo drugega vojnega gradiva. Politične vesti.' Kaša mariborska cenzura postaja naravnost neznosna. Zdi se nam, da si je postavila, za načelo, da mora biti v slovenskih listih (nemških listov pa, Bog varuj, se ne dotakne;) vsakokrat vsaj nekaj cenzuriranega. Tako se je v „'Slov. Gosp.“ dne 28. marca vzel stavek: „O, tem še bomo govorili, ker nam odkritja kneza Lichnowskega tudi marsikaj pojasnijo) kar se je godilo začetkom vojne proti Jugoslovanom." Prosimo, ali more ta stavek škoditi monarhiji na zunaj, ali slabo uplivati na potek vojaških operacij? Na celem svetu je menda tega mnenja, samo — mariborski Cenzor ! i., %» v:,;,, .vj -,... . Bismarka bodo slavili „patriotični“ Nemci danes dne 2. aprila v Gradcu. Zakaj pa ne slavijo nikdar svojih avstrijskih državnikov? 'Seveda, Bismark je ustvaril „zjedinjeno“ Nemčijo in ta beseda vleče kakor pri drugih narodih. Toda pri drugin Je greh, a pri Nemcih je patriotizem. Šulverein na Slov. Stajerju političen. Sulver-ein je nepplitjičjno, kakor pravijo, kuJtujrno društvo. Pri oblastih je tudi kot tako javljeno. „Gau Unter-steiermark des Deutschen Schulvereines“ pa je na svojem zborovanju dne 24. marca, ne 'da bi spremenil statute, sklenil, 'da. bo začel z vso silo delati tudi proti političnim ciljem Jugoslovanov.. m* Blagi zavezniki naših Nemcev. Nemci se najbolj zanašajo na Madžare, da nam« preprečijo jugoslovansko državo. Kako blag narod so si izbrali Nemci za svojega pomočnika, evo ta izgled: Nameravalo se je iz avstrijskih nemških krajev, osobito iz Dunaja, poslati 150.000 otrok nabrano na Ogrsko, kjer se ne rekvirira tako kakor pri nas. 'Ogri imajo pač svojo državo, kakor si jo želimo tudi Jugoslovani- Sedaj pa so začeli madžarski listi strašno gonjo proti tej nameri. Kaj je Madžarom za to, ako pri na® 150.000 otrok več ali manj živi! Plemeniti ljudje! Čehi proti razdelitvi Češke. Dne 27. marca predpoldne sè je vršilo v Pragi zborovanje vseh zastopnikov čeških okrožjih češkega kraljestva, da zavzamejo svoje stališče nasproti zahtevam Nemcev po provinci >Deutschböhmen«. Shod je otvoril starosta čeških okrožij Paponšek, Glavni govornik je bil bivši minister dr. Fort. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zastopniki čeških okrožij izrekajo proti provinci »Deatschbötamen«, za nede Ijivost češkega državnopravnepa ozemlja, za češko državnopravno deklaracijo na podlagi samoodloče-vanja narodov. , '-*&§ Madžari zahtevajo samostojno armado. Skopni vojni minister;vfetjjgej? Steiner je izdelal načrt, na podlagi katerega bi naj Ogrska dobila svojo lastno armado. Vršila se bodo tozadevna pogajanja, med j avstrijsko in ogrsko vlado Za slučaj, če bi ne prišlo I do sporazum ljenja, bi odločila krona, s Pogajanja med Jugoslovani In, Italijani. ..Neue j Züricher Zeituna“ javlja z italijanske meje: Naine- j ravanemu potovanju dr. Trumbdča, vodje jugoslovan-! ske propagande a- Londonu, v Italijo, pripisuje „Cor-! Fiere della Sera“ veliko važnost. Italijansko-jugoslo-vanski razgovori za sporazum, ki so se začeli z zastopnikom Torreom v Londonu, se imajo sedaj nadaljevati v Rimu. Ob TriiinbiČevem posetu v Rimu se ima vršiti tamkaj kongres delegatov podjarmljenih narodov v Avstro-0 grški. Grof Czernin bo govoril. Naš 'zuna ‘d namilite r grof Czernin bo danes, dne 2. aprila, aat odposlanstvu dunajskega občinskega sveta pojasnila o uplivu , ki ga imajo mirovne pogodbe z Rusijo in Ukrajino j na prehranjevalni položaj naše monarhije. Gro! Ozer-! nin porabi to priliko, da bo govoril itudi o splošnem političnem položaju, ker radi velikonočnih praznikov ni mogoče (?) takoj sklicati delegacijskih odsekov. Delegacije bodo skorogotovo pričele zopet delovati tekom meseca aprila. Tudi sedaj bi bile lahko sklicane, a grof Czernin rajši govori, kjer ni ugovora. . Spomini na grofa Khuena na Hrvatskom.; Nel trg v' ( »sjekli je nosil ime nedavno umrlega: grofa Khuena, bivšega hrvatskoga 201etnega bana, na negar banovanje vežejo Hrvatsko mnogi — spomini. Po smrti grofa Khuena je sklenil občinski zastop,' nazvati dotični trig: Trg kralja Karla. —f< Madžarski list „Az Est“ je doznal iz Osjeka, da je dospelo tjar kaj sporočilo kabinetne pisarne, da je kralj privolil v to izpremembo, pričakuje pa, dai mestno poglavarstvo — z ozirom na velike zasluge pokojnika za državo in krono — na kak drug dostojen način ovekoveči njegovo ime. Ta poslednji pasus v dopisu kabinetne pisarne — tako dodaje rečeni madžarski list, - je ustvaril za občino jako neugoden položaj, ker si župan ne upa predložiti, da bi se katera 'druga u-lica ali trg imenovala po grofu Khuenu, ker je verjetno, da večina odkloni ta predlog; z druge strani pa pravijo, da treba uvaževati željo, izraženo z naj-višjega mesta. Holmsho vprašanje in poljski škofje. Poljski Škofje so radi vprašanja Holmščine naslovili skupno pismo na Sv. Očeta. Omenjajo zvestobo poljskega naroda 'do cerkve; njegovega krvavega mučeništva v zadnjih desetletjih in ljubezni, M si jo, je pridobil s tem pri apostolski stolici. Predelajo nadalje voljrko nevarnost, ki se jej izpostavlja ta zaslužni narod s tem, 'da se njega ozemlje izroča razkoliški državi. Verski in socijalni pretresljaji današnje Ukrajine bi mogli zadeti tudi prebivalce Holmščine. Naglasivši veliko pretežnost poljskega prebivalstva, /jopozarjajo na spričevalo ljudstva samega, ki je pod carizmom vsiljeno mu šizmo v trenotcu prehodne svobode v masah odklonilo, ter se priključilo rimsko-katpliški cerkvi. Na zaključku prosijo poljski škofje Sv. Očeta pomoči in zaščite temu tako težko izkušenemu dobremu narodu- Strašna poročila. Wolffov biro z dne 27. marca javlja s francoskOiainglieŠkomem|š!kega bojišča tole: „Na mnogih krajih plapola ogenj proti nebu . . Pri Royenu mejijo khakirjava angleška na svetlomodra francoska m r 1 i š k a polja . . . Mrl ij(š k a polj a, kakor jih je po sodbi očividcev komaj kedaj videlo oko, so zaznamovala prostore energičnega nasprotnikovega odpora ali mesta, kjer so bile angleške čete, od vseh strani obkoljene, uničene.“ j Na zahodu jo sedaj strašno morjenje, žrtve so. na | nemški in nasprotni strani velikanske, fc-m mim*- Tedenske novice. rrr: .....■—------—. Zvišanje kongrue. Uradna „Wiener Zeitung“ z dne 30. marca objavlja od cesarja potrjen zakon o zvišanju kongrue. Slovenski tabor oh štajersko koroški meji. Cela Mislinjska ' dolina mora na belo nedeljo na tabor v Št. Janž. Podati hočemo roke svojim bratom trpinom Korošcem, ki pridejo iz Koroškega na naša tla iskat tolažbe med brate. Prideta poslanca dr. Korošec: in ir. Verstovšek. Začetek ob 1. ari dopoldan. „ Shod v Št. Janžu. Iz Koroške se nam poroča: Za shod v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu že vlada pri nas veliko zanimanje. Slovenke in Slovenci iz občin in vasi: Dobrava, Brod, Podklanc, Sv. Križ. Črneče, Libeliče, (Tolsti vrh, Guštanj, Selove, Kotlje, Selenberk, Strojna, Revne (Streiteben), Prevalje, Leže, Podkraj itd., vsi na shod v Št. Janž na belo nedeljo, dne 7. aprila . Govorili bodo 'dr. Korošec, ctr. Verstovšek, govornik iz Celja, iz Ljubljane in ejna ženska ter eden delavec. Le na noge vse, I staro in mlado, za Jugoslavijo! 8. vojno posojilo. Po poročilih iz Dunaja bo 8.1 avstrijsko vojno posojilo baje raizpisaino v času od 1 15. in 15. maja t. 1. Jugoslovanski parohrodi v Črnem morju, Z mirom se bo sedaj oživela zopet pomorska vožnja v Črnem morju: Izmed jugoslovanskih parobrodskih po- sestnikov se bodo udeležili novih voženj Tpripkpvic, Gerolinič. Martinolič in parobrodske društvo Lošinj I „AH šo Ptuj, Celje, Maribor res nemška melj sta?“'V prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru, se j prodaja knjižica pod gornjim naslovom, ( ena enemu j izvodu 8 v, po pošti 13 v. V tej brošuri je statistično I dokazano, da je vse ljudstvo \) omenjenih mestih slo-I venskega pokoljenja, in da se le vsled pritiska poslu-I žuje nemškega jezika. Omenjenih mest Nemci ne mo-] rejo zahtevati za se, ona spadajo k Jugoslaviji, ka- j. mor bodo tudi, kolikor nam je znano, po,vseh doseda-I njih izdelanih načrtih spremembe avstrijske ustave I prišla. — Knjižico toplo priporočamo! t Vpoklic oproščenih. Lista „Bohemia;“ in ...Ve-I čer“ poročata, da so začeli vpoklicevati oproščene čr-I novojnike, starih do 36 let in sicer na ta način, da posamezne črnovognike kličejo k preMra|nj.U. Oh 251etnici Slovenskega planinskega društva. Troje bogatih prirodnih krasot odlikuje našo lepo domovino pred drugimi narodi: naie gore, morje in pa podzemeljski svet. Bolje in preje kot mi sami so spoznali in vedeli ceniti visoko to vrednost naše zeinlie naši sosedni narodi, zato bi nam jo tudi tako radi iz-! trgali iz naših rok. Odtod vse ono sovraštvo in strah I proti našemu narodnemu ujedinjenju in osvobojencu : izpod tujega jarma, ker bi tujci še nadalje radi nad j nami gospodarili, se okoriščavali, mi pa njim tiača-; sili! — Pred 25 leti se je ustanovila Slovensko pia-; ninsko društvo in začelo širiti plàjnSnjsko idejo. Pri-: Čelo nam je odpirati oči in nas učilo spoznavali pre-! krasen naš domovinski svet. Opozarjalo nas je no ve-; lik pomen potovanja, ki je bistven del izobrazbe in ; sredstvo, ki ti ohranjuje in okrepčava ljubo zdravje, j na drugi strani pa nam je namignila tudi na korist I m pomen tujskega prometa v narodnogospodarskem I oziru. V kratki dobi svojega delovanja je oživolvori-i Jo SPD 24 podružnic, postavilo 29 planinskih zave-; tiše in domov, napravilo celo omrežje markacij in po-; tov med gorskimi postojankami in obljudenim svetom. se trudilo ohraniti, slovensko lice našim planinam in I skrbno Čuvalo, da preide kar najmanj slovenske planinske posesti v roke naših narodnih nasiprotnikov. I Vse to in mnogoero drugo — v ilustriranem , „Planinskem Veistniku“ očrtano — težko in naporno delo, izvršeno v gmotno in duševno korist našega naroda, je uspeh, ki se mu ne moremo dovolj načuditi. Žal vojna tudi našemu planinskemu svetu ni prizanašala ! Skoda, prizadeta mnogim našim gorskim in dolinskim postojankam, gre v tisoče in tisoče, za kar bo treba vsestranske podpore. To škodo hočemo in moramo poravnati — čast in korist našega naroda nam to. že veleva. Delo je nujno, neodložljivo ter edini predpogoj, da se bo moglo SPD po tej izvršitvi posvetiti prostih rok i novim, prevažnim nalogam. Planinci in planinke ter vsi rodoljubi, zavedajmo se velike važnosti naloge SPD in časa. Nabirajmo člane in prispevke. Vsak Član bi lahko pridobil še nekaj elanov. dva, tri, Štiri, nabral mali ali večji znesek in ga poslal ©srednjemu odboru Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Na ta način bi se gmotno društveno stanje okrepilo, popravila škoda, Slovenci bi ostali gospodarji na našem planinskem svetu m ne bilo bi se nam treba, bati, da ga nam ugrabi pe.-t tujca, našega narodnega sovraga. — Radogorski. Prevoz imdičev po železnici začasno ustavljen-Železniško ministristvo razglaša: Vsled izvanredno velikega pomanjkanja železniških, vozov je začasno ustavljeno prevažanje po železnici mrličev padlih vojaških oseb iz ozemelj armad in iz zasedenih ozemelj. Vsake tozadevne izjeme so izključene. Za gostilne. Štajerska cesarska namestnija je odredila, da smejo biti od dne 1. aprila do dne 14. oktobra 1918 gostilne odprte do lit ure po noči, kavarne in klubovi, oziroma družabni prostori pa do 12. ure po noči. Kovanje novega denarja. Kakor se poroča, se v kratkem prične s kovanjem zlatega in pozneje srebrnega denarja kronske veljave. Za nakup orožja in municije se potrebuje posebno dovoljenje. Izšla je naredba, ki določa, da sme nakupovati orožje in municijo samo tisti, kateri ima za to dovoljenje od politično oblasti. Tozadevno dovoljenje pa dobijo samo popolnoma zanesljive osebe in sicer pod okoliščinami, ki izključujejo vsako zlorabo orožja ali municije. Mariborska šparkasa. Mariborski Slovenec nam piše: Občinska šparkasa v Mariboru 5e izdala letno poročilo za 1917. Priznati moramo, da je postata v poročanju silno previdna in skuša na vse mogoče načine skriti tiste točke, Id bi utegnile vzbuditi jezo previdnih Slovencev. Tako v celem 40 strani obsegajočem poročilu ni nikjer najti, koliko je šparka-S;. v minulem letu dala Sohulvereinu, Südmarki in drugim ponemčevalnim bojnim društvom. Da je dala, to je pač gotovo. Toda kljub skrivanju je nekaj prav značilnih točk vendarle še ostalo. Poročilo na prim pripoveduje, da je obilica hranilnih vlog silila na nižanje obrestne mere. V prvem polletju 1917 je špar-Ifasa plačevala za vloge 434%, za posojila pa je jemala 5%%. V drugi polovici leta 1917 ge je obrestna mera za vloge znižala na 4%%„ torej za %%, za posojila pa od 5% % na 5% % , torej samo za % % . Seveda, glavni namen šparkase je pač, čimi največ zasluži^, kaj ne ? Ali pa čuti šparkasa gotovo, utemeljeno potrebo za tako postopanje? Na strani 13 — nesrečno Število — navaja poročilo nekatera darila v vojne namene, ki so za Nemce prav značilna. Tako dobe » rote in vdove mesta Maribor 7000 K, vdove in sirote okraja Maribor, torej slovenske okolice, pa samo k 1000 K, Četudi smo do dna srca prepričani, dajena-cr Hi rodnost no razmerje vlagateljev ravno nasprotno namreč da je ogromna večina vlagateljev slovenske. Podobno se postopa tudi z vsemi drugimi darili. Povsod se (opaža skrb. za Nemce in strah, da ki utegni kje tudi kak slovenski revež dobiti par vinarjev. -'Glede vojnih posojil je omeniti, da jih je šparkas;, j do sedaj vsega skupaj podpisala za račun strank r. ) 14,204. 200, za lasten račun pa 12,902.800 K. Komi nalna vrednost vseh vrednostnih papirjev, ki so v n. sti šparkase, je znašala koncem leta 1917 skupaj ; 22,226.800, kurzna vrednost istih papirjev 19,881.600 K 49 v, torej približno za 2% milijona K manj, kakor nominalna vrednost. Toliko o poročilu, ki ga je izdalo vodstvo šparkase samo. Gledamo Slovenci ta zavod od katerekoli strani hočemo, vedno nas spominja, da imamo z gospodarskega in narodnega stališču svojih ljudi samo eno dolžnost: Ustvariti si v Mm boru svojo lastno hranilnico. Lotimo se dela in ustanovimo isi po ljubljanskem vzorcu slovensko hranil nico kmetskih občin. Organizirajmo dvajseterico svojih dobrih občin in ustvarimo tudi za svoje pupilar- \ ne denarje lasten dom, da nas ne bo več tujem tepel ! ■e našim lastnim bičem! Knjige Slov. Matice za leto 1914. Za vse člane, ki so plačevali članarino redno, to jse pravi do konca leta 1917, je pisarna Slovenske Matice že pred časom nakazala knjige za leto 1914. Velikega števila zavojev pa dosedaj še ni bilo mogoče spraviti po pošti naprej, ker je pošta parkirat zaporedoma prekinila prejemanje zavojev, pred Veliko nočjo pa izjavila, da prevzema le pošiljatve, za katere se poštnina takoj plača. 'Po Veliki noči spravimo ostale zavoje naprej in prosimo vse člane, da računajo z izrednimi razmerami in zakasnitev knjig oproste. — Članom vojakom, ki niso v. zadnjem času prijavili naslovov, nismo odposlali knjig, to pa zaradi tega*, ker svoja bivališča zelo menjajo. Prosimo tiste, ki žele knjige, naj javijo svoje zadnje naslove. — Naknadni člani, Co je tisti, ki so plačali Milino po Novem letu in ki je pošiljalo zdaj, prejmejo kjnjjge v slličaju, če jib kaj ostane pd pošiljatve med redne člane. Ce ne, jih bo štela Slov. Matica med plačano Maino za tekoče leto. Preseljevanje dece. Vsak teden prihaja, več stotin dece iz Bosne, Ercega, Dalmacije in Istre na Hrvatsko zaradi prehrane. Porazđele jih pri dobrosrč hib seljakah. Ti transporti govorijo več kot vjsa prehranjevalna statistika. Vladna podpora za Istro. Vlada je dovolila 2% milijona kron kot enkratna podporo za siromašno prebivalstvo v Istri. Na osebo bo prišlo poprečno 14 K podpore. Dosluženi podčastniki —■ pijsamiški ofioijanti. Izšla je ministrska naredba, ki določa, da bodo v bodoče imenovani za pisarniške oiicijante pri državnih. urMih in zavodih dosluženi podčastniki. Dosedaj so bili dosluženi podčastniki' imemhviani ali za državne uradnike 11. činovnega razreda ali pa za državne sluge. Označba vrednosti zasebnih poštnih zavojev. Trgovsko ministrstvo je izdalo glede označbe vrednosti in višine povzetja zasebnih poštnih zavojev odlok, ki določa: Označba vrednosti in višina povzetja, do katere je dopustno dostavljanje zavjitkov, se razširi o<3 100 do 600 K. Nova prebiranja. Nova prebiranja črnovojniških zavezancev, rojenih v letih 1899—1894 se bodo vfäila meseca aprila in sicer: V celjskem dopolnilnem okraja: Celje mesto 11. aprila; Celje okolica V Celj» od 12 do 16. aprila; Ljubno 18. aprila; Mozirje 19. aprila; Šmarje pri Jelšah 21. ia 22 aprila; Trbovlje 23. aprila; Brežice 25., 26. in 2T». aprila; Kozie 29. in 30. aprila; Šoštanj 11. aprila; Slovenji gradeč 12. aprila; Marenberg 13. aprila; Ljutomer 15. in 16. aprila; Ptuj mesto 18. agrila; Ptuj okolica 18., 19. in 20. aprila; Ormož 22 aprila; Togatec 24 aprila; Konjice 26. in 27. aprila. V mariborskem dopolnilnem okraju: Nemški Sonč 16. m 17. aprila; Lipnica 19. in 20. aprila; Vagna 21. aprila; Maribor med 22., 28. in 30. aprila; Maribor okolica 24., 25 in 26 aprila; Sv. Lenart, ^ Slov. goricah 27. aprila in Slov. Bistrica dne 29. aprila. f Elizabeta Nerat. V Gradcu je dne 22. marca na kliniki v Gospoda zaspala gospa Elizabeta Ne rat, roj. Pmh, soproga šolskega ravnatelja g M Nerat. Rojena je bila v Ribnici na Pohorju dne 10. junija 1850, poročena dne ff. junija 1871. s tedanjim tamošnjim nadučiteljem Mih. Nerat om Bila je svojemu soprogu zvesta družica delavna, skrbna in varčna gospodinja, otrokom pa ljubeča, najboljša mati. Dasi od doma bolj v nemškem duhu vzgojena, bila je navdnšena Slovenka, ki se je najbolj srečno čutila v narodni družbi. Kakor '"je sploh bila bolj'veselega razpoloženja, seje rada udeleževala narodnih veselic in slavnosti za katere so se ona in njeni otroci vselej tudi dejanske žrtvovali. Njeno življenje je bilo, kakor pesnik pravi, le en delavni dan! Vrli slovenski in najboljši ma-néri hvaležni spomin, Neratovi rodbini pa naše od- Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža." krito sožalje! — Truplo rajne so pripeljali iz Gradca v Maribor, kjer se je izvršil pogreb dne 29. marca ob 1/l na 6. uro popoldne. Zvišanje cen klavne živine. C. kr. poljedelsko ministrstvo je naročilo Vnovčevalnici za živino v Gradcu, da sme klavno živino plačati 1 K za 1 kn žive teže pri vsaki vrsti višje kot dosedaj, to pa le tistim živinorejcem, ki oddajo živino vnovčevalnici, o-ziroma njega zaupnikom prostovoljno. Ce je treba v-zeti žival potom prisilne rekvizicije, plača se le dosedaj veljavna cena. Pri živini, določeni za cMljne potrebe po občinah se bo pod goral omenjenimi pogoji plačevala tudi goraj omenjena višja cena. Meso pa ostane pri sedanji ceni ter se cena mesu za civilno prebivalstvo ne zviša. Razliko med sedanjo ceno in višjo oeno, katero bo živinorejec prejel,'1 bo nakazalo iünajJöno ministrstvo vnov&eivailnici živine \ Gradcu. Kam gre meso? Pri kmetih se živina odvzema v tako veliki meri, kakor še nikdar poprej, mestno in delavsko. prebivalstvo pa toži, da ne dobi mesa. Kam torej gre meso naše živine? Govori se, da mora Avstrija pošiljati meso in živino na francosko bojišče. Ker se take vznemirjajoče vesti vedno bolj množijo, bi bilo nujno potrebno, da oblasti natančno pojasnijo to zadevo. Brezmesni dnevi. Izšla je naredba, ki določa, da je ob brezmesnih dnevih prodaja in uživanje ovčjega mesa prepovedana. Pomanjkanje mesa zlasti v Mariboru je postilo tako občutno, da še celo o velikonočnih praznikih ni bilo mogoče dobiti košček mesa. Čakajo nas torej sami brezmesni dnevi Novo rekviriranje Irrompi rja. Uradno se razglaša: Ker Štajerska ne dobi iz drugih dežel nobenega semenskega krompirja in še utegnejo imeti nekateri zlasti večji posestniki odvišne zaloge krompir ja, katerega še dosedaj niso oddali, se ga bo moralo oddati. Te odvišne zaloge krompirja je od iati voj-no-žitno-prometnemu zavodu, da ne bo treba poznejšega rekviriranja. Zopet nov gospodarski škandal v Gradca. Graški Verband si je po Claryjevi protakjciji prilastil pravico, da sme edino on in nihče drugi razpolagati na Štajerskem semenski krompir in ga razde- ljevati. Občine so dobile od glavarstev sezname za semenski krombir, ljudje prosijo in Čakajo, a krompirja ni in ni.. Verband pa se ne zmeni ne za urgence, ne za pritožbe, temveč raje pusti, da krompir — gnije in ljudje ne bodo imeli kaj saditi. Verband bo delil krompir za seme zopet šele v poletju. Tako de-Tnirt alSvni CUfirvim/i aWsnririn.r.