da. NO. n /Imeri$k/i Domovi m AM€RICAH IN tMMT _ „ K>R€Ion in LANGUAOf ONLY ffatlwul and Intenuttanal Cirenlattat CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 18, 1960 SLOVCNIAN MORNING NCWfPAPGR ŠTEV. LIX — VOL. LIX. ike pojde v Sovjetijo za 10 dni -10. junija! Novi grobovi John Rolich V petek zvečer je v St. Alexis .j ---- bolnišnici umrl John Rolich z 1 redsednik Združenih držav 5368 Homer Ave. Star je bil 61 y uradni obisk v let, rojen v Veliki Prestavi, od ‘ O\jetijo 10. junija. Ni še koder je prišel pred 39 leti. Za-Jfotovo, Če pojdejo Z njim poslen je bil pri American Steel ^na vnuki. | ancj Cb. 'več let. Bil je WASHINGTON, D. C._______Vče- član društva Clevelandski Slo- laj je bilo objavljeno, da bo venci št- 14 SDZ. Tukaj zapu-predsednik Eisenhower vrnil šča ženo Angelo, roj. Penko. Po-°bisk Hruščevu v Sovjetski zve- greb bo jutri zjutraj ob devetih 50. junija. Poletel bo narav- iz Zakrajškovega pogreb, zavo-nost v Moskvo, pa obiskal nato da v cerkev sv- Vida ob 9:30, na-tudi druge predele in mesta šir- to na pokopališče Kalvarija. ne dežele. V celoti bo ostal tam ' 50 dni. Gen. De Gaulle prižel v polifično zadrego Republikancem ne diši prepir v lastnih vrstah Predsedniku republike De Gaullu je začela presedati tiha politična opozicija, ki Eisenhowerjev obisk ima Nichola (Mike) Curilovič V petek je umrl 76 let stari ci5j zboljšati odnose nied zahod- ™ch°!a tv nastop žel splosno odo-j Vodstvo okrajne organizacije nrav anje. jma kandidatov za ta posel več kot preveč, med njimi je tudi bivši senator G. Bender. Moža v stranki ne marajo, ker je imel preveč prijateljske zveze z unijo, transportnih delavcev, oziro-njemini voditelji s Hoffa PARIZ, Fr. — General De Gaulle je sicer politično vsemogočen gospod in mu ne more blizu nobena politična kriza, toda odslovitev finančnega ministra Pinaya ga je vendarle spravila WASHINGTON PRIPRAVLJA TITOV OBISK V AMERIKI? Po poročilu clevelandskega dnevnika “Plain Dealer” razmišljajo v državnem tajništvu resno o tem, da bi povabili jugoslovanskega oblastnika Tita na uradni obisk. Zadevni razgovori se vlečejo že dalj časa, pa se v Washingtonu ‘kar ne morejo odločiti, ker se delno boje, da bi utegnil imeti Titov obisk neugoden vpliv na jesenske volitve. ma z Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— ' Mrs. Josie Mlakar z 20400 Gol-ler Ave. je morala v Suburban bolnišnico, kjer lo'i v sobi št. 313. Obiski so dovoljeni. Zadusnica— Jutri ob 11:30 bo v cerkvi sv- Vida sv- maša zn pok. Jožeta Cermel ob 14. obletnici smrti V bolnišnici— Frank Dolšak s 445 E. 200 St je v Euclid-Glenville bolnišnici. Obiski niso dovolieni. Ameriki lansko jesen. Vel. Britanija začela bojkotirali Nemčijo cu na Hrvaškem, od koder je prišel v to deželo 1. 1905. Med prijatelji je bil poznan kot Mike, zaposlen je bil med drugim pri Wellman Engineering Co. kot tudi pri Brown Hoist Co, Bil je vdovec, žena Ana mu je u-mrla pred 10 leti. Zapustil je pet odraslih otrok, Frances Pdl-\ . v I lat, Franka, Marka, Josepha ■Angleži, vznemirjeni zaradi in Mary Tushar, devet vnu-Pojavov neonacizma, gle-|kov; v Evropi brota Matijo in dajo z bojaznijo na natrlo sestro Frančišk0i tu sestro Do.| rastočo moc /ah. Nemčije. |rothy Bernardič, med tem ko LONDON, Ang. — Že dolgo ie brat Mark že umrl. Pokoj-Vrsto let niso bili odnsi med An-' nik je bil član HBZ br. 21 sv. glijo in Nemčijo tako napeti kot Nikola. Pogreb bo danes dopol-s° sedaj. Na zunaj so dali po-'dne ob desetih iz Grdinovega Vod antisemitski igredi y Nem- pogreb- zavoda na E. 62 St v cer-^ Angleško časopisje jih je kev sv. Pavla na E. 40 St. ob ^sodilo v tako ostri obliki, kot 10:30, nato na Kalvarijo. v navadi v Angliji. Javnost Je reagirala še hujše; trgovine 's° začele ustavljati uvoz nem- CLEVELAND, O. — Stalni sodelavec tukajšnjega dne- _________________ vnika “Cleveland Plain Dealer” John P. Leacacos je obja- v zadrego. De Gaulle je^odpo- na čelu. Bender je dejansko po- vil včeraj daljše poročilo iz Washingtona, kjer trdi, da je iz vedal P:nayu službo, ker se pp. Gibčno breme za republikance, “visokih mest” v državnem tajništvu izvedel, da tam resno nay ni strinjal z njim ne v do- zato se ga'°tepajo. i razmišlia o o povabilu predsednika FLR Jugoslavije Josipa mači ne v zunanji politiki. I Mož 'se ne da odgnati in sili Broza-Tita na uradni obisk. O vprašanju sta razpravljala Pinay je proti temu, da bi se Ponovr-o v ospredje. Naša do- sredi oktobra že državni tajnik Herter in Titov zunanji rni-jNi^kolin vtikala država v gospodarstvo mača politična javnost je priča- nister Koča Popovič, ko je bil ta v Washingtonu. Pri razda bi dala delavstvu pravico da kova!a> da se bodo republikanci govorih je sodeloval tudi Titbv poslanik v Washingtonu 2d-se meša v poslovanje podjetij zlasali na zadnji seji okrajnega Marko Nikežič. O obisku je želel razpravljati s samim pred- na kolme! in da bi bila isaharska nafta pod iepublikanskega vodstva. Do sednikom Eisenhowerjem podpredsednik Titove vlade EjRaznrflca potrebujemo— državno kontrolo. V zunanji po PrePirov ni prišlo, ker so pu- Kardelj, ki je nameraval priti v decembru predavat na Har-* Za E- 207, 209, North Vine, litiki Pinay ne odobrava gene- Benderja, naj govori po mi- vard univerzo. Ko So mu povedali, da z razgovorom v Beli Miller, Lindberg in Goller išče ralovega stališča v vprašanju B volj1> nihče mu pa ni ugovar- hiši ne bo nič, je odpovedal tudi predavanje na Harvard uni- uuprava AD jal. Bender je napovedal, da se verzi. ne bo dal izriniti iz političnega Titov obisk naj bi bil na listi B svoje razmerje do katoliške življenja. Zato notranji prepiri važnejših m nujnejših vprašanj, cerkve Te vestj jmaj0 verjetno' Baragov dom vabi v soboto, januarja, ob sedmih zvečer Frank Rode Včeraj popoldne je po dolgi Itaga' blagai'podjetja” ‘so začela 1 *;olezlli “»d d°™ 6310 Carl Opuščati uradnike nemške na-|Ave' 77 let stan Frank Rode. Modnosti, občinstvo je začelo boj- j ^ °Sreb bo iz Zakrajškovega kotirati nemške filme in prire- J P°Sreb- zavoda v četrtek zju-ditve, prišlo je celo do družab-j ^raj’ Truplo bo položeno na nih bojkotov. Nemci so zato mrtvaški oder ob dveh popol-^°fali odpovedati celo vrsto o- dne. Podrobnosti jutri. !skov in sestankov. V Bonnu so radi tega zelo razpeni. Mislili so, da bodo An. Alžirije in obsoja njegovo svojeglavost v odnosih do NATO zaveznikov, ki bo Francijo počasi izolirala od svobodnega sveta. | Pinay je obenem voditelj desničarske neodvisne stranke, ki skupaj s stranko ljudskih de-1 mokratov podpira v parlamentu De Gaullov režim. Njegov odstop je dal politični opoziciji se- , danjemu režimu priliko, da pokaže svojo moč. Moč je pa večja, kot so vsi mislili. S. Pinayem se namreč vsak strinja vsaj v posameznih točkah. Lev.čarji so z njim v vprašanju odnosov do NATO zveze in Amerike, desničarji pa odobravajo njegoy nastop proti novi vladni gospo- v republikanski stranki niso popolnoma izključeni. Zanimivo pa je,'da tako Bender kot nje- o katerih v državnem tajništvu razpravljajo češ, da je potrebno posvetiti vzhodni Evropi večjo govi nasprotniki trdijo. ,da so za pozornost, ko se bliža sestanek Nixona in njegovo politiko. -----o--—. Napravili so načrt za gospodarsko - NATO na vrhu. ' Nova politika do vzhodne Evrope I Za novo politiko do vzhodne Evrope se menda posebno prizadeva podpredsednik Richard I Nixon. Po njegovem je treba navezati s posameznimi satelit- raznašalca. Kličite HE 1-0628. Družbo išče— Ženska, ki namerava potova-nekaj osnove, toda dejstva, o ti v Los Angeles, Calif, z vla-katerlh poročajo v zadnjem času kom Di letalom, bi imela radi in Slovenije, pa tudi iz drugih družbo. Kdor ima podobne po-delov FLRJ, kažejo, da je Tito- tovalne namene, naj kliče Ll-va vlada do katoličanov še ved- 1.6405. no ostro sovražna in jim ne pri-1 Nov odbor_ znava pravic, ki jim gredo celo! po njegovih lastnih zakonih. Po načrtih državnega tajni- Društvo sv. Cecilija št. 37 SDZ ima za 1. 1960 sledeči odbor: jpredsed. Nettie Žarnic k, pod- V Parizu so se domenili o no- . vem gospodarskem sodelo- skimi državami tesnejše vezi m ^ _____o ... vanju atlantske skupnosti. o:,ravnava 1 v^ako zase z ozirom prijetni težavi — Titovemu na- Podroben načrt bodo izde- ,na. n;)ene Posebne potrebe in po- govoru Kongresa. lozaj ne pa kar na splošno, kot * štva, naj bi Tito prišel v Zdru-‘ dsed Anna Zalar lap Mary žene države nekje v apr.lu, ne-1 jeraj mara v času, ko bo Kongres na ' počitnicah, da se izognejo ne-1 5150 Thornbury Rd., Lyndhurst, tel. HI 2-8036. blag. CecUia Žnidaršič, zapis. Fanny Majer, nadzor, o. Mary Otoničar, Emma Tofant, Dorothy Strniša. Seje so vsako 2. sredo v ^ - Ko so začeli J, tera, ^ ^ °« ™ ^ " 8ND "* izvrševati zna,ti Marshallov plan diDl„matske odnašalo , v,emi t a t"!!! St' Cla,r Avc' lali spomladi PARIZ, je doslej v navadi. Razm.šljajo | ho javnost pokazala do na- Martin Bajkorec V soboto je umrl ‘ v Euclid Glenville bolnišnici 65 let stari darski politiki in obsojajo z izvrševan znam iviaisnanov pian diplomatske odnošaje z vsemi njim generalovo politiko v se- 0 P°dp tanju Evrope, so takrat satelitskimi državami tudi z Al-verni Afriki. . ustanovili tudi organizacijo zna- banij0. Misel na osvoboditev sa- ali Francoski parlament se scuta- n0 Pod kratico O.E.E.C. ali Or- telitskih držav, oziroma njiho-ne šele v aprilu, do takrat nima 8anizacija za €vropsko gospo- vjb narodov, o kateri je bilo to-Francija nobenega foruma, kjer darsko sodelovanje.^ Organiza- bko govora ob nastopu Eisen- howerjeve vlade, so popolnoma bo državno tajništvo načrt izvedlo če bo pa odpor med volivci oster, kot je bil pred tremi leti, seveda s Titovim prihodom v ZDA ne bo nič. 5>doži vpoštevali energične kora-(Martin Bajkorec z 19771 Lake °’ ki jih je nemška vlada na- Shore Blvd., doma v Medji-^avila- da zatre antisemitske | murju na Hrvaškem, od koder sandale. So se zmotili, angle- je prišel v Ameriko l 1913. Tu Ko javno mnenje je korake | zapušča soprogo Stello, nemšk več. Adenauer sam sumi, da za ce- hi lahko povedala svoje mnenje. Ne glede na to je pa De GauUe sklical že za konec tega tedna veliko konferenco, ki se je bodo udeležili člani vlade in zastopniki vojaških krogov in voditelji civilne uprave. V Parizu mislijo, da je sklicanje take konfe- cija je delovala tudi po koncu Angleški socialisti pred- . - soprogo btello, ' roj «hSke vlade .samo registriralo Ludash, sinova Johna in Fran- 1C VeA ka ter brata Louisa, v Jugosla- renče znak, da j e‘generalu zač«- ' Vodi(t,a Francija in Nemčija, svo- Manshallovega plana, Amerika opustili češ, da bi jo bilo mogo-, , . , , . , . m Kanada nista bili vključeni če izvesti samo s sil0j kar pa bi lagajo gospodarski boj- nujno privedlo do atomske voj- kot Južne Afrike ne, ki se jo ves svet boji in se LONDON, Ang. — Angleško jo hoče ogniti. Titov obisk je bil najprej določen za 1. 1957 Ko je Tito obiskal Pariz in vanjo. Lani je to organizacijo zadela recimo kap. Anglija je ustanovila proti carinski zvezi, znani pod imenom “Skupen trg,” ki jo viji pa sestro Ano Skoda in tri ” Protinemško gonjo tiči poli- polbrate. Pogreb bo jutri po l’ka. , V Londonu so namreč ze-0 jezni nanj, ker je zahteval, a Zapadni svet ne sme na se-®tanku na vrhovih dati Hrušče-u kar sam od sebe tiste konce-'J8! ki so jih dali zapadni zuna-Ji ministri Gromiku na lanski °nferenci v Ženevi. V Bonnu d'jo, da bo sedanja angleška k^ja proti Nemčiji samo šei c° j Povezala Nemčijo in Fran-J°, kar bo ogrožalo uspešno odelo van j e v okviru NATO or-an'Zacije, pri gospodarskih po-Janjih zapadnega sveta in pri-lavljainih delih za sestanek na VrWih. ■ Na povprečen zimski dan ^..v.Vsej deželi bolnih okoli šest 1 * j ono v mož, žena in otrok. &NOW Vremensk prerok pravi: En >yernara bo v®čji del dneva . no. Sneg bo pomešan z dež-• Najvišja temperatura 32 poldne ob dveh iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na Highland pokopališče. ) Katy Lipfiak I Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrla v Highkndview j bolnišnici 83 let stara Katy Lip-tak s 708 E. 157 St-, rojena v starem kraju. Pokojnica je bila članica Oltarnega društva' fare Marije Vnebovzete. Zapustila je moža Johna, otroke Mary Zulich, Ann Gerbic, Johna, Edwarda in Lawrenca, hčerka Katy pa je umrla pred 20 leti-Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E- 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete 00 devetih, nato na Kalvarijo. Bevanovo zdravje se je že precej popravilo LONDON, Vel. Brit. — Zdravje Aneurina Bevana, vodnika levega krila angleške Delavske stranke, se je toliko izboljšalo, da je koncem tedna že za kratek čas vstal iz postelje-Bevan je bil pred nekaj tedni operiran v trebuhu. Ugibljejo, da so mu izrezali neko rakasto tvorbo, ker zdravniki pravega vzroka za operacijo niso izdali. jo “cono svobodne trgovine. Med obema organizacijama, francoska-nemško in angleško je takoj nastal hud spor, ki je grozil z uničenjem OEEC. A-merika je skušala držati OEEC pri življenju. j Njenemu prizadevanju je tre-ba pripisati sporazum, ki so ga v , v . , , I dosegle zadnji teden v Parizu Združene države in Japonska m nato države (1# po števi- i2javiia irlta urotikomonišui' W^inU„71o°ooP1Sh V >“» 2 An-riko * Kanado vred. Jh , “r^ttTrlt Washingtonu novo obram- Glav™ sporazuma bodo seda- hno pogodbo. Ameriške o- njo 0EEC predelali v neke vr- la presedati javna in tiha opozicija proti njegovemu osebnemu režimu. -----o---- Amerika in Japonska sklenili novo pogodbo javne mnenje je zmeraj ostro nastopalo proti domači politiki južno-afriške vlade, ki hoče domačine oropati tudi navadnih London, je upal, da bo povab- Ičloveških pravic in jih stlačiti v Ijen tudi v Združene države, ki |ve5ika koncentracijska tabori-so ga dejansko držale na oblasti'šča. Zatiranje prebivalcev, ki z obsežno gospodarsko in vojaško pomočjo. Tito je bil v res- nici povabljen pa, je nato svoj cbisk odpovedal, ko je videl, da amer ška javnost o njem ne mara nič slišati. Proti njegovemu obisku se je borožene sile bodo ohranile svoja oporišča na japonskih tleh. WASHINGTON, D. C. — Jutri bo podpisana nova obrambna pogodba med Ameriko in Japonsko. V ta namen je prišel semkaj japonski ministrski predsednik Nobusuke Kishi. Iz njegovih izjav se da zaključiti, da so z novo pogodbo našli kompromis za nekaj spornih vprašanj, ki so stalno motila naše stike z Japonsko. Japonska dobi po novi pogodbi dejansko veto pravico pri vporabi naših obrambnih postojank na njenem ozemlju, to se pravi, naša armada ne bo mo- ste gospodarsko NATO, ki naj besta njeni članici tudi Kanada in Amerika. Izbrali so posebno komisijo, ki naj sestavi pravila in poslovnike; delo mora opraviti do srede aprila, kajti takrat bo zopet redna NATO iseja. Računajo, da bo nova organizacija začela z delom tekom prihodnjega leta. —--------------o------ Ce *e zgodi netroda, vam n« nor« nihče pomagati, ča m mi->te držali prometnih predpisov. pristane japonska vlada. Imela bo pa proste roke pri obrambi Južne Koreje. Novo pogodbo seveda hudo gla tam vporabljati atomskega napadajo v Peipingu, ostale ko-orožja brez japonskega pristan-j munistične vlade pa sekundira- nih ljudi in organizacij, časopisi so na splošno zavzeli do obisku odklonilo stališče. Posebno oster je bd odpor proti Titovemu obisku v vrstah ameriških katoličanov. Odpor proti obisku nič manjši Ta odpor danes ni nemara nič manjši. Kajti Tito je v očeh poštenih ljudi množični morilec, pa naj bo uradno predsednik FLRJ in Eisenhowerjev gest ali ne. Ameriška javnost je vzela na znanje obisk Nikite Hruščeva, ker ji je bil predstavljen kot politična nujnost. Sedaj bi radi predstavili tudi Titov obisk za nekaj nujnega, čeprav je jasno, da je Tito izgubil v mednar. politiki večji del svojega vpliva in cene, odkar se je začela “hladna vojna” ogrevati. Da bi nekako potolažili javno niso bele rase, je v Južni Afriki od leta do leta hujše, pri čemur je južno-afriška vlada nič ne meni za proteste, ki j ih dobiva z vsega sveta. Angleški laburisti predlagajo sedaj učinkovitejše sredstvo. Anglija naj začne dosledno bojkotirati trgovske zveze z Južno Afriko. Radi tega je nastal Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6- do 8. asesment v šoli sv. Vida. ----o----- Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Obrambno ministrstvo je obvestilo letalske družbe o morebitnih vajah nad Saharo. Iz objave sklepajo, da bo Francija nemara t že v na.jbližji bodočnosti raz-j strelila svojo prvo atomsko j bombo. i HAVANA, Kuba. — Vlada je postavila pred sodišče 140 nasprotnikov sedanjega režima. Razprava je bila včeraj prekinjena in se bo nadaljevala danes popoldne. Zanimivo je, da je množica bila obtožencem mddonjena in ne sovražna, kot je bila doslej ob takih priložnostih navada. genj v strehi v vrstah konserva- WASHINGTON, D.C. — Naval tivne stranke. Tam namreč radi! gledajo na vsako vprašanje samo skozi gospodarska očala. Konservativci so že izračunali, koliko škode lahko utrpi radi bojkota ne morda Južna Afrika, ampak angleško gospodarstvo. Agitacija za bojkot gre svojo pot naprej in bo prirejala protestne shode, obhode in zborovanja v zaprtih prostorih. Ni izključena možnost, da bo delavstvo dalo duška svojim čuv-stvom v divjih štrajkih, ki so v Angliji nekaj navadnega. ka. Tudi ne bo mogla vporab- ’jo rdeči Kitajski, najbolj seve-'mnenje so začeli širiti vest, da Ijati Japonske kot oporišče za da Severna Koreja in Severni >se Tito pripravlja na sporazum obrambo Formoze, ako na to ne ^Vietnam. jz Vatikanom ter da hoče uredi- Ogenj na Kvemoj TAIPEJv For. — Kitajski komunisti se malo menijo za mir. Ta mesec so že drugič v letos- ^ njem letu obstreljevali otočje 1 Kvemoj. Tekom 12 ur so izstre-1 lili na ta del Čangkajškove na- j jcionalne Kitajske 99 granat. Research Laboratory je razvil novo vrsto redarja, l.i “vidi” tudi preko obzorja do 2,GOO milj daleč. Dosedanji radarji so videli samo v ravni črti kot človeško oko. LONDON, Vel. Brit. — Včeraj so judovski veterani priredili veliko demonstracijo proti antisemitizmu v Nemčiji. Poldrugo miljo dolg sprevod, v katerem je bilo tudi veliko nejudov, je kon.kal do za-hodnonemškega poslaništva, kjer so vodniki demonstracije izročili odpravniku poslov pismo s svojimi protesti. WASHINGTON, DC — Predsednik bo predložil danes Kongresu proračun za 1. 1960-61. Proračun predvideva sko-ro 80 bilijonov izdatkov, pa preko 84 bilijonov dohodkov- R National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 11 Mon., Jan. 13, 1960 Obramba naše južne fronte V zunanji politiki smo tako zaverovani v naše fronte proti komunistični napadalnosti na vzhodu, to je v Evropi, na zahodu, to je v vzhodni Aziji, tu pa tam tudi na severu, to je okoli severnega tečaja, da se sploh ne spomnimo, da moramo poznati tudi našo južno fronto, to je Karibsko morje, njegove obale in njegova otočja, ki ležijo v neposredni bližini naših južnih držav, od Floride do Kalifornije. Na tej južni fronti ležijo vse republike srednje Amerike, otoške države in evropske kolonije v Karibskem morju in končno tudi Venezuela. Za to južno fronto se naša javnost navadno briga le malo, ni bilo pa zmeraj tako. Ko je Hitler podrl 1. 1940 Francijo in Nizozemsko, je nastopila resna nevarnost, da bo skušal dobiti v svoje roke tudi francoske in nizozemske kolonije v Ameriki. Naš Kongres je radi tega sklenil junija 1940 jasno resolucijo, v njej pa povedal Hitlerju, da ne bo dopustil, da bi se kljukasti križ zakopal v evropskih kolonijah, ki ležijo na ameriškem kontinentu. Kmalu potem so se sestali na posebno konferenco v Havani zunanji ministri vseh ameriških republik in se soglasno priključili stališču naše dežele. To je bil glavni razlog, zakaj Hitler ni nikoli resno poskušal dobiti omenjenih kolonij v svoje roke. V našem državnem tajništvu niso nikoli pozabili na nevarnost, ki lahko nastane na področju Karibskega morja. Po vojni so na vsaki konferenci z ameriškimi republikami hoteli še bolj utrditi načelo, da nobena tuja država ne sme dobiti v svoje roke katerekoli ameriške republike na katerikoli način. Taka opreznost je tudi na mestu. Komunistična napadalnost je namreč vključila v svoj delokrog tudi vso Ameriko, kar jo je južno od naše dežele. Vsak dan doživimo nove dokaze, kako komunisti hočejo priti do oblasti na našem kontinentu po dobro preskušenih metodah podtalnega rovarjenja, ki imajo za zadnji cilj socijalno revolucijo in diktaturo proletarijata po komunističnem vzorcu. Ni države v Ameriki, razven naše dežele in Kanade, kjer ne bi komunisti pripravljali revolucije. Ne ciljajo naravnost na socijalno revolucijo, zadovoljijo se tudi z navadno, ako ta preide takoj ali postopoma v levičarske roke, ki namenonja ali nevede pripravijo pot do prave komunistične revolucije. Tako taktiko so svoje dni izbrali v Gvatemali. Tam jim je levičar Arbenz pripravljal pot do komunistične diktature, k sreči ga je še pravi čas prekucnil Armas. Podobno so se odvijale revolucije v Panami in Venezueli, toda tudi tam niso komunisti mogli priti do svojega končnega cilja. Nihče tudi ne ve, kako se bo zasukala sedanja revolucija na Kubi. Ni važno, ali je Fidel Castro s svojo družbo pristaš komunizma ali ne. Glavno je, da postopa tako, da pripravlja pot komunizmu. Da uvaja gospodarske in soci-ja!ne reforme, morda v preostri obliki, da dela v gospodarstvu več napak kot pravilnih potez, to je res, toda veliko bolj važno je dejstvo, da uvaja politični teror in da zatira svobodo. To je tisto, kar komunistom najbolj prija. Ako bi na Kubi enkrat zavladala prava levičarska diktatura, ki bi z ognjem in mečem pritiskala narod k tlom, potem je treba spremeniti samo vodstvo diktature: spoditi ali kako drugače odstraniti Castra in njegovo družbo, na njegovo mesto pa postaviti prave komuniste, če le mogoče kar iz Castrove okolice. Nihče ne more jamčiti, da ne pride do takega razvoja tudi v Domikanski republiki ali morda celo v republiki Haiti, da ne govorimo o nekaterih državah Srednje Amerike, ki imajo sedaj režime, ki dajejo sicer ljudem svobodo ne pa blagčostanja, kar lahko zelo hitro izzove revolucije. 0-preznost in zaskrbljenost naše diplomacije sta torej čisto na mestu. Par dejstev ne morejo namreč komunisti nikoli utajiti. Kjerkoli se pojavi v Ameriki kaka levičarska opozicija proti postavni vladi, gotovo je v njej nekaj komunistov, ki jo gonijo v skrajnosti. Kjerkoli se tam pripravlja revolucija, imajo komunisti svoje prste vmes. Kjerkoli izbruhne revolucija, so komunisti med prvimi, ki ji nudijo pomoč in podporo. Ne sprašujejo se, ali je položaj že dozorel tako daleč, da bodo prevzeli oblast. Glavno je, da dobijo priliko, da vežbajo svoje pristaše v praktičnem revolucijonarnem delovanju in da konsolidirajo svoje vrste. Zakaj so se komunisti vrgli ravno na dežele Srednje Amerike in Karibskega morja? K temu jih sili vojskovanje z modernim orožjem, ki se zmeraj zgoščuje okoli atomskih podmornic z raketami, ki nosijo atomske glave. Za take podmornice so potrebna zatočišča za slučaj nezgode ali zadrege. Obale v Karibskem morju nudijo nekaj idealnih točk za tak namen. So pa neuporabne, ako niso v rokah vlad, ki simpatizirajo s komunisti. Moderno vojskovanje potrebuje dalje tudi sodobno obveščevlano službo. Je skoraj popolnoma izključeno, da bi jo komunisti mogli organizirati do vseh podrobnosti na tleh naše dežele. Organizira- AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 18, 1960 ———................... .............-sssassai ti jo morajo tudi na ozemljih naših sosedov. V ta namen so jim potrebne vlade, ki so naklonjene komunizmu. Komunistična četrta fronta proti naši deželi na naših južnih mejah ne bo obstojala iz utrjenih linij ali iz mogočnih brodovij, tam se bo vršila podmorska vojna na življenje in smrt. Naša dežela je na to fronto verjetno pripravljena v vojaškem oziru, ni pa v političnem in diplomatskem. Vkljub tolikim pogodbam, ki jih imamo z našimi ameriškimi republikami še zmeraj ni bilo jasno dogovorjeno, da je treba skupaj nastopati proti komunističnim podtalnim rovarjenjem na vsem kontinentu in da skupen nastop ne sme poznati v sili državnih mej posameznih republik. Nekateri upajo, da bo do takega sporazuma prišlo na prihodnji konferenci Organizacije ameriških držav, ki bi morala biti prihodnje leto v ekvadorski prestolici Quito. Konferenca je zaenkrat odložena. Razlog za odlog dobi čisto novo podobo, ako ga ogledujemo v luči teh izvajanj. Na našem kontinentu prevladuje v politiki sistem svobodne demokracije. Ni torej mogoče nikomur vsiliti svojega mnenja. Zatlo ni verjetno, da se bodo republike našega kontinenta kmalu sporazumele na skupno taktiko proti komunistični podtalni napadalnosti. Na hiter postopek jih kvečejumu lahko prisili poskus prave komunistične revolucije v Latinski Ameriki. 11»« « j BESEDA IZ NARODA 1 > fa MtAVI TONB i hribT^ Joliet, 111. — V našem lokalnem dnevniku “JHN” sem bral te dni, da bo s 1. svečanom zvišana poštnina za paketno pošto. Povišek bo znašal okrog 17%. Kar je stalo zdaj $1.00, bo za naprej stalo $1.17. Predlogi in priporočila za poviške so stavljena in predložena tudi za druge vrste pošiljatve, ki pa še ni-■so odobrene, a najbrže bodo v bližnji bodočnosti. Glavni poštni mojster v Washingtonu pravi, da so pri Obratu “parcel post” oddelka imeli lani nad 88 milijonov dolarjev zgube. To se pravi, da obrat je stal toliko več, kakor pa so znašali dohodki od poštnine za te vrste pošiljke. Če je tako, je seveda “žavtavo.” Za nas druge, ki se te postrežbe poslužujemo pa tudi ni preveč veselo, ker vsakokrat, ko pridemo h tistim “oknom” na poštah, moramo globlje in globlje segati v aržate, če kaj po pošti pošiljamo. Pa pravijo nekateri, da inflacije ni in da inflacija ni tako Jaz sem ji pa razlagal, da na to kako so prvi dnevi v mesecu ni treba polagati prevelike važnosti. Kadar je zlasti luna (mesec) mlad, takrat vreme rado ropota in se spreminja. A okrog polne lune, se navadno vreme ustali in je potem vse tja skozi drugo ali staro zadnjo polovico lune vreme bolj stalno. In tako je bilo zdaj v predbožičnih dnevih. Soseda me je sicer nekam nevoščljivo gledala, potem pa dejala: “Saj ti mrha stara res vedno nekaj tuhtaš in to pot si res o vremenu dobro potuhtal! Bom pisala na glavni vremenski urad v Washington, da naj ti pošljejo diplomo kot izkušenemu “vremenskemu preroku.” Tako vidite torej se mi obetajo velike časti in slava. Ako boste zagledali v kakem časopisu mojo sliko in vest o tem, se ne začudite preveč. Na tem pukla-stem svetu je vse mogoče in če človek dovolj dolgo živi vse doživi, nazadnje pa seveda neizogibno smrt. Takrat je pa za človeka na svetu pika in mora na ‘“raport” pred Večnega Mojstra v večnost. * “CAPONOVEGA KRALJESTVA” ŠE NI KONEC. — Ne dolgo pred božičem je prišel iz tukajšne državne kaznilnice “Stateville” znani Rogers Thou-hy, ki je bil radi raznih prestopkov iz časov prohibicije še, kot ugrabljanja in drugih takih tež- huda reč? Meni se pa zdi in tudi čutim, da mi “aržete” vleče ’kih zločinov obsojen na 199 let skupaj, kakor kake kisle brusni-'ieče- Državni odbor, ki presoja ce, če jih deneš v usta. Zame je 'in Preiskuie razne prošnje in inflacija pusta in kisla. (prijave za pomilostitve kaz- * BOŽIČNE PRAZNIKE SMO njencev, je Toughya pomilo-PRI NAS LEPO PRAZNOVA- '3til in ta Je Prišel na prosto pod LI. Cerkev sv. Jožefa že 0d- dojenimi pogoji nadziranja za nekdaj slavi, da ima vsako leto take slučaje. Toda njegovo pro-naj lepše jaslice, lepo urejen pro- slost na svobodi po 25 letnem gram služb božjih, njen pevski zaporu, ki ga je presedel v dr-zbor pa poskrbi za izborno slav- žavni kaznilnici ni dolgo užival, nostno božično petje. Pri vseh v noči med in 17- decembrom službah božjih je bila cerkev šte- 80 Sa neki neznani gangsterji vilno obiskana in vse se je vrši- pokosili s strojnico v Chicagu, lo lepo in slovesno, kkaor da je ^daj ga ni- več med živimi, bilo naše svetišče tamkaj sredi Toughy je bil preje v letih pro-Betlehema. Nam starim so uha- hidioije med teroristi, ki so tek-jali spomini na naše mlada leta m°vali s Oaponovo “mašino”, ki v domovini. Tukajšnim mla- le obratovala s prepovedano trdim pa spomini na svoje rodi- g°vino z opojnimi pijačami, tel j e, v katerih krogih so zrastli Toughy je vede] mnogo o obra-in kateri so kot goreči verniki tovanju in poslovanju gangster-postavili tu tako lepo svetišče iev> 0 tem Je izdal tudi knjigo sv. Jožefa, ki stoji tu in služi (iri v isti marsikaj povedal.) Bogu v čast in slavo in v časten ■i<3 menda ni bilo ljubo ne všeč spomin njim slovenskim pijonir- Caponovem “upokojenim gene-jem, ki so s svojimi žrtvami vse I’alom in so prišli na dan iz to dosegli. Zares, prijetno je svojih lukenj s strojnico in so z božičevanje cb takih prijetnih nJ° Pok°sili Toughya. Tako se domneva. Slučaj kaže, da je tisti rek: “Kdor se z mečem ali pa z ognjem igra, je z istim Odkod to in zakaj to? Tako je Pok°nčan” — še vedno resničen, bilo le. Kakih deset dni pred * NOVI GROBOVI MED NA-Božičem je na naš hrib sijalo ta- MI: ko prijazno sonce, da je zgle- — V Romeoville blizu Pock-dalo, da s bližamo bolj Veliki- porta je preminul pred kratkim noči, kakor pa Božiču. Jaz sem Frank žagar, star 92 let. V tu-prinesel na vrt h ograji stol in kajšnji okolici je živel od leta sem nekaj časa sedel na soncu. 1885, ko je prišel v to deželo. Soseda zagledavši to, pride na Bil je član Hrvatske Bratske Za-njen porč, me obgovori in začne- jednice. Zapušča dva sina in va govoriti o vremenu. Dejala dve hčere. Pokopan je bil iz hr-je, da je mislila da ne bo vreme vatske cerkve sv. Marije na nji-tako lepo, kakor je v novembru hovo farno pokopališče, in prve dni v decembru kazalo- * — V bližnjem Rockdalu, jo- spominih. * OBLJUBLJENA MI JE DIPLOMA vremenskega preroka. lietskem predmeštju, je umrla < 81 let stara Ana Batinič, rodom Srbkinja. V Ameriki je bivala | od leta 1907. I Z blizu deset tisoč milj dolge poti po Ameriki Obema naj bo lahka ameriška zemlja in R. I. P.! * JOLIETSKI SLOVENEC odlikovan. Walter E. Adamič, ki toiva na 1120 Hightland Ave, je prejel pred kratkim posebno odlikovanje “The President’s Award for the Saving of Human Life,” ker je otel življenje 15 mesečnemu otroku, hčerki družine Mr. in Mrs. G. A. Ruggs, na 505 Everett Avenue z; umetnim dihanjem. Mr. Adamič je u-služben pri Northern Illinois Gas Company kot zastopnik plinske postrežbe v njegovem okrožju. — Naj za danes zadostuje, pa še drugič kaj. Vsem čitateljem iskrene pozdrave od, Toneta s hriba. -----o------ Župnik iz Bučeče vasi se zahvaljuje Cleveland, O. — Nedavno sem prejel od župnega upravitelja pismo, v katerem se zahvaljuje za podporo pri popravilu cerkve v Bušeči vasi. Piše, da se bo vseh dobrotnikov spominjal pri sv. maši. Cerkev je na zunaj v glavnem popravljena. Notranjščine se bodo lotili spomladi. Iz pisma mežnarja je razvidno, da so v redu prijeli 96,000 dinarjev, kolikor smo tu zbrali za nje v dolarjih. Celotni stroški popravil so znašali doslej 110,000. Dali so popraviti tudi uro v cerkvenem stolpu, ki je •stala že več let. Župni upravitelj priporoča in prosi, da bi se spomnili tudi žup. ne cerkve sv. Križa, v kateri bodo v kratkem postavili krstilnico in krstni kamen. Vsem darovalcem se tudi za to že v naprej zahvaljuje in želi vsem rojakom srečno novo leto. Vsem darovalcem se tudi jaz prav prisrčno zahvaljujem za darove in voščim vsem srečno in uspehov polno novo leto, Mihael Klemenčič. Pevski zbor Triglav Cleveland, O. — To je moj prvi dopis v novem letu. Kdor hodi na seje društev ali zborov, se gotovo udeleži tudi glavne seje, ko volijo nov odbor. Prišlo je že v navado, da priporočajo, naj ostane kar stari odbor. Tako je bilo tudi pri nas, le Ella Sama-nich letos ni mogla prevzeti. Hvala za zaupanje! Vse se prestane, vse napravi in potrpi, če je le uspeh. Veseli bi bili, če bi pevci bolj redno hodili na vaje in če bi nam uspelo dobiti še kake nove. V glavnem smo vedno eni in isti. Trudimo se, da bi bilo tod na zahodni strani mesta vsaj malo kulturnega življenja. V zbor se je zopet vrnila Mrs. Freed Oblak. Hčerka je že toliko zrasla, da jo ne zadržuje več. Dobrodošla med nami! V zadnjem času so darovali v zborovo blagajno: Joe Lekan $1, C. Urbančič $2, Fr. Kastelic $5, Fr. Culkar $5. Vsem prav lepa hvala! Prihodnji mesec, 27. februarja, bomo imeli maškeradno veselico. Zapomnite si ta dan! Maksa Strel pošilja pozdrave iz Slovenije, kamor je srečno dospela. Fr. Železnik in Mary O-blak iz Parme sta ozdravela. F. Demshar St. odpotuje z letalom v Florido k svoji hčeri Albini Krishan, da bodo skupno praznovali 25-letnico- Še na mnogo let Mr. in Mrs. Krishan! Zaročil se je Dan Pultz, sin naših članov Elle in Franka Pultz z 88. ceste, čestitamo! Pred Božičem sta umrla John Luzar in njegova hčerka Sophie Evanko, oba na isti dan na svojih domovih. To je bila novica, ki jo kar nismo mogli verjet1. Naše sožalje vsem sorodnikom! Anna Jesenko. ------n------ — Pet predsednikov Združenih držav je bilo dvakrat poročenih. (Piše A. Vičič — Nadaljevanje) Poglej no, pa sem mislil, da imam doma za mojo hišo veliko drevje, sedaj ga lahko primerjam samo še kot z zobotrebci. Iz tega parka dalje smo se odpeljali dalje v Yosemite Park (izg. Josemiti), po domače bi rekel velika dolina v velikih hribih. Dolina sama leži v višini štiri tisoč čevljev, hribi pa imajo sedem tisoč čevljev nadmorske višine. V tem parku je posebno poleti veliko izletnikov. Čeprav je dosti motelov, kabin in koč, sva morala z ženo spati eno noč pod šotorom. Sicer ni bilo nič narobe, postelja je bila dobra, zeblo naju pa tudi ni v mesecu avgustu. V parku so vsakovrstna razvedrila, dva krasna slapova, gledališča, kegljišča, plesišča, koncertne dvorane, cerkve, restavracije, kafeterije, hoteli in vse, kar si moreš izmisliti za voselje in zabavo, seveda če imaš s seboj dovolj denarja. Je pa tu zelo lepo. Iz Yosemite parka sva jo mahnila proti San Franciscu. Škoda le, da nisva imela dovolj časa za ogled tega zanimivega mesta. Obljubila sva namreč sink, da prideva v Vancouver, Canada, na nogometno tekmo, ki se je vršila 13. avgusta. Torej nisva imela za ogled San Francisca niti enega celega dne. Od tu sva se podala po cesti U. S. 101 proti severu skozi “rdeči, gozd” po severni Kaliforniji in Oregonu. Ta gozd ne zgleda rdeč, drevje je zelo podobno našim smrekam in jelkam, les pa je znotraj rudečkast. Prenočila sva v malem mestecu Ukiah v Severni Kaliforniji. Naslednji dan sva imela smolo, sva bolj malo prevozila. Cesta pelje skozi krasne gozdove, a je ozka, dvosmerna, po kateri vozi toliko tistih velikih tovornjakov, ki izvažajo les iz gozdov, da ne moreš nikamor. In ko sem privozil do Crescent City, sem se jih naveličal in zavil na cesto 199 do Grant Pass, Oregon, tam pa na cesto U. S. 99. Ta cesta je štiri smerna vse do kanadske meje. Ko sva vozila kakih 50 milj po tej cesti, se je znočilo, nakar sva se ustavila v mestecu Roseburg, Oregon, kjer sva prenočila. Naslednji dan iva nadaljevala pot preko Salerna in Portlanda v Oregonu skozi Tacoma, Renton in Seattle v državi Washington in preko kanadske meje do predmestja Vancouver. Pozno sva prispela tja in morala sva si poiskati prenočišče, da se odpočijeva. Drugi dan sva poiskala sina in ves dan smo bili skupaj. Naslednji dan pa je imel sin zjutraj sejo, nato vaje ob osmih zvečer pa igro, tako da je bil za, vzet. Nekdo nama je svetoval, naj si ogledava glavno mesto Brit-ske Kolumbije — Victorijo, ki leži na Vancouver otoku. Victoria je res krasno mesto, ima di'vno lego ob morju in tja se je treba prepeljati z brodom. To mesto bi se lahko primerjalo z malimi nebesi. Victoria ima krasne, ponosne palače, muzeje, parke, zasajene s čudovito lepimi cvetlicami, kar se sploh opisati ne da. In tudi okrog privatnih hiš so lični vrtovi, polni cvetja. Čeprav leži Victoria visoko na severu, ni tam mraza ne vročine, nikoli snega, temperatura pa se suče okrog 35 stopinj pozimi, 85 pojeti. Menda je prav zaradi prijetne klime vse tako v cvetju. V Vancouver sva se vrnila ravno ob pravem času za tekmo, po tekmi pa smo odšli v hotel, kjer je sin stanoval in ismo tam imeli z vsemi igralci dobro večerjo in precej prijetno zabavo še pozno v noč. Naslednja dva dni nama je sin razkazoval Vancouver, videla sva dosti lepega in zanimivega. Tudi Vancouver je lep, pa ne tako kot Victoria. Po štirih dneh v Kanadi sva se zgodaj zjutraj odpravila pro- ti jugu, nazaj v našo dobro A-meriko. Vzela sva cesto 99 do Everet, Wash., nato cesto U. S. 2 do Sandpoint, Idaho. Tega malega mesteca ne bom nikoli pozabil. Mislil sem, da je moja žena zelo dobro kuharica, a še nikoli v življenju nisem imel tako okusne in dobre večerje, kot v Sandpointu. Veliki stejk je bil odlično pripravljen, sicer ne vem, ali je bilo meso konjsko, volovsko, kravje ali mogoče od psa, vem pa, da je bila ta večerja najboljša v mojem življenju. Iz Samdpointa sva se odpravila v Glacier park v Montani, tik ob kanadski meji. Ko sva si ga dobro ogledala, sva prenočila v bližnjem mestecu Browningu, tudi v Montani. Od tam sva se namenila v Yellowstone National Park, v državi Wyoming- Ko smo bili kakih 200 do 250 milj proč od Yellowstone parka se je moj Buick kar ustavil in ni hotel nikamor več, kot kak ščet-Ijiv konj (tako so rekli pri nas, če konj ni hotel vleči voza). To se je zgodilo 18. avgusta in zdelo se mi je, da moj Buick nekaj čuti, kaj se lahko z njim zgodb če bi šel naprej. Poklical sem pomoč in tako .so vlekli moj Buick 62 milj za 62 dolarjev do dobre popravljalnice v Great Falls, Montana. Tam so ga popravili, za kar sem moral plačati. Vendar je bilo vse zelo poceni, kajti, če se avto ne bi bd pokvaril in bi bil vozil naprej, bi bili prav tisti večer v Yellowstone parku, ko je bil tam velik1 potres, to je bilo dne 18. avgusta. V Great Falls sva ostala tri dni, dokler niso popravil1 avto. Če verjamete ali ne, da smo se v času potresa kar zibal1 v postelji, pa čeprav smo bili oddaljeni od Yellowstone Parka kakih 200 milj. Zato je bila r^S sreča, da se je avto pokvaril i® se nismo peljali dalje. Ko smo zgubili skoraj tri dn1 v Great Falls, Mont., smo se odpravili proti Yellowstone parku-Skoro eno tretjino parka je bil° zaradi potresa zaprtega. Ta park je zelo velik, skoraj toliko k da patru pove vse, kar jo te zi. Pater jo je ljubeznivo spreje ako da deklica ni čutila niti naimanj strahu. ‘Oče -— je začela — rada bi yam odkrila zgodbo, ki se je za- dal deklico. —Ali je dotičnik brezverec — je vprašal počasi. —Ne popolnoma. Na moje prigovarjanje je začel razmišljati o verskih stvareh. Obljubil mi je, da bo proučeval verska vprašanja in bo skušal omiliti preganjanje. —In vi verjamete, da bo to izpolnil? —Verjamem, oče! — je^ s arepričanjem odvrnila Guadelupe — Verjamem, ker vem, da je Torres poštenjak. -Torres? — je vzkliknil p. Pro — Major? Spominjam se nanj. Ob neki priliki nas je rešil iz velike zagate. Izpustil nas je iz hiše, kjer smo imeli sv. mašo. Bil je izredno naklonjen. Guadelupin obraz je zažarel od veselja. Skočila je k patru in mu hvaležno poljubila roko. —Kaj ne, potem ni greh, da ga ljubim? — je vprašala. V o-čeh so ji blestele solze. —Upam, da ne — je odvrnil Pro — Svetujem pa vam, da goreče molite zanj. Srčne občutke pa nekoliko zatirajte, dokler ne bodete popolnoma osvedoče-ni, da je Torres vreden vaše ljubezni. Guadelupe se je priklonila. —Tako bom ravnala, oče; saj sama čutim, da zaenkrat ni drugega izhoda. —Kakor vidim — je nadaljeval pater — imate trdno vero. Ohranite jo! Bog je prvi! In Kristus, naš kralj! —živel Kristus kralj — je zašepetala deklica. Dvignila se je, da bi se poslovila. —Oče, molite zame! — je prosila. Pokleknila je in pater jo je blagoslovil. JANUARY s a t • i i s I 2 3 4 5 6 7 8 9 H) II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 % 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih. prireditev JANUAR 23. — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 23.—Baragov dom priredi v svojih prostorih zabaven večer s “kolinami”. 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. 31. —V Baragovem domu bo proslava škofa Friderika Barage. FEBRUAR 6.—Plesna skupina KRES poda v dvorani sv. Vida spored narodnih in umetnih plesov. Igral bo Tonklijev orkester. 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. 27.—Veselo pustovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 27. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. domu na 10814 Prince Ave. ma-škeradni ples. 27. —Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družabni večer. 28. —Predpustna zabava fare sv- Vida, v farni dvorani. 28.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTO- VANJE”. 28.—Samostojen koncert mezzosopranistke June Price v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne. MAREC 6.—Marijina družba priredi “Roast Beef” kosilo v novi dvorani sv- Vida. APRIL 10.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. 24.—Pevski zbor Slovan priredi svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. MAJ 1.—Pevski zbor Triglav ima letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave-Začetek ob 4h popoldne. Po sporedu zabava v SND na 6818 Denison Ave- 15.—Slovensko pevsko društvo PLANINA poda ob 4h v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert. čela pred nekaj meseci. Otrok Duhovne vaje so precej mirno potekale. Detektivi so jih le enkrat motili. Ko so se bližali poslopju, so “zidarji” takoj dali znak, na kar so ženske pogra-Dile orodje in so začele mešati apno in pesek, druge pa nositi opeko. Med njimi je stal mladi delovodja, p. Pro, in je glasno dajal povelja. —Vlijte več vode na apno! Kje je škaf? Nesite tja opeko! Detektivi so poparjeni odšli. Duhovne vaje so se zaključile s sveto mašo in skupnim svetim obhajilom. Oboje se je nemoteno končalo. Po končanem opravilu se je pater poslovil. Navzočim so solze igrale v očeh. Ko je šel mimo Guadelupe, ga je deklica zgrabila za roko in mu zašepetala: —Oče, pazite nase, da vas nasprotniki ne dobijo v roke! Ako pa vas zadene kako zlo, me obvestite! PREPREČENA POROKA Proa je čakalo v prestolici o-bilo dela: duhovne vaje za šoferje in učiteljice, velikonočna spoved, obiskovanje revežev in bolnikov. Vlada je bila poučena o Pro-jevem delovanju. Redarstvo si je na vse načine prizadevalo, da bi ga dobilo v roke, a zamanj. V usodnih trenutkih je pater izginil ko kafra. Naposled pa je tudi njemu odbila ura svobode. Ena najbolj katoliških družin ga je naprosila, da bi skrivaj poročil Pripombe in mnenja č> g. Merklina Naj na kratko omenim Slovence in Slovake, česar še nisem nikdar bral. Prvotno so Slovenci bivali na Ruskem v onem delu, kjer teko reke Bug, Dnjeper in Dnester. Ko so se namnožili, so zapustili svojo prvo domovino in se čez Romunijo pomikali proti Donavi. Naselili so ves Balkan in celo vso Grčijo. Cesar in pisec Konšta-tin Porfirogenet piše: “Poslovenila in pobarbarila se je vsa grška zemlja.” Nekateri so odšli proti jugu čez Donavo, drugi so šli ob Donavi dalje ob rekah Sa- in Slovaki združeni v eni državi. ]pustil to gorje. Toda premnogi V Panoniji je bil sedež prve slo- ljudje hočejo vedeti točneje, ka- po planinskih deželah. V Panoniji so se pomikali polagoma proti severu. Odkod so pa prišli Slovaki? Kakor so se Slovenci v Panoniji polagoma proti’ severu širili, proti Blatnemu jezeru, prav tako so se širili Slovaki od severa proti jugu. Niso imeli nobenega kneza. Ko bi imeli svojega kneza, bi gotovo svoje ljudstvo organiziral kot državo. Naseljevanje se je vršilo nekako v petem, šestem in sedmem stoletju. Slovenci v Panoniji, ki so bivali skupaj s Slovaki, so se jezikovno od teh jako malo razlikovali! Slovenci so osnovali dve dr- va, Drava in Mura in poselili žavi: Karantanijo in Panonsko vzhodno Furlanijo, Koroško, Slovenijo. Slovaški knez Pribi-Štajersko,' dalje nekatere dele na, ki je stoloval v Nitri na Slo-Gornje in Spodnje Avstrije,! vaškem, se je moral umakniti. Salzburško, vzhodno Tirolsko Vladal je pozneje v Panoniji v ter celo nekaj Bavarske. Nase-1 Blatogradu. Za njim je vladal Ijevanje se je vršilo ne vse na njegov sin Kocelj. Bil je blag enkrat, temveč v valovih. Dvd- vladar, ki je sv. brata Cirila in gnile so se nekatere zadruge in Metoda na vso moč podpiral. j Zapustilo je Boga, prelamljalo se dalje pomikali. Naselili so se V tistih časih so bili Slovenci; božje zapovedi, zato je Bog do- venske kulture. Od tam se je širila glagolica. Tam so se prvi slovenski duhovniki izobraževali. Kocelj je stavil cerkve, v katerih so slovenski duhovniki gla-golali, dokler niso na poziv Nemcev pridivjali divji Madžari, ki so vse rušili in podirali, kar so prej katoliški Slovenci dobrega napravili. Slovenci in Slovaki so zapad-no in srednjo Ogrsko zasedli. Slovenski duhovniki, učenci sv. Cirila in Metoda, so ljudem o-znanjevali verske resnice v slovenskem jeziku. Bilo je postavljenih več cerkva. Slovenci in Slovaki so ustanovili Budimpešto, ki je pozneje postala glavno mesto Ogrske-Beseda sama priča, da je to res. Beseda “pešt” pomeni peč ali pečina; beseda Budim pa je osebno ime Budin, torej Budimpešta pomeni Budineva pečina.. Torej slovenska zemlja je bila nekdaj velika. Zasedli so Madžari panonsko Slovenijo. Pregnali so slovenske duhovnike. Od Slovencev so: Madžari sprejeli mnogo besed, mnogo narodnih običajev, narodno nošo. Slovane zelo mrzijo. Njih reklo je; “Tot nem ember.” (Slovan ni človek). Zelo potrebno je, da Slovani gojimo med seboj prijateljstvo. Spoznavati se moramo medsebojno. V ta namen bi morala šola v svojih knjigah pisati o Slovanih. Slovanskih narodov je 12. Delimo jih v tri velike skupine: Južne Slovane; Slovencev je 2 milijona, Hrvatov 5 milijonov Srbov 6 milijonov, Macedoncev 2 milijona, Bolgarov 5 milijonov; vzhodne Slovane: Belorusov je 10 milijonov, Ukrajincev 42 milijonov, Velikorusov 110 milijonov; severni Slovani: Poljakov je 30 milijonov, Slovakov 4 milijone, Čehov 8 milijonov, Lužiških Srbov 300,000. Ti so ostanek mngočnih baltiških plemen. Propadli šo, ker so bili needini. Vojskovali so se z Nemci in istočasno še med seboj. Navedel sem samo približne številke. Kljub marljivemu iskanju točne statistike, ni bilo mogoče dognati točnih številk. Neki ukrajinski zdravnik me je prepričeval da je revolucija v slovanskih deželah pomorila najmanj 50 milijonov ljudi in to jih je pokončal meč ali lakota, brezmejno trpljenje in strašno mučenje ljudi. Mučili so jih komunisti in nemški načrti. Ljudje vprašujejo, kdo je kriv tega brezmejnega gorja? Kajti nobena zverina ni tako divja, kakor brezverski komunisti in nacisti. Kot kristjani moramo reči, da je krivo vse človeštvo. teri ljudje so glavni krivci? Revolucija stane mnogo denarja. Kdo je dal denar, da se je revolucija mogla začeti in razvijati v vsej grozoti. Razni listi so navajali razne povzročitelje. Listi so poročali, da so Nemci dali težke milijone zlatega denarja. Listi so tudi navedli točne številke, koliko so dali. Zanetili so revolucijo, misleč naj se Slovani med seboj izčrpajo, potem bodo oni prišli in zasedli slovanske dežele do Volge. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Namesto da bi prišli do Volge, so Rusi prišli do Berlina in še delno v Berlin. Zakaj avstrijski Nemci kljub raznim pogodbam Slovence na Koroškem zatirajo? Zakaj se jugoslovanska vlada ne potegne zanje in ne brani koroških Slovencev? -Listi so poročali, da so Nemci dali denarce Titu. Tudi to so listi navedli, koliko je dobil on, oziroma jugoslovanska vlada. Vsaka sila do gotovega časa. Na naši strani je Bog, ki vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje. To naj nas tolaži. V zgodovini so Slovani silno trpeli. Njih največja napaka je, da so bili vedno needini. Tudi sedaj so med seboj nesložni. Samo komunistična sila jih skupaj drži Drugim so pomagali do svobode, sami sebi ne pomagajo. Poljski kralj Sobieski je pomagal nemškemu Dunaju in ga osvobodil. Koščiusko in Pulaski sta se borila za svobodo v Ameriki in za Ameriko. Združene države slovanske faktično obstoje. Velika Slavija je dejstvo. Toda komunistične Slavije mi nočemo in tudi ne zemlje drugih neslovanskih držav. Vsi pametni ljudje hočejo svobodno, demokratično Slavijo, v kateri bo vladala enakopravnost, socialna pravičnost in socialna ljubezen. Mi hočemo Veliko Slavijo, v kateri bo vladala družabna strpnost, in odločno odklanjamo vsako surovost in nasilstvo. Tisti, ki so nas izročili komunizmu, so pred Bogom, svojo vestjo, pred ysem človeštvom in pred zgodovino dolžni, da rešijo vse narode sveta komunističnih in nacistih zmot. Slovani se boje nemške oborožitve. Nemec hoče drugim narodom vladati. Saj smo brali točen popis, kako bi Slovane zatirali in zatrli, če bi zmagali. V združeni Evropi bo Nemec gospodar. Merodajni faktorji naj pazijo, da pri preureditvi Svrope zavlada pravica, verska svoboda in resnična demokracija. Dela naj se na to, da se Združeni narodi v New Yorku preosnujejo v Svetovno naddr-žavo ali bolje v Svetovno federacijo svobodnih stanov in narodov. Turčija stopila v diplomatske stike z Vatikanom ANKARA, Tur. — Ko je bil lani predsednik turške republike Celal Bayar na uradnem obisku v Rimu, je tudi obiskal Vatikan in se sestal s sv. Očetom. že takrat so govorili, da bo kmalu prišlo do diplomatskih stikov. Sedaj je turška vlada uradno objavila, da so vse predpriprave končane in bodo kmalu izmenjane diplomatske misije. Turčija je v tem oziru sledila vzgledu drugih muslimanskih držav, ki imajo že dolgo svoja poslaništva pri Vatikanu. Postavitev domače cerkvene hierarhije v Belgijskem Kongu in Ruandi-Urundi Vatikansko glasilo L’Osserva-tore Romano poroča, da je sv. oče prejšnji mesec na ozemljih Belgijskega Konga in v Ru-andi-Urundi ustanovil 37 novih škofij, ki bodo razdeljene v o-sem provinc. Obe omenjeni pokrajini imata na vsem afriškem kontinentu največ katoličanov. Od 16 in pol milijonov prebivalcev odpade na katoličane 5 in pol milijonov. To število vernikov ima okrog 3 tisoč svetnih duhovnikov in okrog 1300 redovnikov, ki oskrbujejo dušno pastirstvo v 322 župnijah, oziroma poučujejo s svojimi misijonskimi pomočniki in pomočnicami čez en milijon mladine, ki obiskuje razne katoliške šole. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se žensko za hišno delo pri slovenski odrasli družini. — Pustite naslov ali telefonsko številko v uradu A. D. (x) ^toliških staršev sem in vera|hčerko. Deklica je bila najbolj-Je najdražji zaklad. Toda ša Projeva učenka, radi tega z J ubila sem mladeniča, ki je v prošnje ni zavrnil. ^Mdni službi. Stregla sem mu, le pri nas ležal ranjen in v šel v civilni obleki. Drugi so bili Ob napovedani uri je Pro pri- ^c'h obeh je vzplamtela ljube-1 že zbrani. v ni greh, da ljubim člo- Obred se je začel. Pri vratih oh) a’ k* J6 v službi brezverske se je hipoma zaslišalo zvonenje. Ve af in preganjevalcev svete Kmalu nato,je v sobo vdrl de- Pater je s pomilovanjem gle- tektiv Mascarones, Luzov (Dalje prihodnjič.) pes. NA VOJSKO! — V Zahodni Nemčiji so se 'ponekod, že začeli pripravljati na karnevale, sprevode polne smeha in zabave v pred pustnem časa. Na sliki vidimo priprave na karnevalu v Mainzu. MALI OGLASI Dve stanovanji v najem Trisobno in dvosobno stanovanje, obojno s kopalnico, fur-nezom, na novo dekorirano, oddajo na 1193 E. 60 St. Kličite HI 2-2009 po 5. uri zvečer. (12) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica, pripravno za novoporočonce, pečlarje ali ženske na Donald Ave. Za sestanek kličite WH 4-2360. (H) Brucker v zagati zaradi izjave o obrambi Kvemoja 'SEOUL, Kor. — Armadni tajnik Brucker je skrajšal svojo pot po Daljnem vzhodu in se vrača domov. Njegova 1 izjava tem, da bo Amerika branila Čiangkajškovo obalno otočje pred rdečo Kitajsko, je povzročila dosti kritike. Brucker je poudaril v novi izjavi, da Amerika v tem pogledu ni spremenila svoje politike, ker je dejansko ta otočja že pomagala braniti pri zadnjem komunističnem obstreljevanju jeseni 1958. Ameriško stališče glede obal nih otočij Kvemoj in Matsu je naletelo na ostro kritiko v Veliki Britaniji, prav posebno pa v Indiji. Znano je, da je Netilu še tekom obiska E'senhowerja v Indiji temu predložil, naj pritisne na Čangkajška, da se bo pobotal z rdečo vlado v Peipin-gu. Naprodaj Nov Colonial v Beverly Hills sekciji Euclida, 3 prostorne spalnice, IVz kopalnica, predeljena klet, priključena garaža, zadaj veranda., cena $22,900. V poštev pride tudi zamenjava. Potrebujemo hiše v severovzhodnem delu Clevelanda ali v Euclidu. Kupci z gotovino čakajo! Poslujemo že 25 let v splošno zadovoljstvo! KOVAČ REALTY KE 1-5030 (13,15,18.jan.) 960 E. 185 St. t Hiša v najem Odda se majhen bungalow s 3 spalnicami na Chardon Rd., eno miljo po Rt. 84 ampak pred Rt. 91 proti vzhodu. KE 1-5110. (H) Stanovanje oddajo Na 7004 St. Clair Ave. oddajo 3, 4 in 5-sobno stanovanje proti mesečni najemnini od $45 do $60 Na novo okrašeno. Kličite EX 1-9332 ali EV 1-1063. (Jan. 15, 18, 20, 22, 25, 27) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poMMtro ali trgovino, obrnita m do na« J0S. GLOBOKA* M6 E. 74tb St. HE 1-MOH v Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal SL Clair Ave in E. 88 SL AMERIŠKA DOMOVINA, doživeti! To je strašno! Tak ko- Pusti ^gnjeta v žtelu volka, prost . . . prost! sirota ne ve, ____________________________________________________ M jemlje nepokorščina! Go-,kl Jlh bo raztrgal s podvojenim kaj njej preti in od vese]ja jr HANDEL-MAZZETTI: Junakinja iz Štajra |§ sP°d sodnik, pri Bogu in pri srdom. če raztrga ovco, pa naj kijjejo bleda ličeca . zveličanju moje duše, prepove- zver raztrga še pastirja. Mi-d.1 sem mu romsnje. Teda »e >»ara. I V*ar,J K“e‘ **. )• 8lo^ko H me hotel ubogati. S sklenjenimi “Br»t moj!” Vikar je dvignil ff**™! 'k“ ^ f.rokami sem ga prosil in rotil, «« i" »<*aj je ne povsem blk dab<> s'r»S<> Pf'1 g on pa se mi je smejal. Krivo moža obsevalo kakor mha. k. ga bo zaprl v posebni gl pa je samo to dekle, verujte mi, dostojanstvo. “Hvali Boga, oe cehe. V Pasavo bo poročal golo gl gospod. Odkar hodi k njemu k Prizna: luteranski sodnik, da te- sfsnlc<>' mu cerkveno sodi-S spovedi, nam je vsem v križ in be' duhovnika, sodi škof. Misliš fce prisodi kazen, ki mu gre. Najprej so zrli v tla, potem pa ki je kakor zvon preglašal meso drug za drugim mrmrali be-J nihov globoki bas: • “Ali vas nisem jaz klicalaj kajneda? Ali vas nisem prosila, da pojdite z menoj, kajneda? Nikar me ne zatajujte!” Svetovalci So debelo gledali, kakor bi zrli čudež, in so začeli hripavo pokašljevati. Rdečebradi Bertold si je z rokami zakril oči . . . “No, kajne, da sem bila sama z vami v Frajzingu? Ali nismo tam klečali in molili?” sede, ki jim jih je sodnik položil na jezik: Nič nismo vedeli, ničesar nismo razumeli. Žalostno se je ozrl Albert po svojih romarjih. Srce mu krvavi. So-li v nesreči ob vso vero prišli? O, kako so klečali v Frajzingu, kako molili ... in sedaj? O, Peter, ki si Jezusa zatajil! “Nič se ne bojte,” je ponovno rekel Hendel preplašenim romarjem. “Vaša; kazen ne bo huda. Poklical sem vas £em, da od vas izven nekaj, kar moramo vedeti. Kdo vas je prigovoril k procesiji? Menih ali to dekle? Če mi odkritosrčno odgovorite, ste prosti in greste lahko domov.” Romarji so molčali . . . Srce nadlogo.” I li, da smeš prezirati kanonsko Tudi sodnik nai.bi najmilostne- Albert postane bled kakor Pravo? če Sa PreziraS ti, ga mo- je Poslal zaPlsmk sa™°®ta' pepel. Z nadčloveškim neporom'ram spoštovati jaz, sicer zapa- nu Pa naj milostno odpusti, kr se je trudil, da bi ostal miren- dem kazni- Nsš samostan ima Je prizadel’ saj ^ G ec cn Krotko pravi: “Gospod, pred de- že dosti g°rla in škode zaradi ( krlvec notn • • ’ setimi leti sem prišel iz novici- tebe> naJ 11 nas zadene še ta sra-' jata kot zrel mož in me ne spre- mota' da bo eden izmed naših meni noben spovedanec.” | sedel kakor morilec v štajerski Deklica, ki je s poklonom po- ječi?” zdravila vikarija, je tiho rekla-, Ne meneč se za Karlovo proš- “Gospod, saj nas poznate, častimo vas in vas občudujemo kot drugega ustanovnika našega mesta; nič nam ni bolj pri srcu, kakor da z vami živimo v miru.” “Seveda-, to sem ravno izkusil!” zasmehljivo odvrne Hendel. “Ovaduška zalega! Cin’cate na dve strani; nekateri letajo in kričijo z zastavami zoper nas; drugi mahljajo z repi in nam li* | žejo noge; prvim se smejemo, > druge zaničujemo. Bil je čas, ko smo mislili, da je mogoče z vami, sodrga, živeti v miru. To-j da ta čas je bil! Med nami in vami ni in ne bo miru, in nr ( kdar ne more protestant podati | roke papežniku. — Tako, sedaj pa pojdite z vašim Albertom-” i tDalje prihodnjič) “K procesiji sem ga pač jaz prigovarjala, to je že res.” njo je zaklical Hendel: “Meniha Alberta torej prepu- vv'T"-^ “Prav žal mi je, da ne znate ščam duhovskemu sodišču; to-drjati reda in strahu v svoji hi-|da od te ure naprej je izgnan iz “Da, res je!” so s kipečimi | ši)» je Z£ničljiVo rekel Hendel. naše§a kra-)a- Kai se bo naprej glasovi klicali romarji, in vsem «Toda) pobožni gospodje, take z n-iim zgodilo, me ne briga se je zdelo, sedaj sedaj- Se-|S^varj opravite med seboj v sa- več ” “Jezus, Zveličar, o, hvala Tebi!” je vzkliknila duša uboge deklice. Torej ga je vendar izpustil luteranec, ni torej zastonj molila • • • duhovsko sodišče ga mora oprostiti ... in kmalu bo I stvari opravite med seboj v sa-daj se zgodi čudež! Sedaj pride | mostanu jn nas ne motite y na_ angel, da reši njo, njega in nas s]užbi.» vse. Priklicala ga bo iz nebes, saj je svetnica. ‘“In potem,” je vprašala z iskrečimi se očmi in s kipečimi prsi — duhovnik, o, dobri du- Karol pa je prosil naprej v silni skrbi, ki ni bila hlinjena — saj gre za: dobro ime samostana in za najsposobnejšega meniha! jim kopni, vera jim omahuje, hovnik’ seda-i boš Prost! ‘'Ko ^“Gospod Hendel, samo eno be-trese jih strah pred smrtjo, to- Pr šel Albert, nisem lijsedo še! Za Alberta se sklicu- da vedo, da strašna kazen žuga Pr0SlIa za zastavo?” | jem na svoboščino za duhovni- tistemu, ki jih je nagovoril za-1 iSieda-' nagni]a k ubogi,'kg. Tudi luteranski knezi jo to molče kljub sodnikovi oblju- toIlk° zanlcevfni zastavi, ki jo prjznavajo. Že cesar Konštsn-bi. Nihče ne mara pahniti v Je ^mar povešal k tlom počasi j tin jo je kot navado priznal v jo je pHje a ter jo je vignila svojj državi jn od takrat naprej ob nežnih ramenih ter je sedaj 'je navadaj da |kofe sodiio sjno. stala tu tako lepa tako sveta, d duhovnike . šlcofje. Skli- kakor je nekoč stala devica Or-, , . ~ .» , , . , . , cdiem se na vašo pravičnost, da leanska s svojo zastavo. In potem —” nesrečo meniha, še manj pa pobožno, ljubeznivo štefano. “No, to ste pravi!” se je kakor bled angel Štefana spaehlja-la romarjem, ki so se vsi prestrašeni prijemali za škrice in predpasnike. “Ne veste li več? Ali nisem v cerkvi naprej stopila k oltarju? Nisem li govorila z gospodom Albertom? Nisem prišla k vam na dom, Florijan, nisem bila pri vas, Roza, ali nisem prigovarjala vam vsem, in vi ste mi obljubili?” Tako prijazno, tako veselo ji zveni glas, da so preprosti ljudje začeli'misliti: “‘Glejte no, saj ni tako nevarno, gotovo ne! Nič se ji ne bo zgodilo, sicer bi se ne smejala . . .” “. . . Saj res,” se najprej oglasi belolasa starka, kateri na ljubo je Štefana prej v Frajzingu hodila tako počasi, da jo je ozmerjal mladi Hendel. “Seveda, ti si nam delala srce, Štefana, ti si nas tolažila, ko so nas že ujeli.” “Ljudje božji,” je hripavo zaklical duhovnik, ki je z grozo opazil, kako je sodnik s črnim setanskim pogledom streljal na devico. “Saj sem vam vendar jaz pridigal, me li niste slišali, jaz sem vam v pridigi prigovoril, jaz — jaz —” Toda Štefana je, vsa goreča od požrtvovalne ljubezni zaklicala z deviško nežnim glasom, CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE DELUXE FACE BRICK BUNGALOW in River Forest Manor. Owner. 3 large bedrooms, fled kitchen and bath. Basement completely finished with kitchen and bath. 2 car gar-rage. Many ' extras. $35 500. 1719 N. 7Sth Ct. GLadstone 2-8450. (13) BUSINESS OPPORTUNITY GARAGE and GAS STATION — 15 car capacity. Established 2 years. Mechanics and body work. Dollar for dollar. Phone SEeley 3-8907. 9 - 7. se ne dotaknete te postave ” ‘že slišim”-je zagrmel sod-: Hendel Je govoril počasi in nik. “Dosti imam. Ne potrebu- Premišljeno ter se je s temnimi jem opičjih komedij! Proč z za- oč'mi oziral po dekllci’ ki jo se' stavo! Proč!” je hropel, ko je dai sovraži še bolj divje kakor deklica, sicer vsa bleda, vendar duhovnika, smehljajoč se, uravnavala za-1 “Na to svoboščino se je danes motano zastavo. Kakor tiger se ze nekdo skliceval. Duhovnik, je zakadil proti nji, iztrgal ji ki je tako ravnal kakor Albert, je zastavo iz rok ter jo je tre- nikakor ne zasluži, da se ozira-sčil na tla. “‘Oh, ne!” je bridko mo na njegov stan; sicer pa ne zaklicala. i / priznam nobenih svoboščin za Kakor grom bobni sodnikov duhovnika. Kje je duhovsko so-glas: “Vse si povedala! Samo dišče, ki naj sodi tega moža?” nekaj ne- Si-li s to zastavo u- “V Pasavu, gospod-” darila mojega sina?” Albertu se trese srce v prsih. “Da‘„” je tiho odgovorila. “Častiti oče,” je prosil. “Od- ‘lo boš še obžalovala. Vi lju- povedal sem se zase vsaki svo-dje, pojdite, od koder ste pri- boščini in sprejmem vsako ka-šli,” se je zadrl na romarje. “Vi-1 zeni ki jo mi naloži ta sodnik del sem in slišal, kako vas je ta Gospod Hendel, kaznujte me, pietkana malopridnica zapelja- kakor vsakega drugega-” Ne, ne la, da ste prelomili mojo posta- Sprejme nobene svoboščine. Ne. vo. Vi ste ubogi zapeljanci, zato vas ne bom kaznoval. Toda, gorje vam, če bi se dali zapeljati v drugo, potem bi vam ne izkazal nobene milosti več.” Ko je še govoril, se je slišalo zunaj pred vrati glasno govorjenje. Skozi romarje se gnete mož v benediktinskem talarju. I ‘Albert, Albert!” je klical. “Za 1 božjo voljo, kaj ste nam napravili?” “Kdo nepoklicano moti sodni zbor?” je mogočno zavpil Hen- 1 del. “Naj se spravi proč!” “Odpustite, gospod, odpustite! Pustite me naprej, poslušajte me! Moram govoriti.” Mož se je omahujoč prerinil naprej. Bil je Karol, garstenski vikarij. Zvedel je, da je Albert ujet in da stoji pred sodnim zborom, pa je prihitel v Štajer, svojemu bra-j tu na pomoč. Tu je vpričo slo-! vesnega: sodnega dvora skupaj udaril z rokami in ves obupan j zaklical: “Kaj takega sem moral DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zi. do 7 zv. Prijave nepotrebne y blag spomin PRVE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMICA IN STARA MAMICA TEREZA (ROZIE) TILLINGER ki je zatisnila svoje nule oli dne 18. januarja 195!) Z ljubeznijo mislimo na Tebe, ker tako rada imela si nas vse, kako želimo, da bi prišla med nas, da bi zopet gledali Tvoj ljubljeni obraz. Počivaj v m!ru, ljubljena mamica. Sp-min na Tebe živi in bo živel do konca naš h dni. Tvoja hči EILČI FRANK KUHAR, zet FRANKIE, vnuk Cleveland, Oho, 18. jan. 1960. Z . ... . - .. FOTOATELJE NA CE-SlI. — Možak na\ sliki napravi posnetek, film takoj razvije in izdela kopije. Vse to napravi kar na cesti s pripravami, ki jih ima s seboj. PRI DELU — Britska sli-karica 24 let stara Jina Shelsher slika na rimski cesti. Pred vročim soncem jo brani širokokrajni slamnik. CHICAGO, ILL HELP WANTED—FEMALE SUPERVISORS S350 per month — 40 hour week. Room, board and laundry, $40 per month. Permanent position. Excellent personnel policies. ALSO NEEDED REGISTERED NURSES for general floor duty—ail shifts. $305 per month—