sodni mlini za pivsko peno Stran 6 gumb za življenje Stran 20 OGLEDALO OBČINE VOJNIK Strani 10-12 ST. 31 - LETO 57 - CELJE, 1. 8. 2002 - CENA 350 SIT Odgovoma urednica NT: Tatjana Cvirn ZIGAJEUMRL MEDSKAUIMI Stran 22 ZMAGO JELINČIČ: »DRNOVŠEK ME ŠE NA KAVO NE POVABI« Stran 9 NEUSPEH NOGOMETAŠEV S CELJSKEGA Stran 18 2 DOGODKI I UVODNIK Punt s pšenico in gnojevico Jesen je čas, ko kmetje pobirajo pridelke, merijo letino in so včasih bolj, drugič manj zadovoljni. Slednje je bilo včasih odvisno le od vremena in tega, kako umno so gos- podarili. Danes vremenski pogoji - spomladanska pozeba, polet- na suša in neurja s točo - še vedno krojijo uspešnost kmetij- skega gospodarstva. A z roko v roki, vse bolj glasno opo- zarjajo slovenski kmetje, z vremenom stopa država. Če je vreme nepredvidljivo, država ni. Zanjo se ve, da ne posto- ri tistega, kar bi po mnenju kmečkega življa morala. Ne zagotovi sistemskih pogojev in ne sprejme ustrezne, trdne področne zakonodaje, ki ne bi potrebovala kasnejših ga- silskih interventnih zakonov. Zadnje mesece, ko se pri- družitvena pogajanja z Evropo zaključujejo, se menda vse samo še poslabšuje. Država ni mati, kaj mati, še mačeha ni več! In tudi zato bodo imeli letošnjo jesen slovenski kmetje še več dela. Ne le po njivah in poljih, tudi po beli Ljubljani bodo imeli opravke. Že v začetku septembra! Če so v pone- deljek na protestni shod, ki se ga je udeležilo okoli 3 tisoč slovenskih kmetov, s seboj ob 38 ključnih zahtevah pripe- ljali le vrečo pšenice (naj si, po cenah, ki jih je določila sama, vlada z njo zapolni proračunsko luknjo) in dve pla- stenki gnojnice, obljubljajo stopnjevanje. Namesto na njive in polja bodo gnojnico s cisternami razlivali po mestnih ulicah! Morda tudi po svojem ministru Butu? Če smo dobro razumeli njihovo jezo, bi vanjo vsekakor namočili direktor- ja Veterinarske uprave RS Zorana Kovača... Protestov kmetov Slovenci nismo vajeni. Čeprav večina slovenskega življa vsaj dve, tri generacije nazaj izhaja s podeželja, smo desetletja imeli kmetijstvo zvečine le kot dopolnilno dejavnost. Dopoldne v tovarni, popoldne na njivi; ko pa je bilo sezonskega dela preveč, je porasel delež bol- niških. In zato ne v Ljubljani ne v Beogradu ni bilo traktor- jev, ni bilo zapor cest, ni se polivala gnojevka... Zdaj naj bi po trditvah kmečkega sindikata zaradi držav- ne politike vsak dan umrlo 8 slovenskih kmetij? Kako dolgo bo potemtakem kmečki živelj v Sloveniji že vzdržal? Če je položaj res tako nevzdržen že nekaj časa, potem je vpraša- nje, če sploh še do za jesen napovedanih bolj množičnih protestov... A tu je že druga zgodba; septembrski protest bosta vodili Kmetijska in gozdarska zbornica ter Zadružna zveza Slovenije, katerih vodilnih mož, kot tudi kmetijskega ministra, v ponedeljek med kmeti, zbranimi v Ljubljani ni bilo videti. Bo zahtev takrat manj, a bodo zato bolj jasno izražene? Resnično v korist vseh, ki želijo s kmetovanjem preživeti tudi v Evropi? IVANA STAMEJČIČ Več informacij o prometu Direkcija RS za ceste je na svojih spletnih straneh na naslovu www.drsc.si pri- čela objavljati tudi podat- ke o prometu na posamez- nih cestnih odsekih, kjer s 15 avtomatskimi števci me- rijo gostoto prometa. Nove strani pomenijo pomemben napredek pri obveščanju voznikov in so lahko do- ber pripomoček za načrto- vanje izbire poti tik pred po- tovanjem. Objavljene podatke sproti osvežujejo, posamezni se av- tomatično obnavljajo tudi vsa- kih 10 minut. Uporabnik lah- ko izbira med dvema izpiso- ma poteka prometa: pri iz- pisu o stanju prometa po merilnih mestih so po abe- cednem vrstnem redu zapi- sani podatki o prometu na po- sameznih odsekih državnih cest, ločeno za vsako smer vožnje, izpis o stanju pro- meta pa razvrsti podatke gle- de na gostoto prometa in upo- rabnika obvesti o tem, kje je promet gost, povečan, tekoč ali počasen. Skupaj z infor- macijo o tem, kako gost je promet, dobi uporabnik po- datke tudi o poprečnem šte- vilu vozil na uro ter popreč- ni hitrosti vozil na obravna- vanem odseku. Hkrati s podatki iz avto- matskih števcev prometa pri- pravlja Direkcija RS za ceste tudi prenos video slike iz iz- branih lokacij, trenutno pa si lahko obiskovalci že ogle- dajo prenos video slike s pe- tih odsekov, med njimi tudi Trojane - Želodnik. BS Rože na trgu Na Trgu celjskih knezov v Celju bo komunalna direk- cija danes uredila priložnosti vrt. Del trga so ogradili z lesenimi količki, po tleh položili polivinil in nanj nasuli zemljo, danes bodo zasadili še cvet- je. Za ocvetličenje sicer strogo modernističnega trga so se odločili na številne pobude občanov. BS Ne le icritizirativ tudi reševati Slovenija ima od sobote novo okoljsko politično stranko. Stranko ekoloških gibanj (SEG), ki jo kot pred- sednica vodi dr. Marinka Vovk iz Slovenskih Konjic. »Stranka,« pravi predsedni- ca Vovkova, »ne namerava zgolj opozarjati na proble- me, ampak se bo s svojim strokovnim potencialom vključila v reševanje le- teh.« Pobudo za ustanovitev stranke so dali predstavniki različnih naravovarstvenih gi- banj. V njej je, tudi na vodil- nih funkcijah, kar nekaj lju- di, ki smo jih doslej že spoz- nali skozi okoljevarstveno de- lo, sodelovali pa so tudi v raz- ličnih zelenih strankah. In prav slednje; drobljenje ozi- roma nepovezanost okolje- varstvene politike v Sloveni- ji, je tudi kamen, ob katerem se že takoj po ustanovitvi spo- tika SEG. Vodilni mož nek- danjih zelenih in nekdanji minister za okolje in prostor dr. Miha Jazbinšek je na- mreč takoj po ustanovnem kongresu SEG na registrski oddelek ministrstva za notra- nje zadeve naslovil pismo, v katerem opozarja, da je kar nekaj razlogov, da nove stran- ke ne bi registrirali. Na jav- nost in novoustanovljeno stranko pa se je obrnil z ape- li, da se bodo glasovi voliv- cev tako še bolj razdrobili in bodo zeleni v Sloveniji po- slej le stežka prestopili par- lamentarni prag. Predsednica SEG dr. Ma- rinka Vovk takšnih pomisle- kov nima. Pravi, da je stran- ka odprta in pripravljena so- delovati z vsemi, že jeseni pa namerava s svojimi kandida- ti, v nekaterih občinah tudi z županskimi, sodelovati na lokalnih volitvah. »Želimo, da Slovenija postane država s posluhom za okoljevarstvo, do tega pa bomo prišli le z izobraževanjem in ozavešča- njem prebivalstva,« je prepri- čana dr. Vovkova. Za pod- predsednika SEG sta bila iz- voljena Lado Srečnik in Met- ka Lebar, generalni sekretar stranke je Karel Lipič, pred- sednica sveta stranke Metka Filipič. Na vodilnih mestih v stranki pa najdemo še Bo- židarja Voljča kot predsed- nika strokovnega sveta SEG, Lea Šešerka kot predstavni- ka za mednarodne odnose ter Nado Pavšer kot predstav- nico za okoljsko ozaveščanje. I. STAMEJČIČ Dr. Marinka Vovk, nova predsednica SEG, živi od sredine devetdesetih let v Slovenskih Konjicah. 35-letnica je lani zagovarjala doktorsko nalogo s področja odpadkov, je direktorica hčerinskega podjetja Eko- loška peč šentjurskega Alposa in pomočnica direktorja podjetja Eko Slovenske Konjice, aktivno pa deluje tudi kot regijska koordinatorica projekta Eko-šol. Šoferji so praznovali v soboto je bilo na Rogli že 11. srečanje šoferjev, av- tomehanikov in vseh osta- lih delavcev v cestnem pro- metu. To priložnost so šo- ferji izkoristili tudi za obe- ležitev 50-letnice obstoja ve- čih društev, ter 80-letnice or- ganiziranega šoferstva v Sloveniji. Na prireditvi je bil slavnost- ni govornik Jakob Presečnik, minister za promet, goste pa so pozdravili še zreški župan Jože Košir, Jože Čuk, pred- sednik domačega združenja, Igor Pipan, predsednik ZŠAM Slovenije ter drugi. Bojan Žlender, tajnik Sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu je prisotnim predstavil nacionalni pro- gram varnosti cestnega pro- meta. Ker namen prireditve še vedno ostaja predvsem dru- ženje šoferjev, avtomehani- kov in ostalih delavcev v cest- nem prometu, je uradnemu delu sledil kulturni program z zabavnimi igrami, v kate- rem so sodelovala tudi posa- mezna društva. PP Presečnik ne bo načelnik mozirske UE Minister za promet Ja- kob Presečnik je eden iz- med slovenskih ministrov, ki je najbolj na udaru in za katerega naj bi tako dr. Ja- nez Drnovšek kot SLS že večkrat razmišljali o menja- vi. Vsaj tako »vedo« sloven- ski mediji, različni kandi- dati in imena za vodenje prometnega ministrstva pa so se v medijih pojavili po- tem, ko je minister Preseč- nik javno povedal, da bo v času dopustov razmislil, ali bo ostal na položaju mini- stra za promet. V sredo je minister Presečnik sicer po- trdil, da v resnici razmišlja o nadaljevanju ministrske kariere, hkrati pa odločno zavrnil vsa namigovanja o bodočem delovnem mestu v Zgornji Savinjski dolini. V javnosti namreč že kro- žijo informacije, da naj bi minister Presečnik postal načelnik Upravne enote Mo- zirje. Minister Presečnik je povedal, da bo imel počasi dovolj vseh različnih nami- govanj, da zaradi obilice de- la za družino v Mozirju sko- raj nima časa, da pa vode- nja Upravne enote Mozirje ne bo prevzel. US — št. 31 -1. avgust 2002 DOGODKI Nov program presežkov v Gradisu v celjskem Gradisu bodo po vseh zapletih okrog ugo- tavljanja presežkov zdaj pripravili nov program pre- sežnih delavcev. Arbitraž- na komisija, sestavljena iz predstavnika uprave, delav- cev in neodvisnega zuna- njega strokovnjaka, je na- mreč le delno ugodila pro- gramu presežnih delavcev, ki ga je spomladi pripravi- la uprava. Zaradi uvedbe arbitražne- ga postopka so v začetku ju- nija tudi zamrznili izdajo sklepov o prenehanju delov- nega razmerja 19 delavcev, ki so trenutno doma na ča- kanju, 13 režijskih delav- cev pa so v tem času pre- razporedili v proizvodnjo. Kot smo neuradno izvede- li, je arbitražna komisija še ugotovila, da je bil posto- pek ugotavljanja presežnih delavcev izpeljan nezakoni- to, na kar sta opozarjala tu- di sindikat in svet delavcev. Da bi se v prihodnje izog- nili podobnim nepravilno- stim, je uprava pripravila pravilnik ugotavljanja pre- sežnih delavcev, pisne pri- pombe nanj pa je skupaj s predstavniki sveta delavcev obravnavala v ponedeljek. Odločitev o tem, katera mnenja in pripombe bo uprava upoštevala, bo zna- na v 15 dneh. Kot je pove- dal pomočnik direktorice Boris Grivič, bodo na os- novi tega pravilnika v Gra- disu v začetku septembra začeli pripravljati tudi nov program presežnih delav- cev. Sicer pa se finančne raz- mere v Gradisu, kot pravi Gri- vič, izboljšujejo. Po dolgem času so letošnje prvo pollet- je zaključili z minimalnim dobičkom. Dobro pa jim kaže tudi v prihodnje, saj prav v teh dneh sklepajo nekaj po- membnih pogodb. V začet- ku tedna so ob ljubljanskem World Trade Centru začeli graditi prestižen hotel. Gre za deset nadstropij visok ho- tel, ki naj bi bil hkrati tudi največja igralnica na področ- ju nekdanje Jugoslavije. In- vestitorja hotela z 250 soba- mi, vrednega 3,1 milijarde to- larjev, ki naj bi ga odprli že sredi prihodnje pomladi, sta avstrijski podjetji Alpine-Ma- yreder in Alfa Bau Manag- ment. SM Gradisovo gradbišče v Ljubljani, i(jer bo zrasel nov hotel. Na Hrvaško še s starimi listinami 23. julija so v upravnih eno- tah prejeli navodilo o uresni- čevanju dogovora obmejnih policij Slovenije in Hrvaške, ki sta ga resorna ministra skle- nili maja v Rogaški Slatini, Dogovor omogoča potova- nje na Hrvaško tudi še s sta- rim (modrim) še veljavnim potnim listom, vendar le ob predložitvi še enega veljav- nega osebnega dokumenta s fotografijo (vozniško dovo- ljenje, orožni list, itd.). Pri tem je treba opozoriti, da ve- lja dogovor izključno za po- tovanje na Hrvaško (in ne tudi v Bosno ali druge države) in izključno za imetnika potne listine. Ne velja torej za otro- ke, ki jih imajo starši vpisa- ne v potnem listu, pa tudi za otroke, ki imajo svoje stare, še veljavne potne listine, ni- majo pa drugega veljavnega osebnega dokumenta s sliko. Sicer pa lahko v vse drža- ve, ki mejijo na Slovenijo, ob teh pa še v Lichtenstein in Francijo, potujete zgolj z osebno legitimacijo. V upravnih enotah se gne- če za zamenjavo starih pot- nih listov, ki jim veljavnost poteče v ponedeljek, nikakor ne zmanjšajo. V celjskem Ce- tisu, kjer Ustine izdelujejo, so dobesedno zasuti z naro- čili. Na novo listino je tako potrebno čakati okoh 30 dni. Na izdajo osebne izkaznice pa boste po oddaji vloge ča- kali od dva do tri tedne. BRST Bodo prišli novi snubci? v Banki Celje (še) ne razmišljajo o novih kapitalskih povezavah v Banki Celje zanikajo ugibanja, da bi po torkovem sklepu nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, da ne bodo povečevali lastniš- kega deleža v Banki Celje, razmišljali o možnih novih kapitalskih povezavah iz- ven skupine NLB. Uprava banke namreč še ni- ma uradnega sklepa oziroma stališča nadzornega sveta NLB, ki ga je sprejel v zvezi s priporočilom Sveta Banke Slovenije. Po prejemu ga bo skrbno proučila in skupaj z nadzornim svetom celjske banke ocenila nastali polo- žaj. Odločitev nadzornikov NLB, da ne bodo povečevali lastniškega deleža v Banki Ce- lje - ta je aprila znašal 36,7 odstotka - je upravo Banke Ce- lje presenetila, saj je pod ve- lik vprašaj postavila tudi za leto 2004 načrtovano pripo- jitev celjske banke k bančni skupini NLB. Kaj zadnja od- ločitev ljubljanskih nadzorni- kov in morebitna razveljavi- tev strateške pogodbe pome- ni za Banko Celje, je težko napovedati, kot tudi to, kje se Banka Celje vidi v prihod- nosti, če bo načrtovana pri- pojitev k Novi Ljubljanski banki padla v vodo. V Banki Celje zagotavljajo, da se prav zaradi podpisane strateške po- godbe z NLB o povezovanju niso pogovarjali z drugimi in- teresenti, ki jih menda ni bi- lo malo. Kdo so snubci in ali si bodo v Banki Celje po zad- nji odločitvi morebitnega part- nerja začeli iskati v domačem bančnem prostoru, na kate- rem se povezovanju tako ali tako ne bodo mogli izogniti, pa uprava Banke Celje še ne želi govoriti. Zato tudi niso bili pripravljeni komentirati izjave novega predsednika uprave NKBM Črtomira Me- sariča, da se bo Nova Kredit- na banka Maribor potegova- la za Banko Celje. SM Pod Golovcem bo gradbišče v torek so na komunal- ni direkciji dokončno izbra- li izvajalca del za izgrad- njo parka pod Golovcem in za severno vezno cesto. Tribune ob novem nogo- metnem igrišču in poslovne prostore pod njimi bodo zi- dali Ceste mostovi Celje (CMC), ki so na ta način pri- dobili investicijo, težko do- bro milijardo tolarjev. Za le- tos predvidena dela so v ob- činskem proračunu predvi- deli 300 milijonov tolarjev, prav toliko denarja bodo na- menili tudi iz proračuna za prihodnje leto, iz državnih in iz sredstev fundacije za šport bodo pridobili 90 mi- lijonov tolarjev. Manjkajoči znesek do celotne vrednosti naložbe naj bi zagotovili z od- prodajo bodočih poslovnih prostorov, pri čemer je v og- nju več želez. Ob ljubljan- skem Mercatorju tudi lokal- ni trgovci in veletrgovci, ob- staja pa tudi možnost, da bo izvajalec del gradnjo kredi- tiral in jo po lizinškem siste- mu oddal občini. Ta želi na vsak način ostati večinski lastnik bodočih objektov. CMC pa so izbrali za izvajal- ca del tudi za gradnjo severne vezne ceste, ki bo povezala kro- žišče na Opekarniški ulici z bo- dočim krožiščem v podaljšku Ulice mesta Grevenbroich v No- vi vasi. Naložba bo stala 190 milijonov tolarjev, vezna cesta pa naj bi bila v grobem zgraje- na že do konca leta. Dela na obeh bodočih grad- biščih bi se morala pričeti še pred koncem avgusta. BRST Kdor izbira - Izbiro dobi Po pričakovanjih so se na izbiro laške Izbire za najemnika Železninarja prito- žili zavrnjeni ponudniki. Komisija je pritožbe in prvotne vloge še enkrat skrbno pretehtala in županu, ki je v tem primeru pritožbeni organ, ponovno pred- lagala Izbiro. Podžupan Marko Zidanšek, v času odsotnosti zamenjuje župana Bo- jana Šrota, je po skrbnem premisleku in tehtanju pritožbenih argumentov v torek po- trdil odločitve komisije. Tako je zdaj do- končno jasno, da postaja novi najemnik pro- storov nekdanjega Železninarja podjetje Iz- bira iz Laškega, ki bo v najetih prostorih ponujala program, zelo podoben tistemu, ki je v tem lokalu že bil, torej kovinsko ga- lanterijo, električna in ostala orodja, elek- troinštalacijski program, male gospodinj- ske aparate, steklo, keramiko, porcelan in posodo ter darilne programe. BS Debaterji na Siovašicem Slovenski debaterji so se udeležili 8. tra- dicionalnega poletnega debatnega tabora, v kraju Podbanske v Visokih Tatrah na ^»•ovaškem med 25. julijem in 5. avgustom, pod okriljem Mednarodne debatne orga- nizacije IDEA. Na debatnem turnirju nacij so med 300 udeleženci tudi predstavniki Slovenije. To so. Jernej Ostruh iz Celja, Črt Podlogar iz irbovelj in Jaka Hrovat iz Novega mesta, uebatnega tabora pa so se udeležili še: Si- mon Grabrovec in Peter Kep iz Kočevja ter Tjaša Pureber iz Novega mesta, ki so se na turnirjih že izkazali in bodo na Slovaškem predvsem nabirali izkušnje. Mentorja šeste- rice sta študentka politologije Anja Šerc in študent obramboslovja Igor Angelovski. Tr- ditvi, o katerih dijaki debatirajo, sta: Orga- nizacija združenih narodov bi morala pove- čati zaščito kulturnih pravic in Države sveta bi morale podpreti mednarodno kazensko sodišče. PP Nova bencinska za Šmarčane v bližini obrtne cone v Šmarju pri Jelšah bodo v kratkem dokončali novo Petrolovo bencinsko črpalko. Po začetnih težavah z nakupom zemljišča je šmarska občina nazadnje našla kompromis z lastniki in poskrbela za ustrezne zamenjave. Ob tem je morala opraviti še nekaj drugih posegov, med drugim tudi prestaviti bližnji potok. Tehnični prevzem je predviden za prihodnji ponedeljek, črpalko pa naj bi odprli nekaj dni kasneje. Bo.J., foto: G.K. — št. 31 -1. avgust 2002 4 DOGODKI Upokojenci niso števiiica ali strošeic Pred dvorcem Novo Celje se je v soboto zbralo preko tisoč petsto upokojencev, vojnih ve- teranov, brigadirjev, članov DeSUS-a in njihovih simpati- zerjev iz širše celjske regije. Zbrane sta pred žalskim Schonnbmnom, kot radi ime- nujejo dvorec Novo Celje, poz- dravila Rado Rotar, v imenu or- ganizatorja, območnega odbo- ra DeSUS-a, ter žalski župan Loj- ze Posedel, ki je povedal, da bodo v občini kljub posamez- iiim kritikam še naprej veliko pozornosti posvečali starejši ge- neraciji. »Generacijo, ki je v pre- teklosti toliko naredila za druž- bo, hočejo nekateri obravnava- ti zgolj kot številko ali celo kot strošek,« je opozoril župan Po- sedel. Slavnostni govornik, pred- sednik Zveze društev upokojen- cev Slovenije Vinko Gobec, je zbranim predstavil položaj in naloge upokojeniške organiza- cije, nato pa razložil, zakaj ne bo kandidiral za slovenskega predsednika. »Zahvaljujem se za izjemno čast, da ste me po 48-ih letih dela evidentirali za predsedniškega kandidata. Po- nosen sem na zaupanje, ki mi ga izkazujete, vendar mi zdravs- tveno stanje in osebna odgovor- nost ne dopuščata, da bi se ude- ležil te bitke. Kandidiral bi na- mreč zato, da bi zmagal,« je po- vedal Vinko Gobec in prosil upo- kojence, naj razumejo njegovo odločitev. Na odlično pripravljenem sobotnem srečanju je bilo sli- šati še veliko besed o sloven- ski zgodovini, o vlogi današ- njih upokojencev pa so spre- govorili še naslovni škof Ve- koslav Grmič, predsednik re- publiške borčevske organiza- cije Ivan Dolničar ter pred- sednik DeSUS-a Anton Rous. Vsi so opozarjali, da bi mora- li biti starejši deležni večjega spoštovanja, in izrazili upanje, da bodo mladi bolj spoštova- li vrednote, ki jih je izborila generacija, ki se je v soboto zbrala v Žalcu. U. SEUŠNIK, foto: T. T. Pred dvorcem Novo Celje niti v času njegovega največjega sijaja ni bilo tolikšne gneče. Obnovljena spominska plošča Na pobudo mestnega svetnika prof. Daneta Hriberška je oddelek za družbene dejavnosti pri MQ Celje obnovil - poz- latil napis na stavbi na Muzejskem trgu 3 v Celju, ki nam pove, da je v letih od 1895 do 1918 v njej delovala slovenska nižja gimnazija. Po končani vojni leta 1918 pa se je preselila v novo zgrajeno poslopje današnje I. Gimnazije v Celju. M. K. Z. Ziljskemu v spomin Ob spominskem obeležju, ki so ga na celjski železniš- ki postaji v sodelovanju s celjskim zgodovinskim druš- tvom lani postavili člani Svetovnega slovenskega kon- gresa, so se včeraj spomnili še ene pomembne obletnice. Počastili so spomin na Matijo Majerja Ziljskega, pomem- bnega Slovenca, ki je leta 1848 objavil program zedinjene Slovenije. Z govorom je na Majerjev pomen v slovenski zgo- dovini opozoril prof. Dane Hriberšek, zbranim je recitiral Peter Simoniti, zaigral pa jim je Marjan Marinšek. BS VRAČANJE VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Mestna občina Celje obvešča občane, ki so v obdobju med 1974 in 1.1. 1995 vlagali svoja sredstva v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, da je bil v Urad- nem listu Republike Slovenije številka 58/2002 z dne 4. julija 2002 objavljen Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ta zakon določa upravičence, zavezanca, višino vračila ter na- čin in pogoje vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrež- je. Zakon med drugim nalaga lokalni skupnosti, da sprejeme pred- pis (navodilo), s katerim naj podrobneje določi način sestave seznama upravičencev, način ugotavljanja sorazmernih dele- žev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev. Upravičenci bodo vlagali svoje zahtevke pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu glede na sedež PTT organizacije ozi- roma SIS, v katera so bila opravljena vlaganja (tj. Državno pra- vobranilstvo v Celju). Glede na to, da so roki za posamezna opravila razmeroma kratki, predlagamo, da si občani čimprej poiščejo in pripravijo za uveljavljanje zahtevkov potrebno dokumentacijo. To je pred- vsem pogodba, računi in druga verodostojna dokumentacija, s katero je mogoče dokazati vrednost vlaganja. Zakon tudi določa, da je Telekom dolžan upravičencu, ki izkaže pravni interes, predložiti vse podatke, s katerimi razpolaga, in omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na vračila vlaganj. OBVESTILO O SODELOVANJU LPC CELJE NA PROJEKTU MINISTRSTVAZAGOSPODARSTVO IN PCMG »RAZVOJ LOKALNIH GROZDOV« Julija 2002 je Ministrstvo za gospodarstvo potrdilo projekt »Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji«, ki ga izvaja Pospeševalni center za malo gospodarstvo s pomočjo izbranih LPC znotraj svoje mreže lokalnih podjetniških centrov. S področja Savinjske regije so v projekt vključeni kar trije lokalni centri, LPC Celje, RA Savinja in ORA Pohorje - Dravinja SIC Slovenske Konjice. Kcy je sploh »grozd«? Na kratko, to je skupina podjetij, ki je ocenila, da lahko vsaka članica skupine preko skupnega, a neformalnega delovanja doseže svoje koristi hitreje, lažje in z manj stroški, kot pa če bi na trgu nastopala ločeno, sama. Te koristi se kažejo v doseganju večje fleksibilnosti, višje produktivnosti, nižjih stroškov, večje donosnosti, uvajanju novih tehnologij in izdelkov.... pri vseh članicah grozda. Delovanje lokalnih grozdov namreč temelji na predpostavki, da so vse potencialne članice grozda enakopravne in da nobena med njimi ne prevzame vloge vodilnega podjetja. Vodenje grozda, usklajevanje ter nadzor delovanja grozda izvaja zunanji član grozda, t. i. koordinator grozda, ki ni zaposlen pri nobeni izmed članic grozda, večino njegovega dela pa v času izgradnje grozda financirajo zunanje podporne institucije (država, občina, zbomice...). Pri povezovanju/grozdenju gre prvenstveno za idejo »po^zani smo uspešnejši«. Povezovanje mora biti v interesu in v korist vseh članic grozda. Koristi pa se kažejo v doseganju večje fleksibilnosti, višje produktivnosti, nižjih stroškov, večje donosnosti, uvajanju novih tehnologij in izdelkov... .pri vseh članicah grozda. Spoštovane podjetnice in podjetniki, managerke in managerji. Vabimo vas, da sodelujete z nami. Če želite izvedeti več o grozdenju in njegovih prednostih ali že imate idejo, s kom in kje bi se želeli povezovati, pokličite enega izmed lokalnih centrov v Savinjski regiji. LPC Celje vabi še zlasti mala in srednje velika podjetja s sedežem v občinah Celje, Laško, Dobrna,Vojnik, Štore, Šentjur, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rogatec in Bistrica ob Sotli, da se odzovete našemu vabilu in nas pokličete, lahko pa se obrnete tudi PC Rogaška Slatina, LPC Kozjansko, Agencijo Sotla in Aprilija Laško, ki sodelujejo z nami. Koordinator projekta LPC Celje Marta CvikI Še kontakti: LPC Celje, ga. Tatjana Štinek, tel.: 426 51 80, e-mail: tatjana.stinek@celje.si. Koordinator projekta: Marta CvikI, 42 74 292, e-ma1l:marta.cvikl@bass.si Agencija Sotla, ga. Zinka Berk, tel.: 81010 06, e-mail: zinka.berk@smarje-pri-jelsah.si PC Rogaška Slatina, g. Mirko Zorin, tel.: 819 04 41, e^nail: info@pc-rogaskaslatina.si LPC Kozjansko, g. Josip Pintar, tel.: 74712 46, e-mail: lpc.sentjur@siol.net Aprilija Laško, g. Dušan Klinar, tel: 733 87 22, e-mail: agencija@aprilija-lasko.si MODRI TELEFON Veljavnost oporoke Marjeta iz Štor je lastni- ca hiše. Po svoji smrti bi jo rada zapustila sestrični, ki zdaj skrbi zanjo. Ker ima še dva polbrata, oba dokaj premožna, pa jo skrbi, ali zgolj oporoka zadošča, da bo spoštovana njena volja. Za odgovor smo zaprosili odvetnico Barico Zidar, ki po- jasnjuje, da v tem primeru dedovanja zadošča lastnoroč- no napisana in podpisana oporoka. Oba polbrata bi lahko po Marjetini smrti uve- ljavljala nujni delež le v pri- meru, da bi bila socialno ogroženo, sicer pa ne veljata ^ za nujna dediča. IS i Do prihodnjega četrtka bo vaše i klice na Modrem telefonu spreje- i mala novinarka Bojana Jančič. Na I telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med j 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po j telefonu 42-25-190. Manj telefoniranja? z današnjim dnem bodo Mobitel, Debitel in Simobil podražili nekatere svoje storitve. Tudi Vega, ki ima sicer najnižje cene, misli po- dražiti svoje usluge. To je pravzaprav prva podražitev v mobilni telefoniji v zad- njih štirih letih, v katerih so zaradi konkurenčnosti vsi ponudniki cene le niža- li. Kako pa na te podraži- tve gledajo ljudje, ki smo jih srečali na celjskih uli- cah? Barbara iz Šmarja: »Sa- moumevno je, da bo ta po- dražitev name vplivala. Go- tovo je, da bom sedaj tele- fonirala manj, zaradi več- jih stroškov. Sicer pa je mo- ja telefonija odvisna pred- vsem od dobre volje star- šev.« Aljoša iz Celja: »Pri klicih bom skušal prihraniti čim- več. Da bi pa mobilno tele- fonijo povsem opustil, to pa ne.« Tomaž iz Celja: »Imam dve- letno pogodbo pri Simobi- lu, tako da ne vem, koliko se bo vse skupaj spremeni- lo. Če bo bistveno dražje, po- tem bom tudi manj telefo- niral.« Patricija iz Podčetrtka:! »Mislim, da te podražitve na mojo uporabo ne bodo bis- tveno vplivale. Mobilni tele- fon namreč uporabljam v. glavnem za pošiljanje sporo- čil.« Kristjan iz Bukovžlaka: »Telefoniram bolj malo, le ttl in tam pošljem kakšno spO' ročilo, tako, da ta podraži tev name ne bo bistveno vpli vala.« GREGOR STAMEJČIt Foto: TRIARTES — št. 31 -1. avgust 2002 AKTUALNO 5 Če je hmelja preveč, ga potopiš ali zažgeš Misteriozni ognjeni zublji v Kapli uničili sto ton hmelja in mizarsko delavnico - Vzrok še ni znan - Trg je letos zasičen z zelenim zlatom Ni prvič, da je rdeči petelin div- jal v Savinjski dolini in povzro- čil milijonsko škodo. Tokrat je v Kapli zgorelo sto ton posušene- ga hmelja in mizarska delavni- ca, škodo pa ocenjujejo na sto mi- lijonov tolarjev. Takoj so se po- javile različne govorice, iz kate- rih se da še pred ugotovitvami stro- kovnjakov razbrati, da naj bi bil ogenj podtaknjen. Nekaj čez drugo uro je namreč v noči na nedeljo, 28. julija, iz- bruhnil ogenj v objektu v Kapli 16 v občini Tabor in ga v celoti uni- čil. V spodnji etaži je zgorela mi- zarska delavnica Dominika Ku- glerja, v zgornji etaži pa sušilnica in skladišče hmelja podjetja Hop Trade, katerega solastnik je nek- danji direktor podjetja Hmezad Ex- port-Import Andrej Natek. »Gre za objekt v velikosti 670 kvadrat- nih metrov. Zgorelo pa je vse. Hmelj in mizarski polizdelki. V delavnici imamo škode za petnajst milijonov tolarjev,« pravi Domi- nik Kugler in dodaja: »Bil sem prvi tukaj. Ko je zagorelo, so me po- klicali iz bližnje hiše. Za menoj so se takoj pripeljali gasilci, a je bilo že prepozno. Ogenj se je bli- skovito širil po vsem objektu. Re- ševali smo tisto, kar se je rešiti da- lo.« Pred uničenjem so uspeli re- šiti le traktor in dve kosilnici. Kugler je solastnik objekta, del objekta pa je v lasti družine, ki živi le v dva metra oddaljeni stanovanj- ski hiši. K sreči se je ognjeni zublji niso dotaknili. Škoda bi bila takrat nepredstavljivo višja. Na vprašanje, ali je bil objekt zavarovan, Kugler odgovarja: »Zavarovano imamo, to- da ne upam na znesek, ki bi pokril vso škodo.« Z ognjem se je borilo 129 gasil- cev iz enajstih gasilskih društev, eden izmed gasilcev se je tudi lažje ranil. Že v nedeljo, ko je v objektu še vedno tlelo in ko je bilo v Kaph še nešteto gasilcev, so očividci za- čeli razpravljati o vzroku požara, ki so ga opazili še daleč stran. Ogenj se je ponoči dvigal kar dvajset me- trov v zrak. Kratek pogovor s tam- kajšnjimi gasilci nam je dal vede- ti, da do samovžiga posušenega hme- lja ne more priti, da sta možna le požig ali malomarnost. »O vzrokih za požar ne morem govoriti, to bo pokazala krimina- listična preiskava. Glavno električ- no stikalo v sušilnici je bilo izklop- ljeno,« razlaga Kugler, čigar mi- zarska proizvodnja ne bo trpela. »Objekt pa bo treba v celoti poru- šiti in postaviti na novo,« še pravi. Na pogorišču so bili v ponedeljek strokovnjaki s Centra za forenzič- ne preiskave iz Ljubljane, toda re- zultatov preiskave se ta teden še ni nadejati, so povedali na celjski policiji. ■W »Sus<€ V glavo? v torek, dva dni po usodni noči, solastnik podjetja Hop Trade An- drej Natek še ni točno vedel, pri čem je oziroma bo. Potrdil je, da je zgorelo sto ton briketiranega hmelja, ki naj bi bil prodan na tuje - dva kamiona naj bi odpeljali še v tem tednu, ostalo prihodnji teden. »Nekaj hmelja smo nameravali pro- dati na jug, nekaj pa v Rusijo. Kaj bo sedaj, ne vem, sicer pa se daja- nju izjav bolj kot ne izogibam,« je povedal Andrej Natek, ki je v po- nedeljek popoldne s pomočniki či- stil pogorišče. Škoda, ki so jo pov- zročili ognjeni zublji, je namreč za podjetje Hop Trade ogromna. »Gre za 700 tisoč mark. Hmelj je bil se- veda ustrezno zavarovan, vendar kot pogosto rečem prijatelju, ki dela kot zavarovalni agent - zavaroval- nice vse povrnejo, samo škodnih primerov ne. Če bodo pogovori ste- kli, kot je treba, bo seveda vse v redu, v nasprotnem primeru pa mi najbrž ne ostane drugega kot >šus< v glavo,« je dokaj resno omenjal Na- tek, ki sedaj čaka na ugotovitve fo- renzikov. »Fantje iz Ljubljane, pet ali šest jih je bilo, so si vse natančno ogle- dali in mimogrede omenili, da so našli dosti stvari. Imel sem obču- tek, da so največ brskali okrog elek- trične omarice, sicer pa bodo na- daljnji pogovori z zavarovalnico se- veda odvisni od ugotovitve te sku- pine. Do takrat bomo počakali, da- nes, torej v torek, moram izpolniti ustrezen zapisnik, potem pa bomo videli,« pravi Natek, ki različnih govoric o nastanku in vzroku po- žara niti noče komentirati. »Ko bo- do strokovnjaki povedali svoje, tudi uradno, bomo naprej ukrepali,« je zaključil Natek, ki je v torek samo upal, da bo o ugotovitvah tudi sam obveščen. Neznanki: kdo in zakaj Vest o zgorelem hmelju se je po Savinjski dolini razširila najbrž še hitreje kot sam požar v Kapli. Se- veda vsi hmeljarji poznajo enega od lastnikov zgorelega hmelja An- dreja Natka, ki je bil nenazadnje direktor podjetja Hmezad Export- Import, ki si je ime ustvarilo ravno s prodajo savinjskega hmelja. An- dreja Natka so z direktorskega me- sta razrešili maja leta 2000. Pri celi zgodbi nastaja seveda kup govoric, ki so deloma, milo reče- no, neumestne, še bolj pa neum- ne. Že spet je bilo slišati o potonje- ni ladji, polni hmelja, ki je pred dvesto leti osiromašila hmeljarje, pa o hmeljarski aferi o mešanju sa- vinjskega hmelja, večina pa se je spomnila na požar, ki je 4. okto- bra 1999 v skladišču v Šempetru »požrl« tretjino hmelja, ki ga je na savinjskih hmeljiščih pridelala Pe- rutnina Ptuj. Hmelj so imeli zava- rovan, z izplačilom škode ni bilo težav, malce drugače pa je z razi- skavo - neznanki ostajata zakaj in kdo... Kot v vseh omenjenih pri- merih, o katerih dobrih 14 dni pred začetkom obiranja letošnje letine na veliko razpredajo Savinjčani, na- mreč uradno ni znan vzrok, zakaj je v šempterskem skladišču pred leti prišlo do požara. V skladišču v velikosti 50 krat 20 metrov je zgo- relo kar 400 ton hmelja, več trak- torjev in druga kmetijska mehani- zacija. Kriminalisti so takrat izklju- čili možnost napake na električni napeljavi in strelo. V stik so stopili tudi z ameriškimi kolegi, ki so rav- no v tistem času preiskovali podo- ben požar. Tudi tam vzroka za po- žar niso našli. V Inštitutu za hme- ljarstvo in pivovarstvo Žalec so kot možni vzrok izključili samovžig. In ostal je le požig, ki pa ga nikoli niso mogli dokazati. Primer je, uradno, ostal nerešen in le pri po- ročilu, oddanem na okrožno držav- no tožilstvo. Hmelj brez vrednosti Ljudje pa znajo neuradno na »krivce« pokazati s prstom, seve- da tako, da se ne vidi. Sliši se na- mreč, da so za požar v Šempetru strokovnjaki točno vedeli, kako in kaj ga je namerno povzročilo (men- da fosfor), pa o tem javnosti niso obvestili. Ker da, neuradno prosi- mo, je bilo potencialnih krivcev preveč. Tudi motivov je bilo men- da veliko. Po slabih treh letih zagori v Ka- pli. In spet so na vrsti sumničenja, kazanje s prstom - sploh potem, ko gasilci, verjetno sami »strokovnja- ki«, tako vehemento zatrdijo, da je samovžig hmelja izključen, prav ta- ko pa do požara naj ne bi prišlo zaradi kratkega stika. Podtaknje- no, kaj pa, sklepa(j)mo vsi. Spet govorice, da je bil hmelj v KapU zavarovan le še do ponedeljka opol- noči, da če je pridelka preveč, ga »velja potopiti ali zažgati«, da... Skratka, »pametni« ljudje so že v ponedeljek, preden so na pogoriš- če prišli strokovnjaki, vedeli vse. Ostali bomo počakali na ugotovi- tve forenzikov in drugih strokov- njakov. Podjetje Hop Trade, čigar last- nika in ustanovitelja sta poleg Andreja Natka še Bogdan Hribar in Bruno Rednak, ima sedež v Ljubljani, pisarno pa tudi v Žal- cu. Gre za manjšo družbo z ome- jeno odgovornostjo, po razpolož- ljivih podatkih pa je bilo lani ko- nec leta v njej zaposlenih 5 ljudi. Skupno so lani ustvarili več kot 79 milijonov tolarjev prihodka ter nekaj več kot 3 milijone tolarjev čistega dobička. Mimogrede: po obetih in glede na dobre vremenske razmere naj bi na 1.800 hektarjih slovenskih hmeljišč letos pridelali od 2.400 do 2.500 ton hmelja. Odkupne ce- ne hmelja se oblikujejo ali s pred- pogodbami ali na prostem trgu. Po- lovica letošnjega pridelka je bila prodana na osnovi večletnih pred- pogodb, odkupna cena pa se giblje okrog 3 evre za kilogram zelenega zlata. Cene na prostem trgu doživ- ljajo izjemna nihanja, največ pa je odvisno od količine. Znano pa je, da od lanskega novembra trgovci ne sklepajo več kupčij, ker je trg prezasičen in ker je hmelja na sve- tovnem trgu, kjer Slovenija obvla- duje 3-odstotni delež, preveč. Ta- ko je po nekaterih ocenah tretjina letošnjega pridelka pogodbeno ne- vezanega, torej se zna zgoditi, da bo hmelj kot blago brez vrednosti obležal v skladiščih. Seveda to pišemo za letošnjo letino. SIMONA ŠOLINIČ URŠKA SELIŠNIK Foto: TRIARTES Dominik Kugler Andrej Natek Pogorišče. Ognjeni zublji so švigali tudi 20 metrov visoko. Št. 31-1. avgust 2002 6 GOSPODARSTVO O cetis Sodni mlini za pivsico peno Prihod v Ljubljano vprašljiv do zadnjega trenutka, Laščani mojstri parkiranja, odhod v špalirju - Uprava Uniona ni pojasnila svojih poslovnih potez - Izpodbojne tožbe na sodišču Ni ga bilo med novinarji, ki si prejšnji teden ne bi želel, da bi kot drobcena muha izpod stropa spremljal četrtkovo skupščino del- ničarjev Uniona. Še posebej, ker je bila le-ta letos prvič zaprta za javnost. In ker je Urad za vars- tvo konkurence v sredo popold- ne odvzel Laščanom upravljav- ske pravice za vseh 46,18 odstot- ka delnic in se do zadnjega tre- nutka ni vedelo, ali bo predsedu- joči skupščine Laščanom sploh dovolil vstop v dvorano. Da bi Laščani kar takoj vrgli puš- ko v koruzo, ni bilo pričakovati. Njihov pravni zastopnik Miro Se- nica - v sredo se je za hip razveselil odločbe Agencije za trg vrednost- nih papirjev, ki je Laščanom dovo- ljevala objava ponudbe za prevzem - je znova zavrtel pravno kolesje. Pritožba na upravno sodišče, ki naj bi začasno razveljavila odredbo Ura- da za varstvo konkurence o odvze- mu upravljavskih pravic, je bila prva poteza. »Odločitev urada je škan- dalozna, zlasti zato, ker ni obraz- ložitve,« je bil ogorčen Senica in dodal, da so tudi urad oziroma nje- govega direktorja Andreja Plahut- nika pozvali, naj spremeni odlo- čitev, saj to do začetka skupščine lahko stori. Bo Turnšek ostal pred zaklenjenimi vrati? z začasno odredbo, ki velja tako dolgo, dokler se dokončno ne od- loči o koncentraciji med Laškim in Unionom, je namreč urad pre- povedal Laščanom razpolagati z vsemi delnicami Uniona. Odloči- tev je bila toliko bolj nerazumlji- va, ker je prepovedovala tudi raz- polaganje z delnicami, ki jih je Pi- vovarna Laško že konec lanskega leta kupila od Slovenske odškod- ninske družbe. Zanje so imeli Laš- čani v rokah pravnomočen sklep vrhovnega sodišča, s katerim je le- to zavrnilo zahtevo Interbrevva, da Laškemu prepove razpolagati z del- nicami. »Čigava bo obveljala?« je bilo to- rej v sredo popoldne odprto vpra- šanje. Negotovost je visela v zraku, novinarski apetiti po transformaci- ji v muho, ki bi lahko spremljala skupščino, pa so kopneli do drob- cene mušice, ki bi smela spremljati dogajanje na hodniku. Bo direktor Laščanov Tone Turnšek s poslov- nim kovčkom v rokah in v sprems- tvu pravnih zastopnikov štajerskih pivovarjev ostal pred zaklenjenimi vrati Unionove dvorane? Sredi maja so se na Bledu sre- čali predstavniki obeh največjih slovenskih pivovarn in belgijske- ga koncema Interbrevv. »Nefor- malni sestanek je bil, tako po mne- nju Belgijcev kot Laščanov, us- pešen,« so poročali slovenski me- diji. »Ali bi prodali delež v Pivo- varni Union, ne želim komenti- rati,« je bil kljub prijateljskemu vzdušju in poudarjani uspešno- sti srečanja z obeh strani, odlo- čen tiskovni predstavnik koncer- na Corneel Maes. Če bi obveljala prvotna Plahut- nikova odločitev, kaj drugega ne bi bilo pričakovati. 46,18-odstotni lastniški delež gor ali dol, če ni- maš tudi upravljavskih pravic za svo- je delnice, (p) ostaneš javnost. Za- njo pa je bila skupščina zaprta... Sporno parkiranje Da so Laščani mojstri »parkira- nja«, je bilo slišati že med lanski- mi začetki pivovarske vojne. Da na- mreč odlično »parkirajo« delnice ljubljanskih pivovarjev pri prijatelj- skih in povezanih družbah in s tem neuradno »večajo« svoj delež v Unio- nu, namreč. Zato je bila v kopici resnih vprašanj, povezanih s četrt- kovo skupščino Uniona, prav sme- šna iglica o parkiranju službenega vozila Laščanov... V upravi Uniona so namreč Laš- čanom poslali faksirano sporoči- lo, v katerem so se zahvalili za na- javljeno udeležbo na skupščini, hkrati pa dodali, da »zaradi velike- ga sezonskega prometa ne more- mo zagotoviti parkiranja na našem dvorišču« in Laščane pozvali, naj za svoj avtomobil uporabijo javno parkirišče v Tivoliju. Laščani zavr- nitve, seveda, niso molče požrli in ljubljanske pivovarje znova zapro- sili za košček parkirnega prostora na dvorišču, kjer naj bi bilo »glede na vašo letošnjo prodajo dovolj pro- stora...«. V mercedes v četrtek dopoldne sicer ni sedel direktor Turnšek, je pa to storil nekaj pred poldnevom član uprave Boško Šrot. Kljub dejs- tvu, da iz Ljubljane še ni bilo potr- ditve ali se bo skupščine sploh smel udeležiti. Če bi čakal na Plahutni- kovo odločitev, se je namreč zago- tovo ne bi. Tudi mercedesi iz Laš- kega do Ljubljane ne pripeljejo v slabih dvajsetih minutah, za peša- čenje od Tivolija do Uniona pa gre še kakšna dodatna minutka. Denar je zato^ da kroži v senci skupščine delničarjev Uniona se je, ne sicer prav živah- no, na Ljubljanski borzi vendarle trgovalo tudi s pivovarskimi delni- cami. Ob skromnem prometu v višini dveh milijonov tolarjev so v sredo Belgijci uspeli kupiti 55 delnic ozi- roma 0,01 odstotka vseh delnic Uniona in s tem je njihova tokrat- na ponudba za odkup vseh ostalih še prostih delnic Uniona postala us- pešna. V četrtek so objavili ponud- bo za prevzem Uniona tudi Lašča- ni in še istega dne do 13. ure kupili 513 delnic oziroma 0,11-odstotni delež Uniona. Oba prevzemnika sta za prag uspešnosti svojih ponudb določila 50 delnic, in obema je - Belgijcem po 90, Laščanom pa po 91 tisočakov za delnico - že v pr- vem dnevu trgovanja, uspelo prag preseči... Glasovanje in preglasovanje Za trdno zaprtimi vrati, v skrb- no zastraženi upravni stavbi Unio- na, se je - tudi v prisotnosti Lašča- nov - ob 13. uri skupščina delni- čarjev začela. Da so z varovanjem Ljubljančani le pretiravali, ne gre izgubljati besed. Vstopa v upravno stavbo niso prepovedali le novinar- jem in snemalcem, pač pa tudi de- lu zaposlenih. Proizvodnja, so priz- nali v samem vrhu Uniona, je bila zato tega dne motena. Na skupščini je bilo prisotnega 74,74 odstotka kapitala, Urad za varstvo konkurence pa je Laščanom priznal upravljavske pravice za nji- hov 24,24-odstotni delež. Če urad ne bi spremenil svojega sklepa, bi imel Interbrevv, ki je sicer lastnik 40,9 odstotka Uniona, na skupšči- ni več kot 75 odstotkov glasoval- nih pravic... Uprava je delničarjem predlagala, naj bilančni dobiček družbe, ki je konec lanskega leta znašal blizu 4,8 milijarde tolarjev, razdelijo tako, da bi za dividende šlo 270 milijonov tolarjev, slabih 25 milijonov za nagrade članom uprave in nadzornega sveta, 2 mi- lijardi naj bi družba razporedila v druge rezerve iz dobička, 2,5 mili- jarde tolarjev pa prenesla v prihod- nje leto. Ti predlogi so bili, brez večjih zapletov, potrjeni. Zato pa je bilo bolj živahno v nadaljevanju, ko naj bi delničarji podelili razrešnice vsem članom uprave in nadzornega sveta Unio- na. Pravna zastopnika Pivovarne Laško Miro Senica in Stojan Zdol- šek sta zahtevala glasovanje o raz- rešnici za vsakega posameznega člana uprave. Laščani so zatem podprli razrešnico le dvema čla- noma uprave; in sicer Andreju Rapetu in Frančišku Bolki, z raz- rešnico ostalih članov uprave (pred- sednika Mitje Lavriča ter članov Marijana Mira in Frančiške Hu- njet) pa se niso strinjali. Kot je ta- koj po skupščini povedal Senica, zdaj sledijo izpodbojne tožbe na izglasovane razrešnice predsedni- ku in članoma uprave ter nadzor- nemu svetu. Ob tem pa Laščani zah- tevajo sklic posebne skupščine, na kateri bi izvolili posebnega revizor- ja, ki bo pregledal poslovanje pod- jetja. Predlog naj bi bil v. skladu z zakonom o prevzemih.. Vprašanja brez odgovorov Laščani so upravi Uniona zastav- ljali vprašanja o poslovanju pivo- varne s povezanimi podjetji, o tr- govanju z lastnimi delnicami in mo- rebitnem okoriščanju nekaterih čla- nov uprave pri tem. Zanimalo jih je tudi, kako je bil financiran na- kup lastnih delnic, ki jih je kasne- je kupil Interbrevv. Člani nadzor- nega sveta pa niso želeli odgovar- jati, ali so kontrolirali morebitne napravilnosti pri poslovanju Pivo- varne Union s podjetjem, ki za pi- vovarno izdeluje etikete in katere- ga lastnik naj bi bil v sorodu s čla- nico Unionove uprave. In danes? V petek, po skupšči- ni Uniona, so Belgijci poudarja- li, da si želijo takšnega razpleta, v katerem bi bila zmagovalca dva. V Laškem teh izjav po besedah Božidarja Novaka iz komunika- cijske skupine Spem ne želijo ko mentirati: »Ni videti pravih raz- logov za zaupanje. Še vedno pa ostaja naša ponudba, naj nam po 91 tisočakov za delnico prodajo svoj delež v Unionu.« Kot je videti, so bili Laščani naj- bolj vztrajni glede povezav med vods- tvom Pivovarne Union in podjetjem, ki je v lasti sina članice Unionove uprave Frančiške Hunjet. Slednje naj bi kupovalo Unionove delnice in jih kasneje dražje prodajalo Pivovarni Union. Prav tako naj bi delovalo tu- di metliško podjetje Remex. Podjet- je Mond grafika Dušana Hunjeta, smo zatem že brali v slovenskem ča- sopisju, je na račun izjemne rasti pri- hodkov iz financiranja svoj dobiček v lanskem letu povečalo za skorai 50-krat... Uprava Uniona na vsa vpra- šanja po nasvetu odvetnika, da gre za vprašanja konkurenčne družbe, ni želela odgovoriti. Laščani, so 1« izvedeli, lahko odgovore pričakuje jo v pisni obliki... Špalir za slovo V dvorano, med delničarje Unio na, so Laščane spustili, v njej - med samo skupščino - kaj veliko besed< sicer niso imeli, so pa Ljubljančari poskrbeli, da so prav na hitro in neO paženo iz dvorane tudi odšli. Predstavnikom Laškega so namreč pripravili pravi špalir do stranske ga izhoda. Namesto, da bi odgovo rov željnim novinarjem, ki so se me^ skupščino lahko sprehajali po Ti voliju, saj bliže Uniona niso smeli povedali kakšno o tem, kaj se je do gajalo v dvorani, so se znašli - dobe sedno - na cesti. Skupščina Unioni bo torej, po vložitvi izpodbojnil tožb, dobila epilog na sodišču... IVANA STAMEJČIČ Tone Turnšek Boško Šrot — št. 31 -1. avgust 2002 pamer I mJMJšim okusom Hospodarstvo 7 Hčerki za posle^ mati za sicupne službe Direktor skupine Tekstilna tovarna Prebold Vinko Žohar o načrtih »fabrike«, ki se je znašla v prisilni poravnavi - Zaposlitev za 376 delavcev v Tekstilni tovarni Pre- bold so uvedli prisilno po- ravnavo, med katero naj bi poplačali del dolgov in po- skrbeli za finančno reorga- nizacijo družbe. V »pre- boldski fabriki« upajo, da jim bo uspelo premakniti voz naprej, o načrtih in predvidevanjih pa smo se pogovarjali z direktorjem skupine TT Prebold Vin- kom Žoharjem. »Na težak finančni položaj TT Prebold so najbolj vpli- vali realno zniževanje prihod- kov, tako zaradi izgube tra- dicionalnih trgov kot zaradi tega, ker obstoječi (večino- ma tržno zastareli in tržno neatraktivni) programi niso bili v zadostni meri nadomeš- čeni z novimi. Temu pa ni sledilo ustrezno znižanje stroškov blaga, materiala, storitev in stroškov dela. Kot posledica sta se med drugim izrazito povečala zadolženost in poslabšala likvidnost fir- me,« je uvodoma razložil Vinko Žohar. V začetku meseca je celj- sko okrožno sodišče potr- dilo uvedbo prisilne porav- nave v Tekstilni tovarni Prebold. Predlagano prisil- no poravnavo je potrdilo več kot 86 odstotkov upnikov. Kako komentirate dokaj vi- sok odstotek oziroma ka- ko sami gledate na uvedbo prisilne poravnave? Visoka izguba v letih 2000 in 2001 in neugodna struk- tura virov financiranja kot posledica zadolževanja pred- vsem pri dobaviteljih je na- rekovala ukrepanje v smislu finančnega prestrukturiranja, katerega del je tudi uvedba postopka prisilne poravnave. Visok odstotek glasovanja je predvsem rezultat skrbno pripravljenega realno postav- ljenega načrta finančne reor- ganizacije, ki so ga obravna- vali in pozitivno ocenih up- niški odbor, nadzorni svet in tudi upravitelj prisilne porav- nave. Katere so še druge aktiv- nosti, ki jih predvidevate? Prestrukturiranje temelji na dveh glavnih med seboj povezanih sklopih aktivno- sti in sicer finančni reorga- nizaciji skozi postopek pri- silne poravnave ter poslovni reorganizaciji. Znotraj po- slovnega prestrukturiranja so predvideni oziroma se že iz- vajajo razUčni sklopi aktiv- nosti, predvsem v proizvod- nem programu in trženju (zo- ženje proizvodnega progra- ma, opustitev nerentabilnih produktnih skupin, krajšanje prodajnih poti), v finančnem poslovodenju, planiranju in upravljanju z obratnimi sredstvi (uvajanje postopkov integralnega planiranja pro- daje, nabave, proizvodnje in denarnih tokov, postavitev in- formacijske podpore računo- vodski poslovni funkciji za zagotavljanje podatkov za na- tančno in zadovoljivo poslov- no odločanje), obvladovanju stroškov. Določene aktivno- sti izvajamo tudi na področ- ju tehnologije, logistike, in- frastrukture (zmanjšanje po- rabe energije, prostorska zao- krožitev proizvodnje, neka- tere nujno potrebne investi- cije za nove programe) ter na področju organizacijsko-sta- tutarnega preoblikovanja (us- tanovitev dveh družb za proi- zvodnjo tkanin in nogavic v 100-odstotni lasti matične družbe). Iz TT Prebold naj bi se ob- likovali matično podjetje TT Prebold ter dve hčerinski družbi. Katere dejavnosti in proizvodnjo naj bi oprav- ljali v matičnem podjetju in kaj v hčerinskih družbah? Ločili naj bi proizvodne dejavnosti (proizvodnja tka- nin in proizvodnja nogavic) od neproizvodnih (malopro- daja) . Na vsako izmed hče- rinskih družb bodo v celoti prenesene osnovne poslovne funkcije proizvodnje, vklju- čujoč prodajno in nabavno poslovno funkcijo. V matič- ni družbi pa poleg malopro- daje ostajajo le poslovne funkcije, za katere je zaradi zagotavljanja učinkovitosti in ekonomičnosti izvajanja smi- selno, da se organizirajo kot skupne službe, to so energe- tika, vzdrževanje, kontrola kakovosti, varovanje, trans- port, prehrana, informatika, plansko analitska služba, splošno kadrovska služba, ra- čunovodska in finančna služ- ba. Pred uvedbo prisilne po- ravnave je vprašanje števi- la odpuščenih oziroma brezposelnih preboldskih tekstilcev v javnosti povzro- čilo kar nekaj prahu. Koli- ko ljudi bo v resnici izgu- bilo delo oziroma kako bo- ste reševali viške? S prisilno poravnavo nam je uspelo ustvariti pogoje za ohranitev dela 376 zaposle- nih. Zaposlenim (165), ki jim skladno z zakonom preneha delovno razmerje, pripada- jo vse pravice po zakonu, ka- mor spadajo tudi odpravni- ne. V Sloveniji je bilo že ne- kaj podjetij, ki so se po pri- silni poravnavi znašla v ste- čaju. Kaj boste storili v TT Prebold, da bi se izognili takšnemu »scenariju«? Temeljni cilj poslovnega prestrukturiranja je ustvarja- nje pogojev za zdravo delo- vanje družb skupine TT Pre- bold. Seveda so bistveni po- goji tudi trg, izdelki, kadri, optimiranje in hitro odziva- nje na spremembe. Znan je težaven položaj, v katerem se na splošno na- haja tekstilna industrija, po drugi strani pa je v poveza- vi s TT Prebold slišati več različnih zgodb... Lahko za TT Prebold napo veste bolj- še čase? Zaradi velikega števila za- poslenih je interes javnosti za spremljanje razmer logi- čen in upravičen. Priprava ob- sežnega programa prestruk- turiranja zahteva določen čas. Bistveno je ohranjanje dejav- nosti in delovnih mest 376 za- poslenim. Postopek prisilne poravnave je samo del celo- vitega prestrukturiranja, ki ne bo lahek. Program in njego- vo dosledno izvajanje nam omogoča nadaljevanje naše tekstilne dejavnosti, ki je tu- di na splošno v težavnem po- ložaju. URŠKA SELIŠNIK Vinko Zohar Dobri obeti za lnexo Čeprav je jeklarska indu- strija v krizi, zlasti zaradi zapore ameriškega trga in posledične uvedbe kvot v Evropi, je štorska Inexa po- slovala bolje kot v lanskem prvem polletju. Prodali so skoraj 44 tisoč ton izdelkov iz jekla in za- nje iztržili nekaj nad 4 mili- jarde tolarjev. Ob tem je raz- veseljivo, da v tem obdobju se ni bilo čutiti oživljanja evropskega trga, kamor izvo- zijo skoraj polovico izdel- kov. Obe kvoti, ki sta veljali za jeklo Inexe Štore, se pol- nita počasneje, kot so priča- kovali. Kvota za vzmetno je- klo, ki je eden nosilnih iz- voznih izdelkov Inexe, se do- slej ni napolnila niti do po- lovice, kar obeta, da do kon- ca septembra ne bo dosegla meje 75 odstotkov, nad ka- tero bi moralo podjetje pla- čevati izvozne garancije. Ine- xa je z dobrim delom in pro- dajo zmanjšala izgubo na od- stotek celotnih prihodkov. Še vedno pa jo obremenjujejo stroški za električno energi- jo, ki so za 16,6 odstotka višji kot lani. V Evropi se že čutijo znaki povečane gospodarske aktiv- nosti, saj se je povpraševa- nje po jeklu iz Inexe, ki je pretežno namenjeno za upo- rabo v avtomobilski industri- ji, precej povečalo. Inexa ima do septembra dovolj naročil, zato so morali organizirati proizvodnjo tudi v času red- nega letnega remonta, ki ga vsako leto izvedejo v prvih dveh tednih avgusta. Inexa se je pred nedavnim vključila v slovenski avtomo- bilski grozd, ki je zanje dol- goročen projekt. Sodelova- nje v grozdu, ki je slovenski pilotni projekt, bo prispeva- lo tako k uveljavljanju viso- kokakovostnih materialov v avtomobilski industriji, kot pri pridobivanju potrebnih znanj. BS Inexa je pred dnevi, po dolgotrajnih postopkih, le prejelo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo čistilne naprave za zajemanje pra- hu v jeklarni. Prvo fazo či- stilne naprave, ki bo stala milijon in pol evrov in za gradnjo katere bodo najeli kredite, se bo pričela zad- nje dni avgusta. finance Vrednostni papiiji delniških družb — št. 31 -1. avgust 2002 8 NA$I KRAJI IN LJUDJE Celje kmalu brez bazenov? Ključni celjski športno-rekreativni objekti so v stanju, ko jih je vse težje vzdrževati, »krpanje« pa prinaša le nove težave Celje ima s svojimi šport- nimi objekti vse več težav. Te so še posebej vroče pri bazenih in drsališču, šport- no-rekreacijskih objektih, ki niso namenjeni zgolj tek- movalcem in športu, mar- več tudi razvedrilu, sprosti- tvi in zabavi vseh mešča- nov. Težave z zimskim baze- nom, ki je na sejmišču Go- lovca in v lasti Mestne obči- ne ter v upravljanju ZPO, so znane. Bazen je slabo obi- skan, uporabniki pa se pri- tožujejo zlasti nad slabo ure- jenim dostopom skozi kata- kombe hale B, nad tem, da jih ob bazenu nenehno zebe, da skozi špranje piha mrzel zrak... in imajo prav. Tudi če je voda dovolj topla - in v to ne gre dvomiti - ga ni juna- ka, ki ga, ko zapusti bazen, ne stisne pri rebrih in ki ne začne iskati brisač, odej in kar je še priročnih ogreval- nih predmetov. Težav uprav- ljavcev ni nič manj. Vsako le- to krpajo in čarajo, da pri- stojne inšpekcijske službe vendarle podpišejo »pildek«, ki omogoči uporabo objek- ta še za eno leto. Prav nič bolje ni v letni po- družnici celjskih kopalnih zmogljivosti. Nekoč opevan projekt segrevanja vode pre- ko sončnih kolektorjev se je izjalovil v eno večjih mest- nih sramot, ki zaseda veliko površino, učinkov pa ne da- je. Da bi izboljšali pretok vo- de in s tem tudi njeno sani- tarno ustreznost (kaj hoče- mo, mnogo preveč jih je, ki se v bazen še vedno tako radi polulajo), pa so letos celo na- vrtali predelno steno v več- jem bazenu. Ivan Pfeifer, ki vodi celj- ski ZPO, ta pa upravlja z ba- zeni in še nekaterimi drugi- mi športno-rekreativnimi ob- jekti, se s kritikami strinja, ob tem pa pravi, da bi vzdr- ževanju objektov morali v Ce- lju nameniti bistveno več de- narja. »Krpanje, ki ga oprav- ljamo že vsa leta, pač ne vo- di daleč, težave le še zaostruje in jih prelaga v prihodnost, ki pa ni več tako daleč, kot se zdi. Pripetiti se utegne, da bomo v kratkem ostali tam, kjer so Velenjčani - ne bomo uspeli pridobiti uporabnih dovoljenj in pri tem ne mi- slim le na bazena, ampak tu- di na drsališče, kjer so teža- ve podobne,« je povedal Pfei- fer. »Gre pač za objekte, ki so stari že 30 in več let in ki že dolgo obratujejo prav na robu standardov. V petih, naj- več desetih letih se utegne zgoditi, da brez res celovite obnove uporabnih dovoljenj za večino objektov ne bo mo- goče pridobiti. Pod celovito obnovo pa nikakor ne mislim na zamenjavo keramičnih ploščic ali zatesnitev oken. Res je, da tudi država za vzdr- ževanje objektov iz svojega proračuna ponuja nekaj de- narja, a ob ustreznem občin- skem vložku. Prav strah me je, da letos niti ponujenega denarja ne bomo uspeli iz- koristiti, ker občinskega vlož- ka ne bo,« je sklenil Pfeifer. Celjske tihe sanje Kako naprej, smo seveda povprašali Ivana Pfeiferja in ta nam je zgolj potrdil šuš- Ijanja, ki že kar nekaj časa krožijo po Celju in namigu- jejo, da naj bi nov letni in zimski bazen, verjetno pa tudi drsališče, združili na novi lo- kaciji, ob nastajajočem šport- nem centru v Opekarniški ja- mi. O tem noče nihče na glas govoriti, gre pač za takšno ko- ličino denarja, ki je sanjska tako kot dobitek na lotu. A v prihodnosti bi bilo to več kot smotrno - ena kotlovnica na- mesto treh ali štirih, enotno upravljanje z objekti, enot- no vodenje in usklajevanje, možnost širjenja programov tudi na tenis, squash in še kaj. In vse to nova lokacija ponu- ja kot na pladnju. Pri čemer ni jasnih več stališč do tega imaginarnega projekta. Ne ve- mo, kaj bi nanj rekli nogo- metaši, ki so z močno voljo, energijo in ustreznim lobi- ranjem na pravih naslovih le uspeli uveljaviti svojo voljo in bodo Celju priborili ču- dovit stadion. Preveč je še v spominu, kako nesrečno so spodleteli poskusi dogovar- janja z atletskim društvom o skupnem stadionu. Ne vemo niti, kaj o zadevi misli ZPI, ki bi, kljub novemu v.d. vods- tvu, že lahko vsaj naročil idejne študije za izrabo pro- stora na tej lokaciji in real- no ocenil možnosti za njiho- vo izvedbo. Pogovarjali smo se tudi z Vladom Gobcem, ki je na ob- činskem oddelku za družbe- ne dejavnosti koordinator za šport. Gobec je zavrnil na- mige, da njihov oddelek in Zveza za šport v Celju nista naredila dovolj za polno za- sedenost zimskega bazena na Golovcu. In to tudi uteme- ljil s številkami, ki dokazu- jejo, da je bazen zgolj skozi dejavnosti, ki jih organizira- jo za potrebe plavalnega opi- smenjevanja od novembra do konca maja vsako leto, prak- tično zaseden od 8. do 15. oziroma 17. ure. Med delov- nimi dnevi, seveda. Dejavno- sti pa, ki jih narekuje šolski in vzgojni program, se še ši- rijo. Ob celjskih šolah in vrt- cih v programu sodelujejo tu- di šolarji in vrtčani iz Dobr- ne, Vojnika, Štor, Žalca, Pre- bolda, Braslovč, Polzele, Vranskega, Pirešice, Šempe- tra, Griž, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine (!), Mozir- ja, Rečice ob Savinji, Dob- ja... V šolskem letu 2001/02 se je vseh oblik plavalnih te- čajev in preverjanj znanja udeležilo kar 1900 otrok. »Pri tem je res, da jih je bilo ne- kaj manj kot leto poprej, a res je tudi, da je otrok na splo- šno manj, poleg tega pa se dogaja prehod na 9-letno šo- lanje. Povedati pa moram tu- di, da je denarja za te dejav- nosti vsako leto nominalno enako in torej realno vsako leto manj, saj se stroški, predvsem stroški prevozov otrok do bazena, vsako leto višajo,« je dodal Gobec. Bo dovolj poguma? Tudi sam je že slišal tihe celjske načrte o združevanju športno-rekreativnih objek- tov na neki novi lokaciji. »Z vsemi štirimi jih podpiram, čeprav gre najbrž za investi- cijo, o katere višini se danes nikomur v tej občini niti ne sanja. A če gledamo dolgo- ročno, bi bilo edino to smo- trno. Ne le za razvoj športa, predvsem za razvoj rekrea- tivnih dejavnosti občanov. Ti morajo danes na tenis ali dr- sanje na eno lokacijo, v fit- nes na drugo, kopati se mo- rajo iti kam drugam... Vse to bi se, mnogo bolj smotrno in mnogo bolj smiselno, lah- ko dogajalo na eni lokaciji, kjer bi lahko združevali več dejavnosti hkrati,« je dejal Gobec. Toda, kdo bo dovolj pogu- men, da bo o teh celjskih sa- njah slednjič rekel pravo be- sedo na pravem mestu in hkrati ugriznil v grenko ja- bolko večno nergajočih po- sameznikov, tudi v mestnem svetu, ki le s težavo pogleda- jo čez plot obstoječe prora- čunske porabe? BRANKO STAMEJČIČ Foto: TRIARTES Na celjskem bazenu je poleti sicer živahno, a vse težje je zanj pridobiti obratovalno dovoljenje. Knežji portal Knežji portal www.celje.org utegne postati živahna spletna alternativa j občinskim stranem j Na svetovnem spletu se je pojavil Knežji portal, kot so avtorji poimenovali stran, s katero želijo pred- stavljati Celje, dogodke v njem, objavljajo novice in ponujajo pregleden koledar prireditev. Stran najdete na naslovu www.celje.org in je prijetna alternativa občinskim stra- nem na naslovu www.ce- Ije.si. Portal v svojih vsebi- nah ponuja ankete, arhiv no- vic in sveže novice, e-karti- ce z motivi Celja, forum ozi- roma klepetalnico, vsem re- gistriranim uporabnikom pa omogoča tudi vpise novic. Prav slednje se zdi pogumna in zelo demokratična pot za medsebojno obveščanje upo- rabnikov. Želimo si lahko le, da ne bo zlorabljana. Na prvi strani objavljajo pregled vsebin, novice, pre- gled zadnjih petih člankov, podatke o obiskovalcih stra- ni, arhiv starih člankov, an- keto, koledar in pregled do- godkov, pa tudi rubriko na današnji dan. Pri vseh objav- ljenih člankih - avtorji jih pri- dobivajo s soglasjem neka- terih množičnih medijev in sami - lahko uporabniki por- tala pripišejo tudi svoje ko- mentarje, članek lahko tudi ocenijo. Portal je zaživel pred do- brim tednom dni, zato še ne deluje tako, kot so si avtorji zamislili. Šibka točka zaen- krat je predvsem koledar vseh prireditev, ki so si ga zamisli-j li kot okence, v katerega naj bi organizatorji sami vpiso- vali svoje prireditve, pa tega še ne počnejo. Prav tako še ni zaživel forum, malo pa je tu- di uporabnikov, ki glasujejo v sicer zanimivih anketah. To- da vse to so slabosti, ki uteg- nejo hitro izginiti, če se bo portal med Celjani prijel. Kljub porodnim težavam in velikemu številu napak v be- sedilih je to vsekakor svež in zanimiv portal, za katerega lahko le upamo, da bo dobro zaživel. Portal je postavilo podjetje Ekopool iz Celja, i BRST 90 let I gasilstva Prostovpljno gasilsko] društvo Gaber je bo v so^ boto, 3. avgusta, prazno^ valo 90 let delovanja. Je^ eno najstarejših društev v^ Gasilski zvezi Celje. S Ob 17.15 uri bodo pripra-' vili sektorsko prikazno va-; jo gašenja Vulkanizerstva Čakš v Delavski ulici, v ka-J teri bodo poleg gasilcev slav-" Ijencev sodelovala še druš-' tva s Teharij, Trnovelj in Za- grada. Vajo bo vodil povelj- nik PCD Celje - Trnovlje' Marjan Preložnik. Ob 18. uri se bo začela proslava z nagovorom pred-! sednik Branka Šaleja ter po-j delitvijo priznanj in odliko-"^ vanj. Gasilci PCD Celje - Ga-^ berje bodo ob 90-letnici do-^ bili gasilsko plamenico stopnje GZ Slovenije. Jubi^ lej bodo zaključili s sreča-^ njem 56 članov društva, go-^j sti in prebivalci okolja, kjer društvo domuje in deluje, j TVi M"' NA KRATKO Stranka mladih v Štorah ŠTORE - V občini Štore so v preteklih dneh ustanovilf iniciativni odbor Stranke mladih Slovenije, ki ga vodi ob činski svetnik Srečko Križanec. Ustanovni zbor lokalnega odbora politične stranke bo septembra. (BJ) Vojaščino in vajeništvo v delovno dobo? CEUE - Skupina sindikalnih zaupnikov, predvsem iz celjsk( okolice, se pripravlja na akcijo za zbiranje podpisov za priz^ nanje vojaškega roka in vajeniškega časa v delovno dobo, k naj bi potekala po vsej Sloveniji. Iniciativni odbor, ki g< vodi Srečko Križanec iz Štor, je bil ustanovljen v pretekliB dneh. V njem sta med drugimi sindikalista Lenart Horvati^ in Rajko Lesjak, nekdanji republiški sekretar sindikata SKEl S podpisano akcijo nameravajo seznaniti tudi ministrstvi za delo in varuha človekovih pravic. (BJ) ' Št. 31-1. avgust 2002 AKTUALNO 9 »Drnovšek me še na kavo ne povabifc Predsedniški kandidat Zmago Jelinčič Plemeniti o volitvah, slovenskih politikih, mobitelih in še marsičem Dan pred martinovim, 10. no- vembra, bomo volili predsednika republike. Tokrat predstavljamo del razmišljanj in pogledov pred- sedniškega kandidata Zmaga Je- linčiča Plemenitega, predsednika SNS in poslanca v državnem zbo- ru, ki se je v petek predstavil v Preboldu. Volitve: »Za Drnovška še sedaj ne vem, če bo kandidiral, saj si pre- mišlja iz dneva v dan. Mislim, da na koncu ne bo kandidiral, da se bo umaknil in svoje mesto prepu- stil nekomu drugemu iz LDS. Za- vedam se, da ne bom zmagal v tej tekmi. Bilo bi prenapihnjeno, če bi to mislil, pomembno je le, da dobim veliko glasov. Bom pa me- šal štrene tistim, ki si to želijo - Drnovšek in Arhar se bosta za zma- go zelo trudila. Na televiziji se obe- tajo močna soočenja, ki so zelo gle- dana, teh prenosov pa se ne bo da- lo rezati. Gospodje se morajo za- vedati, da bodo dobili neskončno mnogo močnih in neugodnih vpra- šanj. Mediji nas namreč režejo in volitve so prilika, da bom lahko po- vedal marsikatero resnico. Mene ni strah: bom vprašal, bom povedal in če se bo le nekaj odstotkom Slo- vencev zbistrilo v glavi, bom dose- gel svoje. 20 odstotkov pa itak ne bom dobil, da bi me ustrelili kot Krambergerja.« Protikandidati: »Drnovšek se laže in prireja podatke, Arhar se dela, da je za nacionalni interes, po dru- gi strani pa je pomagal prodati Kre- kovo banko Avstrijcem... O drugih kandidatih mislim, da ni potrebno izgubljati besed. Je pa zanimiv kan- didat Jure Cekuta, ki je dober sli- kar in ima psa, ki je v žlahti s pre- minulim Arturjem.« Dr. Janez Drnovšek: »Jaz ga imam mal' dost'. Je zelo nefer. Dva- krat je postal mandatar, ker mu je SNS dala glasove, pa ne zna reči niti hvala, kaj šele, da bi rekel: >Daj Jelinčič, pridi na kavo.< S predsed- nikom Kučanom je popolnoma dru- gače, on je razgledan človek. Dr- novšek v tistem trenutku, ko dobi, kar hoče, pozabi na vse.« Napovedi: »Če bo Drnovšek kan- didiral, se bo v drugem krogu po- meril z Arharjem. Če ne bo, bo za- deva bolj zanimiva. Zna se zgodi- ti, da grem tudi jaz v drugi krog. Upam, da bodo slovenski volivci že toliko spregledali, da ne bodo volili tistih, ki so jih po domače rečeno fajn nategnili.« Pravosodje: »Odkar so sodniki dobili dosmrtni mandat, delajo, kar hočejo. Zlorabljajo položaj, zapirajo nedolžne... Seveda ujame- jo človeka, ki je ukradel konzer- vo, ker je bil lačen, ga zaprejo in mogoče ustrelijo, vsi veliki zločin- ci pa so na prostosti. Sodnikom nihče nič ne more, odgovorni ni- so za nič, službo imajo zagotov- ljeno do penzije. Sicer so zdrav- niki, učitelji in sodniki privilegi- rana kasta. To so močni in vplivni lobiji, njim se je treba prilizova- ti, ne pa delavcu. Delavci bi se mo- rali dejansko upreti. To se bo da- lo, ko bo sindikat v resnici zasto- pal delavce, ne pa da sindikalisti zastopajo sebe.« Poslanci: »Od 90 poslancev je 30 takšnih, da ko jih srečam na ulici, se mi zdijo znani, vendar ne vem, kdo so. V državnem zboru se ne oglašajo, nič ne delajo, hodijo tja in služijo denar.« Državni svet: »Svetniki zasluži- jo boljše kot poslanci, saj dobijo poleg lastne plače še tretjino po- slanske za dve uri dela na mesec. To jim na uro znese od 70 do 90 dsoč tolarjev, poleg tega so lahko v nadzornih odborih. Kar 5 let se lah- ko prerivajo in se krasno imajo, de- lajo pa nič. Na mesec porabijo več kot tono papirja za razne fotoko- pije, od njih pa ni koristi.« Pogajalci: »Naši pogajalci so ek- stremno slabi in butasti. Državni zbor je ratificiral sporazum o na- sledstvu, kjer so tri grozljive stva- ri. Slovenija bo dobila 3 odstotke manj, kot bi jih morala po medna- rodnih kriterijih; zlato in devizne rezerve se bodo delili glede na sta- nje po 21. marcu 2001 (v desetih letih so vsi, ki so imeli priliko, vzeli del denarja), skupni dolgovi pa se štejejo od dneva osamosvojitve, to- rej leta 1991. To je svinjarija prve vrste. Slovenija je edina solventna, kar v tem primeru ni dobro - Srbiji je mednarodna skupnost že opro- stila 60 odstotkov pufov, ker se znajo pogovarjati. Naši pogajalci pa pri- dejo kot hlapci, kimajo levo in de- sno, se postavijo v kot in si ne upa- jo ničesar reči. Kar poglejmo Ljub- ljansko banko. Nihče si ne upa re- či, da so bile vse devizne rezerve v Beogradu. Naši kar mencajo, ne ve- do, kaj bi, so nesposobni, nimajo nacionalnega čuta, briga jih nacio- nalni interes. Brez nacionalne za- vesti pa ne bo nič. Že v šolah bi morali učiti slovensko zgodovino, ne da smo priplavali izza Karpa- tov, temveč da so naši predniki Ve- neti. Na njihovi osnovi je zrasla evropska kultura, brez Venetov ne bi bilo onih kljukcev.« EU: »Vse stranke, razen SNS, so podpisale, da bodo naredile vse, da bomo čimprej v Evropi. Pa smo ime- li pri nas boljšo kakovost življenja, čeprav smo zdravstvo in šolstvo v veliki meri že zašuštrali. Je pač dejs- tvo, da 300 stolčkov čaka v tujini, zato jim je vseeno. Vendar ni reče- no, da bomo sprejeti že leta 2004.« Nato: »To je ameriški izum, ka- ko enostavno spumpat in scedit ves svet, kako pobrati, kar je dobrega in državi vsiliti, kar je slabega. Na nekem pogovoru na Brdu je ame- riške senatorje zanimalo samo, ko- liko lovcev F 16 serije A bomo ku- pili - to so tisti, ki najbolj padajo na zemljo, k seriji C pa nas ne spu- stijo. Medtem pa so si gospe nalo- žile na krožnik vse, kar je šlo gor, čez pa polile šeflo golaža.... Na- gravžno, vendar to je Amerika, to je Nato.« Srbija: »Že pred časom sem od- piral vrata s Srbijo, ker se zave- dam, da je 12-milijonsko tržišče za nas pomembno. Ko je šel Dr- novšek tja nabirat glasove, so le- teli s ta velikim avionom in me seveda niso spustili zraven. Zato sem se usedel v svoj avion, cesno 210, in odletel na sprejem v Beo- grad. Drnovšek se je kar prestavil, ko je me zagledal, Rupel ni vedel, kam bi dal noge, novinarji pa niti omenili niso, da sem bil dol. Ko sem bil prvič v Srbiji, sem bil na- rodni izdajalec, danes pa se kaže, da sem imel prav.« Denacionalizacija: »Ni vrača- nje, temveč podarjanje gozdov cerkvi. Znano je, da je ustavno sodišče spodbilo 52 tisoč podpi- sov za razpis referenduma. Ven- dar bo enkrat drugače, na vlado bodo prišli pokončni ljudje, spre- gledali bodo volivci... Takrat bo dokazano, da je bilo marsikaj pri- dobljeno na osnovi goljufije, laž- nih in prirejenih podatkov. V SNS razmišljamo, da bi zbirali pod- pise za razpis referenduma za re- vizijo vseh denacionalizacijskih postopkov. Vendar imamo s temi podpisi slabe izkušnje in bojim se, da bomo Slovenci spet tiho, vsak se bo potuhnil pod svoj kov- ter in spodaj šinfal. Med stranka- mi pa je itak večina cerkvenih, upokojenci ne vedo, zakaj gre, mladinci so neresna stranka, še pri ZLSD bi nas nekateri podprli s figo v žepu.« Meja s Hrvati: »Na odboru za mednarodne zadeve se mi smeji- jo, vendar je dejstvo, da Istra ni bi- la nikoU Hrvaška in je zato vpraša- nje Jadranskega morja vprašanje sukcesije. Kraljevina Jugoslavija ni imela Dalmacije in Istre, po drugi svetovni vojni pa je Jugoslavija, ne Hrvaška, dobila obalo in Istro. To vprašanje bo treba odpreti na med- narodnih forumih. Vsaj stokrat sem že povedal, da Hrvati kradejo našo zemljo.« Pivovarna Laško: »Kar se dela z njo, je velika svinjarija. Po mo- jem prepričanju stoji zadaj Drnov- šek. Lani so namreč organizirali predstavitev tujih vlaganj v Slo- veniji samo za Belgijce. Prvi go- vornik je bil Drnovšek, drugi pa Rop... Kar se tiče monopola - če kdo, so Belgijci pokupili tri četr- tine pivovarn. Kar poglejte Nik- šičko pivovarno, ki so jo kupili, sedaj pa dobivajo nikšičko pivo iz Madžarske. Tako se bo zgodilo z Unionom.« Mobiteli...: »Povprečno porabim od 23 do 26 tisoč tolarjev na me- sec. Še takrat, ko naj bi porabil več kot 200 jurjev, sem v resnici 117 tisoč tolarjev. To je bilo maja, ko sem bil 14 dni v tujini. Vendar- le je 90 poslancev in hkrati je 730 svetovalcev vlade, pa ministri, nji- hove tajnice, njihove ljubice... Vsi ti pa nimajo omejenih telefonov. Ministri imajo tudi državne karti- ce, s katerimi plačajo kosilo, jaz pa plačam iz svojega denarja. Če primerjam z drugimi evropskimi poslanci, imajo ti višje plače in bo- nitete.« ...v primerjavi s 50 tisoč plače: »To je svinjarija, ki si jo naj obesi Drnovšek na svoja pleča.« URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR »Imeti recept za rešitev vseh problemov, je težko. Jaz ga nimam,« pravi Zmago Jelinčič Plemeniti. »Tudi zaradi prednikov ne maram, da bi na Slovenijo padla luč, da smo belogardistično gnezdo. V vojni smo bili na pravi strani.« Zmago Jelinčič Plemeniti in moderator pogovora v Preboldu Janez Vedenik. Št. 31-1. avgust 2002 Dovolj je vandalizma in objestnosti! že nekaj časa ugotavljam, da nekateri v objestnosti dela- jo škodo: lotevajo se tako družbene kot osebne lastnine. Pri tem ne izbirajo sredstev v svoji objestnosti, najbolj hudo pa je, da se ne zavedajo, da z nekaterimi dejanji spravljajo v smrtno nevarnost tudi druge. Primer: nažagan mlaj v Frankolovem, ki bi se, če gasilci ne bi hitro ukrepali, lahko zrušil na glavno cesto. Kaj bi bilo, če bi padel na mimo vozeči avto? V zadnjem času nekateri sproščajo svojo nočno energijo na rožah, predvsem so jim bile na poti rože na novem mo- stu v Vojniku. Zato bomo korita z rožami umaknili, da ne bodo tarča nepridipravov. Posebej so bili jezni na nočne objestneže domačini v Brezovnikovi ulici, ki so rože z oken- skih policah našli v Hudinji! Komu so le bile na poti? Rože niso vame niti na spomeniku NOB v Vojniku! Tudi šoli v Vojniku in na Frankolovem sta bili deležni različnih vandalizmov in sproščanja objestnosti. Policija, ki nam v takih primerih pomaga, je iskala storilce, jih vča- sih tudi našla, občina pa je s popravilom imela nepotrebne stroške. Redno so tarča tudi prometni znaki. Pojavljajo se neokusni napisi na krajevnih tablah in noči prinesejo raz- bite šipe na oknih, razbite luči javne razsvetljave, poškodo- vane fasade... Razbite utice ob nogometnem igrišču govori- jo o tem, da se tam ne igra samo nogomet; da o vlomih v šole, vrice in še kam sploh ne govorim. Posebej pa je občane razjezila več kot objestna vožnja z avtomobilom 'po njivi s pšenico. Toliko slabe volje, jeze in ponižanja, ki so ga s tem prizadejali nepridipravi, že dolgo nisem slišal. Zagotovo storilci ne spoštujejo dela drugih in očitno ne vedo niti tega, da je pšenica osnovna kultura, iz katere se po truda polnem delu pripravi kruh. Tarča objestnežev so tudi koruzna polja. Ljudje se večkrat pritožujejo, da jim z njiv izginjajo krompir, povrtnine in drugo. Moral bi biti vesel ob uspelih prireditvah ob krajevnem prazniku v Novi Cerkvi, ob prijetnem pohodu na Komelj pri Pliberku, ob izjemni prireditvi ob 10. obletnici ansambla Vagabundi, ob uspelih prireditvah gasilcev v Novi Cerkvi in Lembergu, čudoviti lemberški nedelji in nazadnje ob 50- letnici delovanja društva upokojencev Vojnik, pa me gornji dogodki žalostijo. Vseeno organizatorjem iskrene čestitke. BENO PODERGAJS, župan Občine Vojnik Vandalizem nima meja: neokusni napisi na krajevnih tablah. PRENOVUENE CESTE Asfalt v Novakah in Socki Junija se je krajanom Zgornjih Novak uresniči- la težko pričakovana želja, saj je makadamska cesta dobila asfaltno prevleko v dolžini 1700 m. Sredi juli- ja pa je makadamska ce- sta v Socki dobila asfaltno prevleko v dolžini 450 m. Prva faza asfaltiranja v No- vakah se je končala že lani no- vembra, končno podobo pa je cesta dobila v letošnjem le- tu. Želja po asfaltirani cesti sega v leto 1996. Treba je bi- lo zbrati denar, organizirati delovne akcije ter nabaviti material. Zbrali so 2,3 mili- jona tolarjev. Ves denar so vložili v pripravljalna dela za asfaltiranje. V cesto so vgra- dili okoli 3500 m^ gramoza. Tampon za izravnavo pa je pris- pevala Občina Vojnik in KS Nova Cerkev. Opravili so pre- ko 2500 prostovoljnih delov- nih ur in mnogo traktorskih ur. Veliko je pripomogel Bran- ko Gobec, saj je s svojimi stroji delal za minimalno ceno. Želja po asfaltirani cesti v Socki sega že desetletje na- zaj, ko je bil asfaltiran že spodnji del ceste. Prve pri- prave so se začele že leta 1999. Organizacijo dela je vo- dil režijski odbor. Zbrali so 800 tisoč tolarjev, organizi- rali delovne akcije ter naba- vili potreben material. V ce- sto so vgradili okoli 500 m^ gramoza. Opravili so veliko prostovoljnih delovnih ur, ve- liko dela pa so porabili vsi šoferji in strojniki. V obeh primerih so za uspeh akcije zaslužni krajani z režijskima odboroma. Občina Vojnik, žu- pan Beno Podergajs in Tone Preložnik ter KS Nova Cerkev in Slavko Jezernik. V Socki so hvaležni tudi Antonu Kra- marju in vsem ostalim spon- zorjem. V Novakah je cesto blagoslovil župnik Janko Stra- šek, v Socki pa dr. teologije Vinko Kralj ič. Po šestih letih se je uresničila želja krajanov Novak po asfaltni prevleki. Otvoritev ceste v Socki. Kako poznamo našo občino? V naši preteklosti so grb, pečat in zastava nosili zelo pomembno vlo- go. Ti simboli so se uporabljali v ob- dobju fevdalizma, prav tako pa so bili potrebni tudi mestom ter trgom. Potrebovali so jih delno zaradi več- jega porasta prometa v mestu in na po- deželju, delno pa tudi zaradi večje prav- ne varnosti. Nič več ni zadostoval ust- ni prenos imetja na drugo osebo, zato je bilo potrebno pisno dokazilo. Za zgo- dovino grbov so pomembne listine s pečati, prav tako pa grbi na fasadah gra- dov, graščin ter pomembnejših stavb. Na fotografiji je eden takšnih gr- bov, ki se nahaja v vasi s štirimi do- mačijami v bližini Nove Cerkve. Tak- šna oblika poselitve je znana vse od začetka 18. stoletja, sredi 17. stoletja pa je bila v fevdu steklarske družine iz Vitanja. O tem priča grb, vzidan na fasadi v omenjenem naselju, ki ima obliko agrafe z letnico 1667 in monogramom l.G. Danes je doma- čija v vasi pomembna turistična toč- ka, hkrati pa spomenik kulturne de- diščine. Kje se nahaja grb na fotografiji? Odgovor na zastavljeno nagradno vprašanje pošljite na Občino Vojnik, Keršova 8 , 3212 Vojnik, do 1. sep- tembra 2002, s pripisom Kako poz- namo našo občino. Rešitev iz prejšnje številke Og- ledala: župnišče s fotografije je pri cerkvi Naše ljube gospe roženven- ske v Črešnjicah. Prejeli smo 12 odgovorov, od tega 11 pravilnih. Izžrebana je bila Branka Kolar, Ma- le Dole 45, Vojnik, ki bo prejela nagrado. PRIREDITVE SOBOTA, 10. AVGUST 2002 GOVEDOREJSKA RAZ- STAVA V ARCLINU (KME- TIJA GMAJNER) Organizator: Govedorej- sko društvo Celje v sode- lovanju s Kmetijsko goz- darskim zavodom Celje Program razstave: 9.00 - 10.00 Prigon živa- li 10.00 - 11.00 Ocenjeva- nje živali 11.00 Otvoritev razstave 11.30 Izbor najboljših ži- vali 12.00 Revija najboljših živali s strokovnim komen- tarjem ter podelitev zvon- cev razstavljenim živalim 13.00 Zaključek razstave Zabavni del s kmečkimi igrami 13.30 Polka punce se predstavijo 15.00 Kmečke igre (koš- nja, grabljenje, žaganje hlo- da, igra presenečenja) 18.00 Zabava s plesom (igra ansambel Braneta Klav- žarja) ČETRTEK, 15. AVGUST 2002 12.00 KONJENIŠKI TUR- NIR V SOCKI za pokal KS Nova Cerkev Spretnostno jahanje, spretnostna vožnja enov- preg in dvovpreg Organizator: Jahalni cen- ter Šeško PETEK, 16. AVGUST 2002 OTVORITEV KOLESAR- SKE STEZE GLOBOČE - DEDNI VRH - FRANKOLOVO Kulturni program ob 19.00 Podoknica Ne- deljskega dnevnika na Ded- nem Vrhu Organizator: Turistično-: kulturno društvo Globoče - i Dedni Vrh ; SOBOTA, 24. AVGUST 2002 ob 15.00 SPOMINSKO SREČANJE NA DOBROTI- NU Organizatorja: Krajevno združenje ZZB NOB Vojnik in Občina Vojnik ; Zbiranje starih oblačil Predvidoma avgusta bo avstrijska dobrodelna organi- zacija Humana v Vojniku postavila dva zabojnika za zbiranje starih oblačil. Z njimi pomagajo prebivalcem v deželah južne Afrike. Zabojnika bosta na: - Celjski cesti pri spodnji osnovni šoli ob Mariborski cesti - in v Vinterjevi ulici nasproti samopostrežne trgovine. Zabojniki Humane občanom omogočajo, da se znebijo rabljenih oblačil na enostaven način in hkrati pomagajo ljudem v južni Afriki. Humana z nameščenimi zabojniki zbira rabljena ženska, moška in otroška oblačila za vse letne čase, posteljno peri- lo, namizne prte, gospodinjski tekstil, usnjena oblačila, krzno in modne dodatke. Zbira tudi ženske, moške in otroške čevlje vseh vrst in za vse letne čase. V zabojnike naj ne bi odlagali umazanih ali raztrganih oblačil, krojaških odpadkov, cunj, žimnic, rabljenih noga- vic in hlačnih nogavic. Humana skrbi za enkrat tedensko praznjenje zabojnikov in prevzema stroške postavitve, praznjenja in vzdrževanja zabojnikov. — št. 31 -1. avgust 2002 Iz tovarne k oltarju Pri 24 letih se je Ivan Šelih odločil za duhovniški poklic Pri Šelihovih v Želčah so se mami Ivanki in očetu Ivanu rodili trije otroci: hčerka Zdenka in sinova Andrej in Ivan ali Ivek, kot ga kličejo. Najmlajši Ivek je obiskoval osnovno šolo v Vojniku, nato pa se je od- ločil za poklicno šolo v Zre- čah, kjer se je izučil za orod- jarja. »Želel sem se izučiti za kuharja in sanjal sem o metalurgih, pristal pa sem v Zrečah,« je za veliko mi- zo v svetli kuhinji župniš- ča pri cerkvi sv, Jerneja v Vojniku pripovedoval novo- mašnik Ivek Šelih. Iz Zreč se je odpravil na služenje vojaškega roka, po vrnitvi pa se je zaposlil v ope- karni na Ljubečni. Tam je bil do usodnega novega leta 1994. »V meni se je takrat ne- kaj prelomilo, začutil sem, da moram drugam, da me nekdo kliče in vabi. Odloči- tev sem nosil v sebi vse do marca, ko sem se nekega de- ževnega dne odpravil do žup- nika Toneta Pergerja v Voj- niku. Ko je odprl vrata in sva se pozdravila, me je vprašal, če sem prišel najavit poro- ko! Potem sva skupaj odšla v Maribor k škofu dr. Francu Krambergerju, kjer smo se dogovorili za študij na teo- loški fakulteti.« Imel je 24 let, ko se je od- ločil za duhovniški poklic. Ok- tobra leta 1994 je začel s štu- dijem, štirinajst dni pred tem pa je odločitev zaupal staršem. »Omislil sem si slavnostno ko- silo. Ko smo pojedh, sem po- vedal. Ata najprej ni najbolje razumel, za kaj gre, rekel pa ni nič, tudi mama je ob novi- ci ostala povsem mirna.« 7. julija letos je Ivek Šelih imel novo mašo v Vojniku, v cerkvi sv. Jerneja, ki jo vodi Tone Perger. Po novi maši je župnik Perger odšel na kraj- ši dopust in je cerkev prepu- stil Iveku. »Odločitev za študij duhov- ništva se je v meni nabirala vse od malega! Študiral sem z veseljem in kljub letom sem se lepo vključil med ostale študente. Užival sem na no- vi poti, ker sem se zavedal, da delam prav.« Pred novo mašo je bil leto dni diakon v cerkvi Marije na jezeru na Prevaljah pri žup- niku Gabrielu Cizelju, 1. sep- tembra pa bo odšel na novo delovno mesto za kaplana v cerkev sv. Egidija na Ravne na Koroško k župniku Slav- ku Beku. »Na prvem delovnem me- stu bodo prvi meseci minili v spoznavanju ljudi in oko- lja. Ne bom delal na spremi- njanju, ampak dodajanju k njihovim hotenjem.« TONE VRABL Novomašnik Ivan Šelih z družino. Pohod na Komelj Zveza koroških partizanov - področni odbor Pliberk in Slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka sta ob 58. obletnici Domnove čete in 57. obletnici konca 2. svetovne voj- ne organizirala 33. pohod na Komelj. Pohodniki so lahko izbirali med dvema potema: daljšo na 7 in krajšo na 3 km. Po pohodu je bila pri spo- meniku spominska sveča- nost v kateri so nastopili: pdba na pihala iz Žalca, kvmtetMPZFoltejHartman, Savinjski oktet iz Žalca, Har- monikarski orkester iz Žal- ca, MPZ KUD France Preše- ren iz Vojnika, harmonikar- ji z Raven na Koroškem ter recitatorji Slovenskega pros- vetnega društva iz Pliberka. Program je povezoval g. Franc Kuežnik. Govorniki so bili: tajnik Slovenske pros- vetne zveze dr. Janko Malle, univ. prof. dr. Klaus Ottome- yer ter dipl. inž. Mitja Šipek. Gostje in delegacije so polo- žili vence k spomeniku in poz- dravili pohodnike. Po kulturnem programu je bila maša, ki jo je vodil pli- berški dekan, mag. Ivan Olip. Pri maši je sodeloval MPZ KUD France Prešeren Vojnik. Srečanje starejših krajanov v Novi Cerkvi župnijska Karitas Nova Cerkev je na praznik sv. Pe- tra in Pavla pripravila skup- no srečanje vseh, ki so le- tos dopolnih sedemdeset let in starejših. Pred sre- čanjem je bila maša, nato pa kulturni program, v ka- terem so nastopili učenci POŠ Nova Cerkev in Soc- ka. Veseli Sočani ter pev- ka Melita. Jubilej društva upokojencev Društvo upokojencev Voj- nik praznuje letos 50-letni- co svojega obstoja. Na obč- nem zboru in hkrati osred- nji prireditvi ob praznovanju tako častitljivega jubileja, ki je bila 20. julija na Franko- lovem, se je zbralo približ- no 480 članov društva. Občni zbor je spremljal kra- tek program, v katerem so na- stopali: Godba na pihala Nova Cerkev, učenci OŠ Frankolo- vo, pevci moškega pevskega zbora in člani literarne sekcije Prosvetnega društva A. Bezen- šek Frankolovo, Polka punce in kvartet Veseli upokojenci. Otvoritev zbora in slavnost- ni govor je pripadel požrtvo- valni predsednici Marjanci Kr- pan. Hkrati pa je bila to pri- ložnost, da se Društvu upo- kojencev Vojnik zahvalijo in čestitajo župan občine Vojnik Beno Podergajs, predsednik KS Frankolovo Milan Deč- man, predsednik Društva upo- kojencev Škofja vas Vlado Ku- štrin, predsednik Društva upo- kojencev Celje Jože Bučar, predsednik Zveze Društev upokojencev Celje Emil Pe- pelnjak pa je društvu izročil zlato plaketo Zveze. Za dobro razpoloženje je poskrbel Ansambel Mikola. JSV Vojniški gasilci v Dragomlji vasi v drugi polovici junija so v Dragomlji vasi v Beli Kra- jini praznovali 80. letnico domačega gasilskega druš- tva. Praznovanja so se ude- ležili tudi člani PCD Vojnik in predstavniki CZ Vojnik - Dobrna. Društvi, ki sta pobrateni že 22 let, uspešno sodelujeta. Ve- like zasluge za sodelovanje ima častni predsednik PGD Vojnik Jurij Bojanovič, ki je najprej začel osebno poma- gati društvu v Beli Krajini, na- to pa je sodelovanje razširil še na gasilsko področje. Letos so jim gasilci Voj- nika in zveze podarili pre- novljeno motorno brizgal- no. Praznovanje so začeli s slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja in pred- stavili brošuro ob 80- let- nici. V nedeljo so pripravi- li gasilsko parado, v kateri so sodelovali gasilci GZ Metlika in GZ Vojnik - Do- brna. V kulturnem progra- mu so se predstavih tudi čla- ni DMG OŠ Vojnik, saj us- pešno sodelujejo z jubilan- tom. Na slovesnosti so podpisali Listino o pobratenju med GZ Vojnik - Dobrna in GZ Met- lika. Pobratena so že štiri društva iz omenjenih zvez: Dragomlja vas in Vojnik ter Nova Cerkev in Jugorje, v na- črtih pa je še pobratenje PGD Dobrna in Suhor. Po uradnem delu so za do- bro voljo poskrbele Vesele Štajerke. MJ Mladi gasilci iz Vojnika v Dragomlji vasi. Prva označena kolesarska pot V drugi polovici julija so že drugo leto zapored pri- pravili po vaseh KS Nova Cerkev rekreativno kolesarje- nje. 13 kilometrov dolgo pot je prevozilo okoli 60 kole- sarjev. Start je bil pri gasilskem domu v Novi Cerkvi. Kolesarji so se peljali mimo cerkve sv. Lenarta in Mihaelove kapele, v kateri je bila pred 200 leti nedeljska šola. Pot so nadaljevali po regionalni cesti do odcepa za Vizore mimo skakalnic, kjer se pot vzpenja do Landeka. Od tod so se peljali po makadamski cesti mimo Vrbe do Čreškove, kjer so zavili proti Socki z mnogimi krajevnimi zanimivostmi. Graščina Socka je bila zgrajena leta 1404 z lepim parkom ter leta 1986 razglašena kot umetnostni spo- menik. Na pobočju Stenice raste avrikelj, na pobočjih Ki- slice. Stenice in Socke zlato jabolko in zlat klobuk, na gre- benu Kislice je tisov sestoj, poznane so brzice reke Hudinje, ki so pravi raj za ribiče. Lepo so vidne razvaline Lindeškega gradu. Iz Selc vodi pot na prelepo planinsko pot »Na Špiča- sti vrh ali na Stenico« ter nadaljuje skozi Trnovlje po Trno- veljskem prekopu, kjer se pri Žeran znova priključi na re- gionalno cesto Nova Cerkev - Vitanje. Zaključek prve ozna- čene kolesarske poti v občini Vojnik je pri gasilskem domu v Novi Cerkvi. Do konca avgusta bodo označili kolesarsko pot Globoče - Dedni Vrh - Bezenškovo Bukovje, septembra pa bodo z označevanjem kolesarskih poti nadaljevali v KS Frankolo- vo (Črešnjice, Grušovec in Jankova) in v Vojniku Pot na Dobrotin. AV — št. 31 -1. avgust 2002 Grajska nedelja Na gradu Lemberg jo bodo pripravili tudi prihodnje leto Grad Lemberg stoji na strmem in razsežnem skalovju nad cesto, ki pelje iz Vojnika skozi trg Lemberg na Dobrno. 14. julija bi bila povsem običajna nedelja, če ne bi imeli možnosti videti in okusiti slasti srednjeveškega popoldne- va in grajskega življenja na tem najslikovitejšem in naj- večjem slovenskem gradu. Da trud organizatorjev ni bil zaman, je potrdilo okoli 500 zadovoljnih obiskovalcev. Že sam prihod v trg Lem- Pri obrtni dejavnosti so bi- berg je bil nekaj posebnega, li zastopani: predaje volne Na obeh cestah, M vodita do (Panika Močenik in Milka gradu, sta obiskovalce vabi- Omerza iz Socke), žganjeku- la pozdravna transparenta, ha (Franc Žgank iz Nove Cerk- Kdor je želel, se je do prire- ve), pletenje košev in košar ditvenega prostora lahko pri- (Slavko Habe iz Lukovine in peljal s kočijo. Grajske da- Vinko Božnikiz Hrenove), op- me v renesančnih in baroč- letanje steklenic (Simon Vo- nih oblekah ter nedeljsko ob- grinc iz Zadobrove), izdela- lečeni gospodiči so se pono- va teleg (Milan Okrožnik iz sno sprehajali po dvorišču in Strmeča nad Dobrno), piskro- priklanjali obiskovalcem. vez in izdelki na kolovratu iz Na grajski tržnici je bilo na gline (Boštjan Dobovšek iz stojnicah možno videti in ku- Ljubljane) ter popravilo in iz- piti vse, kar je imelo duh po delava sodov (Tone Ovtar iz preteklosti. Izbirali so med Vin), zdravilnimi zelišči in sadni- V popoldanskem času so mi kisi Alenke in Bojana Seš- zbrane z glasbo ali govorjeno la, medom in medico Jožeta besedo po grajsko zabavali: Jošta, kruhom in suhomesni- Štajerski rogisti iz Nove Cerk- mi izdelki Irene Krajnc,izdel- ve, skupina za obujanje sta- ki učencev in učiteljic POŠ No- rinskih plesov Galiarda iz Ce- va Cerkev in Socka, moko iz Ija, Grofje in Vrajeva peč, Sorževega mlina Otona Sam- KUD Socka, Ljudske pevke iz ca, mlinci in pecivom Mar- Jezerc, Grajske pravljice je jetke Blazinšek, domačimi do- predstavilo TD Frankolovo, brotami in štruklji Gelce Pre- KUD Nova Cerkev pa je upri- mrl, šivanjem, pletenjem, ve- zorilo gledališko igro Župa- zenjem Francke Vogrinc in lut- nova Micka. Program je po- kami ter rožami iz krep pa- vezovala Marijana Kolenko. pirja Cvetke Jagodič . AV TD Nova Cerkev se za pomoč in sodelovanje pri organizaT» ciji prve srednjeveške grajske nedelje na gradu Lemberg zah- valjuje: družini Galle in Petru Krisperju, KS Nova Cerkev (Slavko Jezernik, Mihaela Hren), GD Lemberg, Občini Voj- nik (Beno Podergajs, Alenka Vodončnik, Tone Preložnik), Javnemu skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti 01 Celje (Marijana Kolenko, Živko Beškovnik), LTO Celje (Katarina Kerk, Snežana Gabrovec), Petri Narobe, ING Grafiki, Franci- ju Ofentavšku, Janku Melanšku, Isarju, Daniju Kraljiču, g. Preložniku iz Celja, Alešu Stolcu, Borisu Štimulaku, Franci- ju Grobelniku, Janezu Lenku, Rajku Koštomaju in Robiju Majcenu. Hvala tudi vsem nastopajočim, udeležencem na grajski tržnici in prikazovalcem starih obrti. Na svidenje na 2. srednjeveški nedelji prihodnje leto na gradu Lemberg! Pozdrav lemberški grajski nedelji Spoštovani prireditelji, velecenjeni gostje! Veseli nas, da ste se v tako lepem številu zbrali na prvi prireditve na gradu Lemberg. Vsem, ki ste omogočili lepo pri- reditev, izrekam v imenu Galletovih družin iskreno zahvalo. Posebna hvala Turističnemu društvu Nova Cerkev, Gasilske- mu društvu Lemberg, vsem sponzorjem in Občini Vojnik. Da grad Lemberg danes še stoji in ni popolna razvalina, je zaslu- ga neumornega in vztrajnega župana Bena Podergajsa, Alenke Vodončnik in Toneta Preložnika. Upamo, da se bo uspešna obnova gradu Lemberg nadaljevala. Vsem na gradu Lemberg pa želimo veliko uspeha, zabave in veselja! Dr HARDO GALLE Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vojnik o spreje- mu proračuna z dne 19. 12. 2001 ter Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja v Občini Vojnik z dne 17. 7. 2002 Odbor za gospo- darstvo in turizem Občine Vojnik objavlja javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje za- poslitev v Občini Vojnik za leto 2002 I. Predmet javnega razpisa Sredstva za pospeševanje zaposlovanja se namenijo kot ne- povratna finančna pomoč (subvencija) za kritje dela stroškov plače v prvih treh mesecih zaposlitve za: - samozaposlitev osebe, ki je bila na Republiškem zavodu za zaposlovanje - Urad za delo Celje (v nadaljevanju: RZZ) pri- javljena kot brezposelna oseba, - zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je bila na RZZ prijav- ljena kot brezposelna oseba, če ima takšna zaposlitev za posle- dico neto povečanje delovnih mest. - spremembo delovnega razmerja iz določenega v nedolo- čen čas, če ima takšna zaposlitev za posledico neto povečanje delovnih mest. Skupna višina sredstev, ki se dodeljuje na podlagi razpisa, znaša 5,0 mio SIT. II. Upravičenci Upravičenci do sredstev za pospeševanje zaposlovanja so: - podjetja: gospodarske družbe in samostojni podjetniki po- samezniki s sedežem in dejavnostjo na območju Občine Voj- nik, ki v letu 2002 zaposlijo brezposelno osebo iz 1. točke tega razpisa. Podjetja v težavah lahko dobijo pomoč samo, če imajo pripravljen program prestrukturiranja podjetja, pri čemer se upoštevajo pravila za prestrukturiranje podjetij. - brezposelne osebe, ki v letu 2002 uresničijo samozaposlitev na območju Občine Vojnik. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna in srednje velika podjetja iz 6. člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministr- stev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Urad- ni list RS, št. 59/00). Pri podjetnikih posameznikih se ti pogoji smiselno upoštevajo. III. Pogoji 1. Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati za pridobitev sredstev so: - da je novozaposlena oseba državljan Republike Slovenije, - da je novozaposlena oseba prijavljena na RZZ najmanj en mesec pred dnem zaposlitve, - da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v letu 2002, - da ima upravičenec sedež dejavnosti na območju Občine Vojnik, - da pomoč predstavlja spodbudo za neto povečanje delov- nih mest. 2. Upravičencu se dodelijo nepovratna sredstva največ v višini 200.000,00 SIT za vsako novo delovno mesto za nedolo- čen čas. Višina sredstev, ki jo lahko pridobi upravičenec se določi v skladu z Uredbo o namenih in pogojih za dodelje- vanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Urad- ni list RS, št. 59/00). IV. Vsebina vloge Vlagatelj mora k vlogi predložiti naslednja dokazila: 1. obrazec Občine Vojnik za subvencioniranje novih zaposli- tev, ki se dobi v tajništvu občine v času uradnih ur od 5. 8.2002 naprej 2. potrdilo RZZ, da je bila oseba za katero uveljavljajo sub- vencijo registrirana kot brezposelna oseba oziroma dokazila, da se oseba prvič zaposluje (fotokopija delovne knjižice ali overjena izjava vlagatelja) 3. potrdilo organa za notranje zadeve Upravna enote Celje o stalnem prebivališču 4. dokazilo o zaposlitvi (obrazec Ml) 5. odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravlja- nje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma 6. odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrira- ne dejavnosti (za druge gospodarske družbe) 7. izjavo, da podjetje ni v težavah in da predstavlja razpisana pomoč spodbudo za neto povečanje delovnih mest 8. izjavo, da za ta namen še ni dobil državne pomoči oz. kolikšen del je dobil že iz drugih virov V. Rok in način prijave razpisa Rok za prijavo na javni razpis je od 5. 8. 2002 do porabe sredstev oz. najkasneje do 15. 12. 2002. Vloga z zahtevanimi dokazili mora biti priporočeno poslana po pošti ali osebno oddana v tajništvu Občine Vojnik, Keršova ul. 8,3212 Vojnik. Za čas prejema se upošteva čas, ko je popol- na vloga oddana v tajništvu oz. oddana s priporočeno pošilj- ko na pošti. Upravni organ Občine Vojnik lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Vloga, ki ne vsebuje zahtevane doku- mentacije, se zavrne. Vse popolne vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo in turizem. Sklepe o odobritvi sredstev bo sprejel Odbor za gospodarstvo in turizem najkasneje v 60 dneh po prejemu vloge. Prosilci bodo prejeli sklepe v 30 dneh po odločitvi. Vse informacije lahko dobite na sedežu Občine Vojnik, Ker- šova 8 ali po telefonu (03) 7800622 (Mojca). Odbor za gospodarstvo in turizem Občine Vojnik Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vojnik o spreje- mu proračuna z dne 19. 12. 2001 ter Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja v Občini Vojnik z dne 17 7. 2002 Odbor za gospo- darstvo in turizem Občine Vojnik objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in turizma v Občini Vojnik v leto 2002 I. Predmet javnega razpisa Sredstva za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in turiz- ma se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za obresti in sicer maksimalno v višini 4% obrestne mere za leto 2002 na podlagi pogodbe sklenjene z banko od 1.1.2002. Upra- vičencu se subvencionira obrestna mera za posojila v maksi- malni višini 20 mio SIT. Upravičeni stroški materialnih investicij so zemljišče, poslop- ja, stroji in oprema. Upravičeni stroški nematerialnih investicij so stroški nakupa tehnologije. Skupna višina sredstev, ki se dodeljuje na podlagi razpisa, znaša 3,0 mio SIT. II. Upravičenci Za sredstva za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in turizma lahko zaprosijo: - podjetja: gospodarske družbe in samostojni podjetniki po- samezniki s sedežem in dejavnostjo na območju Občine Voj- nik, ki so v letu 2002 sklenili pogodbo o najemu dolgoročnega 30S0jila in še niso prejeli enake subvencije. Podjetja v težavah ahko dobijo pomoč samo, če imajo pripravljen program pre- strukturiranja podjetja, pri čemer se upoštevajo pravila za pre- strukturiranje podjetij. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna in srednje ve- lika podjetja iz 6. člena Uredbe o namenih in pogojih za dode- ljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00). Pri podjetnikih posameznikih se ti pogoji smisel- no upoštevajo. III. Pogoji Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati za pridobitev sred- stev, so: - da je bančna pogodba sklenjena v letu 2002 za stroške materialnih investicij (zemljišče, poslopja, stroji in oprema) oz. za stroške nematerialnih investicij (stroški nakupa tehnologije) - ima sedež dejavnosti na območju Občine Vojnik. Višina sredstev, ki jo lahko pridobi upravičenec, se do- loči v skladu z Uredbo o namenih in pogojih za dodeljeva- nje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Urad- ni list RS, št. 59/00). IV. Vsebina vloge 1. Obrazec Občine Vojnik za subvencioniranje obrestne me- re, ki se dobi v tajništvu občine v času uradnih ur od 5. 8. 2002 naprej 2. odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodar- skih dejavnosti 3. pogodba o najemu posojila 4. bančni izračun realnih obresti za leto 2002 5. potrdilo o plačanih davkih 6. izjava, da podjetje ni v težavah in da predstavlja razpisana pomoč spodbudo za izvedbo nameravanega projekta. 7. izjava, da za ta namen še ni dobil državne pomoči oz. kolikšen del je dobil že iz drugih virov V. Rok in način prijave razpisa Rok za prijavo na javni razpis je od 5. 8. 2002 do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.12. 2002. Vloga z zahtevanimi dokazili mora biti poslana priporočeno po pošti ali osebno oddana v tajništvu Občine Vojnik, Keršova ul. 8, 3212 Vojnik. Za čas prejema se upošteva čas, ko je popol- na vloga oddana v tajništvu oz. oddana s priporočeno pošiljko na pošti. Upravni organ Občine Vojnik lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Vloga, ki ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Vse popolne vloge bo obravnaval Odbor za gospodarstvo in turizem. Sklepe o odobritvi sredstev bo sprejel Odbor za gospodarstvo in turizem najkasneje v 60 dneh po prejemu vloge. Vlagatelji bodo prejeli sklepe v 30 dneh po odločitvi. Vse informacije lahko dobite na sedežu Občine Vojnik, Ker- šova 8 ali po telefonu (03) 7800622 (Mojca). Odbor za gospodarstvo in turizem bčine Vojnik OBVESTILO Ponovno vas vabimo, da predlagate prejemnike priznanj za Občino Vojnik. Razpis je bil objavljen v Novem tedniku št. 27, 4. julija 2002. Rok za oddajo vlog za priznanja ob letošnjem prazniku Občine Vojnik je 20. avgust 2002. — št. 31 -1. avgust 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 13 Hmeljarski inštitut v službi države Dolgo pričakovan sklep o preoblikovanju žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v javni zavod. Po četrtkovem sklepu vla- de bo žalski Inštitut za hme- ljarstvo in pivovarstvo (IHP) postal Javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. »To praktično pomeni, da bomo lahko delali v skladu z zakonodajo, za denar pa se bomo morali še naprej bori- ti,« je pojasnil mag. Andrej Simončič, direktor (še) žal- skega inštituta, kjer so si za pridobitev statusa javnega za- voda prizadevali dlje časa. Že ob praznovanju junijskega ju- bileja, 50-letnice dela, so opozarjali, da praktično po- slujejo na robu zakona in da bi lahko inštitut v vsakem tre- nutku zaprli. To se nanaša na določila zakona o kmetijstvu, da lahko javne službe izva- jajo samo javni zavodi, zato IHP brez pridobitve statusa javnega zavoda marsikatere od številnih nalog ne bi mo- gel več izpolnjevati. V IHP se v največji meri ukvarjajo s hmeljem, sicer pa je njihovo delo zelo pestro, med drugim proučujejo zdra- vilne rastUne, škodljivce in opravljajo različne analize. Že sedaj preko projektov in razpisov iz državnega prora- čuna pridobijo približno 70 odstotkov potrebnih sredstev za delo, slabo tretjino pa us- tvarijo na trgu. »S 57 zapo- slenimi ne moremo biti v bre- me hmeljarjem, in tudi preoblikovanje v javni zavod ne bo dodatno obremenilo dr- žavnega proračuna, kar smo morali v Inštitutu še posebej dokazovati,« je povedal mag. Simončič. Četrtkov sklep vla- de morajo na skupščini po- trditi še sedanji ustanovite- lji, torej slovenski hmeljar- ji, nato bodo v IHP izpeljah še druge postopke v skladu z navodili slovenske vlade. Med drugim bodo morali imenovati nove organe, tu- di vodstvo in direktorja. V svetu Javnega zavoda Inšti- tuta za hmeljarstvo in pivo- varstvo Slovenije bodo štir- je predstavniki ustanovitelja, tj. države, dva predstavnika hmeljarjev in en predstavnik inštituta. Dokončno naj bi bil žalski IHP v javni zavod preobhkovan v jesenskem času. URŠKA SELIŠNIK Anino slavje Na Anino nedeljo je bila večja slovesnost tudi na Vranskem, kjer so prazno- vali 102. rojstni dan doma- činke Ane Križnik. Vran- šani so tretjič zapovrstjo s slavjem na dvorišču gostil- ne Križnik, kjer je Ana pre- živela več kot šest desetle- tij, počastili rojstni dan naj- starejše Savinjčanke. Ana Križnik se je rodila na Tešovi v družini s petimi otro- ki. Takoj po končani šoli je morala na domači kmetiji krepko poprijeti za delo, poz- neje pa je delala pri Majdi- čih v Podgradu. Z 20 leti se je zaposlila kot natakarica v Križnikovi gostilni, kjer je še po upokojitvi rada priskoči- la na pomoč. V gostilni je bil njen drugi dom, prvega pa si je leta 1934 ustvarila z last- nimi prihranki. V tej hiši ži- vi še danes. Čeprav se ni po- ročila in imela otrok, so Ano vedno obdajali prijatelji, ka- terim je podarila mnogo pri- jaznosti in ljubezni. V začet- ku letošnjega leta je Ana ne- rodno padla in si zlomila kolk, vendar pa je do nedelj- skega slavja že dobro okre- vala, tudi zaradi posamezni- kov iz organizacije Pomoč na domu, ki deluje v okviru ob- čine in župnijske karitas. Ob Aninem rojstnem dne- vu in godu so slavijenki voš- čili mnogi zbrani. Med dru- gim je župan Franc Sušnik dejal, da so na Vranskem po- nosni, ker pri njih živi naj- starejša Savinjčanka. Na slav- ju seveda ni šlo brez velike torte in veselega razpolože- nja, za katerega so poskrbeli vranski kvartet sv. Mihaela in ansambel Francija Zupana. T. TAVČAR Slavljenki Ani so ob 102. rojstnem dnevu mnogi stisnili roko. Praznična Ponikva v krajevni skupnosti Ponikva slavijo krajevni praznik, ki ga bodo za- ključili 11. avgusta z od- prtjem 400 metov dolge ceste v Vrhe. V petek so na slavnostni seji sveta KS podelili plakete in priznanja, predsednik sveta Ivan Jelen pa je pred- stavil delo in načrte na Ponikvi. Največja prido- bitev je izgradnja vodo- voda Podkraj-Steblov- nik, s katerim bo pitno vodo dobilo 67 gospo- dinjstev. Naložba je oce- njena na 130 milijonov tolarjev, k čemur so kra- jani dodali dobro petino potrebnega denarja. Pri- hodnje leto jih čakajo gradnja prizidka k šoli in kanalizacije, rekonstruk- cija lokalne ceste... V ok- viru praznovanja je kra- jevna borčevska organi- zacija razvila nov prapor, slovesnosti pa se je med drugimi udeležil tudi predsednik slovenskih borcev Ivan Dolničar. TT Solčavsko v znamenju turizma Solčavsko z vsemi turi- stičnimi znamenitostmi je bilo minuli vikend prizoriš- če bogate turistične ponud- be, ki so jo tamkajšnji turi- stični delavci in domačini pripravili v okviru desete pri- reditve Dnevi turizma na Solčavskem. V treh dneh si je obilico do- godkov, ki so jih pripravili v središču Solčave, v Logarski dolim in Logarskem kotu, na posameznih turističnih kme- "jah..., ogledalo veliko število naključnih obiskovalcev in tu- di stacionarnih gostov, ki pre- zivijajo dopust v eni najlep- ših alpskih dolin. S šaljivo pri- reditvijo Zgance kuhat, Mic- ko ljubit, to je po solčavsko (v kateri so morali fantje v kar najkrajšem možnem času iz- kazati gozdarske spretnosti, pojesti skledo žgancev in ki- slega mleka ter poljubiti Mic- ko) ter tudi z drugimi prikazi so obujali nekdanje življenje na Solčavskem. Poleg tega so ponujali še več različnih mož- nosti za ogled in spoznavanje Logarske doline, izrazito opazno pa je bilo delo doma- činov, ki se v okviru dopol- nilnih dejavnosti vse pogoste- je ozirajo v preteklost in na ogled ali v prodajo ponujajo številne druge posebnosti, ki jih ustvarjajo na Solčavskem. US Ljubenski flosarji vabijo Ljubenci so že začeli z iz- vedbo številnih prireditev, ki jih pripravljajo ob letošnjem 42. Flosarskem balu. Doslej so pripravili sreča- nje domačih godcev, odprii mladinsko sobo, se pomerili na vlcerskem kvizu ter pripra- vili uvodna športna tekmova- nja. S temi bodo nadaljevali tudi danes, v četrtek, poleg te- ga bodo ob 18. uri v prosto- rih OŠ odprli razstavo ter se v nočnih urah odpravili na Raj- hovko. Jutri, v petek, bodo ob 19. uri praznovali občin- ski praznik, na katerem bo- do podelili priznanja in pred ljubenskim kulturnim do- mom pripravili vlcerski ve- čer z domačimi godci in pev- ci. Sobotni dan bo minil v zna- menju športnih finalnih obra- čunov v malem nogometu in tenisu, smučarji skakalci se bodo pomerili na K-40, gasil- ci v Okonini pa ob 18. uri prev- zeli novo vozilo. Ob 19. uri bodo začeli s flosarskim za- bavnim večerom. Osrednja prireditev ob Flosarskem ba- lu bo nedeljska povorka, ki se bo pričela ob 15. uri, dve uri kasneje bodo ljubenski flosarji v Vrbju krstili zelen- ca, poleg tega pa bodo pode- lili priznanja za najlepše ure- jeno okolje in pripravili za- bavo z Vitezi Celjskimi. US Prva jabolka že v zabojih Na plantažah Sadjarstva Mirosan v Kasazah pri Pe- trovčah so pričeli z obiranjem zgodnjih sort jabolk. Po besedah direktorice Marine Bukovec so pričeli s sorta- ma julyred in jersymac, ki sta sočni in sladko kiselkastega okusa. SlediU bosta sorti summerred in lobo, ki vsebujeta manj sladkorja, in sorta james grive, ki je zelo sočna in ima prijetno aromo. Te sorte imajo obstojnost od 10 do 20 dni, kasnejši sorti, gala in elstar, ki se obirata sredi avgusta, pa sta že obstojnejši in zelo okusni. V Mirosanu ocenjujejo, da bodo nabrali približno sto ton najzgodnejših sort jabolk. T. TAVČAR Majine poti Pesniška zbirka Nekje mora biti pot je delo mlade av- torice Maje Rančigaj z Gomilskega, ki je letos zaključila šolanje v Braslovčah. Maja Rančigaj je odličnjakinja in vsestransko nadarjena umetnica, ki je pesniško pot začela že v petem razredu, uveljavljala pa se je tudi na literarnih natečajih. Na 2. sreča- nju mladih raziskovalcev v Murski Soboti je za raziskoval- no nalogo Trgovina moje prababice prejela zlato priznanje. Ljubi glasbo, v prostem času igra klavir, se druži s prijatelji, veliko razmišlja in opazuje svet okoli sebe, se pogovarja z ljudmi, sanjari o sreči, prihodnosti in ljubezni... Na tak način se v njej porodijo pesmi, ki jih je združila v zbirki Nekje mora biti pot. Majo je na pesniški poti spremljala mentorica Tatjana Jelen. T. TAVČAR Maja Rančigaj Št. 31-1. avgust 2002 14 NASI KRAJI IN LJUDJE Odplake v koncesijo Območje mesta Šentjur in okoliških naselij Črnohca, Bezovje, Botričnica, Podgrad in del Vrbnega nujno potre- buje čistilno napravo, seve- da pa tudi kanalizacijsko omrežje. Zahtevnost nalož- be je občinske svetnike pre- pričala, da bodo še najlažje in najbolj hitro prišli do či- stilne naprave s podelitvijo koncesije. Po oceni naj bi gradnja či- stilne naprave stala blizu 680 milijonov tolarjev, primarne- ga in sekundarnega kanaliza- cijskega omrežja s kolektor- jem ter sanacija obstoječe ka- nalizacije pa okroglo milijar- do tolarjev. V občinskih stro- kovnih službah so izračunali, da bi v petih letih s taksami za obremenjevanje vode, pri- ključnino, sofinanciranjem večjih industrijskih onasneže- valcev in proračunskim denar- jem lahko sami zagotovili bli- zu 870 milijonov tolarjev, ra- čunajo še na 160 milijonov to- larjev dotacij ministrstva za okolje in prostor ter po naj- bolj optimistični varianti na 340 milijonov tolarjev iz evrop- skih skladov. A za pokritje fi- nančne konstrukcije naložbe še vedno zmanjka dobrih 470 milijonov tolarjev. Že v občinskih strokovnih službah so zato predlagali, da bi za gradnjo kanalizacijske- ga omrežja in čistilne naprave podelili koncesijo po delnem sistemu BOT; torej zgradi, upravljaj in po poteku konce- sijskega obdobja predaj obči- ni. Svetniki so predlog podpr- li, občinskim strokovnim služ- bam pa naložili, naj nadalju- jejo s pogovori v občinah, ki so se odločile za gradnjo či- stilnih naprav po enakem na- činu. Doslej so se že podrob- neje pogovarjali z Laščani, ki so koncesijo za 25-letno ob- dobje podelili lansko jesen. IVANA STAMEJČIČ NA KRATKO Rudarski tolarji za cesto v Laškem so objavili raz- pis, s katerim iščejo najpri- mernejšega izvajalca za pre- novo oziroma ureditev 2. fa- ze ceste na Brezno. Rekon- strukcijo ceste na Brezno so- financira država iz programov pomoči, ki jih je oblikovala za Zasavje oziroma zapira- nje tamkajšnjih rudnikov. Na približno dva kilometra dolgem cestnem odseku so z deli začeli že lani, cestišče pa nameravajo razširiti, utrditi vo- zišče ter na novo urediti uvoz z regionalne ceste iz smeri Hrast- nika. Cesta namreč vodi do pod- jetja Eho, ki se v zadnjem času hitro razvija, nemalo težav v proizvodnji pa imajo prav za- radi tega, ker lahko večja to- vorna vozila do podjetja pri- peljejo le iz smeri Rimskih To- plic. Nov krog ocenjevanja Potem, ko so na regijskem ocenjevanju najlepše ureje- nih krajev v kategoriji sred- nje velikih mest Šentjurčani osvojili za Konjičani drugo mesto in se uvrstili v nasled- nji krog, pričakujejo v nasled- njih dneh vnovičen obisk strogih ocenjevalcev. V občini in KS Šentjur-me- sto so zato pozvali meščane in podjetja, naj okolico svojih do- mov in poslovnih stavb čim lep- še uredijo. Slednje so vsem kra- jem, ki so se uvrstili v ocenje- vanje na državni ravni, pripo- ročili tudi v ocenjevalni komi- siji. S Celjskega se za nazive najbolj urejenih krajev potegu- jejo še Štore med manjšimi me- sti, Laško med turističnimi, Rimske Toplice med izletniš- kimi, Gorenje nad Zrečami med hribovskimi kraji ter Vojnik v kategoriji drugih krajev. IS 11 let podjetja Forum Terma Med IL in 21. julijem je Podjetje Forum Terma, ki upravlja s termalnim kopa- liščem v Rimskih Toplicah praznovalo enajsto obletni- co delovanja. To so obele- žili z 11-dnevnim brezplač- nim kopanjem za vse, ki so bili mlajši od 11 let. Kljub precej muhastemu vreme- nu, so bili v podjetju zelo zadovoljni z obiskom. PP V troje preko Svetine V ponedeljek sta župana Laškega in Štor, Jože Raj h in Franc Jazbec, podpisala izvajalsko pogodbo, po ka- teri bo podjetje Ceste mosto- vi Celje do jeseni poskrbelo za rekonstrukcijo ceste iz Laškega preko Svetine v Što- re. Naložbo bo v 60 odstot- kih sofinancirala država. Ureditve in modernizacije slabih šest kilometrov glavne povezovalne ceste med obči- nama Laško in Štore, ki v pri- meru večjih prometnih nesreč in zapore regionalne ceste Laš- ko-Celje služi tudi za obvoz, so se skupaj lotili v obeh obči- nah. Regionalna razvojna agen- cija Celje je s projektom mo- dernizacije ceste kandidirala na razpisu ministrstva za gos- podarske dejavnosti za sofinan- ciranje regionalnega razvoja. Program, ovrednoten na bli- zu 100 milijonov tolarjev, so v ministrstvu podprli in za pre- novo cestišča namenili 60 od- stotkov denarja. Del denarja bodo nakazali iz letošnjega, preostanek pa iz državnega proračuna za leto 2003. V iz- vajalski pogodbi je določeno, da bodo v CM Celje dela opra- vili v 45 dneh, tako da bo re- konstrukcija zaključena do za- četka jeseni. I. STAMEJČIČ Dobra volja Mrakičeve mame v Mali Brezi v Šentrupertu nad Laškim je slavila visoki jubilej, 90. rojstni dan, Ana Mrakič. Mrakičeva mama, doma iz Vodruža pri Šentjurju, se je v Malo Brezo preselila potem, ko se je vnovič poročila. Vsi naokrog jo poznajo po tem, da je za svoja leta še vedno ze- lo aktivna in bistrega uma. Če- prav ji je zdravje že pred več leti pošteno pokazalo zobe, ni klonila in najbrž jo še danes drži pokonci prav to, da je bi- la vedno zelo družabna. Šte- vilni jo poznajo po tem, da je rada in dobro kuhala na šte- vilnih ohcetih, pa tudi dela na zemlji ji ni nikoli zmanjkalo. Delo med ljudmi ji je vlivalo novih moči, za sodelovanje v krajevnem odboru RK Šentru- pert, kjer se je v vse dejavno- sti vključevala vse do lani, je prejela zlati znak RK Sloveni- je. Mrakičeva mama danes živi in skrbi sama zase v svoji hiši- ci, ki iz dneva v dan dobiva lepšo podobo. Za slednje in okolico doma skrbita sin Franci in sna- ha Irena, k njej pa rada prihaja tudi hčerka Ida z družino iz Šentjurja. VLADO MAROT Mrakičevo mamo, ob njej sta sin Franci in hči Ida. sta obiskala tudi župan Jože Rajh in predsednik KO RK Šentrupert Vinko Knafelc. Po paradižnike z lestvijo »Ko sem spomladi kupovala sadike paradižnika, so me v vrtnariji opozorili, da je ena med njimi posebej >pev- cana<, a da bo tako odstopala od ostalih, res nisem priča- kovala,« je še zdaj, ko že kar nekaj dni obira zrele plodo- ve, začudena Milica Leber iz Primoža pri Šentjurju. Paradižniku-velikanu dela v vrtu družbo še nekaj sadik ta- koimenovanega vdovskega srca, ki tudi zraste kar precej vi- soko, a ko bodo na velikanu dozoreli najvišji plodovi, bo treba pristaviti manjšo lestev. Nenazadnje jo je Milica potre- bovala že zdaj, ko je paradižnikovo steblo privezovala k opo- ri. »Pa sadika ni rasla samo v višino, tudi obložena je tako, da kar verjeti ne morem,« pravi Milica, ki je letos z vsemi vrtni- nami zadovoljna kot že dolgo ne. »Krompir, čebula, pa stroč- ji fižol,« zadovoljno našteva, »so obrodili tako bogato, da vsega v naši 4-članski družini še pojesti ne moremo.« IS Pepi pritrkuje že 67 let Jože Hrastnik iz Strmce pri Laškem, po domače Ku- sov Pepi, je 80 let dopolnil sicer že 22. januarja, a od svojih domačih je dokaj ne- navadno darilo prejel šele pred kratkim. Še pravoča- sno, da ga je lahko preiz- kusil med etno prireditva- mi Lepo je res na deželi le- tošnjega Piva in cvetja. V Ferralitu v Žalcu so na- mreč posebej zanj ulili tri zvonove in jih uglasili. Jože, ki si je sicer pokojnino pri- služil kot mesar v eni od laš- kih trgovin, je daleč naokoli najbolj znan pritrkovalec. S pritrkovanjem je začel že pri 14. letih, navdušil se je sam, pritrkoval pa je skupaj z bra- toma, saj so imeli vsi v dru- žini dober posluh. »Pri sve- tem Mihaelu je nekdaj pritr- koval star možakar. Fantje smo ga poslušali, potem pa smo se odpravili k svetemu Krištofu, kjer so bili trije bro- nasti zvonovi. Zvečer smo jih pokrili s starim »kovtrom« in klobuki, ki smo jih navezali na zvonove, da se ni slišalo, kako smo vadili. Ob treh zju- traj so takrat vedno »zvonili dan«. Takrat smo sneli klo- buke z zvonov in prvič zares pritrkovali. Seveda ni šlo vse brezhibno, a počasi smo se navadili. Tako se je začelo... V Šmarjeti, Šmiklavžu in Šentrupertu pa sem potem pritrkovanja učil tudi druge,« pripoveduje Jože. Z zvonovi pritrkuje po vsej Sloveniji; tam, kamor ga po- vabijo. Veliko ljudi ga poz- na, pritrkoval pa je že tudi na Brezjah. VLADO MAROT Št. 31 -1. avgust 2002 NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Pod Pegazovimi krili Praznik Občine Rogaška Slatina - Številne naložbe in nova celostna podoba s krilatim konjem Pegazom Lanskim petim večjim na- ložbam v Občini Rogaška Slatina so letos dodali še šti- ri nove, njihova skupna vrednost pa znaša poldru- go milijardo tolarjev ali dva enoletna proračuna občine. Poleg novih pridobitev pa se Slatinčani po novem po- našajo tudi s povsem spre- menjeno celostno podobo občine. Grb in zastavo občine, ki ju po novem krasi iz zgodo- vine kraja privzeti krilati konj Pegaz, so predstavili tudi na sobotni slavnostni seji. Poleg članov občinskega sveta sta se prireditve, na kateri so med drugim podelili tudi občin- ska priznanja, udeležila še mi- nister za kmetijstvo, gozdars- tvo in prehrano Franci But ter minister za promet Jakob Presečnik. Slatinski župan Branko Kidrič se je ob tej pri- ložnosti z zadovoljstvom ozrl na preteklo opravljeno delo. Občinski plaketi sta letos prejela Danica Zorin Mijo- šek in Erih Krašovec, priz- nanja pa Danijel Gospič, Prostovoljno gasilsko druš- tvo Kostrivnica in Bogomir Poharc. Naziva častni ob- čan Občina Rogaška Slati- na letos ni podelila. Med pomembnejšimi na- ložbami, ki so jih bili občani še posebno veseli, sta zagoto- vo kostrivniška telovadnica in vodovod v Dreveniku, ki so ju že predali svojemu name- nu. Prav tako pa so nedavno odprli stanovanjski blok na Prvomajski ulici, vreden 120 milijonov tolarjev. Finančno najobsežnejši projekt pred- stavlja čistilna naprava, ki je trenutno še v gradnji, zanjo pa bo potrebnih kar 680 mi- lijonov tolarjev. Do konca le- ta naj bi v njo že vgradili vso potrebno opremo, gradbeno obrtniška dela pa so bolj ali manj že končana. Primarni zbiralnik je narejen do Rogat- ca, a občina še nima zgrajene sekundarne mreže. Glasbena šola in kulturni center Pomembni pridobitvi tu- di v regijskem smislu bosta novozgrajena glasbena šola in tamkajšnji kulturni cen- ter v skupni vrednosti 440 mi- lijonov tolarjev. Pri prvi na- ložbi, ki je že zaključena, bo večji del, 89 milijonov tolar- jev, prispevalo kulturno mi- nistrstvo. Razliko bo pokri- lo pet občin soustanoviteljic, pri čemer bo največ sredstev, približno 70 odstotkov, na- menila slatinska občina. »Projekt desetletja je za nas vsekakor kulturni center,« je ponosno dejal slatinski žu- pan Branko Kidrič. »V njem bo dvorana s 390 sedeži in vsi spremljajoči prostori, dvorana bo namenjena kul- turnim, zabavnim, gledališ- kim in kongresnim priredi- tvam. Ministrstvo je zanj pris- pevalo 40 milijonov tolarjev, vse ostalo pa Občina Rogaš- ka Slatina iz proračuna.« Za vodenje in upravljanje kul- turnega centra ter organiza- cijo različnih prireditev so Slatinčani ustanovili Zavod za kulturo, operativno pa naj bi zavod začel delovati v sep- tembru, ko naj bi objekt tu- di uradno odprli. V prihodnjih dneh naj bi pričeli še z dolgo pričakova- no rekonstrukcijo križišča v Podplatu, ki ga je občina po sedmih letih vendarle uspe- la uvrstiti v državni proračun. Občina bo k temu dodala še 50 milijonov tolarjev, projekt pa naj bi zaključili v letu dni. Pika na i večjim nalož- bam naj bi bilo dokončanje obnove ceste na Ravnocer- je v jesenskih mesecih, kar naj bi po Kidričevih bese- dah prispevalo k ohranja- nju poselitve ter omogoči- lo razvoj turističnih kme- tij. Tu je še 800 metrov ploč- nika v Prvomajski ulici v Rogaški Slatini, približno kilometer na novo moder- nizirane ceste na Topolah ter 12 milijonski projekt re- gulacije potoka v središču Rogaške Slatine. Po dolgotrajnem usklaje- vanju so vzpostavili delo lo- kalne turistične organizaci- je. Svojemu namenu so pre- dali tudi krak Vinsko turistič- ne ceste na področju slatin- ske občine in pripravili idej- no zasnovo kolesarskih poti v občini. Za mlade Letos so v občini Rogaška Slatina precej naporov usme- rili tudi v reševanje proble- ma povečanega vpisa pred- šolskih otrok v vrtec. »Zade- vo smo rešili, ne da bi to starši sploh zaznali,« je pojasnil žu- pan Kidrič. »Veseli me, da se je gimnazijski program na ste- klarski šoli tako dobro utr- dil, poleg tega pa smo pri- stopili tudi k soustanoviteljs- tvu Regijskega študijskega središča s sedežem v Celju, s čimer naj bi višješolske in vi- sokošolske programe pribli- žali tudi našim ljudem.« V zadnjem letu je pričel delovati Mladinski svet ob- čine Rogaška Slatina, v ka- terega je trenutno vključe- nih šest mladih skupin raz- ličnih pogledov, zato so se na občini odločili, da za nji- hovo medsebojno usklajeva- nje zaposlijo koordinatorko. Svoje prostore imajo v Kul- turnem centru Rogaška Sla- tina. BOJANA JANČIČ Novo občinsiusmili< kakšen založnik.« Sicer pa se je za samozaložbo odločila tudi zato, da lahko knjige po- darja. In odzivi? »Ti so pozi- tivni in tudi kritike so ugod- ne. Mag. Ivan Sivec mi je na primer napisal, da so pesmi globoke in človeško tople. Ve- liko mi pomeni, če se je ne- koga dotaknila le ena pe- sem.« Ljubezen do pisane bese- de jo je tudi spodbudila, da je postala pobudnica in sou- stanoviteljica Celjskega lite- rarnega društva, ki je luč sveta ugledalo lani. »Zdelo se mi je nedopustno, da v Celju ne bi imeli svojega literarnega društva, zato me zelo veseli, da se je v enem letu nabralo toliko članov razUčnih sta- rosti, saj menim, da smo Slo- venci pesniški narod. Sicer pa so bile knjige za Slovence vedno velikega pomena. Ve- činoma pišemo pesmi, krat- ko prozo in literarne kriti- ke, veliko sodelujemo z Osrednjo knjižnico Celje, kjer imamo vsak mesec v Lev- stikovi sobi predstavitve del znanih literatov. Zelo me ve- seli, da v knjižnico zahaja to- liko ljudi. To mi vliva upa- nje, da ljudje le berejo knji- ge, čeprav jih morda ne ku- pujejo, saj so prav nesram- no drage.« Obiskali so jih že tudi najrazličnejši gosti, med njimi tudi Tone Pavček in Manca Košir. Ana Marija Justin verjame, da za vsem slabim pride do- bro. Ko se zaprejo ena vrata. se odprejo druga. Naključij ni, saj se vse zgodi z nekim na- menom. Misli pa ji že begajo k naslednji pesniški zbirki... NATAŠA PEUNIK Ana Marija Justin Mednarodna violinska šola v Velenju Vrhunec šole bo koncert vseh udeležencev v orgelski dvorani glasbene šole v glasbeni šoli Frana Ko- mna Koželjskega v Velenju se je v torek začela 15. med- narodna poletna violinska šola Igorja Ozima, na kate- ro se je prijavilo 30 kandi- datov iz Avstrije, Japonske, Nemčije, Švice, Slovenije, Poljske in Južne Koreje. Na avdiciji je bilo spreje- tih 24 prijavljenih, večino- ma študentov glasbenih aka- demij, visokih glasbenih šol in konservatorijev, najstarejši med njimi pa je koncertni mojster nemškega simfonič- nega orkestra. Udeleženci šo- le bodo vse do 10. avgusta štu- dirali in nadgrajevali koncert- ni in solistični program, ki obsega pretežno violinske koncerte, pa tudi druge kon- certne skladbe klasičnih in sodobnih skladateljev. Violinsko tehniko dogra- jujejo pri prof. Christiane Hutcap iz Rostocka, interpre- tacijo pa pri Igorju Ozimu, ki trenutno kot upokojeni pro- fesor poučuje na konserva- toriju v Bernu. Z njima ves čas sodelujeta dva pianista korepetitorja, Erika Kondo iz Rostocka in James Maddox iz Avstralije. Udeleženci, njihova starost se giblje med 15. in 28. le- tom, bodo novopridobljeno znanje prikazali na dveh jav- nih koncertih, in sicer 8. av- gusta ob 20. uri v galeriji PAC v Murski Soboti ter 9. avgu- sta ob 19.30 v orgelski dvo- rani velenjske glasbene šole. Nekateri med njimi se bodo z izbranim koncertnim pro- gramom, v katerem je najti vse pomembnejše ustvarjal- ce resne glasbe za najvišji go- dalni instrument, kot so Bach, Haydn, Mozart, Beet- hoven, Vivaldi, Paganini, Brahms, Schumann, Men- delssohn, Rimski-Korsakov, Čajkovski, Dvoržak, Prokof- jev, Skrjabin, Bartok in Ric- hard Strauss, udeležili tudi mednarodnih tekmovanj. Poletna violinska šola Igor- ja Ozima je stalna mojstrska glasbena šola z najdaljšo tra- dicijo v Sloveniji, poleg tega beleži visok status tudi v med- narodnem merilu. Doslej je bila odpovedana samo dva- krat, leta 1991 in leta 1999. Velenjčanl zmagali v Španiji Na nedavnem XX. mednarodnem festi- valu glasbe v španski vasi Cantonigros, 80 km severno od Barcelone, je Slovenijo "^P^^no zastopal Mešani mladinski pev- ski zbor Šolskega centra Velenje pod vods- tvom dirigentke prof. Danice Pirečnik. Namen festivala je prispevati k razvoju kul- ture in bratstva med ljudmi in je odprt za vse, KI želijo pri tem sodelovati in soustvarjati glas- Deni trenutek. Gre za tekmovanje in prikaz mešane zborovske glasbe, ženskih in otroš- Kih zborov in ljudskih plesov Skupine lahko leKmujejo v želeni kategoriji, sodelujejo pa tudi na večernih koncertih. Letošnji udele- ženci so bili iz 33 držav Evrope, Afrike in Amerike, skupno je sodelovalo 45 zborov. Tekmovanja so potekala v 5 kategorijah, od katerih je velenjski zbor tekmoval v dveh: ka- tegoriji mešanih zborov in kategoriji ljudske glasbe. V prvi kategoriji je velenjski zbor os- vojil prvo mesto pred zborom Ave Vita iz Vil- niusa (Litva) ter zborom Pueri Cantores Sancti Nikolai iz Poljske. V kategoriji ljudske glas- be pa je zmagal zbor Femini Rustiko iz Skop- ja, medtem ko so Velenjčani osvojili 7. mesto med 29 nastopajočimi zbori. Kot »tiha kamrioac« »Včasih je treba za srečo malo«, je Rado Palir naslo- vil izbor svojih pesmi, zdru- ženih v novo pesniško zbir- ko pod krili metulja, ki kra- si naslovnico. Izbrane pesmi Rada Palirja iz Šentjurja, izdane v obdob- ju, ko je sedaj že 62-letni pe- snik pesniško in osebnostno nedvomno dozorel, in zajema- jo dolgo ustvarjalno obdobje vse od njegovih študentskih let do danes, niso pesniška novi- teta, ob kateri ostrmimo, a nas pušča hladne, ampak so pre- prosta, a zato tem bolj iskre- na izpoved občutljivega in člo- veške bližine žejnega srca, ki se v svoji ranljivosti in zave- zanosti Lepoti zaklepa vase in se zateka v svoj svet, da ga tr- nje, ki ga je ranilo v otroštvu, še huje ne zbode in mu vzame mladostne sanje. Hkrati pa so živ dokaz, da se avtorju pesniš- ko pero nikoli ni zares ustavi- lo, čeprav je, vsaj za javnost, nekaj časa obmirovalo - kot da si je nabiralo nove snovi za samogovorne meditacije in stil- no izpiljene refleksije, značilne za kasnejša, zrela leta. Porav- nanost z ljudmi in življenjem, zdrava distanca do njiju ter ce- lo vedrina v stilu ljudske pe- smi oziroma šansona v novej- ših pesmih, ko sta mladostno svetobolje in disharmoničnost s svetom presežena, sprošču- joče zazvenevajo iz njih. Palirjeva poezija pomeni nadaljevanje slovenske klasič- ne lirske tradicije in s svojo odprto izpovednostjo, odkri- tostjo, pa tudi s svojo formal- no dodelanostjo, barvitostjo in muzikalnostjo bogato od- zvanja v nas. Zbirka 111 pesmi je izšla v nakladi 300 izvodov, natisni- li so jo v Papirni galanteriji Ferlež v Šentjurju, v avtorje- vi samozaložbi pa jo je izda- lo Literarno društvo Šentjur. Spremno besedo je prispeval prof. Marijan Pušavec, lekto- rica je bila Irena Jovanovski, ilustracije je naredila Lučka Palir. Knjigo je mogoče kupi- ti pri avtorju ali v šentjurski knjižnici. IRENA JOVANOVSKI Rado Palir: Včasih je treba za srečo malo - samo pogled iz oči v oči. Št. 31-1. avgust 2002 18 ŠPORT Sreča ponovno obrnila hrbet Celjanom že tretjič le točka - Prva poraza Ere in Rudarja - Klavrn debi Boruta Jarca Zamenjava na klopi Ere Šmartno še ni prinesla us- peha, saj je Borut Jarc s svo- jim novim moštvom viso- ko izgubil v Ajdovščini. CMC Publikum ostaja brez zmage v državnem prvens- tvu, v tretjem krogu lige Si- mobil so Celjani iztržili še tretji remi, tako kot njihov tekmec Hit Gorica. V sobo- to se je moral tudi Rudar za- dovoljiti z nesrečnim raz- pletom, saj je podobno kot PubUkum točke izgubil za- radi preveč zapravljenih priložnosti proti vedno neu- godnemu Dravogradu. Le točka na Skalni kleti v tretjem krogu lige Simobil je neuspeh za vsa tri moštva s Celjskega, saj sta tako Publi- kum kot tudi Rudar igrala pred domačimi gledalci. Bo- rut Jarc po dveh dnevih v Eri ni mogel veliko spremeniti. Usodna napaka mladega Fomezzija Skalna klet je v letošnji se- zoni ponovno oživela, na sre- čanju s Hitom Gorico se je zbralo 800 gledalcev, ki so želeli pozdraviti prvo zma- go celjskih nogometašev. Žal se tudi tokrat ni izšlo po na- črtih, čeprav bi po prikaza- nem tri točke morale ostati v Celju. Že v uvodu je bila premoč domačih očitna, zmage so si želeli prav vsi v celjskem moštvu. Veselje je bilo največje v 18. minuti, ko je svoj prvi zadetek v 33-ih tekmah za CMC Publikum do- segel Almir Sulejmanovič. Po lepem predložku iz kota Domna Beršnjaka je z gla- vo premagal gostujočega vra- tarja Mitjo Piriha. Marijan Pušnik je kljub vodstvu med polčasom svojim varovan- cem ukazal napadalno igro. Pogum in strategija celjske- ga stratega sta vsekakor poh- valna za zanimivost sloven- skega nogometa (med vsemi so ravno tekme CMC Publi- kuma najprivlačnejše za gle- dalce), vendar žal njegovi perspektivni fantje še vedno ne zmorejo uresničiti zastav- ljenega načrta. Do uspeha bi jih pripeljala večja učinko- vitost, za kar pa je potrebno imeti tudi srečo na svoji strani. Vsaka napaka zadnje vrste s štirimi obrambnimi igralci v liniji je takoj kaznovana. Nes- porazum Brulca in Sulejma- noviča v celjskem napadu, je tokrat izkoristil Admir Kršič in žogo podal na prazno celj- sko polovico igrišča do Eha- da Goge. Sašo Fornezzi, ki je v golu zamenjal poškodo- vanega Aleksandra Šeligo, je stekel proti žogi in jo poiz- kušal odbiti, vendar ga je ne- srečno preskočila in novogo- riški napadalec jo je le pos- premil v prazen gol. Celjani so v šoku po ne- srečnem zadetku čez pet mi- nut prejeli še drugega in so do konca tekme morali ce- lo loviti zaostanek. Ob po- moči s tribun, kjer se je po dolgih letih ponovno sliša- lo glasno navijanje: »Cele, Cele...«, je Robi Koren ize- načil, več pa jim kljub moč- nemu obleganju gostujočih vrat ni uspelo. Celjska igra zagotovo navdušuje ljubite- lje nogometa v Sloveniji, za prave navijače Publikuma pa je vendarle pomemben tudi rezultat. In brez zmag bo še tako dobro igro Celjanov po- novno spremljala le peščica najzvestejših privržencev. Vendar se je prvenstvo šele začelo in potrebno je verje- ti v mlade fante, ki so ob po- moči gledalcev nedvomno sposobni velikih dosežkov. Če bodo le navijači zdržaU? Nezaslužen poraz Lokalni derbi je na stadion Ob jezeru privabil 1200 lju- biteljev nogometa, vsaj po- lovica jih je bilo pristašev Dravograda, ki še vedno os- taja hit letošnjega poletja. Ve- lenjčani bi si po prikazanem zaslužili vsaj točko, vendar je čuvaj koroške mreže Di- no Lalič, ki se je k Dravo- gradu preselil po sporu z ve- lenjskim klubom, ostal ne- premagan. Zmago je v 39. mi- nuti gostom zagotovil Miha Bukovec, ki je z natančnim strelom premagal nemočne- ga Janka Šribarja. Zaradi sla- be igre je med odmorom v garderobi ostal Željko Spa- sojevič, ki ga je nadomestil mladi Mitja Hojnik. »Igra Rudarja je preveč od- visna od razpoloženja našega kapetana. Ker je danes igral precej pod svojimi zmožnost- mi in zapravil tudi izjemno priložnost za zadetek, sem ga med polčasom zamenjal. To je pustilo določene posledi- ce na ostalih igralcih. Čeprav so mladi nogometaši prevze- li nase del odgovornosti, jim še manjkajo potrebne izkuš- nje,« je zamenjavo pojasnil ve- lenjski strateg in nadaljeval: »Z našo igro sem zadovoljen, vendar želja in borbenost to- krat nista bili dovolj za zma- go. Upam, da nam bo v nada- ljevanju pomagala tudi sreča.« Nogometaši Rudarja so v dru- gem delu vse več napadali, igra Dravograda pa ni bila tako prepričljiva kot v prvih dveh krogih prvenstva. Vendar na koncu vedno štejejo točke in ne umetniški vtis. »Čez nekaj dni bo naša igra pozabljena. Govorilo se bo le še o zmagi nad Rudarjem, nihče pa se ne bo več spominjal, kako smo jo dosegli,« je o kritikah de- jal napadalec Dravograda Os- kar Drobne, ki je s svojim soi- gralcem Alešem Kačičnikom in starimi prijatelji iz celjskih prvoligaških klubov, pred od- hodom na morje, zmago pro- slavljal še dolgo v sobotno noč. Novinci v letošnji ligi Si- mobil so si namreč s sedmi- mi točkami v uvodu sezone zaslužili kar štiri dni dopusta in bodo s treningi nadaljevali danes. Velenjski Rudar je na že- ljo Maribora Pivovarne Laš- ko prestavil nedeljsko pokal- no srečanje, tako se bo lah- ko v miru pripravil na nasled- nji veliki derbi s CMC Publi- kumom. Slab začetek, dober konec? Šmarčani so z novim tre- nerjem visoko izgubili v Aj- dovščini, vendar Borut Jarc ne more biti krivec za neus- peh, saj je ekipo prevzel le dva dni pred tekmo in tako še ni uspel odpraviti pomanjkljivo- sti, ki so se pojavljale v igri pod vodstvom prejšnjega tre- nerja Marijana Bloudka. »Era je imela igro, Primorje pa je zabijalo gole. Bili smo pre- malo agresivni v zaključkih akcij, zapravili smo tudi naj- strožjo kazen in zaradi napak v obrambi dobili dva poceni zadetka,« je dogodke na igrišču strnil novi Erin strateg, ki se zaveda, da bo potrebno veli- ko spremeniti, predvsem v zvezni liniji, da bo igra tak- šna, kot si jo v klubu želijo. V Šmartnem so z Jarcem pod- pisali enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno sezono, po številnih te- žavah, ki jih je imel zadnji dve leti na Prevaljah, pa se ni tež- ko odločil za novo sredino. Mariborskega trenerja se ljubitelji nogometa na Celj- skem spominjajo še iz časov, ko je v sezonah 1994/95 in 95/ 96 sedel na klopi celjskega Publikuma, v Šmartnem ob Paki pa bo s spremembami v igralskem kadru in drugačnim načinom dela poizkušal izbolj- Novi in stari igralec Rudaija - Peter Memik ni uspel premagati izkušenega Dina Laiiča. Igralec kroga Domen Beršnjak (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum) Strel Sebastjana Gobca je v kazenskem prostoru z roko zaustavil Krži- šnik in ostal nekaznovan. šati trenutno stanje tamkajš- njega prvoligaša. Novega tre- nerja so veseli tudi igralci, ki upajo, da bodo z njegovo po- močjo ponovili igre iz prve po- lovice lanske sezone in z us- pešnimi rezultati navduševali domače gledalce. Priložnost za dokazovanje bo že v nedeljo, ko bodo Šmarčani kljub slab- šemu nasprotniku v šestnajsti- ni finala pokala Slovenije mo- rali dati vse od sebe in poka- zati česa so sposobni. PETRA ŠAFRAN Foto: TRIARTES, G. KATIČ Prejšnji teden je v Velenju gostovala tudi beograjska Cn/ena Zvezda in v prijateljski tekmi premagala Rudar s 3:0. Ki^PANORAMA NOGOMET-1.SNL 3. krog; CMC Publikum - Hit Gonca 2 : 2 (1 : 0); Sulejma- novič (18), Koren (79); Goga (70), Ekmečič (75). Primorje - Era Šmartno 4 : O (2 : 0); Gregorič (10), Barut (30, 83), Vogrič (66). Rudar - Korotan 1 : O (1: 0); Bukovec (39). Vrstni red: Koper 9, Dravograd 7, Primorje 6, Rudar, Koro- tan, Maribor Pivovarna Laško in Olimpija 4, CMC Publi- kum in Hit Gorica 3, Era Šmartno 2, Ljubljana 1, Mura 0. ŠPORTNI KOLEDAR NEDELJA 4.8. - NOGOMET Pokal Slovenije, šestnajstina finala, Vransko: Inde Vran- sko - CMC Publikum, Ivančna Gorica: Ivančna Gorica - Era Šmartno (17). Št. 31-1. avgust 2002 ŠPORT 19 Triatlonci v Slovenskih Konjicah Nastopil je tudi najstarejši slovenski triatlonec, 69-letni Lado Černivec Minulo nedeljo je bil na letnem kopališču v Sloven- skih Konjicah drugi triat- lon Dravinjske doline. 54 triatloncev iz devetih slo- venskih klubov se je pome- rilo v disciplini šprint triat- lon, ki je sestavljen iz 750 metrov plavanja, 20 kilome- trov kolesarjenja in 5 kilo- metrov teka. Plavalnemu klubu Slovenske Konjice je letos uspelo tekmovanje uvrstiti v sklop tistih, ki šte- jejo za ekipno državno pr- venstvo in slovenski pokal. Na tekmovanju za ekipno OP je slavil Trisport iz Kam- nika (Tišljar, Močnik in Kre- gar) pred ljubljansko in ma- riborsko ekipo. Posamično je bil najhitrejši Erih Pečnik (TK Ljubljana) s časom 1:03, 42. »V ponedeljek smo se vr- nili z vojaškega SP, tako da sem imel pred tekmo kar ma- lo težke noge. Skupini, ki je plavala za mano, sem že na začetku kolesarjenja pobeg- nil in kasneje sem le poveče- val razliko, na teku pa sem prehitel še tekmovalca pred sabo,« je o uspehu povedal zmagovalec. Slabo minuto za njim se je uvrstil Grega Ho- čevar (Sokoli Tivoli), še mi- nuto kasneje pa je cilj preč- kal Mirko Tišljar (Trisport Kamnik). Med ženskami je bila najboljša Anja Cerut (Sokoli Tivoli), med vetera- ni Miro Kregar (Trisport Kamnik), pri mladincih pa je slavil David Krajnc (Tris- port Kamnik). Tekmovanja se je že dru- gič udeležil najstarejši aktivni triatlonec v Sloveniji Lado Černivec, ki bo v naslednjem letu dopolnil 70 let. »Sem učitelj smučarskega teka, v mladih letih pa sem bil tudi kategoriziran smučarski te- kač. Po 22 letih odmora sem na trim teku na Brdu slišal za Trnovski maraton, ki sem se ga udeležil brez treninga. Tako sem se aktivno vrnil v šport.« Leta 1979 je začel s tekmovanjem za lovoriko »Kaveljc, Korenina« (tek, smu- čarski tek, plavanje, kolesar- jenje in vzpon na 2000 me- trov), kjer sedaj sodeluje že 24 let. Kasneje se je veliko udeleževal raznih gorskih te- kov, lani tudi tekmovanja na Finskem, ki traja 7 dni in je dolgo 444 kilometrov. »S triatlonom sem se začel uk- varjati leta 1984, ko smo ka- veljci preplavali Blejsko je- zero, kolesarili okoli Bohi- nja in še tekli okoli Blejske- ga jezera. Najbolj se spomi- njam triatlona v Ljubljani. Po nj"em je takratni župan Ster- gar rekel, da smo kar nagi te- kali po Ljubljani,« pravi Čer- nivec, član triatlonskega klu- ba Ljubljana, ki tekmuje tu- di v duatlonu. Udeležuje se vseh tekem za slovenski po- kal, tako da je bil tudi na zad- nji na Šmartinskem jezeru. »Nekoč sem bil povabljen na predavanje na Fakulteto za šport in študenti so me vprašali, kako se prehranju- jem. Odgovoril sem, da jem, kar mi skuha žena. Nimam nobene posebne prehrane, jem kar veliko ogljikovih hi- dratov, predvsem krompir in makarone, pa tudi veliko so- late,« je dejal Lado. Trudi se, da trenira le eno disciplino na dan. Trikrat na teden od- plava 1000 metrov, ostale dni se vozi s kolesom ali pa teče. »Sicer veliko treniram, če- prav je znano geslo, da upo- kojenci nimamo časa. Vče- raj sem na vrtu kopal krom- pir in obiral fižol ter para- dižnik, potem sem pa odte- kel dva kilometra na Slova- nu,« je svo] zadnji trening opi- sal Lado Černivec, ki je o triatlonu Dravinjske doline še povedal: »Proga ni bila pre- tirano težka, saj ni hudih vzponov, poleg tega pa je bi- lo tudi vreme zelo primerno in mi je uspelo tudi s tekom dobro opraviti.« PRIMOŽ POKLIČ Poleg tekmovanja je ko- njiški Plavalni klub pripra- vil še predstavitev tekmo- valnih disciplin v monopla- vuti in hitrostnem potaplja- nju, ki so ga predstavili ude- leženci nedavnega evrop- skega prvenstva. Pripravi- li pa so tudi dvige s toplo- zračnim balonom. Najstarejši slovenski triatlonec Lado Černivec Zmagal je Erih Pečnik pred Grego Hočevarjem in Mirkom Tišljarjem. Ducat medalj mladim celjskim plavalcem V Kranju so se za naslove držav- nih prvakov potegovali mladi slo- venski plavalci. Dečki in deklice Ma- rinesa Neptuna so ponovili uspeh z zimskega dela prvenstva in osvoji- li ekipno 5. mesto. Celjani so posamezno osvojili de- set medalj ter zlato in srebrno v štafe- tah 4x100 metrov prosto ter 4x100 metrov mešano. Med nosilce medalj so se vpisali Robert Kekec, ki je zma- gal na 50, 100 in 200 metrov hrbtno ter bil drugi na 50 metrov delfin, Lu- ka Fideršek z drugim mestom na 50 metrov prosto in tretjim na 100 me- trov prosto, Jure Fideršek je bil tret- ji na 50 metrov prosto, Lenart Lam- Pret je bil srebrn na 100 m prsno in ^ronast na 50 metrov prsno. Barbara ^ehk pa je osvojila tretje mesto na 'iuu metrov prsno. Z doseženimi re- zultati je zadovoljen tudi trener Mijo i^orko, ki se zaveda, da razmere za treniranje v poletnem času v Celju ni- so ustrezne, zato so se mladi plavalci večinoma pripravljali v Mariboru. Celjski finalisti plavalnega državnega prvenstva Joli pričakuje zlato V torek se bo v Miinchnu začelo evropsko prvens- tvo v atletiki s 26 slovenskimi športniki, kar je največ na velikih tekmovanjih doslej. Med njimi bo tudi pr- va favoritinja teka na 800 metrov Jolanda Čeplak. Velenjčanka bo v kvalifikacijah nastopila že prvi dan tekmovanja, če pa bo prijavljenih manj kot 24 tekačic, se bodo v sredo pomerile v polfinalu. Čeplakova, ki ima najboljši čas sezone na svetu, seveda ne bi smela imeti težav z uvrstitvijo v finale, ki je predvideno za četrtek, 8. julija, ob 20.50. Na evropsko prvenstvo so se uvrstili še trije atleti s Celjskega: Anja Valant (Kladivar Cetis) bo s kvalifikaci- jami v troskoku začela v četrtek, Velenjčan Boštjan Buč bo v sredo tekel kvalifikacije na 3000 metrov z zapreka- mi, Celjan Gregor Cankar pa bo na tekmovališču skoka v daljino prisoten zadnje dni prvenstva. Okrnjena zasedba Pivovarjev V ponedeljek so s pripra- vami na novo sezono za- čeli košarkarji Pivovarne Laško, ki jih je zapustilo kar pet ključnih igralcev iz mi- nule sezone. Od pivovarskega dresa sta se poslovila Samir Lerič in Dragan Vujičič, pogodbe pa do začetka priprav niso po- daljšali Ernest Novak, Slav- ko Duščak in Goran Jurak, ki si iščejo novo sredino. Kot je dejal sekretar kluba Aleš Antauer, bo letošnja ekipa kljub spremembam povsem enakovredna lanski, morda tudi boljša. Novinci v Treh lilijah so češki krilni igralec Radek Nečas, Jugoslovan Dragan Dojčin, ki igra na po- ložaju krilnega centra, in po- vratnik na slovenska košar- karka igrišča Primož Koba- le. Trener Predrag Kruščič bo do začetka priprav (12. avgusta) v Laškem preizku- šal možne okrepitve, tako da bo do odhoda v Kobarid se- stavil ekipo, ki bo v letošnji sezoni sodelovala kar na šti- rih tekmovanjih. V državnem prvenstvu in slovenskem po- kalu želijo Laščani ponoviti lanski uspeh in morda zai- grati vsaj v enem finalu, v Ja- dranski ligi pa bo tudi letos cilj sredina lestvice, ki so ga lani z uvrstitvijo na finalni turnir močno presegli. Pivo- varji bodo letos nastopali tudi v pokalu ULEB, drugorazred- nem evropskem tekmovanju, kjer si v močni skupini B (Va- lencia, Rosseto, Partizan, Frankfurt in Oostende) nade- jajo uvrstitve v drugi krog tek- movanja. na kratko Poletje na celjskem ledu Celje: Na poletnem drsalnem taboru v Ledeni dvorani celjskega mestnega parka je te dni že zelo živahno. Športni delavci celjskega drsalnega kluba so že 15. julija uspeli pri- praviti ledeno površino, na kateri redno trenira kar 50 umet- nostnih drsalcev. Poleg vseh najboljših Slovencev v Celju trenira tudi mladinski svetovni prvak Ilija Klimkin, ki ga je s seboj pripeljal izvrstni ruski trener Igor Rusakov. Izmed celjskih drsalcev v sklopu slovenske reprezentance vadijo Anja Bratec, Urban Kalšek, Maša Grm in Nastja Uspenski. Ostali celjski umetnostni drsalci mlajših selekcij pričnejo z rednimi treningi po 15. avgustu. (J. K.) Jocičeva v Merkurju Celje: Najboljša slovenska košarkarica minule sezone Da- liborka Jocič bo svojo kariero nadaljevala pri celjskem Mer- kurju. 21-letna igralka iz Murske Sobote, ki je zadnja leta uspešno igrala pri ljubljanski Ježici, je s celjskim klubom podpisala enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno sezono. Vodstvo Merkurja si v svojih vrstah želi še dve ježiški igralki (Mojco Markovič in Sandro Piršič), s kateri- ma so že zelo blizu dogovora. Tako bodo v Celju zapolnili vrzel, ki je nastala z odhodom Mirne Deak. Novi trener Dragomir Bukvič bo celjske košarkarice zbral v ponede- ljek, ko bodo začele s pripravami na novo sezono. Karateisti na Dunaju Dunaj: Sensei Masahiko Tanaka, 8.dan, je od 23. do 26. julija vodil seminar, ki se ga je udeležilo tudi deset članov Karate kluba Shotokan Celje. Na seminarju so spoznavali skrivnosti karateja in izboljševali svoje znanje. Spominski šahovski turnir Prebold: Branko Setnikar je organiziral peti posamezni hitropotezni šahovski turnir v spomin na nekdanjega profe- sorja Ernesta Šelerja iz Prebolda. Turnir je brez poraza os- vojil Dušan Brinovec (ŠK Žalec) pred Brankom Setnikar- jem (ŠK Prebold) in Mitjo Uriskom (ŠK Žalec). (J.G.) Št. 31-1. avgust 2002 20 REPORTAŽA Gumb za življenje z Viktorijo Žgur o njenem življenju in drobnem rdečem gumbu, ki je za 14 Celjanov vez z življenjem Ko pozvonim pri vratih v bloku na Čopovi ulici v Ce- lju, mi odpre vitalna ženska s prijaznim obrazom in lasmi, med katere so leta vtkala sre- brne niti. Okoli vratu ima prav poseben obesek z rdečim gumbom, ki je njena vez z življenjem. Viktorija Žgur je ena izmed 14-ih Celjanov, ki so vključeni v program life- line. Kar nekako ljubkovalno pra- vijo temu programu rdeči gumb. Namenjen je zlasti hu- dim srčnim bolnikom, ki lah- ko v trenutku, ko začutijo sla- bost, s pritiskom na ta gumb prikličejo takojšnjo pomoč. »Ta naš rdeči gumb je izjemno ko- ristna služba, naša prava vez z življenjem, ki tudi najtežjim srčnim bolnikom vzbuja zavest, da niso sami, da bo v primeru potrebe pomoč bliskovita,« ugotavlja Viktorija Žgur. Orga- nizirali so jo v domu upoko- jencev, kjer za nadzor nad kli- ci skrbijo trije operaterji. Za- nje je potrebno zahtevno raču- nalniško usposabljanje. A ker za program ni stalnega denar- ja, so operaterji zaposleni pre- ko javnih del. To ne vodi nika- mor. Prepogosto se ti skrbni fantje, ki odlično opravljajo svo- je delo, menjavajo. In to je za bolnike silno moteče. Komaj fanta spoznaš, se navadiš nanj in on nate in tvoje bolezni, že ga zamenjajo. Pa še pri razvo- zu hrane morajo pomagati,« po- ve Viktorija Žgur in brž še en- krat pohv^i skrb, vestnost in prizadevnost vseh ljudi, ki de- lajo v programu life-line. Negovalka najbližjim že 21 let je invalidsko upo- kojena. Prebolela je bolezni vseh vrst, doživela najhujše bolezni svojih bližnjih in do obisti pozna življenje bolnih, ostarelih, osamljenih. Zbrano, ne da bi ji zgodba kdaj ušla na stranski tir, pri- poveduje o svojem življenju, ki so ga zaznamovale pred- vsem bolezni. Vojna, stresi po njej, stresi doma in v služ- bi, so jo spravljali v bolni- šnice. Leta 1980 se je konč- no invalidsko upokojila. Zla- sti hude so bile stopnjujoče se težave s srcem in ožiljem. Leta 1957 je v vsega eni uri doživela in tudi srečno pre- živela dva srčna infarkta. Za- radi slabe prekrvavljenosti in mašenja ožilja so ji svetova- li amputacijo noge. »Zavrni- la sem to možnost in pomoč poiskala v zdravilišču Šmar- ješke Toplice, kjer so prvi pri nas uvedli hipobarično oksi- genacijo kot metodo zdrav- ljenja tovrstnih težav. Poma- galo je. Meni je rešilo nogo in odtlej poskušam vsako le- to prihraniti vsaj toliko, da si lahko privoščim terapijo. Vse težje je...,« obvisi v zra- ku neizrečena misel o sko- posti zdravstvene zavaroval- nice, kjer je napotnice za ta- ko koristno terapijo nemo- goče dobiti. »Potem so me prizadele ok- vare skeleta,« pove. »Delno je to dedno, dokončen uda- rec hrbtenici in kolkom pa so bile tri hude bolezni v dru- žini in osteoporoza.« Vikto- rija je najprej z ljubeznijo ne- govala moža, ki je iz parti- zanov prišel s prestreljenimi pljuči, po infarktu pa je ob- ležal. V bolnišnico ga ni da- la, saj je želel biri pri njej, doma. Zatem je negovala ma- mo, naslednji hud udarec je bila bolezen in smrt snahe, ki je obolela za rakom. »To je bila kaplja čez rob. Gle- dati mladega človeka, kako ti pred očmi usiha in umi- ra... strlo me je,« otožno po- ve in v živahnih, zvedavih očeh prvič zaslutim globoko, neskončno žalost. Bogati upokojenci? In potem povprašam o nje- nem mnenju o mostovih med zdravstvom in socialo, o raz- vejani mreži institucij in pro- gramov, ki ponujajo pomoč. Takrat dobi njen pogled ne- ko strogost, ostrino, ki je prej nisem zaznal. »Mreža je res razvejana, a vrzel med zdravs- tvom in socialo je tako glo- boka... Poglejte le primer bolnika, ki ga operirajo na kolkih. Po uspešni operaciji ga po osmih dneh odpustijo iz bolnišnice. Še štiri tedne je predpisano strogo ležanje. Kaj lahko bolnik, ki je sam, odvisen od sebe in oblik so- cialne pomoči, sploh stori? Res prihajajo patronažne se- stre z injekcijami, negoval- ke, da te preoblečejo in umi- jejo, res si lahko naročiš tu- di dostavo hrane. A vendar- le ostajaš sam, privezan na posteljo... Če se odločiš za negovalni oddelek v bolnišni- ci, te stane oskrba preko 10 tisoč tolarjev dnevno. Na ne- govalni oddelek v domu upo- kojencev lahko kar pozabiš. Za sprejem se čaka dolga le- ta. Manjši negovalni oddelek je še v Zdravilišču Laško, a tudi tam cena presega 7 ti- soč tolarjev dnevno. Če ma- lo pomnoživa dneve, ko je ležanje obvezno, prideva do cene od 190 do 280 tisoča- kov. Kateri od povprečnih upokojencev, ki so tem ope- racijam najbolj izpostavlje- ni, jih pa zmore?« Podobno je z veliko rekon- valescenti, ki so odpuščeni iz bolnišnice,- pri katerih in- tenzivno zdravljenje ni več potrebno, je pa potrebno raz- lično dolgo obdobje za celo- vito okrevanje. In tisti, ki ži- vijo sami, ne dobijo ob pa- tronaži, negovalki in hrani prav nič, pa je prav takrat stal- na prisotnost nekoga ob bol- niku najpomembnejša. Nikomur v breme Potem odžene žalostne mi- sli in z značilno vedrino po- ve, da hoče in želi živeti sa- ma, da noče biti nikomur v breme. »Na bolezen nikoli ne misUm. Mar ni dovolj, da je tu? Do hribov se zapeljem s svojim upokojenskim »mer- cedesom« -15 let starim yu- gom, potem nabiram borov- nice, gobarim... Sem tudi ze- lo družabna in uživam v po- govorih, zlasti z ljudmi iz svoje generacije. In verjemi- te mi, živim polno življenje.« A prav pogovori s starej- šimi jo žalostijo. Spoznava njihovo revščino in ponos, ki jim preprečuje, da bi te- žak položaj v katerem so, obešali na velik zvon. Trpi, ko izve, kako jim zdravni- ki svetujejo zdravo prehra- no, veliko sadja, sočivja. Pa jim družinski proračun na- kupov te vrste ne dovolju- je. »Veste, zame vsi misli- jo, kako bogata sem, koli- ko si lahko privoščim. Pa se moram krepko priškrni- ti, da spravim skupaj kak to- lar za zdravilišče. Potrebu- jem pomoč pri čiščenju, li- kanju, težkih opravilih... So pa stvari, ki si jih prepro- sto ne dovolim vzeti: tele- vizije, zlasti informativni spored, pa Dela, ki ga skrb- no preberem vsak dan...« BRANKO STAMEJČIČ Viktorija Žgur z rdečim gumbom, njeno zvezo z življenjem. Na life-line programu v Domu upokojencev v Celju dela- jo trije operaterji, le eden je redno zaposlen. Program so uvedli kot drugi v Sloveniji in odlično se je obnesel. Res pa so težave, je povedala direktorica doma Bojana Mazil, ker se operaterji, zaposleni preko javnih del, prepogosto me- njavajo. Sicer pa Mestna občina Celje financira še 20 javnih delavcev, ki delajo v programu Pomoč na domu, v katerem sodelujejo tudi občine Vojnik, Dobrna in Štore. Ti med drugim, poskrbijo za dostavo okoli 80 kosil dnevno. Čakalna doba za sprejem v celjski dom upokojencev ali njihovo zdravstveno negovalno enoto je izredno dolga in izjem pri obravnavanju oddanih vlog praktično ni. Čakati pa je treba najmanj dve leti. Zato pa pomagajo z nasveti in informacijami, kako je s sprejemi v druge domove ostare- lih po Sloveniji, obveščajo, da je v Murski Soboti negoval- na bolnišnica, kjer stane oskrbni dan 3000 tolarjev, posre- dujejo informacije o zdraviliščih, premožnejšim pa pove- do tudi za družinski servis, ki ga upravlja podjetje Racio. Ko je sama, se poigra in pogovori s svojimi ljubljenimi plišastimi prijateljčki. »Če se z rožicami ooaovariaš. leoše cvetiio.« REPORTAŽA 21 Šparglji za zajtrk, kosilo in večerjo Na opuščeni celjski vrtnariji živi priletna dama, ki jo obkroža trideset telesnih stražarjev Ivana Zupane iz Celja je pol Italijanka in pol Sloven- |ia. Zanimiva in pokončna ženska, ki si je upala oklo- [utati gestapovca. Danes ži- H s spomini na svojega vrt- narja, ki ga je goreče ljubi- la. In z Romi, o katerih go- srori le najlepše. Bolzano, Tirolska. Leto 1919. Ivana se rodi materi Ita- lijanki in očetu Slovencu, že- lezničarju iz okolice Šmarja pri Jelšah. Leto 1923. Ivanin DČe, zavedni Slovenec, se ne pusti udinjati Mussoliniju, noče italijanskega državljans- tva, zato se mora vrniti do- mov. Kot vlakovodja se vrne v Šentjur, sam, brez žene in petih otrok. Življenje v takrat- ni Jugoslaviji je bilo preveč težko. Leta minevajo, piše se leto 1928. Mama dobi spo- ročilo, da je njen mož v celj- ski bolnišnici umrl za pljuč- nico. »Sumljiva osebaff Leto 1940, Mussolini pak- tira s Hitlerjem, življenje v Bolzanu pa postaja vse bolj negotovo. Ivanina mama ima namreč po možu jugoslovan- sko državljanstvo, Ivana po očetu. Odpotujeta v živin- skem vagonu in izstopita v Celju. Leta 1941 ju kot sum- ljivi osebi strpajo v zapor. Iva- ni je takrat dvaindvajset let. Ko ju izpustijo, se nastanita v takratnem hotelu Pošta, po- tem v sobici na Okopih. Ne- ko noč tja vdrejo Nemci, Iva- na mora z njimi. Znajde se v zaporniški celici, kjer vse bolj hira. Ko jo nek gestapo- vec ozmerja za kurbo, začne kričati nanj in mu primaže klofuto. Kriči v nemščini in to jo reši. Vrne se na Okope, vsako jutro pa se mora jav- ljati na »komandi«. Ker zna govoriti nemško, jo sprejmejo na delo na Po- šti, kjer je stalno pod nadzo- rom. Z materjo živita v hu- dem pomanjkanju, saj jugo- slovanske pokojnine po očetu ne dobita celih devet mese- cev. Še vedno veljata za »sum- ljivi osebi«. Čas pa teče in živ- ljenje postaja vse bolj zno- sno. Vojna je mimo, zadiha svoboda. Pesem z vrtnarjem Ivana na Okopih srečuje fan- ta, ki kar naprej žvižga. Vrt- narje, zaposlen na mestni vrt- nariji. Ko ji sredi decembra izroči ogromen šop rož, v vrednosti petih dinarjev, do- končno osvoji njeno srce. Nje- govo je bilo še vedno otožno, med vojno so mu Nemci us- trelili ženo. Koncem januar- ja leta 1946 sta se vzela, leta 1951 se jima je rodil prvi otrok, tri leta pozneje drugi. Leta življenja z vrtnarjem Francem na velikem vrtnar- skem posestvu ob Mariborski cesti so bila kot pesem. Tra- jala je do leta 1967, ko je Iva- na Zupane postala vdova. Še vedno živi, skupaj s sinom, na isti vrtnariji, ki pa je da- nes opuščena. »Nekoč je bil to raj,« pravi in doda: »Na tem mestu je bilo vse polno ekso- tičnega cvetja in grmičevja. Pa šparglji! Ogromno špargljev je tu zraslo. Moj mož jih je gojil že v času, ko je bila to še VVestnova vrtnarija. Šparglji so bili pri nas redno na krož- niku, jedh smo jih zjutraj, opoldne in zvečer. Najbrž sem zato še danes tako zdrava. In vrtnic se spominjam. Ko je mož še živel in skrbel za vrt in park, je vhod v vrtnarijo krasilo najmanj osem tisoč vrt- nic, tu so uspevale tudi kame- lije in orhideje. Danes pa... žalostno.« Prtički, prtički Nekaj gredic ima, ki jih skrbno neguje, seje in sadi cvetje, jagode, ribez, kosmu- Ije, vrtnine. V njeni bližini živijo Romi, z njimi se lepo razume, tudi oni jo imajo ra- di. »A veste, da sem edina žen- ska, ki jo vedno varuje naj- manj trideset bodyguardov? Nobena kraljica jih ni imela toliko. To so moji cigančki, ki pazijo name.« Ivana Zupane je pri triino- semdesetih nenavadno čila, bistra, urejena. Kadar ni na svojem vrtu, je vsa predana pletenju in kvačkanju. Nje- ni prti in prtički so prave umetnine, ki jih z največjo radostjo poklanja ljudem, ki jih ima rada, ljudem, ki se ji na ta ali oni način zapišejo v srce. In kako prijetno jo je poslušati, ko se med njeno slovenščino vrinjajo italijan- ske besede. Ko se znajde v zadregi, zamahne z roko in zažvrgoli tisti njen »čikole- čakole-čal« MARJELA AGREŽ Ponosna na svoj izdelek. Št. 31 - 1. avgust 2002 22 KRONIKA Žiga je umri med sicaiami Petletni Žiga Uranič iz Celja ni preživel padca s pečin na Čreti Nedelja je bila sončna. Na pikniku na Čreti nad Vran- skim se je zbrala brezskrb- na skupina sorodnikov in prijateljev. Beseda je tekla o marsičem, nihče ni niti pomislil na tragedijo. Otroci so se igrali nekaj korakov stran od skupine starejših in le pet minut je bilo po- trebnih, da petletnega Žige ni bilo več med otroki. Žigo so najprej iskah vsi, ki so bili na pikniku, nato do- mačini, kasneje policisti, ga- silci, lovci... Nekaj pred 21. uro so otroka našli - zdrs s pečin je bil zanj usoden. Nedelja kot nočna mora čreta je v dneh po nedelj- ski tragediji ovita v molk. Tamkajšnji krajani stežka go- vorijo o nesreči. »Sinova sta pomagala pri iskanju. Fant- ka nismo poznali, toda ver- jemite, zaradi šoka in žalo- sti nismo spali celo noč,« so nam v ponedeljek povedali pri Strožičevih na Čreti 5. Njihova domačija je najbližje kraju, kjer se je zgodila tra- gična nesreča. Sončno nedeljo, 28. juli- ja, so si Reberškovi iz Volo- ge pri Vranskem izbrali za družinsko srečanje. »Žigova mama je bila iz teh krajev. V nedeljo je bila pri cerkvi sv. Katarine procesija, tako da se je družina zbrala skupaj in po maši pripravila piknik na prostem. Bilo jih je okrog petnajst,« so nam povedali bližnji stanovalci Uraničevih v Celju. Nada, Žigova mami- ca, se je namreč z Vologe nad Vranskim z možem Žanom preselila v Celje, toda v bli- žino domače hiše sta jo vsak dan vodila tudi služba in vr- tec na Vranskem, v katerem sta bila otroka. Žiga je bil star pet let in pol, sestrica Ti- na pa je dve leti mlajša. Otroka iskalo dvesto ljudi »Nada naj bi takoj pokli- cala svojega moža v Celje in mu povedala, da ne najdejo Žige, nakar se je Žan z av- tom pripeljal na Čreto,« še izvemo v pogovoru z Urani- čevimi znanci. Žigo so naj- prej iskali vsi, ki so bili na pikniku, domačini in kraja- ni, ki jim je na uho prišla vest, da na Čreti pogrešajo otro- ka. »Kasneje so se jim pridru- žili še policisti, posadka he- likopterja Letalske enote po- licije, vodniki psov za iska^ nje pogrešanih oseb, petde- set članov prostovoljnih ga- silskih društev, lovci, planinci in ostali,« pravi načelnik Ope- rativno-komunikacijskega centra Celje Peter Očkerl. »O pogrešanju petletnega otro- ka so nas obvestili ob 18.30 uri, in ker vem, da gre za skal- nat predel, smo takoj odšli na Čreto,« pravi poveljnik Šta- ba civilne zaščite občine Vransko Aleksander Boršt- ner. Žigo je v upanju, da se ni zgodilo najhuje, v nedelj- skih popoldanskih in večer- nih urah iskalo več kot dve- sto ljudi. Nekaj težav naj bi imeli pri uskladitvi iskalne akcije, saj so zaradi hribovi- tega terena tudi mobilni te- lefoni večkrat utihniU. Zakrajske pečine so kot zaklete. Po pripovedovanju starejših na Čreti so med obema vojnama vzele že ne- šteto življenj. »Tisto popoldne me je po- klical sosed, ki so mu o po- grešanem otroku sporočih iz lovske zveze. Nisem vehko razmišljal, takoj sem odšel pomagati,« pravi Toni, eden izmed Strožičevih sinov. 32- letnik dobro ve, da zna biti Čreta »strupena«. »Tu se skri- vajo številne nevarnosti in pa- sti. Tisti, ki ne pozna teh kra- jev in zaide, lahko kaj hitro pade v kakšen prepad. Ska- lovje je tod smrtno nevarno,« nam razlaga Toni, toda tak- šne tragike v svojem doma- čem kraju ne pomni. Na Čreti, ki sicer ni zelo znana izlet- niška točka, se predvsem ob nedeljah in prostih dnevih zberejo številni ljudje, toda nikjer ni opaziti znaka za ne- varnost terena. Ga bodo zdaj postavili? Našli so ga mrtvega »Ob dvajseti uri in štiride- set minut se je iskalna akcija končala. Truplo otroka so naš- li v t.i. Zakrajskih pečinah. Padel naj bi od 50 do 70 me- trov globoko. Zaradi zdrsa in hudih poškodb otrok ni pre- živel,« je povedal Očkerl. Neuradno smo izvedeli, da je moral Žiga do mesta, s ka- terega naj bi zdrsnil v pre- pad, hoditi okrog 15 minut, moral je prehoditi od 500 do 800 metrov, preden je omah- nil v smrt. Otroka je našel Edi Novak, član prostovoljnega gasilske- ga društva Vransko. »Gasilci in vsi, ki so sodelovali v is- kalni akciji, so se žrtvovali, saj je Čreta zelo nevarna. Ni- koli ne veš, kdaj ti bo spodr- snilo ali kdaj se bo skala od- krušila. Prepadov je nešteto,« so nam pripovedovali doma- čini. V nedeljo so na območju Starih stan v sklopu smu- čišča Golte iskali 24-letne- ga A. Z. iz okolice Mozir- ja. Omenjenega so pogreša- li od 15. ure, gasilci več ga- silskih društev Zgornje Sa- vinjske doline so prečesali širši teren, vendar pogreša- nega niso našli. 24-letnik se je v poznih večernih urah živ in zdrav, toda po neu- radnih podatkih vinjen, og- lasil svojcem. Med sesto- pom s planine naj bi zašel in poiskal pomoč v pastir- ski koči. Tudi Zlatko Križnik iz Prapreč, 32-letnik, ki je ga- silskemu društvu na Vran- skem zvest že 25 let, bi lah- ko pri iskanju izgubil življe- nje. »Že nekaj časa smo is- kali, ko mi je zazvonil tele- fon. Nisem se oglasil, toda vedel sem, da kliče Edi, saj sem slišal, da so se pogovar- jah o tem, da je našel otro- ka. Ker sem bil v neposred- ni bližini, sem odhitel k nje- mu,« pravi Zlatko. Takrat pa se je udrla skala in padel je 40 metrov v globino. Imel je srečo, da je bilo veUko Ust- ja, ki ga je ustavilo, sicer bi padel še globlje v prepad. Dobil je poškodbe na desni roki in nogi, boli ga tudi hrb- tenica. »Ko so kolegi videli, kam sem padel, med njimi je bila tudi moja žena, so mi takoj priskočili na pomoč,« pripoveduje Križnik. Toda zaradi izredno strmega tere- na so morali poklicati gor- sko reševalno službo. »Poklicali so nas okrog enaindvajsete ure in sporo- čili, da se je pri iskanju hu- do ranil eden izmed gasilcev. S stenskim reševanjem, vrv- no tehniko in gorskimi nosi- li smo ranjenega gasilca po- tegnili ven,« pravi načelnik Gorske reševalne službe Ce- lje Matej Zaluberšek. Kot smo izvedeli, gorski reševalci v iskalni akciji petletnika niso sodelovali, saj klica o tem ni- so dobiU. SIMONA ŠOLINIČ Foto: TRIARTES Žiga je padel okrog sto metrov v globino. Tudi za gasilca Zlatka Križnika bi lahko bile Zakrajske pečine usodne. PROMETNE NESREČE Ranjena trojica Prometna nesreča, ki se je v Drešinji vasi zgodila v sob« to, 27. julija, se je končala s hudimi poškodbami ene oseb^ gmotna škoda na vozilu pa znaša okrog 200 tisoč tolarje\ 26-letni voznik motornega kolesa, A. Ž. iz Arje vasi, j,' pripeljal iz Celja in v semaforiziranem križišču močno zj; viral, da ne bi trčil v vozilo, ki se je ustavilo pred njim. Pj tem je izgubil oblast nad vozilom in padel. Hudo ranjeneg - so prepeljali v celjsko bolnišnico. Dan kasneje je počilo v kraju Lahomno, kjer sta se hujf ranila 21-letni voznik osebnega avtomobila, J. W. iz okolf ce Laškega, in njegov 20-letni sopotnik J. Š., prav tako ij okolice Laškega. Voznik je namreč v ostrem levem nepre glednem ovinku z vozilom zapeljal s ceste v obcestni jaret in trčil v betonski propust. Zbil ga je vlak Nekaj minut po polnoči v četrtek, 25. julija, so policistel iz Laškega obvestili, da je tovorni vlak na relaciji Rimske Toplice-Zidani Most povozil neznano osebo. Na kraju neJ sreče so ugotovili, da gre za 36-letnega H. P., državljana! BiH z začasnim bivališčem v Mariboru. Strojevodja tovor-l nega vlaka je neprevidnega pešca, ki je hodil tik ob progi,! opozarjal z zvočnim signalom in začel takoj zavirati, venJ dar je vlak pešca kljub temu zadel. Za posledicami trčenja je umrl na kraju nesreče. Lani so se na Celjskem takšnd nesreče zgodile štirikrat, dve osebi sta umrli, ena je biP huje ranjena. Zagorel med vožnjo Med vožnjo po Ulici mesta Grevenbroich v Celju je v četr tek, 25. julija, nenadoma zagorel osebni avtomobil znani' ke zastava yugo koral. V požaru, ki sta ga pogasila gasile? Poklicne gasilske brigade Celje, je nastala minimalna gmotra škoda, ranjen pa ni bil nihče. |;;CVETKE • Medtem ko se vsi pošteni Celjani hladijo na pošten na- čin, se gredo tatovi in kra- dljivci ohlajat na Stari grad. Iz tamkajšnje krčme so na- mreč ukradli pijačo. Tudi li- zaU bodo, saj so odnesli še sladoled. Če bi jih zasačila Herman Celjski in Veronika Deseniška, bi jima že poka- zala... • Včasih se najdejo tudi »po- šteni« dolgoprstneži. Takšni, kot je tisti, ki je vlomil v ne- ko stanovanjsko hišo in tam našel žensko torbico z denar- jem. Denar je seveda ukra- del, torbico pa je pustil. Tat namreč dobro ve, da so tor- bica in kozmetični dodatki v njej nepogrešljiv del žen- ske garderobe. • Na Celjskem se je pojavi- la novo podjetje v ilegali, ki nudi brezplačno obdelavo steklenih površin na osebnih avtomobilih. Ker je najbolj- ša reklama ustna, se lahko po- tencialne stranke obrnejo na lastnika vozila, ki svojega av- tomobila skorajda ni prepoz- nal... • V Škof j i vasi so zadnjič ukradli gradbeni stroj. Rovo- kopač se mu reče. Po Celju že krožijo govorice, da gre za podtalno mafijo, ki želi širiti svojo mrežo. Z rovoko- pačem bo šlo lažje. Les v trebuh Na tako imenovani Trav- narjevi žagi v Letušu se je^ sredo, 24. julija, hudo ra- nil 48-letni M. B. iz okoli- ce Polzele. Omenjeni je na žagi želel nabrati odpadke lesa za kurjavo. Ravno ta- krat pa je lastnik žage, A T, opravljal razrez lesa za izdelavo embalaže. Iz nez- nanega vzroka je izpod ža- ge odletel kos lesa in zadei 48-letnika v trebuh. Prvo po- moč mu je A. T. nudil na kraju nesreče, zaradi hudih poškodb pa so ga prepelja- li v celjsko bolnišnico. Delovni Icradljivci Neznanec je v noči na so- boto, 27. julija, izkoristil od- sotnost delavcev, ki obnav< Ijajo Dom upokojencev v Ce lju. Delavci GIC Gradnje \i Rogaške Slatine so namrei ugotovili, da jih je nekdo pri- krajšal za električno udarno kladivo znamke Bosch, vred- no 150 tisočakov. Kar za osemsto tisoč tolarjev škode pa je povzročil nepridiprav na delovišču v Rimskih To- plicah, kjer so delavci pod- jetja VOC Celje v soboto zju- traj opazili, da je njihovo pri- ročno skladišče obiskal nez- nanec ter ukradel vibra plošče in vibracijski teptalnik. GORELO JE V torek, 23. julija, nekaj pred 15. uro je v spalnici stano- vanjske hiše v Čufarjevi ulici v Vojniku, last D. V, prišlo do požara. Zagorelo naj bi zaradi kratkega stika na televiziji- Ogenj, ki ga je pogasil lastnik objekta, se je razširil tudi n^ pohištvo, uničil je tapete, talne obloge in oblačila. Gmotni škoda znaša okrog milijon tolarjev. Št. 31 - 1. avgust 2002 Prostovoljni delovni tabori v tujini Delo in potovanje neka- fco ne gresta najbolj skupaj, roda za mlade in tudi za nlade po srcu obstaja prav Eanimiva možnost spozna- vanja tujih držav prek med- narodnih prostovoljnih de- lovnih taborov. Delovne tabore organizira- jo nacionalne podružnice mednarodne organizacije SCI [Service Civil International) - humanitarnega mirovnega gibanja, ki organizira projek- te mednarodnega prostovolj- nega dela. Njihovih taborov se lahko udeleži vsak, ki je starejši od 18 let. Izjema so le delovni tabori v Aziji, Afri- ki in Južni Ameriki. Teh se lahko udeležijo le prostovolj- ci in prostovoljke starejši od 21 let. Na teh zahtevnejših taborih se zahtevajo tudi iz- kušnje oz. predhodna udelež- ba na kakšnem delovnem ta- boru v Evropi ter opravljen poseben pripravljalni semi- nar. Tabori vsako poletje po- tekajo tudi v Sloveniji, tako da se lahko za pokušino ude- ležite kar katerega izmed sled- njih. V Sloveniji lahko na ta- borih sodelujejo vsi, ki so sta- rejši od 16 let. Delovni tabori običajno trajajo deset do dvajset dni, lahko pa so tudi daljši. Na taborih se običajno dela šest do osem ur dnevno, večeri in vikendi pa so prosti. Tako lahko udeleženci tabora na- črtujejo tudi daljše ali kraj- še potepanje po državi, v ka- teri se odvija tabor. V času tabora zanesljivo dobite kup novih prijateljev, ki vam lah- ko pomagajo pri načrtovanju nadaljnje poti. Seveda se lah- ko prijavite tudi na več tabo- rov v isti ali različnih drža- vah in si tako podaljšate bi- vanje v tujini. Tabori so tematsko razUč- no naravnani, od socialnih, ekoloških, kulturnih pa do humanitarnih. Pogovorni je- zik na večini taborov je an- gleščina, le na nekaterih bolj socialno naravnanih je zaže- leno znanje jezika države go- stiteljice. Na delovnem taboru so za prostovoljce na voljo preno- čišče in hrana, pogosto pa tudi kakšen izlet in seveda v izo- bilju zabave. Za slednjo mo- rajo udeleženci poskrbeti sa- mi, zato je zaželeno, da s se- boj prinesete obilico dobre volje in po možnosti kak glas- beni inštrument ali morda ku- harski recept. Prenočišča so običajno na voljo v kakšnih šolah ali podobnih večjih zgradbah, marsikje pa tudi v šotorih. Zato je večinoma za- želeno, da s seboj prinesete spalno vrečo in morda še le- žalno podlogo. Oboje vam lahko pride prav tudi pri mo- rebitnem nadaljevanju poti. Edini večji strošek je lahko le potovanje do delovnega ta- bora, saj si ga morajo udele- ženci plačati sami. Kako se prijaviti? Vsako leto SCI organizira več tisoč mednarodnih delov- nih taborov, ki se jih udeleži več kot 50 tisoč prostovolj- cev in prostovoljk iz celega sveta. Tabori potekajo v raz- ličnih državah po celem sve- tu, večina pa jih je v ZDA in v Evropi. Večina taborov pote- ka v času počitnic, nekje od julija do septembra, nekateri pa tudi med šolskim letom. Kogar mika, da bi se ude- ležil takšnega tabora, se lah- ko obrne na Zavod Volunta- riat, ki je del mednarodne or- ganizacije SCI (Breg 12,1000 Ljubljana, tel.:01/241 76 20, www.zavod-voluntariat.si). Pri društvu lahko dobite brošuro, na osnovi katere si izberete najbolj prime- ren delovni tabor. Tabori so organizirani domala po ce- lem svetu. V brošuri, ki jo izdajo vsako leto, so zbra- ni vsi najpomembnejši po- datki o taborih. Ko ste spre- jeti na tabor, vam pošljejo podrobna navodila o tem kako priti do tabora, kdo je vodja itd. Za sodelovanje na delov- nem taboru je potrebno pla- čati prijavnino. Prijavnina znaša 15.000 SIT. S plačilom prijavnine ste tudi zavarova- ni za primer nesreče ali bo- lezni na delovnem taboru. Vseeno pa je dobro, da s se- boj vzamete še potrdilo o za- varovanju za državo, v kate- ri je tabor. Prek Zavoda Voluntariat pa je mogoče dobiti v tujini tu- di prostovoljno službo dol- goročnejšega značaja za do- bo nekaj mesecev pa do ene- ga leta. V tem primeru za vse stroške, vključno z manjšo žepnino, poskrbi organiza- tor. Kandidati za takšno pro- stovoljno službo morajo bi- ti praviloma stari od 18 do 25 let. IGOR FABJAN — št. 31 -1. avgust 2002 24 GLASBA EKSPERSEKSPRES • Ob pomanjkanju svežih idej so se idrijski hit-maker- ji Kingston odločih, da na- mesto novega, petega studij- skega izdelka, svojim poda- nikom ponudijo album z zbir- ko največjih uspešnic. Na plošči bosta poleg šestnajstih (?!) starejših hitov tudi dve letošnji uspešnici Tam tam tam in Hotel Modro nebo. Kingston • Plastik-fantastik popstar produkt Bepop drvi med stu- dii Martina Štibernika, Zvo- neta Tomca in Frenka Nove in pospešeno snema skladbe za LP prvenec, ki naj bi po zagotovilih njihovega me- nagmenta in založbe Menart po načelu, kdor hitro da dva- krat da, izšel že septembra. Bepop • Oto Pestner je posnel ne- kaj priredb največjih uspe- šnic pred četrt stoletja umr- lega kralja rock&rolla Elvi- sa Presleya. Besedila je v slo- venščino prepesnil Tomaž Domicelj, zadeva pa bo kmalu na voljo in to kar na dveh kompaktnih ploščah. • Založniški velikan BMG, ki ga pri nas zastopa Menart, je objavil nov album urug- vajske princeske žajfastih TV novel in vse popularnejše pev- ke Natalie Oreiro. Zvočno podobo LP-ja Turmalina je oblikoval mojster latino po- pa Kike Santander, prvi sin- gle Que Digan Lo Que Quie- ran (Should They Say Wha- tever They Want) pa se že vzpenja proti vrhu lestvic Juž- Oto Pestner ne Amerike. 25-letna lepo- tica trenutno igra v nadalje- vanki Kachorra, za katero je prispevala tudi uvodno pesem Cuesta Arriba Cuesta Abajok, ki jo seveda najdemo tudi na albumu. • Zmagovalec letošnjega, ju- bilejnega desetega festivala Melodije Hrvatskog Jadrana, Goran Karan, je ljubitelji- ce kosmatih Dalmatincev in tamkajšnjih viž osrečil z no- vim albumom, ki ga je poi- menoval kar po zmagoviti pesmi Ahoj!. • Playboy je, potem, ko je slikanje za naslovnico in vro- čo sredico v Evinem kostu- mu zavrnila mini sex bom- bica Kylie Minogue, milijon dolarjev ponudil pevki sku- pine Garbage Shirley Man- son. Ta naj bi menda ponud- bo sprejela, kar bo zagotovo pomagalo tudi prodaji priha- jajoče zbirke skladb z B-strani single plošč in nekaj do se- daj še neobjavljenih posnet- kov skupine Garbage. Sicer pa je ta znamenita škotsko- ameriška naveza z aktualne- ga albuma Beautiful Garba- ge te dni snela še zadnji sin- gle Shut Your Mouth. • Trenutno najbolj vroči ameriški temnopolti raper Nelly je v slabem mesecu po izidu LP-ja Nellyville prodal že milijon kopij. Lep in za- vidanja vreden dosežek, ki pa je vseeno še zdaleč od rezul- tata, ki ga je zabeležil kon- troverzni Eminem. Ta je v dveh mesecih samo v ZDA prodal več kot 4 milijone iz- vodov tretjega albuma The Eminem Show. • Neuničljivi pop-metalci Bon Jovi so že posneh vi- deospot, ki bo na trg pospre- mil njihov novi single Every- day. Ta bo še pred koncem tega meseca najavil skorajš- nji izid (8. oktober) osmega studijskega albuma Bounce. Štirinajst dni kasneje pa bo luč sveta ugledal tudi nov LP izdelek One By One skupine Foo Fighters bivšega bobnar- ja kultne grunge naveze Nir- vana. • Prsata country zvezdnica Dolly Parton je na svoj novi album Halos & Horns odti- snila tudi priredbo ročk kla- sike Stairway To Heaven le- gendarnih Led Zeppelin. Še vedno precej številna srenja oboževalcev te kultne ročk skupine je že protestirala, av- torja pesmi, Robert Plant in Jimmy Page, pa sta njeno ver- zijo sprejela s precejšnjo na- klonjenostjo. • Britney Spears je za soundtrack tretjega dela fil- ma Austin Povvers (in Gold- member) posodila pesem Boys, ki jo sicer lahko sliši- te tudi na njenem še vedno aktualnem albumu Britney. • Na DVD formatu bo kma- lu izšla kompletna kolekci- ja videospotov najpopular- nejše švedske skupine ABBA. DVD z naslovom Abba - The Definative Collection bo za- polnjen s trideset videospo- ti, med njimi bodo tudi trije do sedaj še ne videni, ki jih je ta leta 1982 razpadla sku- pina posnela v španskem je- ziku. (SŠ) Morena iz Celja Amela poje o ljubezni, strasti in nadčutnem Morena je Celjanka, ki se že kar nekaj časa ukvarja z glasbo. Trenutno išče za- ložbo, od tega pa je odvi- sna tudi njena nadaljnja glasbena pot. Najbolj poz- namo njeno skladbo Pla- men ljubezni, sicer pa ima trenutno posnete tri sklad- be. Ko se ne ukvarja s pet- jem se posveča študiju. V Mariboru študira slovenski jezik s književnostjo in fi- lozofijo. Morena je umetniško ime. Kaj pomeni? Morena v španščini pome- ni črnolasko. Prav črni lasje so moj zaščitni znak, zato sem si to ime tudi izbrala. Prija- teljica je hodila na španšči- no in mi je rekla, da sem mo- rena. Ko sem razmišljala, ali bi se predstavljala s svojim imenom ah bi izbrala kak- šen psevdonim, sem se spomnila na to, da bi lahko bila kar Morena. Se mi zdi, da mi to ime kar pristaja. Kdo se skriva za tem ime- nom? Moje pravo ime in priimek je Amela Agič. Kdaj se je začela tvoja glasbena pot? Vedno sem rada prepeva- la. Že od majhnega sem nad- legovala vse svoje bližnje s svojim prepevanjem, ampak začela sem v osnovni šoli, ko sem stopila v pevski zbor. Na- to sem dobila priložnost, da začnem peti spremljevalne glasove v ročk skupini, in jo izkoristila. Veliko sem se nau- čila, potem pa sem spoznala Gorana Bilbijo, ki je avtor glasbenih aranžmajev. Goran je znano ime iz športa in glasbe. Je rokometaš, trenutno igra v Franciji, bil pa je tudi član dueta 2Alive. Čisto po na- ključju sva se spoznala v di- skoteki. Moja prijateljica je hotela nekega DJ-ja navdu- šitit s svojim petjem. Goran je bil zraven in tako se je za- čelo naše znanstvo. Tudi tvoja prijateljica po- je. Zakaj se nista odločili za duet? Njo bolj zanimajo druge stvari, sicer pa poje v skupi- ni. Šli sva vsaka v svojo smer. Kakšen je tvoj glasbeni stil? V bistvu imam rada r'n'b in ročk. Mislim, da ne ob- staja slaba glasbena zvrst. Lahko je samo slabo izvaja- na glasba. Kar je dobro nare- jeno, narejeno iz srca, me- nim, da je vedno dobro in da se nekoga dotakne. Besedila so tvoja. Plamen ljubezni govori o tem, kako hitro lahko lju- bezen umre. Kar čez noč. In potem vzplamti in se ro- di nova ljubezen. Glasbeni aranžma je naredil Goran, vokalno linijo sem naredi- la sama, sodeloval pa je tu- di naš prijatelj Dušan Kne- ževič, ki je odigral kitaro. Svet omame prav tako go- vori o ljubezni, strasti, o nadčutnem. Veliko ljudi mi- sli, da govori o mamilih, vendar to ne drži. Le s te- boj pa je skladba, ki tudi govori o ljubezni. Zvrst, ki jo pojem, je, kar zadeva be- sedila, zelo ozko usmerje- na in se mi zdi, da ne mo- reš govoriti o politiki, eko- loških katastrofah, svetov- nih problemih. Vse sklad- be izražajo mojo osebnost, moja občutja, moje doži- vetje skozi nek čas. Imam tudi dve osebno izpovedni baladi. Trenutno imaš posnete tri skladbe, pripravljenih pa jih je že več. Pripravljenih je že deset skladb, a še niso dokončane, niso še zmiksane. Med dru- gim je težava tudi v tem, da se z Goranom vidiva samo dvakrat na leto, ko je Goran na počitnicah. Se tudi ti ukvarjaš s špor- tom? Jaz in šport sta dva različ- na pojma. Včasih sem treni- rala balet, potem pa sem od- krila petje in sem se bolj pos- vetila temu. Zelo rada tudi slikam. Predvsem rada rišem obraze, portrete v črnobeh tehniki. Verjetno razmišljaš tudi o video spotu? Lepo bi bilo imeti kakšne- ga, ker te morajo ljudje spoz- nati tudi vizualno. Dandanes je video spot zelo pomem- ben. A zanj je potrebno kar nekaj denarja. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ Na robu v Kokarjah Multižanrski festival drugačne glasbe in drugih umet- nosti, ki so ga poimenovali On the edge, se je zgodil v Kokarjah med 25. in 27. julijem. Skušali so predstaviti čimveč glasbenih zvrsti, od punka do elektronske glas- be, od etna do reaggeja. Poleg večernih koncertov so obiskovalcem nudili tudi mnogo ustvarjalnih delavnic - na primer grafitov, balkan- ske glasbe, progresivnega roka in elektronske glasbe. Ce- lostno ponudbo tega kulturnega dogodka so zaokrožila predavanja o ročk glasbi, improvizacijski nastopi, pred- stava Dejmo stisnt teatra iz Vrhnike in tekmovanje v repa- nju. Visoki cilji, pestra ponudba, nizka cena (dva tisočaka za tri dni, osemsto tolarjev na dan), vendar žal razmeroma malo obiskovalcev. Na sobotnem vrhuncu, ko so nastopili odlični Beograjčani Darkvvood Dub, jih je bilo okoli sto do stopetdeset. A so organizatorji delovali kar zadovolj- no. Upajmo, da se je festival tudi finančno izplačal, saj bi ga bilo škoda izgubiti. GREGOR STAMEJČIČ Št. 31-1. avgust 2002 GLASBA 25 Dorijeva Slovenija med zvezdami Kvintet Dori se je po vmi- jvi s kratke turneje po Kana- (ji lotil zadnjih priprav na za- Ijavnoglasbeno prireditev Do- jijev večer, ki bo v petek, 2. avgusta, ob 20. uri na Vran- skem. Na prireditvi, ki sodi v okvir Vranskih poletnih ve- j^erov 2002, bo Kvintet Dori ob mnogih imenitnih gostih predstavil tudi novo ploščo Slovenija med zvezdami. V šestih letih delovanja je to že tretja kaseta in tretja zgoš- čenka Kvinteta Dori. Tudi to- krat sodelujejo Dorijevi stalni avtorski sodelavci Oto Pestner, Rajko Vavpotič, Bojan Zeme, Robi Smolnikar in Damir Tkavc ter z besedili Ivan Sivec, Dare Hering, Vera Soline in Ber- nard Miklavc, ki so pripravili trinajst skladb. Anti Gubenšek o novem glasbenem izdelku svoje sku- pine pravi, da »z njim želimo slediti našemu glasbenemu raz- voju. Plošča je nastala soraz- merno hitro, vendar upamo, da to ne bo vplivalo na njeno kvaliteto. Dvanajst skladb je novih, kot trinajsto pa smo po dogovoru z Otom Pestnerjem priredili staro uspešnico Be- lih vran Maček v žaklju.« »Če bodo ljubitelji glasbe z našim izdelkom zadovoljni, bo to več vredno, kot mesec do- brega dopusta,« je Primož Raz- boršek, ki je v Kvintetu Dori zadolžen tudi za humor, dopol- nil Antija. Na Vranskem bodo gostje Kvinteta Dori: ansambel Sa- vinja, Štajerskih 7, Mladi Do- lenjci, Vesele Štajerke, an- sambel Roberta Zupana, Die Mooskirchner iz Avstrije, an- sambel Mira Klinca, Vitezi Celjski, Druga generacija iz Berlina, Okrogli muzikanti in ansambel Braneta Klavžar- ja, zaplesali bodo člani fol- klorne skupine Anton Tanc, za humor pa bo poskrbel Franc Pestotnik - Podokničar. Zapel bo tudi Oto Pestner, na odru pa bo tudi ustanovitelj Kvinteta Dori, župnik Izidor Pečovnik - Dori. T VRABL Kvintet Dori (od leve): bratje Marko, Primož in Marko Razboršek, Anti Gubenšek in Boštjan Per TV OKO ZA ODROM Vesele Štajerke so prva in najstarejša ženska glasbena sku- pina v Sloveniji, ki je nastala pred osmimi leti na Pokaži, kaj znaš v Dobju. V letih delovanja so dekleta dodobra obredle Slovenijo in bile večkrat v tujini, avgusta pa se bodo odpra- vile v daljnjo Avstralijo. Vesele Štajerke so kot gostje nasto- pile tudi na jubilejnem, 30. Pokaži, kaj znaš v Dobju. Loti Žlaus, Mojca Črešnar, Marjana Hercog in Vida Sadek (od leve) imajo danes veliko posnemovalk (Navihanke, Polka punce itd.), ki so nastale po njihovem vzoru. Kaj pa poro- ka? Odgovarja »ministrica« za stike z javnostjo Marjana Hercog (med smehom): »Še vedno najbolj uživamo v glasbi.« Pohorska cokla Dejanu Kušerju Društvo mladih zreškega Pohorja je z občino Zreče, kra- jevno skupnostjo Resnik in župnijskim uradom Gorenje pripravilo 3. Jakobove dne- ve. Srečanje harmonikarjev z diatonično harmoniko sta si zamislila brata Domen in Gojko Jevšenak, tudi odlič- na harmonikarja. Letos je na- stopilo 21 harmonikarjev v štirih starostnih kategorijah. Slišali smo mnogo res do- brih mladih glasbenikov, pre- senetljivo dobri pa so bili tudi starejši harmonikarji v katego- riji do in nad 40 let. V 1. sta- rostni kategoriji do 11. let so bili najboljši Gregor Klančnik, Rene Podlesnik in Jernej Steg- ne, v 2. skupini Dejan Kušer, Aleš Stropnik in Katja Vunderl, v 3. Marjana Valenčak, Dejan Kavčič in Marko Obrovnik ter 4. skupini Viktor Kotnik, Sta- ne Grudnik in Franc Košir. Štiri pohorske cokle pa so dobili: za absolutnega zmago- valca Dejan Kušer iz Rečice pri Laškem, za venček narodnih Katja Vunderi iz Ljutomera, na- grado občinstva Dejan Kavčič iz Branoslavcev in za pohorske- ga godca Franc Košir iz Korit- na. Drugi dan Jakobovih dnevov je bilo srečanje ljudskih god- cev in pevcev, razstava dobrot kmečkih žena in maša, ki jo je vodil naslovni škof Vekoslav Gr- mič. TONE VRABL Zmagovalne Polka punce (od leve): Eva Šolinc, Ana Verbovšek, Petra Zalokar, Maja Dobrotinšek in Barbara Leber. V Dobju najboljše Polka punce Na 30. prireditvi Poka- ži, kaj znaš v Dobju je na- stopilo 32 glasbenih sku- pin in posameznikov s Celjskega in drugih podro- čij Slovenije. Na priredi- tvenem prostoru pred kul- turnim domom se je zbralo več kot tisoč ljudi, ki so pozorno spremljali več kot štiri ure programa. Na odru so se zvrstili harmo- nikarji, citrarji,, vokalna skupina, pevci zabavne in domače glasbe ter različ- ni ansambli, izven kon- kurence pa je nastopil tudi humorist Žlajfekov Anza. Nastopajoče sta ocenje- vali dve komisiji, iz ob- činstva in strokovna, ki so jo sestavljali Zvonko Pod- koritnik, Aleš Kolšek, Jo- že Žlaus in Tone Volasko kot predsednik. Tokrat so slavile mlade Polka punce (najboljše po izboru ob- činstva na festivalu v Škof- ji Loki), ki so za nastop do- bile maksimalno število točk, 80. Na drugo mesto se je z dvema točkama manj uvrstil odlični ansambel Jerneja Kolarja (najboljši trio na 2. gorenjskem festi- valu v Škofji Loki) s pevko iz Artič, tretji pa je bil ime- nitni trio harmonikarjev Si- mon Gajšek, Dejan Kušer in Gašper Jazbinšek, 77 točk. Na četrto mesto se je uvrstila odlična citrarka iz Sedraža Janja Brleč, peti je bil ansambel Primoža Za- ložnika iz Vitanja (72), še- sti ansambel POK iz Laškega (71) in sedmi duet Monika Cirkulan in Alja Kroflič (70 točk). Jožica Salobir, ki vodi domače kulturno društvo, je podelila priznanja vsem, ki so pomagali pri organi- zaciji prireditve v njenih tridesetih letih, sama pa je dobila priznanje predsed- nice Kluba ljubiteljev Vr- tiljaka polk in valčkov, Eli- ce Šantl. V imenu glavne- ga pokrovitelja Mohorjeve družbe Celje je navzoče pozdravil poslovni direktor Jurij Ludvig. Prireditev je uspela, saj smo ponovno slišali mno- go glasbenih talentov. Žal pa še vedno moti, da druž- no nastopajo začetniki in taki, ki so že bili uspešni na festivalih in se že lahko pohvalijo z glasbenim iz- delkom. Tako »sodelova- nje« je neprijetno za nasto- pajoče, komisiji in občins- tvo. Pokaži, kaj znaš je pri- reditev, ki je namenjena bolj začetnikom, ostali, ki so to obdobje že prešli, pa naj nastopijo izven konku- rence. TONE VRABL Št. 31-1. avgust 2002 26 TV VODIC ^ banka celje Vsak dan z vam NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE ............................ ^^ ^^^^ ............................ POPČVEK Slovenski express v tokratni oddaji Pop čvek se bo Simona Brglez pogovarjala z vodjo in pevcem za- sedbe Slovenski express. Fantje prihajajo iz različnih koncev Štajerske, navdušujejo se ■ nad razhčnimi glasbenimi stili in prisegajo na avtorsko glasbo. Čeprav obstajajo že pet let, v trenutni zasedbi pa leto in pol, bodo izdali svoj prvenec šele v letošnjem letu. Še pred izidom albuma pa lahko jeseni priča- kujemo njihov videospot za skladbo Izi. Ta govori o bolj počasnem ritmu življenja. TOREK, 6. AVGUSTA, OB 23.00: SAUTE SURMADI Izvirna kubanska vročica Povsod po svetu je vedno večje zanimanje za avtentično kubansko glasbo in nekoliko manj za njeno ameriško, komercialno obar- vano različico. Oddaja Saute Surmadi tokrat na radijske valove prinaša projekt Buena Vi- sta Social Club, ki predstavlja resničen ku- banski plesni utrip. VSAK PONEDEUEK OB J^Js^ 13.15; BINGOJACK Izbiramo skladbo tedna Vsak ponedeljek ob 12.15 in 13.15 lahko na radiu Celje prisluhnete in sodelujete v oddaji Bingo jack, v okviru katere izbiramo skladbo tedna. Ob 12.15 vam zavrtimo pet domačih predlogov, ob 13.15 uri pa še pet tujih predlogov. V vsakem delu oddaje ure- sničimo glasbeno željo dvema poslušalce- ma, ki glasujeta v živo na številki 49-00-880 ali 49-00-881, nekoga pa nagradimo s po- sebno nagrado. Glasujete lahko tudi s po- močjo SMS nabiralnika na številko 031-760- 461. Skladba, ki jo izberete poslušalci, po- stane skladba tedna in jo lahko poslušate kot Jack pot vsak dan ob 8.40 in 17.45. ...............VSAK.......poned^^^^ SOBOTE OB 7.40: TEČAJNICA Menjamo denar Za marsikoga je verjetno še posebej pole- ti aktualna rubrika Radia Celje - Tečajnica. Objavljamo tečaje Banke Celje, A banke, Volksbank Ljudske banke. Slovenske inve- sticijske banke. Menjalnice Atka, Proban- ke. Hranilnice Lon, Nove Ljubljanske ban- ke in Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. Prisluh- nete lahko nakupnim in prodajnim tečajem za euro, švicarski frank, ameriški dolar in hrvaško kuno. TEDENSKI SPORED llfMMtilHI 90,6 95,1 95,9 100, ČETRTEK, 1. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.15 Srčeva trojka Radenske (nagradno igra), 12.00 Novi- ce, 14.00 Regijske novice, 14.15 Srčeva trojka Rodenske (nagradno igro), 14.30 Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.15 Srčevo trojka Radenske (nagradno igra), 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 2. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečojni- co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrno, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.15 Srčeva trojka Radenske (nagradna igra), 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.15 Srčeva trojko Radenske, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.15 Srčeva trojka Radenske, 17.45 Jock pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 23.00 Dee Jay Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 3. avgusta 5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zobov- na melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- co, 8.00 Poročilo, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne- va, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDEUA, 4. avgusta 5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Narodno-zabav- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 8.00 Porod- lo, 8.45 Jock pot, 9J5 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11. Domodh 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19. Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni progrol lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDEUEK, 5. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobo no melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo Old 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečojij ca, 8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.( Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.15 Srčei trojka Radenske, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Binj jock, 14.00 Regijske novice, 14.15 Srčeva trojka Rodenski 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.Q Kronika, 17.15 Srčeva trojko Radenske, 18.00 Vaše nojljg še, 19.00 Novice, 19.10 Večerni progrom, 19.15 Vrtiljak polk valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih regionalnih rodijskih postaj Slovenije TOREK, 6. avgusta 5.00 Zočetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zobo no melodijo tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OK 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Teca^ ca, 8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.0 Novice, 11.15 Srčeva trojko Rodenske, 12.00 Novice, 14.0 Regijske novice, 14.15 Srčeva trojka Rodenske, 15.00 Špoi danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.1 Srčeva trojka Radenske, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.3 Večerni program, 23.00 Soute Surmodi, 24.00 SNOP skupni nočni program lokalnih in regionalnih rodijsio postaj Slovenije SREDA, 7. avgusta 5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zobJ no melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OK^ 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečojip ca, 8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.OI Novice, 11.15 Srčeva trojka Radenske, 12.00 Novice, 13.31 Moli 0,14.00 Regijske novice, 14.15 Srčeva trojka Radenske 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.01 Kronika, 17.15 Srčeva trojko Rodenske, 17.45 Jock pot, 19.§ Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobro Godbo, 24.0( SNOP - skupni nočni program lokolnih in regionolnih roij|* skih postaj Slovenije ^ ^ banka celje Vsak dan z vami! TV VODIC 27 28 TV VODIC ^ banka celje Vsak dan z vam, ^ banka celje Vsak dan z vami! TV VODIC 29 30 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Zelenjavni trio Piše: MAJDA KLANŠEK Jajčevci, por, rabarbara - iz teh treh vrst zelenjave lahko pripravite okusne jedi za vroče dni. Popečeni jajčevci z nadevom Za 4 osebe potrebujemo: 4 veUke jajčevce, 8 paradižni- kov, 2 žlici sesekljanega pe- teršilja, 100 g gnjati, 150 g nastrganega sira, 1 rumenjak, kos starega kruha, drobtine, olje, sol, poper. Jajčevce umijemo, razpolo- vimo jih po dolžini in jih ma- lo izdolbemo. Izdolbeno sre- dico sesekljamo, zmešamo jo s peteršiljem, s sirom, z drob- no narezano gnjatjo, z namo- čeno in ožeto kruhovo sredi- co. Dodamo tudi rumenjak in zamesimo gost nadev, s kate- rim polnimo izdolbene jajčev- ce. Na olju prepražimo tri olupljene in narezane paradiž- nike, solimo, popramo in do- damo baziliko. Dobimo gosto paradižnikovo omako. Oma- ko damo v nepregorno poso- do, zložimo vanjo polnjene jaj- čevce, obložimo jih s preosta- limi križasto zarezanimi pa- radižniki. V ogreti pečici pe- čemo jed približno 25 minut. Popečen por z gobami Za 4 osebe potrebujemo: 1 g pora, 100 g gob, 20 g ma- sla, 0,25 litra kisle smetane, sol, poper, muškatni orešek, 20 g parmezana ali grojerja. Por očistimo in oplaknemo, temno zelene liste odstrani- mo. Por narežemo na 5 cm dolge kose, nato pa na 1 cm široke podolgaste pramene. Kuhamo ga v osoljeni vodi do mehkega, ne smemo pa ga razkuhati. Primemo kuhan bo v približno 6 minutah. Odce- dimo ga na cedilu in takoj pre- lijemo z mrzlo vodo. Gobe narežemo na lističe. V kožici segrejemo maslo, na katerem pražimo gobe, da povre vsa tekočina, ki jo iz- pustijo. Gobe zalijemo s sme- tano, segrejemo, vendar sme- tana ne sme zavreti. Doda- mo kuhani in odcejeni por, sohmo in popramo, začini- mo tudi z nastrganim muš- katnim oreškom. Zmes damo v namaščeno, plitvo nepregorno posodo. Potresemo z nastrganim gro- jerjem ali parmezanom. Pri 165 stopinjah pečemo por 10 minut, na površini naj bo le- po rjavkast. Vaniiijev sladoled z rabarbaro Za 2 osebi potrebujemo: 1 rumenjak, 1 zvrhano žlico slad- korja, 1 vanilin sladkor, 4 žli- ce smetane, 250 g rabarbare, 2 žlici malinovega sirupa, ma- lo cimeta, 30 g sladkorja. Najprej pripravimo slado- led. Penasto vmešamo rume- njak, sladkor in vanilin slad- kor. Ko je zmes gladka in svet- lo rumena, ji primešamo ste- peno sladko smetano. Z zmesjo napolnimo kovinsko posodo za ledene kocke. Po- stavimo v zamrzovalnik in pu- stimo, da zamrzne. Sladoled naj zmrzuje vsaj 3 ure. Med- tem pripravimo rabarbarin preliv. Rabarbaro očistimo, konce obrežemo, stebla na- režemo na 3 cm dolge kose. V kožico nalijemo malinov sirup, dodamo rabarbaro in cimet in kuhamo na majh- nem ognju v pokriti kožici toliko časa, da je rabarbara mehka in že skoraj razpad- la. Med kuhanjem nekajkrat premešamo. Rabarbaro na- to sesekljamo v električnem mešalcu in pretlačimo skozi cedilo. Sirup, ki smo ga do- bili, po okusu sladkamo. Sla- doled vzamemo iz zamrzo- valnika. Posodo potopimo v vročo vodo, nato sladoled za- vrnemo na krožnik in ga na- režemo na kocke. Naložimo ga v skodelice in prelijemo z ohlajenim rabarbarinim pre- livom. Št. 31 - 1. avgust 2002 ^ASVETI 31 Počitniška očaioigra Povejte, kakšni ste in povemo vam, kakšna očala vam pristojijo! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Zakaj bi nenazadnje bili izjeme? Iz vseh tiskanih medijev nas, posebej v tem počit- niškem času kislih kumaric, »bombardi- rajo« z obilico kvazi psiholoških testov v smislu: »Če nosi vaš prijatelj spodnjice z rožicami, boksarice z zajčki ali tangice iz usnja - je v prvem primeru ležeren, v dru- gem ubogljiv mamin sinko in v tretjem mačo ter narcis s prikritimi sado-mazohi- stičnimi nagnjenji...« Pa sledimo temu še mi in zapišimo nekaj o očeh. Natančneje o najbolj markantnem poudarku letošnje trendovske podobe; sonč- nih očalih. Tako zelo so »must«, da postaja- 'jo ne le množični trend, temveč tudi statu- sni simbol. Seveda ob še vedno prvi in os- novni funkciji preprečevanja posledic me- žikanja v sonce; pekočih oči in gubic okrog njih, ob čelu in okrog ust. In drugi, da dčijo na nosu tudi takrat, ko se sonce skriva za oblaki in celo, ko namesto njega sveti lu- na... Test za razvedrilo in modno vodilo v ogledalo se bo treba ob tem testu obilno gledati. Kar je dobro. Ob gledanju v ogleda- lo se namreč najde še čas za pogovor s svojo dušo, občutki, vizualno podobo... Ste tip, ki kupuje sončna očala za »dva jurja« na stojnici za prvim vogalom, ali sle- dite trendom? Imate sončna očala zgolj za okras ali nemara zato, da skrijete svoj po- gled pred nadležno vrtajočimi očmi drugih? Prisegate na statusne očalarske simbole, pri l