Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. @ Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. itev. 32. Sobota, 22. aprila 1933. Leto VIII. K letošnjemu prvemu maju! Strokovna internacionala je izdala z ozirom na praznovanje prvega maja na organizirano delavstvo oklic, v katerem pravi med drugim: Letošnji prvi maj bo praznovalo delavstvo v grenkem in resnem težkem času. Sicer je bil ta praznik dela vesel in navdušujoč ter opominjajoč k mednarodni solidarnosti. Z bridkostjo se spominjamo zijajočih ran, ki jih je povzročil nebrzdani nacionalizem tisočem delav- *n .npk organizirani skupnosti. Obžalujemo žrtve, ki so padle, ali se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. Nepopisno ‘trpljenje je zajelo organizirani proletarijat po nekaterih deželah, velika nevarnost grozi delavstvu zopet, po drugih deželah. Opravičena nejevolja se zbuja v vseh onih, ki imajo še kaj čuta za človečnost in pravičnost. Iz teh nastanejo nove sile, ki bodo te strahove, kri in sramoto pregnale. Toda vse te žrtve ne smejo biti zastonj. Te žrtve bodo proletarijat zbudile k novemu boju; iz napak, ki so povzročile ta poraz, se lahko mnogo učimo. Prepiri v delavskem razredu, ki so rušili njih sile, se morajo iztrebiti s korenino. Vse ovire, ki zadržujejo dejansko združitev vseh onih sil. ki streme po svobodi in organizi-r®nem gospodarstvu, se morajo od-s raniti. Noben izgovor ali zavijanje ae more opravičiti krivde, da se je s porušitvijo enotnosti delavskih organizacij. obenem vzelo jim moč. Prav nič pa nismo malosrčni ali omahljivi glede nadaljevanja boja. Že med vojnimi leti smo morali z bojaznijo slutiti, da bo pretirani nacionalizem škodoval misli mednarodne solidarnosti. Toda iznova in pogumneje kakor kdaj prej je nastopala misel delavske solidarnosti in mednarodne vzajemnosti v zavesti človeka in nov svet se je jel razvijati. V tem duhu mora naše gibanje, ki je prestalo že bodočS^6 preizkušn>e- Žledati v Naj le širi reakcija svojo oblast, naj rabi silo na, Se vdaja domiijjijif da Je napravila demokraciji in emancipaciji delavskega razreda konec enkrat za vselej. To ,e velika samoprevara! To je samo zadnji plamen, ki je švignil kvišku, onih političnih i'n gospodarskih sil, ki čutijo, da se j.e jeI0 majati njih stoletja trajajoče gospod-stvo. Nemoteno hočemo nadaljevati pot, ki smo si jo začrtali sami. Letošnji Prvi maj naj velja kot mednarodna manifestacija za skrajšanje delavnika, ki je kot akcija za pobijanje gospodarske krize nujno potrebno. To akcijo je treba vršiti s pospešenimi silami dalje. Istotako je važna preskrba dela po načrtu in ob primerni mednarodni akciji. Slej ko prej je naš cilj, da se izpremeni današnji družabni red, ki je brez načrta in sloni samo na profitu, v tej smeri, da se bo vršilo gospodarsko življenje načrtoma. Mnogo odločne sile in požrtvovanja bo treba, da se zopet ugladi pot k temu c ju. _ Treba je zastaviti v to akcijo jSf e’ ker je od teh odvisna usoda delovnega raZreda. ež i časi so pred nami in mračna ie sicer najbližja bodočnost. Toda delavstvo, njega vodilne sile bodo že v tradiciji gibanja, v svojem prepričanju in svoji veri zajemali odločnost in „ , a P°trebni za premaganje težkoč in za zmago nad nasprotnikom. Kljub neugodni dobi in kljub trenutnim porazom bo vodila naša Redukcija rudarjev po načelu profitarstva. Zakaj je TPD reducirala rudarje? Danes, ko so redukcije že napovedane in ko vemo, kdo vse bo odpuščen, šele lahko čisto mirno in objektivno povemo tudi vzrok teh redukcij. Ko so pred tedni vprašali zastopniki meščanskih listov pri TPD, zakaj namerava znova reducirati toliko delavcev, jim je zastopnik družbe izjavil, da se je to že prej nameravalo in da, če se še ni izvršilo, je bil vzrok temu to, kjer je družba pričakovala, da bo pri pogajanjih za nabavo premoga državnim železnicam dobila več naročil, v čemur pa sedaj žal ni uspela. Tako opravičuje družba svoj postopek. Res je, da družba pri pogajanjih ni uspela, jasno je pa tudi, da, četudi bi bila uspela, bi bila kljub temu reducirala, čeprav morda ne to-kko. Saj je vendar sam zastopnik j _ Pre) izjavil, da se mora v bodoče stalež delavstva tako urediti, da bodo vsaj oni, ki še ostanejo zaposleni delali toliko šihtov, da se bodo mogli preživljati s svojim zaslužkom. Tako bi nepoučeni človek na prvi pogled res lahko mislil, da je družba izvedla redukcije res samo zato, da se vsaj en del delavstva pri njej eksistenčno vzdrži. Mi pustimo družbi, da se umiva, kakor hoče, ali vendar to ji povemo javno in odkrito, da se ne bo oprala, dokler ne bo popravila krivico, ki jo je prizadejala stotinam in stotinam rudarjev. Da pa bodo javnost in tisti, ki verujejo v humanost družbe, vedeli, zakaj se pri teh redukcijah gre, ugotavljamo na podlagi seznama, ki nam pove, kdo vse je bil reduciran, da pri tem niso družbe vodili nobeni socialni, temveč samo njeni materi-jelni, profitarski obziri. Kaj je razvidno iz liste reduciranih? Prvič to, da so reducirani razen par izjem samo kopači; drugič, da so predvsem reducirani oni, ki so imeli kopaško kategorijo na zunanjih obratih in tretjič oni, kateri so se kot kopači na produktivnem delu izkazali vsled izčrpanosti že za slabejše. Torej, da rekapituliramo: družba je imela po njenih računih preveliko število kopačev, kateri so ji bili predragi, in sicer prvič radi plače, dru-glc radi socialnega zavarovanja in tretjič pa radi stanovanja in deputata. lo visoko število kopačev je družbo bolelo in se jih je hotela iznebiti že v jeseni. Ker pa takrat vsled kolikor toliko odpora od strani delavstva in pa neugodnih posledic, ki bi zanjo nastale v naši javnosti, ni mogla tega izvršiti, je izvršila sedaj z izgovorom, češ, ker nismo dobili toliko naročil kakor smo želeli, smo primorani redukcije izvesti. Te redukcije torej niso ničesar drugega, kakor ogromno znižanje obstoječih plač delavstva. Da bi v javnosti in med rudarji to ne napravilo preveč razburjenja, je na zunaj izvršila to redukcijo, a znotraj je pa napovedala s 1. majem 10 odst. znižanje akordnih postavk in 10 odst. znižanje doklad na temeljne plače, kdor jih ima. Temeljno plačo, 38 dinarjev na kopača, je sicer pustila, ker sama ve, da jih bo prav malo, ki bodo na go-spodski dnini te kategorije ostali, vsi drugi pa bodo pri težkem akordnem delu dosegli komaj to višino. Sedaj pa ugotovimo krivico, ki se je s tem zgodila kopačem. Že kot mladenič se je moral več let kot vozač v rovih mučiti z nizko mezdo; šele čez nekaj let se je dokopal do kategorije učnega kopača. Plača se mu je tu nekoliko zboljšala, a zato se je pa moral na odkopu še toliko več mučiti. Ko je tudi to dobo prestal in postal kopač, je šele čez nekaj let postal preddelavec na odkopu. Tu je bil sedaj odgovoren za vse, kar je družba od njega zahtevala in rudarska oblast po obstoječih rudarsko-policijskih predpisih. Končno se je še oženil,' si nakopal družino na vrat in s tem je postal pravi suženj svojega poklica. In tega rudarja-kopača, ker si ga družba direktno degradirati ne upa, da bi ga vrgla nazaj v vozaško kate-gorijo, ga meče sedaj z družino na cesto. Človeka, ki ji je 10 do 40 let garal in garal, izgubil pri tem svoje zdravje in si uničil vse življenje, tega rudarja se radi razlike 7 dinarjev na šiht v dobro družbe prepušča poginu od lakote z družino vred. Ali ni to ne samo nesocialen, temveč tudi kulturen škandal najgrše vrste? Ali bo pustila naša javnost in merodajni krogi, da se ta zločin nad temi žrtvami izvrši? Ne! mora biti odgovor vseh. Zakaj življenje rudarjev in njihovih družin nam mora biti mnogo, mnogo več, kakor pa profitarski interesi inozemskega ali domačega kapitala! Zagonetni razvoj dogodkov v Vzhodni Aziji Japonska prodira dalje na Kitaj-skem. Vojska je že prekoračila kitajski zid ter ogroža Peking in Tientsin. Na drugi strani pa intervenira Rusija v Tokiju zaradi škode, ki jo je povzročila Japonska ruskim državljanom ter da otvori vzhodno mandžur-sko železnico, ki sedaj ne obratuje med Rusijo in Mandžurijo. Japonska tudi ne zaupa veliki antanti in Zedinjenim državam. Še v neprijetnejšem položaju je needina Kitajska, ki se ne more več zanašati ne na Društvo narodov, ne pot k cilju. Na tej poti ne sme biti nikakršnega obupavanja in nikakršnega utrujenja. Rumeni bodo napovedali šah Evropi, na svojo moč, ne na druge države. Iz teh razlogov so se pričela med Kitajsko in Japonsko tajna pogajanja za sporazum. Tako Kitajska kakor Japonska se čutita ogrožane od »belih« držav in je prav verjetno, da se med njima doseže sporazum »rumenega« plemena, ki utegne ob močnem vplivu japonske organizacijske sile postati ena najjačjih kapitalističnih »rumenih« trdnjav. Kitajce tudi silno ogroža boljševizem, ki se je v zadnjem času jako okrepil. Vprašanje je, kako bodo druge svetovne sile ta preporod pozdravile. Morda z novo vojno? Sklepi avstrijske socialne demokracije. Ker je malo upanja, da bi se homatije rešile na miren način, poziva socialna demokracija svoje člane na pripravljenost. Državna konferenca avstrijske socialne demokracije na Dunaju je o Veliki noči razpravljala o političnem položaju ter soglasno sprejela politično resolucijo. Resolucija povdarja, da se stranka bori za obnovitev izvajanja republikanske ustave in demokratičnih svoboščin. Ta boj je neločljivo spojen z bojem, da se Avstrijo proglasi za nevtralno državo ter za zasiguranje miru v deželi. Zaupniki delavstva iz vseh zveznih dežel naglašajo, da je nastopilo vznemirjenje delavstva v vseh zveznih deželah, zaradi preureditve (znižanja!) podpor za nezaposlene in one v bedi, kakor tudi znižanje plač in pokojnin železničarjem. Resolucija pravi, da je vlada, ko je izločila parlament, izjavila, da uvede razgovore s strankami glede obnovitve parlamenta. Socialni demokrati so izjavili, da so pripravljeni se raz-govarjati. Obljubljenih razgovorov pa ni bilo. Razpuščen je bil med tem »Schutzbund«, rediteljske korporacije itd. Malo je torej upanja, da bi se ustavni spor rešil na miren demokratičen način. Geslo trenutka se zato glasi: Pripravljenost, dokler ni mirna rešitev zagotovljena. Resolucija poziva strankine organizacije k intenzivnemu organiziranju in pripravi velikih manifestacij za pr- vi maj. Končne nagovore so imeli Fric Adler, vpokojeni general Korner ter dunajski župan Karl Seitz, ki je zlasti povdaril, da mora Avstrija postati nevtralna dežela, če hoče obveljati kot kulturna postojanka na vzhodu Evrope. Demokracija se mora sama braniti. Energične mere proti fašizmu na Čehoslovaškem, Na Čehoslovaškem tudi rovarijo razni elementi proti demokraciji. Vlada namerava zaradi tega napraviti sklepe, po katerih bo že naprej onemogočila razkrajalni proces. Iz vladnih krogov poročajo, da bo ta samoobramba šla v tej smeri, da se z zakonom določijo za škodljive vse one institucije in dejanja, ki so naperjene proti republikansko - demokratičnim ustanovam. To je predpogoj za stabilizacijo notranjih razmer in z ozirom na ugled v inozemstvu. — Vsaj smiselno je stališče vlade pomembno, ki ga še nismo nikjer opažali. Moskovski proces konfan. Angleška vlada odgovorila z bojkotom ruskega blaga. Senzacionalni proces proti angleškim inženerjem je bil te dni končan. Od angleških inženerjev je priznal krivdo samo inžener Macdonald, ruski inženerji so pa svojo krivdo priznali. Obsojeni so: Obtoženi Gregoryj, inž. Mong-hous, Nordwall in Kušni so obsojeni, da morajo v teku treh dni zapustiti ozemlje Sovjetske Rusije in se v dobi šestih let ne smejo vrniti v Rusijo. Nadaljnji obtoženci so obsojeni: inž. Thornton na tri leta, Macdonald na 2 leti, Kusev, Lobanov in Suhoru-ški na 10 let, Zorin, Kotljarevski in Sokolov na 8 let, Krašnjenikov na 5 let, Olejnik na 3 leta, Lebedev na 2 leti in Kutuzova na poldrugo leto ječe, dočim je bil obtoženi Siewer oproščen. Anglija je zaradi tega procesa zagrozila Rusiji z bojkotom ruskega blaga. Verjetno je, da se bo še nadalje pogajala ter da bodo njeni inženerji končno samo izgnani iz Rusije. Prepoved uvoza ruskega blaga v Anglijo. Po objavi sodbe v moskovskem procesu se je sestal v Londonu kronski svet, ki je kot represalijo proti Sovjetski Rusiji sklenil prepoved uvoza ruskega blaga v Anglijo. Ta sklep bo stopil v veljavo sedem dni po objavi. Kongres francoskih socialistov. Za programatično politiko. V Avignonu na Francoskem so imeli francoski socialisti konferenco, na kateri so razpravljali o taktiki frakcije v parlamentu. V proračunski razpravi je namreč del frakcije glasoval za proračun, v katerem so tudi vojni krediti, proti čemur sta se odločno izrekla Blum in Faure, dočim je Renaudel zagovarjal to politiko, češ, da je treba podpirati levičarsko vlado, da ne pridejo na površje desničarski nacionalisti, ki predvsem predstavljajo francoski klerikalizem. V razpravljanju je šlo tudi za to, ali naj stranka eventualno sodeluje v vladi ali ne. Kakor vemo, je Blum zaradi glasovanja v parlamentu odložil predsedstvo frakcije. Večina frakcije je za podpiranje vlade, večina stranke pa, kakor je pokazal kongres, je proti sodelovanju z meščansko vlado. Renaudel je izjavil, da želi frakcija svobodne roke v parlamentu in da odgovarja za svoje delovanje kongresu. Konferenca s tem ni bila zadovoljna in ko je neki govornik rekel, da je bolje, da opozicionalci izstopijo iz stranke, so odločno protestirali ter izjavljali, da so to samo taktična vprašanja. Konferenca je zahtevala, da se vprašanje načelno reši. V razpravi so govorili zlasti Pavel Faure, Vincenc Auriol in Leon Blum ter povdarjali, da je tudi v parlamentarni frakciji potrebna enotnost, programatičnost in disciplina. V parlamentu mora frakcija voditi svojo socialistično politiko in ne sme biti nikdar razsodnik v politiki med meščanskimi strankami v škodo strankinega programa ter rešiteljica levih vlad. Levičarske vlade naj sprejmejo naše zastave, če reflek-tirajo na naše sodelovanje. Jako vznemirjeno debato je pomiril Blum. Predlagano Faure-Blumovo resolucijo je redigirala posebna komisija kongresa in je bila potem sprejeta z 2807 glasovi, dočim je bilo za Renau-dela oddanih 925 glasov. Resolucija poziva parlamentarno frakcijo, da v bodoče ne glasuje za proračune meščanskih vlad, ki vsebujejo vojne in kolonijalne kredite in tajne fonde. Ne zahteva se sistematske opozicije, ne sistematske podpore, zahteva pa se, da poslanci vedno poudarjajo programatične zahteve s političnim pritiskom. Oportunizem zaradi vladne krize same pa glasovanja ne opravičuje. Resolucija ne izreka posebne graje poslancem, pač pa apelira na frakcijo, da je enotna ter da v bodoče ostane načelna. Spričo aktualne politične situacije se bo vršila o binkoštih še ena konferenca. Stališče francoskih socialistov je povsem razumljivo. Francija ima trdno demokratično obeležje in z demokracijo računajo tudi socialisti. Doma in po svetu. Šušmarstvo in delodajalci. Mnogo so že govorili in sklepali na raznih mojstrskih sestankih ter ipošiljali razne resolucije na merodajna mesta, da 'bi se odpravilo šušmar-stvo. Vse to pa ni rodilo uspeha. Uverjeni smo, da šušmarstvo, ki se je razpaslo, ne bo tako lahko zatreti, ker začeti i>i bilo treba najprej pri onih, ki ga povzročajo, Zakaj se ne izvaja zakoniti osemurnik? Zakaj se dela šc danes po delavnicah do 15 ur na dan, obenem pa meče ljudi na cesto? Zakaj se ne plačuje ljudi, ki delajo, tako, da bi mogli živeti človeka dostojno življenje? Zakaj se ne odpravi tisti nesrečni a konto? zakaj se ne upošteva zakoniti iplačilni dan? Zaposli naj se vse bojkotirane osebe, ki ne morejo dotbiti dela! Saj so ti tudi ljudje, ki potrebujejo vsakdanji kruh in navadno še več, ker delavska rodbina šteje iv ipretežni meri več članov, ikakor rodbina intelektualcev. Ali mislite, da je to lepo, imeti delovno mizo v kuhinji ali sobi (največkrat še vse sku-kaj), kjer mora vsa rodbina požirati delav-niški prah ipodnevi in ponoči? Kaikšni mo*-rejo biti člani takšne proletarske rodbine z ozirom na zdravje? Gabi se nam .brezvestno preganjanja teh živih mrličev, tki so tako slalbi, ‘da se niti braniti ne upajo. Zanje ne velja zakon pri delodajalcih, ikajkor smo že omenili, gospodje mojstri pa zahtevajo, da se siromake, ki si zaslužijo kakšno paro, kaznuje. Zakaj ne velja zakon za vse enako? Ali ni ta država niih domovina? Ali niso tudi oni nje sinovi? Ali ne plačujejo davkov in izvršujejo državne obveze? Ali niso enakopravni državljani? Dvignite glave, vi sužnji, in povejte jim, da smo tudi mi sinovi te domovine in da smo mi več kot naši nasprotniki, ker brez naših rok bi ne bilo ne stroja in ne palač. Zato pa zahtevamo, da se takoj uvede povsod po vseh delavnicah osem-urnik, da se upošteva redni plačilni dan, da se zvišajo plače in da se zaposli bojkotirane delavce. Krivi nastajajoče anarhije v obrtih so delodajalci, ki mečejo delavce na cesto, ostale pa mizerno plačujejo. Kadar se zgodi vse to, ibo konec šušmarstva, ker ima delavec dovolj osem ur dela. Prihodnjič bomo podrobneje pojasnili akcijo proti šušmar-stvu. Zor. Kako je odmerjen uslužbenski davek. Da je uslužbenski davek previsoko odmerjen napram drugim stanovom, je dokazal tajnik ljubljanske Delavske zbornice s. F. Uratnik na zadnjem) kongresu delavskih zbornic v Beogradu v naslednjem primeru: Spomladansko blago J. Trpinovem bazarju kupila dobro In po ceni samo v Veleposestvo z 10.000 ha gozdov nosi prirast na licu mesta na 1 ha najmanj 150 Din; skupna vrednost prirasta bi se tedaj cenila na 1.5 milij. Din. Ako temu dohodku odmerimo 2.5 odst. za davke — kakor so pri nas tudi povprečno odmerjeni — bi znašal davek 36.000 Din. Veleposestniku ostane še neobdavčen dohodek v znesku 1,463.000 Din. Tudi ako bi bil ta dohodek obdavčen z 10 odst., znaša to komaj 150.000 Din in bi mu še vedno ostalo neobdavčenega 1,350.000 Din. Delavcu pa ostane dohodek, ki ni obdavčen z 8000 Din letne plače ali 666 Din mesečno. Iz tega se tedaj vidi, da davčni sistem obremenjuje delavstvo in nameščen-stvo, t. j. vse šibkejše, ko visoki dohodki ostajajo popolnoma neobdavčeni. Dve vasi sta pogoreli Na veliko noč so v Rademovičih v Beli Krajini streljali z možnarji, od česar se je zažgala neka slamnata streha. Požar se je naglo razširil in v kratkem vpepelil pet gospodarstev. Na velikonočni pondeljek je pa izbruhnil požar v Rogačici, ki je v kratkem1 zajel deset gospodarstev. Zgorelo je 62 poslopij z živino in pridelki. Škode je nad dva milijona dinarjev, zavarovalnina pa znaša komaj 80.000 dinarjev. Uvoz časopisov iz Nemčije je Poljska vlada prepovedala. Če bi se danes to pri nas zgodilo, bi sedaj tudi bilo malo komu žal. V Kočevju je umrl rudniški nadzornik inž. Ivan Persoglio. Služboval je pred vojno v Idriji, po vojni v Hrastniku, od lanskega leta pa v Kočevju. Italija mogočna prijateljica Avstrije. Avstrijski kancler dr. Dollfuss je bil v Rimu, kjer je imel pogajanja z Vatikanom in Kvirinalom. Ob povratku na Dunaj je izjavil, da šele sedaj ve, kako je Italija iskrena mogočna prijateljica Avstrije. — Kancler ni povedal, kaj so v Rimu obravnaval! razen konkordata. Govorili so pa gotovo o posojilu, o reviziji mirovnih pogodb, o sodelovanju med Avstrijo in Ogrsko itd. Taki razgovori so pa Italiji všeč, ker sama hoče imeti več dobička od svetovne vojne. Morda so v Italiji obljubili kanclerju celo — Habsburžana? »Afbeiter Zeitung« in »Kleines Blatit« na Dunaju1 je avstrijska oblast v torek zaplenila. Težki spopadi med komunisti in žandarmerijo so se vršiti v torek ob priliki neke demonstracije v Weis-senbachu na Spodnjem Avstrijskem. Zid-Kristus. Škof Gfollner v Linzu je v »Linzer Volksblattu« objavil članek, v katerem se v ostrih besedah obrača proti plemenski mržnji nacionalnih socialistov, o katerih trdi, da so hujši kakor boljševiki v Rusiji. Njegovo jezo je izzval lepak, ki so ga za veliko noč izdali hitler-jevci in ki prikazuje Kristusa na ve-ia|J,z napisom: »Živijo Hitler! Zid-Knstus naj pogine!« Protizidovski pogrom so vprizarili nemški in ukrajinski nacionalisti v Cernovicah. Veliko Židov je bilo ranjenih. Policija je aretirala 20 nacionalistov. Posledica hitlerizma na denarnem trgu Nemčije. Zlata in devizna vrednost nemške državne banke je zadnje dni padla za 225.7 milijonov, tako da znaša točasno samo še 529.7 milijonov mark. Kritje nemške marke znaša tedaj samo 10 odstotkov. Zanimivo. Nemški minister Go-ring je bil v Rimu. Italijanski minister za zrakoplovstvo Balbo je Žid po po-kolenju, V Italiji pa se je Goring smel razgovarjati skoraj izključno s tem ministrom. Kupčija je kupčija, čeprav politična. V Nemčiji je zopet več političnih internirancev bilo »na begu« ustreljenih^ Kako so razdelili bavarske dežel-nozborske mandate? Bavarski deželni zbor ima 103 poslance. V smislu izida zadnjih volitev dobe fašisti 48, bavarska ljudska stranka 27, socialni demokrati 17, črno-bela-rdeča stranka 5, centrum in bavarska ljudska stranka 3, zveza kmetov in srednjih stanov 3. Na Bavarskem se nahaja preko 6000 političnih nasprotnikov režima v zaporih. Nemški centrum pred polomom. Pristaši centruma so sicer katoliš^1 možje, vendar ne marajo vsi sodelovati s Hitlerjevim režimom. Del cen-trumašev je hotel zapustiti centrum zaradi tega in osnovati posebno katoliško stranko. Z ustanovitvijo katoliške stranke pa papež ne soglaša. Ta razkrojevalni pojav pa je kljub temu znamenje, da se prične razkroj centruma. Japonci prodirajo od velikega kitajskega zidu vedno bolj proti jugu in so njih letala obstreljevala že neposredno bližino Pekinga, iz katerega prebivalstvo v paniki beži. Govori se, da se je oblasti v Pekingu polastila Japoncem prijazna stranka, ki dela z njimi roka v roki za priključitev severno-kitajskih provinc k Mandžuriji. Japonci oblegajo tudi Mihail Zoščenko — /v. Vuk: Humorislično-satirične zgodbe. 29 6. Past. Neki mioj znanec, mlad človek, ki je poleg drugega tudi pesnik, je bil lansko leto v inozemstvu. Prepotoval je Italijo in Nemčijo, da preštudira buržuazno kulturo. Videl je zelo mnogo zanimivih reči. »Prevladuje kajpada,« je rekel, »splošna kriza, brezposelnost, neuravnovešenost na vsakem koraku. Produktov in industrijskih proizvodov je zelo mnogo, ali denarja ni, da bi se jih kupilo.« Poleg drugega je večerjal tudi z neko vojvodinjo. Bil je s svojim znancem v restavraciji. Znanec rrnt pravi: »Želiš se morda, tako radi zabave, seznaniti z vojvodinjo. Z resnično vojvodinjo, ki ima pet hiš, nebotičnike, vinograde intakodalje.« Stopil je k telefonu. In kmalu je prišla neka lepotica, tako kakšnih dvajsetih let. Lepo oblečena. Vzgojena. Malomarno se je izražala. Imela je tri robce, čevljičke ... Naročila je dunajski zrezek in rekla: »Veste, že teden dni nisem jedla miesa.« Pesnik ji je odgovarjal tako nekako po francoski in nilski : »Prosim, toliko hiš imate. Kaj govorite? Morda je v tem kakšna vaša trdovratnost?« »Že pol leta,« reče lepotica, »najemniki v teh hišah ne plačujejo stanarine. Nimajo namreč denarja.« Ta majhen dogodek sem povedal samo tako. Radi razmaha. To je, takorekoč, uvod. Zgodba sama se pa šele sedaj začne. Moj znanec pesnik je hvalil poleg drugega namreč tudi strašno evropsko snago in kulturo. »Posebno,« pravi, »v Nemčiji'se kljub veliki splošni krizi vidi snaga, snaga, ki preseneča. Ulice ti hudiči umivajo z milnico. Stopnjišča ribajo vsako jutro. Mačkam ne dovolijo, da bi se valjale po stopnicah in pragih kakor je to pri nas. Gospe vodijo na sprehod svoje mačke na vrvicah. Vse se sveti od snage. Pa tudi taki postranski kraji, kakor na primer stranišča, tudi ti blešče v nebeški snažnosti. Ustaviti se tam je zelo prijetno in ne žali človeškega dostojanstva.« Zašel je poleg drugega tudi v tak postranski kraj. Samo tako, za šalo. Zgodilo se je tako: »Tukaj,« pravi, »vas naravnost navdahne navdušenost in občudovanje. Čarobna snaga, stene iz blankita, na policah so vijolice. Enostavno, kar oditi ne morete.« »Kakšna hudičarija,« si mislim, »je to. Naša država je napredna, ali glede snage smo še zelo zaostali. Ali,« mislim sam pri sebi. »ko se vrnem v Moskvo, bom pisal in oznanjal ter stavil Nemčijo za vzgled. Razumljivo, pri nas se mnogi ponašajo hinavsko glede treh vprašanj. Ti ljudje, veste, nočejo pisati in čitati o takšnih nizkih rečeh. Ali jaz,« si mislim, »bom premagal1 to vzdržnost. Ko se vrnem, bom napisal pesem: »N e -snaga in nered.« In to tembolj, ker je pri nas sedaj akcija za snago.« In tako je naš pesnik sedel za zaprtimi vrati, mislil, užival v vonju vijolic in sanjal, kakšno pesem bo spesnil. Na misel mu prihajajo verzi in slike. Tako približno: »Tudi tu vijolice cveto, po nesnagi ni nikjer sledu. Kaj je mar pri nas razsajal Atila, da je vsepovsod tako grdo.''« In nato je tiho zapel ®p-dnji nemški foxtrot »A uf Wiedersehen, M a d_a me!« Prijel je za vrata, da bi stopil nT^ , .(r0'. noče jih odpreti, ali vrata se ne odpro. Udaril je nekolikokrat po ključavnici. Ne odpro se. Pritisne z ramami — ne gre. Vrata se ne odpro. V prvelm trenutku, razumljivo, je nalahko vztrepetal. »Glej,« je pomislil, »uijel sem se v past.« Naenkrat se je udaril po čelu. »Jaz, bedak,« je pomislil sam pri sebi, »sem pozabil, kje sem'. V kapitalistični državi. Tul treba za vsak korak plačati pfenige. Morda,« je pomislit. »bo treba spustiti pfenig in vrata se bodo odprla. To je mehanika. Hudiči! Vampirji! Kožo varm slečemo. Hvala bogu,« si misli, »imam v žepu nekaj drobiža. Huidirja bi doživel, če bi ne imel tega drobiža!« Vzel je denar iz žepa. »Odkupim se,« si misli, »od teh kapitalističnih ščuk. Vtaknem jim v goltanec en pfenig ali dva. Ali,« gleda: kam naj vtakne denar. Ni nikjer nobene odprtine, ali nobene številke. Nekaj je sicer tam napisano, ali kako naj čita. Kam naj vrže denar, ni napisano. (Dalje prihodnjič.) Tientim. Kitajske čete se v neredu umikajo. Čangkajšek ne uživa s svojo vlado v Nankingu nobene avtoritete več. Japonci so začeli utrjevati pomorsko pristanišče Port Artur. Rusi pa Vladivostok, ker smatrajo spopad z Japonci za neizbežen. Sovjetski poslanik Karahan ie ostro protestiral proti osvojevalni Polifiki Japonske in proti nasilju, ki Sa vrše na ruskomandžnrski železnici nad sovjetskimi uslužbenci. Oblast daje pravico. Pesnik Goethe polaga v svojem »Faustu« Mefistofelu na jezik besede: »Ce ima kdo oblast, ima pravico.« Bismarck pa je rekel1: »Oblast ima prednost pred pravico.« Bismarck je sicer te besede tajil. Toda 27. januarja 1863 je rekel v pruski poslanski zbornici: »Konflikti se. rešujejo z oblastjo; kdor ima oblast v rokah, se vrše tudi dogodki v njegovem! zrni slu.« V vseh učiliščih o državnem pravu tudi čujemo, da je le oblast podlaga pravice. Nemški podjetniški list piše: Če kdo hoče imeti pravico, mora krepiti oblast, ker oblast podpira in ščiti pravico. Ustava, država brez oblasti je podobna mlinu na veter ... Končno vidimo v Nemčiji na krmilu vlado, ki ima oblast in voljo, da se uveljavi, čeprav gre trdo. Zgodovinska zasluga Hitlerjeva in njegovega gibanja Jč, da je ustvaril to oblast. Brez nje bi nikdar ne bilo mogoče odstraniti rdeče vlade, ki je ovirala vsakršen napredek. Tako piše list nemške težke industrije in poveličuje Hitlerja, češ, da je znal izrabiti svojo oblast. Nemški kapitalizem! je bil nekoč ponosen, da je ustanovil pravno državo. Sedaj triumfira pa oblast nemoteno. Delavsko gibanje občuti to oblast. Zakaj pod skupnimi pojmom »marksizma« ni končno računati nič drugega kakor delavsko gibanje. Državni kancler Hitler je obljubil, da bo v Nemčiji v desetih letih iztrebil marksizem. Opira se pri tem na vbjast; ki, kakor pravi podjetniški ,SL dela pravico, toda pravico, ki rusi delavcem njih domove, jih ro-Pa, požiga njih knjige in spise, prepoveduje njih organizacije in časopise. odvaja njih zaupnike, jih v ječah muči in mori. Gospodje kapitalisti naj se le vesele te oblasti, ki jo Hitler na tak način izvaja in mu pomagajo rjavi podivjanci; dan povračila za tako »pravico« ne more izostati. Roke, ki izvajajo oblast, se v Zgodovini menjavajo. Ljubljana. Občni zbor ljubljanske »Svobode« St, °,VorSil y Petek, dne 12. maja t. 1. ° po . uri zvečer z običajnim dnevnim re om. Ker imajo na občnem zboru glasovalno pravico samo člani s polno plačano članarino, vštevši mesec apni, prosimo VSe zamudnike, da do konca tega meseca poravnajo članarino v tajništvu »Svobode«. Maribor. Akademija delavskih kulturnih društev v Mariboru. Na pobudo »krajnega medstrokovnega odbora 'Strokovne komisije) priredijo delavska kulturna društva v soboto, dne 6. maja t. 1. ob pol 20. uri v unionski dvorani akademijo. Nastopila bodo naslednja društva: Pevski in tamburaški odsek pekov; Delavsko pevsko društvo »Frohsinn«; Pevski odsek »Svobode«; »Deto-Ijub«; Govorilni zbor »Svobode«; Del. pevsko društvo »Enakost« iz Studenc; Pevski zbor »Grafike«; Godba glasbenega društva želi. del. in uslužbencev; Salonski orkester »Grafike« in Godba del. kolesarske-Sa dru^tva. Vstopnice v predprodaji se dobijo v knjižnici Delavske zbornice, papirnici »Ljudske tiskarne«, upravi našega lista in pri zaupnikih. Opozarjamo vse delavce in nameščence na to delavsko prireditev in jih vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice. Zanimivo predavanje. Minulo sredo se je vršilo v dvorani Delavske zbornice predavanje »Svobode«, ki Svet po dvajsetih letih. Dejanje in nehanje predvojne dobe se vedno bolj in bolj oddaljujeta od nas in vedno težje se nam je spominjati na one »zlate« čase. Dandanes zagovarjajo in se bore v gospodarstvu za teorije, ki so bile premagane že pred 100 in več leti s propadom merkantilizma in sličnih zgodnjekapita-lističnih gospodarskih metod. K osveženju spomina ter da omogočimo majhno primero, prinašamo spodnjo primerjavo, ki so jo priobčila gospodarska poročila švicarskega bančnega društva (VVirtschaftsbericht des Schvveizerischen Bankvereines): Pred vojno: Zlata valuta. Svoboden promet z devizami. Zmerne carine, predvsem fiskalnega značaja in izvora. Prost uvoz. Zakon o ponudbi in povpraševanju ureja cene iz proizvodnje. Nizka obrestna mera in ozka zveza med denarnimi stopnjami na določeno dobo _ (termin). Državne finance v splošnem zdrave. Sorazmerno zmerne javne in zasebne zadolžitve. Posojila se sklepajo praviloma samo v produktivne svrhe. Zmerna fiskalna (davčna) obremenitev. Praviloma dobra razdelitev davkov v posredne in neposredne in primerno sorazmerje med obema vrstama davkov. Enostaven življenski način oz. gospodinjstvo, ki pa je vendar omogočalo vsaki skupini vsaj življenje. Pogodbena zvestoba. Dandanes: Valuta zlatih deviz ali pa valutni razkroj. Vse mogoče omejitve plačilnega prometa s tujino. Prekomerne obrambne carine. Kontingentacija uvoza. Zavarovane in vezane cene omogočajo in pospešujejo nezdrave razmere v pro dukciji (proizvodnji). Popolnoma različen razvoj obrestne mere pri pokazu ali terminu; pri posojilih vladajo pogoji, ki bi bili pred vojno veljali kot oderuški. Državne finance skoro povsod v neredu. Prekomerna javna in zasebna prezadolžitev, in posojila so uporabljena zelo često za povsem nesporno neproduktivne namene in svrhe. Prekomerna fiskalna (davčna) obremenitev v vseh državah. Drago gospodarjenje zaradi etatizma im protekcionizma. Pogosti prelomi pogodb. Po teh preteklih dvajsetih letih so se gospodarske in politične razmere bistveno spremenile. Ta vtis nam nesporno nudi gornja primerjava. Na žalost v tej primerjavi ni mogoče ugotoviti nikakšnega obrata na boljše, nego v marsičem, če ne povsod na slabše. Kapitalizem je zajela kriza, iz katere se skuša izvleči in izmazati z obupnimi sredstvi, ki jih večinoma vidimo zgoraj. Ali pri vsem tem pa plačujejo nižji, nepremožni delovni sloji v vseh državah ceho in poslabšanje njih življenskega položaja menda tudi nima mej. (Cv. K.) Delavci I Nameščenci! Krajevni medstrokovni odbor (Strokovna komisija) v Mariboru sklicuje za petek, dne 28. aprila 1933 ob pol 19. (pol 7.) uri zvečer v verandi pivovarne »Union« javno delausbo zborovanje z dnevnim redom: „Poloiaj in nujne zahteve delavstva". Na zborovanju bodo poročali s. dr. Živko Topalovič, s. Bogdan Kre- kič iz Beograda, s. Pfeifer iz Zagreba, s. Čobal iz Zagorja in še nekateri drugi delegati delavskih zbornic iz cele države. Pridite polnoštevilno! Krajevni medstrokovni odbor. je bilo še dokaj dobro obiskano in je v vsakem oziru lepo uspelo. Predavatelj učitelj g. Osterc je v praktično zasnovanem govoru predočil delavskim staršem pomen pravilne vzgoje otrok in njen vpliv na poznejši razvoj mladine. Predavatelj je žel za svoja izvajanja obilo zasluženega priznanja. Želimo si še več predavanj o tej snovi. Delavskim staršem pa priporočamo, da posvetijo takim predavanjem čim večjo pažnjo. Mestna občina obsojena radi motenja posesti. V tožbi radi motenja posesti vsled prekimjenja električne-toka, o kateri smo zadnjič poročali, se je vršila ta teden razprava pred sreskim sodišče, ki je že prej izdalo začasno odredbo, da mora mestna občina odklopljeni tok takoj zopet vzpostaviti. Občina je namreč po svojem električnem podjetniku nekemu najemniku odklopila napeljavo, ker ji je ostal prednik najemnika dolžan in ta tega računa ni hotel Plačati. Po končani razpravi je sodišče mestno občino obsodilo radi motenja posesti in na postavitev v prejšnji stan. Istočasno je bil tožen v tem slučaju radi motenja posesti tudi osebno ravnatelj elektriškega podjetja mestne občine. Proti njemu pa je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, ces, da je vršil posle le imenom občine. Odpuščena železničarja Lekš in Čanžek sta te dni vložila tožbo pri rednem sodišču za izplačilo penzije. Kakor znano, sta bila omenjena železničarja leta 1930 odpuščena iz službe državne železnice; ker sta pa bila pred sodiščem oproščena vsake kazni, sta zaprosila za odmero pokojnine. Železniška uprava je prošnjo zavrnila z motivacijo, da so bili Čanžek in tovariši svoječasno kazensko odpuščeni. Istočasno pa je bil sprejet nazaj v službo ravno takrat odpuščeni delavec P., ki je bil isto- tako pred sodiščem oproščen vsake krivde in kazni. Mariborsko gledališče. V soboto, dne 22. aprila, ob 20. uri »Grofica Marica«, gostuje g. Marica Lubejeva. Znižane cene. Razglasitev obvezniškega razporeda za Maribor se bo vršila tudi letos na travniku vojaškega vežbališča na Teznu ob vsakem vremenu na dan 23. aprila 1933 z začetkom ob 7. uri zjutraj ter traja nepretrgoma do 6. ure zvečer. Razglasitve obvezniškega razporeda se morajo udeležiti vsi voj. obvezniki, roj. 1. 1883 do vključno 1911, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor, pa bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini, to je v: Kamnici, Krčevini Košakih, Št. Petru, Teznu, Radvanju in v Studencih1. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Slov. Bistrica. Delavski socijalnl tečaj. Na pobudo tukajšnje podružnice Saveza Me-talskih Radnika Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m., v hotelu »Beograd« delavski socialni tečaj. Predavali bodo »o delavski zakonodaji« naslednji govorniki iz Maribora: dr. A. Reisman, dr. Gojinir Jelenc in s. Viktor Eržen. Socijalni tečaj se začne ob 8. uri zjutraj. Delavci in delavke, obvestite o tem svoje znance, zlasti sodružice, in pridite polnoštevilno. Ptuj. Doli z draginjo! Kot izvemo, so vendar začele padati cene moki po Vojvodini. Zaenkrat se pri nas še malo pozna, a upamo, da bo znala oblast doseči, da pride naše obubožano ljudstvo kmalu do cenejšega kruha. Gostilničarji, mesarji in peki delajo »z izgubo«, vendar pa le ne nehajo z obratovanjem. Se poznamo ... Izlet mladinskega odseka pretekli pondeljek je kljub ne dovolj tople-iuu vremenu lepo uspel. Ob izlivu Dravinje v Dravo so taborili naši mali in veliki, 36 po številu. Vozili so se v čolnu, gugali, igrali, kuhali, jedli in pili čaj. Zato naj prihodnjič noben ne manjka na tretjem izletu, ki se bo vršil dne 7. maja na Vurberk, na kar že danes opozarjamo. Mesto ljubezni je dobil nož v srce. Gostilničarja Emeršiča v Turniščah je njegova ljubica Vreševa osmrtila z nožem, pa baje ne »namenoma«, ampak v »silobranu«. Preiskava bo dognala vzrok tako krvavemu zaključku ljubezenskega razmerja. , Smrtna kosa. V bolnici je umrl obč. delavec Adolf Auer. stair 48 let. Posnemajte! S. Gabriel Franc iz Ptuja je daroval za tiskovni sklad Din 10.—. Iskrena hvala. Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljujem vsem Svobodašem, ki so spremili mojega očeta na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem sodrugom pevcem, ki so mu zapeli v slovo. Vsem pa za izraze toplega sočutja prisrčna hvala! Na Bregu, 13. aprila 1933. — Ivo Spolenak. P tnuda! Da, ljuba gospodinja čeimatt v pralnici Persil in Henko potem nimate s pranjem nobenih skrbi. Brez truda izvršite pranje in vesetili s« boste najboljših uspehov Pazite vedno na navodilo a uporabi, ki je na zavitkih Persil m Henko olajšate pranje! Povzročili so poplavo z atentatom. 30 članov neke oborožene bande je v torek ponoči na dveh mestih z dinamitom razstrelilo velik nasip reke Mississipija pri Hude Bridgeu. Vode veletoka so se razlile po vsej okolici. Naročniki V eni izmed zadnjih številk našega lista smo sporočili našim cenj. naročnikom, da bomo prisiljeni vsled gospodarskega položaja, odslej strogo izterjavati naročnino. — Številni zavedni naročniki so se odzvali našemu apelu in so poravnali naročnino. Nekateri pa še vedno niso storili svoje proletarske dolžnosti. Zlasti se to tiče tudi novih naročnikov, ki so doslej dobivali naš list na ogled, pa prve številke niso zavrnili. — Tem potom ponovno opominjamo vse one, ki se jih to tiče, da storijo svojo dolžnost! — Sodrugi, »Delavska Politika« je namenjena Vam, toda zavedati se morate, da bo naš skupni list izhajal le toliko časa, dokler ga boste vzdrževali. Zato ne bodite gro-bokopi svojega najboljšega prijatelja. Tržii. SK Svoboda : SK Avstriia. V nedeljo, dne 16. t m., je igrala SK Svoboda Tržič proti SK Avstriji iz Celovca z rezultatom 5 : 1 za Svobodo. Igra je bila zelo napeta in zanimiva, tako, da je tudi publika prišla na svoj račun. Sodnik je vsestransko s popolnim zadovoljstvom vršil svojo težko nalogo. V pondeljek, dne 17. aprila, je igrala SK Avstrija proti SK Tržiču 12 : 1 za Avstrijo. Igra ni bila zanimiva, ker tudi sodnik ni obvladal jjoložaja, ter ga tudi z vsem trudom ni mogel izpremeniti. Edino vratar je rešil, kar se je rešiti dalo, drugače bi bil poraz še večji. Lesce. Predavanje »Svobode« v Lescah. V nedeljo, dne 9. t. m., se je vršilo pri leščan-ski »Svobodi«, ki je začela pred nekaj meseci z novim, lepim kulturnim delom, drugo skioptično predavanje v letošnji sezoni. O »Veliki francoski revoluciji« je predaval s. Cvetko Kristan z Jesenic. Dasi je bila to nedelja, in je bilo mnogo navzočih, ki so prišli takoj po igri v šoli tudi še na predavanje, obisk ni bil slab in so bili društveni lokali pri Katrineku polni. Navzoči so zelo pazljivo sledili predavanju, ki sta ga spremljali 102 kolorirani sliki. Predavanja se bodo še nadaljevala in morda bo prihodnje že v nedeljo, dne 30. L m. Delo leščanske »Svobode« je vse hvale vredno. Slov. Javornik. Prireditve javomiške »Svobode«. Kakor smo že večkrat poročali, ]e jav-orniška »Svoboda«, odkar ima svoje lokale, veliko bolj delavna, kakor je bila in mogla biti ipoprej, zlasti kar se tiče prireditev. Tako je imel« v nedeljo, dne 26. marca 1933 ponovitev igre »Poslednji mož«, v nedeljo, dne 2. t. m- P* pevski koncert na Javorniku pri Konjiču. Obe prireditvi sta, kar se tiče izvajanja, prav lepo uspeli, ne tako pa po udeležbi. Udeležba je bila obakrat nezasluženo majhna, tako da se človek vprašuje: zakaj in kako? Kaj javomiški Svobodaši in delavci v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6. Tijka; Ljudska tiskarna, d. d. t Mariboru, predatavitelj Josip Oilak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja in ursjuje Viktor Eržen v Mariboru. ne znajo ceniti svojih lastnih ljudi, vsega truda in naporov, preden spravijo kakšno igro ali pa koncert s 14. točkami na oder in pred občinstvo? Zakaj ni zanimanja in obiska? Javorniške Svobodaše in delavstvo sploh vabimo, da se prihodnjič polnoštevilno udeležijo prireditev lastnih društev, da s tem pokažejo polno razumevanje za kulturne težnje delavstva. Pa tudi sodrugi z Jesenic naj si ogledajo delo na Javorniku in če ne drugega, naj vrnejo zanimanje Javorničanov za Jesenice. Torej, sodrugi, vkup in na svidenje! Družnost! Guštanj. Izid naknadnih volitev delavskih obratnih zaupnikov v jeklarni. V mesecu januarju so se izvršile volitve delavskih in na-meščenskih obratnih zaupnikov in sicer po skrajšanem postopku. Sicer se je od strani nacijonalriih predložila kandidatna lista brez potrebnih podpisov ali pa društvenega pečata, ki jo je volilni odbor kot neveljavno zavrnil. Izvoljeni so bili kandidati na listi Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije. Proti zavrnitvi liste so se nacijonalisti pritožili pri banski upravi v Ljubljani, ki je prve volitve razveljavila ter so se dne 9. aprila 1933 ponovno vršile volitve. Postavljeni sta bili dve listi: prva Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije in druga s strani »Nacijonalne organizacije«. Od 242 v volilnem imeniku zabeleženih volilcev je dobila prva lista 105 in druga lista 91 glasov, to je: lista SMRJ 3 mandate in »nacijonal-na« 2 mandata. Udeležba volitev je bila precejšnja, glasovalo je od 242 volilcev 200. To je znak, da je bila agitacija precej živahna in sicer na obeh straneh. Na eni strani se je vodila agitacija po načelih razredno zavedne solidarnosti in se volilci, ki so se tega zavedali, niso pustili voditi od demagoških fraz in so se požvižgali na ob-ljubovane »ibereuge« in velikonočne »šunke«. — Delavci jeklarne, zavedajte se tega, da vas nobena demagogija ne bo rešila bede, ki jo prenašate in to precej po lastni krivdi, ker niste našli poti v razredno strokovno organizacijo, da bi se složno in solidarno borili za svoje pravice. Seveda se v razredni organizaciji ne delijo »ibereugi« in šunke, pač pa se utrjuje delavstvo v razredni zavednosti in solidarnosti, to je pot boja za pravico, za zboljšanje položaja in osvobojenje iz oklepov mezdnega suženjstva. Zavedno delavstvo ne potrebuje platnenih oklepov, ki bi se izpremenili v jeklene in ga objeli, da bi se ne moglo ganiti. — Ostanite zvesti vaši svobodni strokovni organizaciji, vaši ideji, ker tudi delavec mora biti značajen in se ne srne pustiti prodati nikoli za nobeno ceno, najmanj pa za kakšen »ibercug« ali šunko! Lehen na Pohorju. Zahvala. Od žalosti in bridkosti prežeti starši, bratje in sestre, se zahvalju- j jemo vsem, kateri ste na poti k večnemu počitku spremljali našega nad vse ljubljenega sina in brata Miheca. Dalje se zahvaljujemo Ribniški godbi, ki je svirala žalo-stinke in izkazala poslednjo čast pokojniku. Najlepša hvala tudi vsem, ki so spregovorili ob odprtem, grobu, za njih lepe in tolažilne besede. Iskreno se zahvaljujemo tudi predsedniku podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije, g. Aleksandru Pecu, kakor tudi vsem članom za njih prispevke. Srčna hvala sestričem za krasni venec. Zahvaljujemo se tudi sosedom za vse darove! Ivan in Marija Medved. Vse, koc coSite