501002^0
gsReoNJ^
K N J l

o.R.U.fc
56001 KlU L'
KI
6
Primorski <
Sevnik
fiiSSSa5S“ Cena 300 lir
Leto XXXV. Št. 280 (10.499)
TRST, nedelja, 2. decembra 1979
pJ^ORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* '^cu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Se samo paznik!
»biieju, ?5-letnici SKGZ, nas ...rfovajo različne misli in ob-^ • Obletnica sili človeka k ^hnju, ga postavlja pred m!? odgovornost ocenjevanja, ^ino deluje s silo mejnika, Ja je postavil čas. Danes te-jr. dogajanja z življenju tako , 'da človek skoraj ne utegne, J" razmislil, čeprav čuti po-J5 p« -tem, da bi z večjo go-j|°v° ustvarjal merila, ki ne ,j® le plod površne in bežeče, PJfa„ intenzivne vsakdanjosti.
'idvajset let delovanja orga-. 1Je. kakršna je Slovenska kul-
•#i
Gospodarska zveza, je vse-^ Pomemben mejnik, ki nas
$
X je zveza z včlanjenimi or-| Gcijami prispevala k življe-
s ponosom, a nas hkrati ^ « na težo in vsebino, s
^ ^vencev v Italiji. Ni lahko
C oceniemti ne se
(j.1^ nevarnosti podcenjevanja, ijr{. hhko rečemo, da je v tej n* stoletja zbrano predvsem ,n prepričanje množice Iju-^n-anik je petindvajset let na-da bi naša narodnostna prišla do svojih pravic 'a svojo vlogo kot ak-
'lo
Rjavila
j/ dejavnik na tem prostoru, je tudi zavest, da je naša
H
"ost odvisna predvsem od kar si bomo kot skupnost Sani ustvariti.
d Italiji delujemo danes ii ^(ionizirana skupnost in to 'tildi naša jutrišnja
Ssit
Petindvajset let obstoja
nske kulturno-gospodarske zve-odločilno pripomoglo k te-iL?1 smo lahko z uspehom poiti ,ttli mejnike na vseh področje prisotnosti. Izkušnje po-tjf. "‘Ofsikaj, vsekakor pa potr-da nas mora pri delu sprem-razmislek o vsem. kar nas ,ntn°iikosti današnjega sveta in usmerja kot del širše Cf' k* ie v marsičem organi-C? bi premišljena do nevarnih a vendar ostaja tudi \ °!Ja Pred vplivi in vredno-ijj' ki jih je z nezadržnim raz-sGma ustvarila.
\fjmo se z vprašanji odtu-in pasivnega spremljanja ^"epa dogajanja, zato ni nič ^ Pomembno, da se vprašamo kjj kujemo, ali ustvarjamo po-večjo in trdnejšo organi-brez katere si danes ne zamišljati uspešnega dela. i ([je za izpraševanje vesti, pač *i sPoznanje, da je organizira-iidj0delovanje najširšega kroga iju" Političnem življenju v vseh odtenkih temeljnega po-
ij^ Povezan s skupnimi cilji in "**• oborožen s kljubovalnostjo
OB MEDNARODNIH PRIZADEVANJIH ZA PREMOSTITEV IRANSKO-AMERIŠKE KRIZE
IRAN BOJKOTIRA SEJO VARNOSTNEGA SVETA OZN IN GROZI S PROCESOM AMERIŠKIM DIPLOMATOM
Današnji referendum o islamski republiki pomeni rojstvo novega kalifata, prave teokratske države - Bivši šah Reza Pahlavi bo bržkone našel zatočišče v Južni Afriki
X
*>t(j Gri razvijanju čuta odgovor-yn pogojev demokratičnega Cf««ja o vprašanjih, ki se ali neposredno tičejo vsa-iilj Posameznika v naši skup-
X t
k je 0rganizacija se zavedamo, t dragocen doprinos vsakega človeka, zato smo tudi po-'■jo*■ da nenehno ustvarjamo po-i)jr' se temeljno načelo orga-"0sti tudi izvaja v vsakdanji 1£•• čeprav gre večkrat za pot, (ije zohtevnejša, zamudnejša in Uresničljiva. Organi in čla-iii ^GZ izhajajo iz teh princi-Sit°Vanie Pa lahko odraža to v tolikšni meri, kolikor si \ Prizadevajo, da z doprino-lj. Uničujejo lastne interese, ii^dveč, da se ob 25-letnici ta arno tudi o tem, posebno za-\*al°g, ki nas še čakajo. De-Slovenske kulturno-gospo-'"ejj,e zveze in njenih članic je \ eleno z izkušnjami, pri kate-X* bil z nenehnim ustvarja-v ospredju naš človek, ki od Miljskih hribov do Ka-V ,e doline v raznolikem, pa ven-'VUdi uporno strnjenem svetu,
r ‘
V0 .,
ju i^čen s trmasto voljo, tako •p ^ho čuti tisti, ki ni bil dele-uelilce radodarnosti. Vse, kar m 0 Ustvarjeno v teh petindvaj-et’h, je prispevalo, da smo *i sffidnostna skupnost v dobrem \r. e»i znali ohraniti vlogo u-X>a,nega aejavnika na tem pro-'sj 'Jubilej naše organizacije to-<C samo mejnik, ki označuje kit 0 aktivnost naših ljudi, am-tj f l,di potrditev, da moramo po
NEW YORK — Varnostni svet OZN je ponovi pričel razpravo o iransko - ameriški krizi, a je že sedaj povsem jasno, da sklepi varnostnega sveta ne bodo bistveno spremenili položaja. Odsotnost iranskega predstavnika, ali bolje rečeno, bojkot svetovne organizacije, ki ga je ukazal ajatuiah Homeini, pa pomeni obenem hud udarec ugledu iranske revolucije. Tega se je ameriška diplomacija dobro zavedala, zato ni nasprotovala sklicanju varnostnega sveta kljub odsotnosti Irana.
Bivši iranski zunanji minister Bani - Sadr se dobro zaveda taktične napake in je včeraj obtožil iransko radiotelevizijo (njen direktor je sedanji zunanji minister), da je z izkrivljanjem resnice in z napadi na generalnega sekretarja OZN Kurta Waldheima prepričala prebivalstvo, da je OZN pod ameriškim vplivom in da je prisotnost iranskega predstavnika na seji varnostnega sveta odveč. Bani - Sadr je tako dal duška svojemu razočaranju, da ga je Homeini brez pomislekov odžagal. A tudi novi minister Ghotbzadeh že obračunava z iracionalnostjo in fa-
natizmom. Včeraj je moral pod pritiskom islamskih študentov spremeniti svojo verzijo, da so a-meriški diplomati, ki so se zatekli v zunanje ministrstvo, svobodni in lahko zapustijo Iran. Ghotbzadeh pa je brez zadrege zanikal tako izjavo, da se ne bi zameril islamskim študentom in z njimi edinemu gospodarju v Iranu: aja-tulahu Homeiniju.
Islamski študentje so medtem «odkrili», da sta dva funkcionarja ameriškega veleposlaništva člana ameriške tajno-obveščevalne službe CIA. Eden, William Dau-
uiiiiniMiiiimMiiiiiumiiinmmintiiiiiHiimimmniiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuimiuiiitiiiuiit
POSEG VELEPOSLANIKA SFRJ V OZN
Komatina o boju proti hegemonizmu
Odobrena resolucija, ki jo je predložilo šest neuvrščenih držav, med katerimi tudi Jugoslavija
naprej.
DUŠAN UDOVIČ
NEW YORK — Politični komite generalne skupščine OZN je sprejel predlog resolucije šestih neuvrščenih držav, v kateri predlagatelji obsojajo hegemonizem v vseh oblikah, ne glede, če do njega prihaja na globalni, deželni ali poddeželni ravni. Za predlog je glasovalo 87 držav, proti 4, 24 pa se jih je vzdržalo od glasovanja. Resolucijo so predložili predstavniki Bangladeša, Kube, Indije, Pakistana, Šri Lanke in Jugoslavije. Za predlog sta glasovali tudi delegacije Kitajske in SZ, ki sta predhodno umaknili svoja predloga, medtem ko so ZDA glasovale proti resoluciji.
V razpravo je posegel tudi jugoslovanski veleposlanik pri OZN Miljan Komatina, ki je poudaril, da je boj proti hegemonizmu eden izmed bistvenih dejavnikov za u-veljavitev aktivnega miroljubnega sožitja ter za izgradnjo novega sistema mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Hegemoni-stični odnosi predstavljajo v vsakem pogledu neposredno nevarnost za mir na svetu ter bi jih zato ne mogli obravnavati kot prehodnega pojava, je dejal Komatina, ki je nato opozoril, da so he-gemonistični odnosi danes v svetu žeto pogostni, mnogo bolj kot bi si lahko mislili.
Neposredne vzroke za hegemoni-stične odnose je Komatina iskal predvsem v obstoječem sistemu mednarodnih odnosov, ki je osnovan na zastarelih doktrinah ravnotežja sil, ter politične razdelitve sveta na bloke in interesne sfere, v katerih akterji z neposredno nadvlado ali s strategijo posrednih nastopov ohranjajo svojo prednost, najpogosteje na škodo neodvisnosti nerazvitih držav. Veleposlanik SFRJ je nadaljeval svoj poseg z ugotovitvijo, da hegemonizem izhaja tudi iz poskusa reševanja mednarodnih na-sprotstev s silo, pri čemer se po-gostoma družbene spremembe, boj za osvoboditev narodov ali problemi medsebojnih odnosov med posameznimi državami izkoriščajo za uveljavljanje hegemonistič-nih odnosov ali za tekmo pri določanju meja interesnih sfer. Komatina je nato poudaril, da so neuvrščene države kot eno osnovnih načel predstavile boj proti hegemonizmu, ki ga postavljajo na isto raven z bojem proti imperializmu, kolonializmu in vsemi oblikami dominacije.
Z nastankom gibanja neuvrščenih držav se je torej pojavila dejanska sila kot alternatiya obstoječemu sistemu, ki se je razvijal v smeri ohranjevanja neenakopravnih odnosov. Z dejavnostjo neuvrščenih držav so bili ustvarjeni ugodni nogo ji za boj za neodvisnost, enakopravnost,
razvoj in napredek. Komatina je nato obrazložil resolucijo in poudaril, da ta dokument zavrača v mednarodnih odnosih vse oblike dominacije in vse oblike pritiska, političnega, ideološkega, gospodarskega. vojaškega in kulturnega znalaja. Ta resolucija, je dejal Komatina odtočno obsoja uporabo sile in vmešavanje v notranjo stvarnost drugih držav ter poziva k umiku vseh tujih sil iz zasedenih ozemelj, obenem pa se zavzema za dosledno spoštovanje pravic narodov do samoodločbe in za nadaljevanje naporov za vzpostavljanje novega oravične-ga sistema v mednarodnih odnosih, prav tako pa tudi novega mednarodnega gospodarskega reda. (bbr)
NEAPELJ — Zaradi prezgodnje vključitve centralne kurjave bodo stanovalci nekega poslopja v Aversi plačali milijon lir globe. Na tistem področju je namreč deželni odlok določil, da se prebivalci lahko ogrevajo le s 1. decembrom. V zadnjih dneh pa je nastopil mraz, zato je poseben oddelek občinske policije posvetil posebno pozornost dimnikom. V soboto zvečer so agenti opazili, da se iz dimnika omenjene stavbe vije dim in takoj posegli.
gherty, naj bi to celo priznal. A-meriško državno tajništvo ni hotelo komentirati te vesti, a opazovalci domnevajo, da ima tajništvo dokaze o uničenju vseh najbolj zaupnih in tajnih dokumentov ameriškega veleposlaništva v Teheranu. Islamski študentje imajo torej v rokah nepomembne dokumente o dejavnosti, ki jo vršijo tudi druga veleposlaništva v svetu. Dokazi navsezadnje niso važni, saj študentje napovedujejo skorajšnji proces proti ameriškim talcem zaradi vohunstva. Iz dosedanjih izkušenj pa je popolnoma jasno, da revolucionarna islamska sodišča ne uporabljajo metod omikanega sveta in so jim zato dokazi tuja briga. Wa-shington se dobro zaveda, da veleposlaništvo ZDA ni brez madeža, a po mednarodnem pravu ima Iran le pravico, da izžene osumljene diplomate, ne pa da jim sodi. Med drugim so islamski študentje napadli in zasedli veleposlaništvo, da bi izsilili izročitev šaha in šele kasneje, zaradi odtočnega ameriškega stališča, da šaha ne bodo izročili, so študentje in Homeini razširili vest o »vohunskem leglu*.
Medtem pa šah in Carterjeva administracija vneto iščeta državo, v kateri bi lahko «kralj vseh kraljev* v pokoju užival, kar je nagrabila Pahlavijeva dinastija. Poskusom se je pridružil tudi bivši državni tajnik Kissinger, ki se trenutno mudi v Mehiki. Kot kaže pa so se Kissingerjevi poskusi ponesrečili, saj Mehika vztraja, da ne bo šahu obnovila turističnega vizuma. Tudi na Ba-hamskem otočju je šah nezaželena oseba, egiptovski predlog, da nudi zatočišče nekdanjemu zavezniku, pa v VVashingtonu ocenjujejo kot prenevarnega, zaradi zapletov, ki bi jih povzročil v islamskem svetu, še najbolj verjetna je domneva, da se bo Reza Pahlavj zatekel v Južno Afriko kar je podobno storil leta 1941 njegov oče šah Reza I.
Vsekakor bo petični šah tu, ali kje drugje našel varno zatočišče. Medtem pa bodo Iranci z današnjim referendumom o islamski ustavi dokončno pokopali večtisočletno perzijsko cesarstvo. Volilnih upravičencev je nad 23 milijonov
Opazovalci napovedujejo, da bo Homeini z lahkoto pregazil svoje nasprotnike, saj ti sploh ne bodo šli na volišča. Referendum bodo bojkotirali pripadniki narodnih manjšin: Kurdi, Arabci in Beluči, ter razne manjše meščanske grupacije. Prosovjetska komunistična partija Tudeh pa je pozvala svoje volilce, naj oddajo zeleno glasovnico in s tem podprejo ustavo iranske islamske republike. Termin republika pa je skoraj odvečen, saj bo nad predsednikom republike vedno bedel verski vodja, trenutno ajatuiah Homeini. Celo nad zakonodajno oblastjo, parla-
mentom, bo bedel nadzorni svet sestavljen iz šiitskega klera in izvedencev, ki bodo pazili, da zakoni ne bodo v nasprotju s koranom.
V Iranu se torej rojeva novi kalifat. To dejstvo bo prej ali slej vplivalo na bližnje arabske države, ki že sedaj negativno občutijo prisotnost teokratske države. Kot smo večkrat poudarili so predvidevanja nemogoča; iranski šiiti so namreč v zadnjih mesecih dokazali, da jim je tuja islamska strpnost kakega kordovskega kalifa-tač, da se v svojem iskanju islamske poti v protislovja današnje družbe ne zmenijo za prepričanja drugih, saj so prepričani, da so edini nosilci »resnice*, (voc)
RIM — Državni statistični zavod Istat je objavil podatke o naraščanju cen v oktobru. Cene na debelo so se v primerjavi s septembrom povišale za 2,1 odstotka
Pred razpravo o «evroizstrelkih»
V torek se v rimskem parlamentu začne razprava o namestitvi novih Jedrskih raketnih izstrelkov per-shing in cruise v Italiji. Pred začetkom razprave je KPI predložila v parlamentu resolucijo, v kateri ponavlja predloge, ki so jih komunisti iznesli pred nekaj dnevi in sicer, naj bi Italija na zasedanju pakta NATO predlagala, da se vsaj za 6 mesecev odloži sklep o proizvodnji in namestitvi takih izstrelkov v zahodni Evropi, da NATO pozove SZ, naj prekine proizvodnjo in nameščanje izstrelkov SS 20 in naj se takoj začnejo pogajanja za vzpostavitev vojaškega ravnovesja v Evropi na nižji ravni, da se zagotovi obojestranska varnost. Demokristjani pa so se o tem predlogu že negativno izrekli, češ da ne rešuje sedanjega stanja strateške premoči SZ. Skrajna levica pa je iz protesta proti predlogu o namestitvah jedrskih izstrelkov že uprizorila več manifestacij; na sliki (telefoto AP) demonstranti pred ameriško
ambasado v Rimu
V PRIHODNJEM TEDNU
Štiridnevna stavka zdravnikov bo ohromila delo v bolnišnicah
V petek bodo stavkali tudi splošni idravniki - Protest v zvezi i zdravstveno reformo
RIM — Predsednik vsedržavne zveze zdravnikov (FNOM) Paro-di je včeraj napovedal štiriurno vsedržavno stavko vsAi odvisnih zdravnikov od 4. do 7. decembra. Stavke se bo udeležilo 40 tisoč občinskih in pokrajinskih zdravnikov ter tistih, ki so zaposleni v bolnišnicah in univerzitetnih inštitutih. V petek, 7. decembra, se jim bodo pridružili še splošni in ambulatorialni zdravniki ter zunanji zdravniki bolniških blagajn, tako da bo stavka zajela kar 130 tisoč zdravnikov. 24-urno stavko, ki se bo začela s prvo ponedeljkovo izmeno, je proglasil tudi avtonomni sindikat CISAS, ki povezuje bolničarsko, porodniško in tehniško - zdravstveno osebje. V severni in srednji Italiji bodo stavkali tudi zdravniški asistenti in pomožni zdravniki. Od 10. pa do 14. decembra se bodo vzdržali dela veterinarji.
Parodi je med včerajšnjo tiskovno konferenco izjavil, da ima stavka, ena najbolj enotnih v zdravniški kategoriji, namen braniti vlogo in profesionalnost zdravstvenih delavcev, ki ju dosedanji način uresničevanja zdravstvene reforme hudo ogroža. Poudaril je predvsem štiri točke, ki so sprožile protest zdravnikov in sicer nasprotovanje tistemu členu zakona zdravstvene reforme, ki vklju-
čujf v sta|ež zdravnikov tudi specialiste, kot so biologi, kemiki in fiziki, ki nimajo neposrednega stika z bolnikom in ima torej njihovo delo dosti manjše in drugačne odgovornosti.
Zdravniki so tudi proti zakonskemu osnutku, ki je poimenovan po predlagatelju Gianniniju, v katerem so uokvirjeni na isto stopnjo vsi nameščenci javnih služb, ne glede na namen njihovega dela. Poleg tega predvideva »osnutek Giannini* pogodbena pogajanja med vlado in sindikalno zvezo, v okviru katerih bi predstavniki zdravniške kategorije imeli bolj malo besede.
Predsednik FNOM je tudi poudaril, da hočejo zdravniki s stavko opozoriti javnost na izredno pomanjkljivo organizacijo struktur, ki bodo s 1. januarjem, ko bi morala stopiti v veljavo zdravstvena reforma, sestavljale krajevne zdravstvene enote. Te enote pa so različne za vsako deželo, zato se zdravniki bojijo, da bodo diskriminirani glede svoje avtonomije in delovnih odnosov, ki bodo v vsaki deželi različrl. Pri tem o-pozarjajo prebivalstvo, da bodo tudi pacienti diskriminirani, saj bodo na podlagi deželnih sklepov zdravstvene storitve različne za posamezna krajevne zdravstvene enote.
Sindikalna konfederacija zdrav-
nikov. ki so zaposleni v bolnišnic cah (CIMO) je vsekakor zajamčila nujno pomoč. Od prihodnjega torka do petka bo torej v vsakem oddelku en sam zdravnik, v u-rah po običajnem umiku bo na razpolago služba za nujne posege, sprejemi v bolnišnice pa bodo omejeni le na dejanske in dokazane nujne primere. CIMO še sporoča, da bodo v primeru neučinkovitosti stavke, njeni člani nadaljevali z «belo stavko*, (nf)
Proslava 25-letnice Slovenske kulturno - gospodarske zveze bo v nedeljo, 16. t.m., ob 10. uri v Kulturnem domu v Trstu.
ŠKANDAL ENI V SREDIŠČU ITALIJANSKE POLITIČNE STVARNOSTI
KAM JE IZGINILO 100 MILIJARD LIR
Demokristjani kličejo na zagovor socialistične funkcionarje, politični del «operacije» pa so vendarle izpeljali sami
RIM — Škandal ENI je postal stvarnost. Iz dneva v dan se bogati s škandalčki, ki jih sestavljajo tako številne osebe, ki so vanj vpletene in jih stopnjuje cela vrsta obrobnih nejasnosti. Minister za državne soudeležbe Lombardi-ni ni hotel zagovarjati predsednika ENI. ki je podal vrsto nasprotujočih si izjav in je torej dejansko zahteval njegov odstop. Drugi predstavniki sedanje vlade so se vedli drugače in zanikali vse. Stammati pa, minister za trgovino s tujino, ki je izdal dovoljenje za izvoz več kot sto mi lijard lir za »provizijo*, v komisiji za proračun ni znal razložiti, od kod tolikšna površnost pri izdajanju dovoljenja za nakazilo tolikšne vsote takemu posredniku (megleni panamski družbi So-pliilap) z jamstvom, ki koristi izključno posredniku. V parlamentu bodo spregovorili tudi drugi ministri, Bisaglia in Cossiga (kot namestnik zunanjega ministra), zaenkrat pa ne bodo zašli šali Andreottija, predsednika vlade. ko je bila dogovorjena po godba; vendar pa je že sedaj dovolj podatkov, da se snroži par lamentarna preiskava, (do katere bo seveda gotovo prišlo) z vso odločnostjo, da se prepreči tipično italijansko izkoriščanje škan-
dala kot sredstva političnega boja med vrsticami, kot grožnje na preži, do potankosti izdelanega izsiljevanja, ki ga je mogoče u-pravljati in voditi v skladu s koristmi nekaterih posameznikov.
Prepogosto smo v zadnjih tednih slišali italijanske politike, ki so trdili, da nekaj nedvomno smrdi, vendar pa ni dokazov. To je že znana zgodbica o «krivcu, proti kateremu ni mogoče ukrepati, ker ni obremenilnih dokazov*. Gre za način, da zadovoljiš javno mnenje s tem, da mu posreduješ krivce, oblastem dopustiš, da jih oprostijo; politični razred pa ohranja sumničenja in se jih poslužuje z načinom, ki ga je že večkrat uporabil, a ki ne privede nikamor.
Danes je stanje tako :
1.	minister za državne soudeležbe na splošno presenečenje vseh pokaže, da ne zaupa predsedniku ENI in doda, da nima razlogov za zaupanje, kv ga Maz-zanti ni sproti obveščal, kot bi moral in kar je minister od njega tudi zahteval;
2.	visok funkcionar ENI, Leonardo Di Donna izjavi, da ni nikoli soglašal s kupčijo, govori o nasprotjih in nepravilnostih pi delovanju odbora ENI, smatra, da je posebno jamstvo ENI družbi
............................milili............nun.........................................................mm...imunim...immimn
Otroci manjšin v Tolentinu
(Od našega poročevalca)
TOLENTENO — Mesto Tolentino pozdravlja otroke italijanske narodnostne skupnosti iz Izole, slovenske manjšine iz Trsta in hrvat-ske narodnostne skupnosti iz Mo-lise ja: tako je zapisano na pisanih lepakih, s katerimi so posejali to majhno mestece v Markah, kjer se je že v petek pričelo v razigra-,Jl6gi razpoloženju m prijateljskem vzaušju in se bo danes zaključilo srečanje tolentinskih otrok z otroki italijanske narodnostne skupnosti iz Izole, iz Acquavive Collecroce v Moliseju ter malimi člani folklorne skupine prosvetnega društva Rdeča zvezda iz Saleža. Pobuda se uokvirja v sodelovanje, ki sta ga že pred skoraj tremi leti vzpostavili samoupravna interesna skupnost za vzgojo in kulturo pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti Izole in avtonomna ustanova Cantapiccolo TEAC iz Tolentina in ki se je v tako kratkem času razvilo že v pobratenje ter pritegnilo k sodelovanju tudi vse komponente upravnega in družbeno političnega življenja obeh skupnosti. Tekmovanje malih pevcev, ki ga v Tolentinu v tem času prirejajo že deveto leto in to tekmovanje je bila tudi prva priložnost za srečanje z o-troki iz Izole,
Letos ob mednarodnem letu o-troka so želeli to prireditev razširiti in obogatiti, in obogatili so jo na ta način, da so povabili k sodelovanju tudi slovenske otroke iz naših krajev ter otroke hrvat-ske narodnostne skupnosti » Mo liseju. ki se začenja v tem zadnjem času krepko osveščati. Otroci iz Saleža so tako s spletom gorenjskih, belokranjskih in štajerskih plesov skupaj s pevci solisti iz Izole in Tolentina, ki so med seboj tekmovali ter hrvaško otroško skupino nastopili predvčerajšnjim popoldne in sinoči v mestnem gledališču pred številno publiko. Danes bodo nastopili še na trgu. Vmes pa so imeli celo vrsto priložnosti, da se seznanijo s svojimi vrstniki iz drugih krajev. Srečanje je tudi mimo teh nastopov ustvarilo pogoje, da so se predstavniki štirih skupnosti med seboj spoznali, navezali prijale! jske stike in izmenjali vabila za nadaljnja srečanja. Ob številnih priložnostih je bila s strani predstavnikov vseh štirih skupin poudarjena važnost takega sodelovanja, ki ustvarja resmčne temelje razumevanja med ljudmi. Prav to malo mestece v Markah je pokazalo vso pozornost in razumevanje, ki ga prav pri nas žal marsikdaj ni.
S DUŠAN KALC
Sophilau neumnost, ki koristi samo tej družbi in z vsem tem demantira Mazzantija;
2. Mazzanti je vedno zanikal, da bi se bili ponudili Italijani za izpeljavo te kupčije (in v tem je povsem v skladu z izjavami vlade); nenadoma pa razkrije, da je on sam sprejel nekega Benia-mina Mačka, milanskega finančnega svetovalca, socialista, Craxi-jevega prijatelja (kot pišejo časopisi), ki m' je — ni znano zakaj — ponudil posredovanje nekega drugega Italijana, Racitija; Mačk je bil odslovjen;
4.	Stammati hoče zvrniti svojo odgovornost na italijanski urad za menjave (UIC), ki pa se mora na tem področju ravnati po njegovih direktivah, vendar mu ne uspe, da bi prepričal parlamentarno komisijo, ki sklene, da bo zaslišala ravnatelja UIC dr. Battaglio;
5.	za nameček pa (nakar mnogi po krivem pozabljajo) je tu še odkritje, da je tuja finančna družba Tradeinvest, ki jo je ENI pooblastil. da plača posrednika, zahtevala «provizijo» na »provizijo*, 0,25 odstotka od preko 500 milijard. Poleg tega pa predsednik ENI nagradi vodilnega funkcionarja dr. Sarchija s 25 milijoni lir; vse skupaj je nezaslišano.
Gre za veliko kupčijo (ki je tu-
di ugodna); 12 milijonov in pol ton petroleja iz Saudove Arabije v Italijo, 3 milijoni sodčkov na mesec za 30 mesecev po 18 dolarjev. Velika «provizija», zelo velika: 7 odstotkov (več kot 100 milijard). Velik sum: da se je približno polovica bakšiša vrnila v Italijo, preko 40 milijard lir italijanskim politikom.
Nekatere gotovosti: kupčija ni nikoli prepričala dobrega dela tistih, ki so bili zadolženi, da jo izpeljejo. Socialista Mazzantija, ki je prevzel funkcijo pri ENI ob koncu leta 1978 po sporazumu med Signorilejem in Andreottijem je demantiral socialist Di Donna, finančni ravnatelj ENI. Njegovi glavni tožilci v proračunski komisiji so bili socialisti Forte in Labriola. Demokristjani pa se vse povsod hvalisajo: Craxi proti Signorileju, drugi je prejel denar, prvemu to ni uspelo. In tako'bi bili pred povsem socialističnim škandalom.
Glede na dimenzije kupčije pa je ta hipoteza naravnost smešne Ali Andreotti, ki je z Arabcem Fahadom zasnoval kupčijo ni vedel ničesar? In Stammati, običajno tako natančen, zakaj je bil tokrat tako površen? In socialisti, zakaj dopustijo, da tako udrihajo po njih?	P. P.
Danes predčasne volitve na Portugalskem
LIZBONA — Skoraj sedem milijonov volivcev bo danes šlo na volišča, da na prvih izrednih političnih volitvah obnovijo parlament. Po portugalski ustavi pa bo mandat novega parlamenta trajal le osem mesecev do prihodnjih rednih volitev. Kljub temu pa so v dvajsetdnevni volilni kampanji portugalske stranke in njihovi voditelji napeli vse sile, da bi spremenili razmerje sil v parlamentu.
Portugalski volilni zakon prepoveduje proučevanja javnega mnenja, dan pred volitvami, a politični opazovalci v Lizboni so prepričani, da bo glavni poraženec sedanjih izrednih voiiiev Mario Soares in njegova socialistična stranka. Pri taki oceni bi morala zmagati centristično-desničarska koalicija, ki združuje socialdemokrate, krščansko demokracijo in monarhiste. To pa ne bi pomenilo samo Soaresovega poraza, temveč poraz vse levice, ki ji ni uspelo najti skupnega jezika in strategije, da bi v državi preprečila pre-okret v desno. Med drugim je levica razdeljena med sedem strank in eno koalicijo, ki ji načeljuje Cunhalova KP Portugalske. Pred včerajšnjim zatišjem so bile o-stre polemike predvsem med portugalskimi komunisti in socialisti.
Vsekakor pa so ugibanja preu-ranjena, saj se lahko še marsikaj zgodi, morebitni poraz levice pa bo nedvomno dobra šola, da čez osem mesecev ne bodo ponovili e-nakih napak.
Pohitimo!
BREZPLAČNI
PRIMORSKI DNEVNIK
Novi naročniki
Primorskega dnevnika za leto
1980
bodo prejemali dnevnik že takoj In brezplačno do konca tekočega leta
TRŽAŠKI DNEVNIK

' ■ "r ■■

SPRIČO STALIŠČ VEČINE V POSEBNI VLADNI KOMISIJI
Zaskrbljenost slovenske javnosti zaradi globalne zakonske zaščite
Izjave PSI, SKGZ, SSk in predstavnika KPI v komisiji Stojana Spetiča Enotno slovensko predstavništvo naj bi zahtevalo takojšen sestanek s predsednikom vlade Cossigo za razčiščenje položaja
V slovenski in demokratični javnosti vlada velika zaskrbljenost spričo zastoja oziroma negativnih stališč večine v vladni komisiji do vprašanja globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ta zaskrbljenost je prišla do izraza v teh dneh tudi v stališčih tistih političnih strank in slovenskih organizacij, ki imajo svoje predstavnike v komisiji predsedstva vlade.
Temu vprašanju je bil namenjen sestanek na sedežu deželnega odbora PSI, katerega so se udeležili deželni tajnik Gianni Bravo, deželni svetovalec Arnaldo Pittoni in predstavniki pokrajinskih komisij za probleme slovenske narodnostne skupnosti. O položaju v posebni komisiji predsedstva vlade je poročal prof. Aljoša Volčič, ki v komisiji zastopa socialistično stranko. Na sestanku —• je rečeno v sporočilu za tisk — je bila «izražena zaskrbljenost nad dejstvom, da komisija ni prišla do enotnih zaključkov in jih predložila predsedstvu vlade, tudi zaradi restriktivnega stališča vladnih predstavnikov, pa ne samo teh. Vendar je prišlo na sestanku do soglasnega zaključka, da je komisija, ki je pričela s svojim delom že januarja 1978. odigrala svojo vlogo in da je treba sedaj vso dokumentacijo, ki odraža diferencirana stališča, do katerih je prišlo v komisiji, brez odlašanja izročiti predsedstvu vlade, se pravi pristojnemu institucionalnemu organu. Sedaj je namreč dolžnost vlade, da v najkrajšem času pripravi zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske manjšine, ki naj upošteva vse predloge, ki so bili iznešeni v komisiji, in zakonske osnutke kot je tisti, ki so ga socialisti predložili na začetku zakonodajne dobe v obeh zbornicah.
Deželno tajništvo PSI bo te dni posredovalo to svoje stališče državnemu vodstvu ter socialističnima poslanskima skupinama in jih zaprosilo, da predvzamejo primerne pobude do vlade.*
Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je na svoji zadnji seji, ko je razpravljal o tem vprašanju, izrazil svoje odločno nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi skrajno restriktivnih stališč predstavnikov vladnih strank in funkcionarjev v komisiji do značaja in obsega globalne zaščite, kakor tudi zaradi zavlačevanja v delovanju komisije, saj je takratni (predsednik vlade Andreotti enotni slovenski delegaciji zagotovil, da bo komisija opravila svoje delo v enem letu. Izvršni odbor je vzel na znanje soglasno sodbo slovenskih članov komisije, da nadaljnje delo komisije ne bi moglo dati novih rezultatov in da bi nadaljnje delo dalo komisiji politični pečat, za kar pa se slovenski člani komisije ne čutijo pooblaščene, ker so v komisiji le kot izvedenci. Zato je izvršni odbor tudi soglašal s predlogom slovenskih članov, ki so ga dali v komisiji, naj bi spričo nastalega položaja ministrski predsednik Cossiga sprejel enotno delegacijo Slovencev, da bi na tej politični ravni razčistili položaj. Stališče SKGZ je zato, da bi se moralo sestati enotno slovensko predstavništvo, ki se je formiralo za enotne nastope pri oblasteh, zlasti rimskih, in se dogovoriti za takojšnje primerne korake.
udi deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je na svojem zadnjem sestanku seznanilo s kritičnim zastojem dela v posebni vladni komisiji za preučevanje problemov slo-• venske manjšine in njene zakonske zaščite. V zvezi s tem je v razpravi prišlo — kot je rečeno v uradnem sporočilu SSk — do izraza stališče, da «je treba metode in oblike nastopanja ustrezno pregledati v luči odgovornosti in učinkovitosti v danih političnih okoliščinah. Predvsem pa je potrebno odločno nastopiti pri najvišjih pristojnih organih obeh podpisnic osimskega sporazuma*.
Predstavnik Komunistične partije Italije v vladni komisiji Stojan Spetič pa nam je takole ocenil položaj v zvezi z delovanjem in stališči, ki so se izoblikovala v komisiji, kakor tudi v zvezi s koraki, ki bi jih bilo treba nemudoma narediti:
■»Pravkar smo prejeli brzojavko, da je vladna komisija spet sklicana 21. decembra. Ker smo slovenski predstavniki v komisiji ro dveh letih napornih razprav ugotovili, da se stališča Slovencev ter vladnih funkcionarjev, oziroma predstavnikov vladnih strank, globoko razhajajo, smo najprej zahtevali, naj komisija konča svoje delo in z ločenima dokumentoma opozori vlado na ta stališča, ob negativnem zadržanju večine v komisiji pa smo napovedali ,da se ne bomo več u-deležili sej dokier predsednik vlade ne bo sprejel enotnega predstavništva Slovencev.
Kljub temu so sklicali sejo komisije, ki se je slovenski predstavniki skoraj gotovo ne bodo udeležili. Zadržanje večine v komisiji priča o pritisku, ki ga izvajajo na nas, saj bi komisija odločala o nas, toda brez nas. To pa je v globokem nasprotju z najosnovnejšimi načeli demokracije in tudi svečano izjavo, ki vsebuje zaključno sporočilo o pogovorih fned predsednikoma Titom in Pertinijem, da bo Italija uresničila manjšinsko zaščito s sodelovanjem manjšine. Dejansko ni tako, zato pa sem trdno prepričan, da si mora vsaka politična sila, predvsem pa italijanska vlada, prevzeti svojo odgovornost in povedati, kako si zamišlja zaščito naše skupnosti. Slovenski člani komisije pa bomo morali podrobneje seznaniti na-
še javno mnenje z dveletnimi napori, da bi uveljavili načela globalne zaščite naše skupnosti.*
Drevi sc zaključijo sckcijski kongresi KD
ver
Jutri zvečer bodo po vsej jetnosti že znana imena pokrajinskih delegatov, ki bodo zastopali krščanske demokracije na strankinem deželnem kongresu, ki bo v začetku prihodnjega leta. Drevi se bodo namreč zaključili sekcijski kongresni krščanske demokracije, ki so se začeli pred dvema tedno ma. Na njih se v glavnem sooča
svoje vodilne predstavnike v osebah, ki so praktično vodile strankino politiko na krajevni ravni v vseh teh letih in ki sledijo Zacca-gninijevi politični liniji. V drugi struji so se združili bazisti, forza-novisti in andreottijevci, vodijo pa jih Perini, Pangher in Locchi. Tre tja struja združuje dorotejce in fanfanijevce, ki imajo svoje najvidnejše zastopnike v Tombesiju, Orlandu in Pietriju.
Po izidu v prvih sedmih sekcijah (vseh je 21) je največ odobravanj požela prva struja, ki je prejela skoraj 40 od sto vseh glasov. Sledijo ji fanfanijevci s skoraj 33 od sto glasov; bazisti, forzanovisti in andreottijevci pa so v prvih sedmih sekcijah prejeli nekaj nad 28 od sto oddanih glasov.
V VIDMU BODO JUTRI ODLOČALI 0 USODI DEŽELNE VLADE
Veliko zanimanje za jutrišnji vrh med šestimi strankami deželne večine
SSk zahteva prenehanje zavlačevanja in poudarja, da bodo njeni predstavniki zapustili pogovore, kolikor bi nadaljevali s tako taktiko
Na sedežu deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu se bo jut-tri ob 9.30 začel sestanek med šestimi strankami ustavnega loka, ki na deželi sestavljajo programsko večino. Najvišji deželni predstavniki KD, KPI, SSk, PSI, PRI in PSDI bodo odločali o nadaljnji usodi sedanjega enobarvnega demokristjan-skega odbora, ki je bil v zadnjih mesecih deležen številnih kritik. Po vrsti sestankov, ki so si sledili v zadnjih tednih in so bili v glavnem posvečeni vsem večjim problemom, s katerimi se mora deželna uprava soočati, bo jutrišnji sestanek pretežno političnega značaja. Govor bo predvsem o političnem položaju na deželni ravni ter o možnosti spremembe sedanje sestave deželne vlade. Sicer pa se bo jutrišnji sestanek začel z razpravo o še nekaterih velikih deželnih vpra-
šanjih, kakor je n.pr. deželni gospodarski načrt, ta vprašanja pa bodo kaj kmalu prepustila mesto izključno političnim zadevam.
Jasno je, da vlada za videmski sestanek precejšnje zanimanje. Poudariti je treba tudi, da so bili v pričakovanju tega sestanka odloženi nekateri važni sklepi deželnega sveta. Zadnji primer je zakonski osnutek o pravici do študija, o katerem se je že v sredo, s posegoma poročevalcev manjšine in večine, začela razprava. O njegovi vsebini pa obstajajo precejšnja nesoglasja med KD in vsemi ostalimi strankami .zaradi česar je bila nadaljnja razprava preložena na torkovo sejo v upanju, da bi se nesoglasja med strankami ugladila na jutrišnjem videmskem sestanku. Takih primerov je šc nekaj, znaki krize med strankami programske ve-
jo tri struje: morotejci, ki imajo
Z VČERAJŠNJE SLOVESNOSTI V PAVIUONU «B» PRI SV. IVANU
Po desetih letih neumornega prizadevanja strokovna šola končno v novih prostorih
Slovesnosti so se udeležili številni vidni predstavniki javnega življenja - Zavod nujno potrebuje IV. in V. letnik - V kratkem poimenovanje
Po desetih letih stalnih prizade- < p
vanj in leto dni po osamosvojitvi, j je slovenska strokovna šola končno od včeraj «uradno» v novih prostorih v pritličju paviljona «B» bivše pokrajinske umobolnice pri Sv. Ivanu. Pouk se je v novih prostorih sicer začel že v ponedeljek, včeraj pa je bila na zavodu u-strezna vselitvena slovesnost. Udeležili so se je deželni šolski skrbnik prof. Angioletti, ravnatelji slovenskih višjih in nižjih srednjih šol,
predsednik šolske komisije pri SK j
GZ Košuta, občinska odbornica šolstvo Boschin - Bojanovich, predstavniki naprednih' političnih strank, predstavnica Sindikata slovenske šole Marc, podravnatelj italijanskega strokovnega zavoda «Galvani» — kateremu je do osamosvojitve pripadal naš strokoVni zavod — prof. Galatti, ravnatelj umobolnice dr. Rotelli in- dijaška predstavništva drugih slovenskih šol ter skupina otrok iz sosednjega italijanskega vrtca z učiteljicami in pomožnim osebjem.
Ravnatelj strokovne šole ing. J. Rudež je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen vselitve v nove prostore, kar predstavlja za dijake, učno in pomožno osebje ter za starše, pravi praznik. Prizadevanja za dosego novih prostorov so namreč trajala celih deset let, kakor je med drugim razvidno iz dokumentacije, razstavljene v veži paviljona. Ta prizadevanja so pokazala izredno povezanost med starši, dijaki in profesorji, hkrati s tem pa se je v tem času vztrajno krepila tudi vitalnost šole: leta 1970 je zavod štel 5 dijakov, njihovo število pa je danes preseglo 120.
Vselitev v nove prostore predstavlja važen, vendar ne edini korak na razvojni poti naše šole; — je še poudaril ing. Rudež — pred nami so še številne naloge, tako zlasti skorajšnje poimenovanje zavoda, oprema novih laboratorijev, predvsem pa izpopolnitev šole še s četrtim in petim letnikom v okviru vseh treh specializacij. «To ne zahteva le naša šola, ampak celotna slovenska manjšina, saj je izredne važnosti, da bi dijaki lahko dokončali študij na slovenski šoli, medtem ko morajo danes nadaljevati z izpopolnjevanjem na u-strezni italijanski šoli.* Na koncu se je ing. Rudež zahvalil slovenski javnosti, družbenim in političnim organizacijam, s pomočjo katerih je šola dosegla samostojnost, pokrajinski upravi, ki je dala na razpolago sedanje prostore, in občinski upravi, ki je poskrbela za njihovo ureditev.
V imenu dijakov je prisotne pozdravila dijakinja R. Gulič, nakar je spregovoril predsednik združe-
lahko sprejela vse povabljence, goste in dijake
V SKLEPIH IN ODGOVORIH OBČINSKEGA ODBORA
PREDVSEM
BIROKRACU^
čine pa so predvsem prišli do izraza pri glasovanju o nekaterih zakonskih osnutkih (psihiatrična reforma, deželni posegi na področju kulturnih dobrin), ki so večino razdvojili.
Važnost jutrišnjega sestanka je torej tudi v tem, da bi premaknil sedanji položaj z mrtve točke, zaradi česar je vsakršno odločanje o vseh večjih deželnih vprašanjih praktično zamrznjeno. Splošni položaj v deželi pa je tak, da bi vsakršno zavlačevanje še zaostrilo družbeno, gospodarsko in politično krizo. Predstavniki strank se tega dobro zavedajo, zato so tem vprašanjem posvetili največjo pozornost, v zadnjih dneh so se tudi večkrat sestala vodstva strank, da bi dokončno izdelala svoje predloge za izhod iz takega stanja.
O kriznem ozračju, ki vlada v krogih vodstvenih deželnih organov, je v četrtek razpravljalo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti. V tiskovnem poročilu, ki ga je izdalo po sestanku, je med drugim rečeno, da se po junijskih političnih in evropskih volitvah tudi v naši deželi odraža negotovo politično ravnovesje. Poročilo SSk nadalje ugotavlja, da so po osnovanju Cossigo-ve vlade v Rimu socialdemokrati in republikanci začeli pritiskati na KD v naši deželi, da bi jih sprejela v deželni odbor. Očitno pa je, da se KD ne mudi spreminjati sedanjega deželnega odbora, ko je stranka pred svojim deželnim in vsedržavnim kongresom. Tudi obe glavni levičarski stranki, KPI in PSI, nekam zelo previdno nastopata in pristajata na taktike zavlačevanja, ki jo vodi KD. Komunisti zato, pravi SSk, ker se bojijo, da bi izpadli iz nove deželne večine, socialisti pa zato, ker čakajo na bolj jasno stališče osrednjega strankinega vodstva do morebitnega sodelovanja v državni vladi. Predstavniki SŠk so na dosedanjih srečanjih dali jasno vedeti, da noben deželni odbor ne more ignorirati vprašanja slovenske manjšine, kot je rečeno v tiskovni noti.
Deželno tajništvo SSk je svojim predstavnikom, ki se bodo jutri u-deležili videmskega srečanja, poverilo mandat, da zahtevajo prenehanje brezciljnega zavlačevanja ter da se sprejmejo ustrezni politični zaključki v zvezi s preosnovo deželnega odbora. Če bodo druge stranke nadaljevale s taktiko zavlačevanja, zaključuj«)(tiskovno poročilo, bodo predstavniki SSk ob upoštevanju danih okoliščin zapustili pogovore, vodstvo stranke pa bo svojim pristojnim organom predlagalo logične sklepe glede nadaljnjega obstanka v programski večini, (as)
Občinski odbor Liste za Trst je na petkovi seji občinskega sveta u-maknil že predloženi sklep, v katerem, je bil podan končni finančni obračun o delovanju poletnih centrov. Ni ga umaknil, ker bi se ostale svetovalske skupine ne strinjale s tako porazdelitvijo javnih sredstev, kakor ga je občinska uprava predlagala, ali ker bi svetovalske skupine taki pobudi nasprotovale. Iniciativa je doslej požela splošno odobravanje vsakokrat, ko se je o njej govorilo. Zakaj je torej odbor umaknil sklep o finančnem obračunu, na osnovi katerega bo občinska uprava izplačala stroške za organizacijo poletnih centrov?
Povedati moramo, da je tako odločitev občinskemu odboru praktično «vsilila» svetovalka KPI Marta Ivašič, njeno zahtevo pa je podprl tudi krščanski demokrat Abate. Zahtevala je namreč — kakor že tudi v pristojni komisiji — da bi omenjeni sklep spremljalo spremno poročilo, v katerem bi občinski odbor poročal o celotni pobudi, o morebitnih organizacijskih in drugih težavah. o končnih uspehih. Odbor naj bi praktično prikazal popolno sliko z vsemi pozitivnimi in negativnimi prizvoki o delovanju poletnih cen-
Dvorana je bila premajhna, da
NA DRŽAVNI CESTI 202 V BLIŽINI PADRK
nja staršev M. Pečenik, ki se je kratko spomnil na številne težave, ki jih je moral premostiti zavod, da se je dokopal najprej do osamosvojitve in nato do lastnih prostorov.
Sledil je kulturni program, ki so ga naštudirali sami dijaki: skupinsko poročilo o razpravi, ki so jo imeli ob predavanju psihiatra pred vselitvijo v izjemno okolje, kakšna je bivša umobolnica, nato pa vrsta domačih in tujih folklornih plesov, pri katerih se je poznala vešča roka prof. Suhadolc. Posamez ne točke je prijetno povezoval har-monikaš Andrej. Po končanem programu so se gostje še dalj časa zadržali v prijetnem razgovoru ob okusnem prigrizku, (ef)
19. decembra podelitev sv. Justa
Pieru Cappuccilliju
Tržaško združenje kronistov bo 1. decembra v občinski dvorani podelilo Zlatega sv. Justa opernemu pevcu Pieru Cappuccilliju. Priznanje, ki ga tržaški kronist vsako leto podeljujejo someščanu, ki se je uveljavil v znanosti, umetnosti ali v politiki v državnem ali svetovnem merilu, so letos prvič podelili nekemu opernemu pevcu. Za Piera Ca-puccillija se je namreč izrekla velika večina volilnih upravičencev. Po podelitvi sv. Justa bo tradicio^ nalno kosilo v grajski restavraciji «Bottega del vino*.
Ljubljanski avtomobilist ob življenje sopotnik pa z zlomljeno roko v bolnico
Žrtev je 41-letni Jože Jenič - Nesreči je botrovala visoka hitrost - Avtomobil je ovilo okrog debelega drevesa
Razbitine ljubljanskega BMW, v katerem je našel smrt Jože Jenič
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiii.
SINOČI V GLEDALIŠČU «PREŠEREN» V BOLJUNCU
Proslava oktobrske revolucije
Spregovorila sta Miloš Budin in Claudio Tonel - Dvestoti koncert TPPZ - Praznik včlanjevanja krajevne sekcije KPI
«Slovenci v Italiji smo vedno lojalni državljani te republike in smo z zadovoljstvom pozdravili osimske sporazume, ki so dokončno uredili sedanjo mejo. Slovenci prispevamo k razvoju italijanske družbe ne samo kot posamezniki, kot delavci v tovarnah ali uradniki v državnih službah, ampak tudi kot narodnostna skupnost, s svojo kulturo, s sodelovanjem v družbenem in političnem življenju, s prisotnostjo v različnih demokratičnih političnih strankah in drugih organizacijah. Pa vendar moramo poudariti, da bi italijanski družbi dali mnogo več, če bi nam oblasti, če bi nam vlada zajamčila z zakonsko u-reditvijo uživanje pravic, ki nam pripadajo.*
Tako je med drugim povedal si-
noči
v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu na prazniku včlanjevanja v KPI in na proslavi oktobrske revolucije Miloš Budin, predsednik kraške' gorske skupnosti. Budin je ob tem podčrtal tudi pomen, ki ga je imela oktobrska revolucija pri osvobajanju narodov in človeka ter obenem poudaril vlogo KPI v italijanskem in mednarodnem okviru. Izrazil je tudi misel, da je v Trstu in deželi potrebna politika, ki naj krepi sodelovanje med Italijo in SFRJ in treba je poraziti sile, ki danes pri nas niso sposobne reševati problemov.
Tudi drugi sinočnji slavnostni govornik Claudio Tonel, tajnik tržaške federacije KPI, je poudaril vlogo komunistov v današnjem trenutku in njihov boj, da bi se v državi stva-
ri vendarle spremenile: le vstop KPI v vlado — je dejal — lahko privede Italijo iz krize. Pa tudi na krajevni ravni se morajo komunisti vključiti v politični boj in iti v konfrontacijo s KD ter še bolj z Listo za Trst.
Sinočnja slavnost pa je bila pomembna tudi zaradi nečesa drugega. S celovečernim koncertom «Zem-lja in narodi* se je številnemu občinstvu predstavil Tržaški partizanski pevski zbor, ki je pod taktirko Oskarja Kjudra z običajno udarnostjo in vnemo zapel sklop borbenih pesmi raznih narodov. TPPZ je sinoči slavil tudi pomemben jubilej, to je dvestoti koncert, kar je brez dvoma velik uspeh in potrdilo, da je zbor živ in med našimi ljudmi priljubljen,-
Sinoči se je na državni cesti 202 pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Jože Jenič iz Ljubljane, Hradeckega 35. Z njim v avtomobilu se je peljal tudi 33-letni Drago Zonta, prav tako iz Ljubljane, Vrhovci 12/1. ki si je zlomil laket desne roke ter zadobil razne odrgnine po obrazu. Okreval bo v 40 dneh.
Okrog devetnajste ure sta se Jože Jenič in Drago Zonta peljala z Opčin proti Trstu, kjer sta imela preskrbljeno prenočišče. Sopotnik pokojnega Jeniča zatrjuje, da je bila takrat na državni cesti meglica, ki je deloma omejevala vidljivost. Naenkrat se je šofer zavedel, da pelje proti ovinku in je skušal zavreti. Avto BMW z ljubljansko registracijo je tedaj zaneslo na levo stran cestišča naravnost v debelo akacijevo drevo. Sunek (prav gotovo zaradi velike hitrosti) je bil tako močan, da se je karoserija dobesedno ovila okrog debla.
Nesreča se je pripetila v višini 7. kilometra, malo pred ostrim o-vinkom, kjer se nato cesta spusti proti mestu. Jože Jenič je bil na mestu mrtev, njegov spremljevalec pa ranjen, kot smo zgoraj že opisali.
Na kraj nesreče so prihiteli policijski izvedenci in ekipa gasilcev z
dvema žerjavoma. Ob robu cestišča se je takoj zbralo precej radovednežev. Kar pa je razburljivo, je dejstvo, da so kljub neljubemu prizoru (ki naj bi jim bil v opomin), mnogi mimoidoči avtomobilisti vozili nedisciplinirano in z veliko hitrostjo. Neki tuji tovornjak pa je na samem kraju nesreče prehiteval v škarje s tako vrtoglavo hitrostjo, da so sami policaji otrpli od jeze, a ga niso uspeli ustaviti.
Po nekajurnem težavnem delu so gasilci le uspeli odtrgati od debla razbitine avtomobila. Celotni akciji je poveljeval kap. Romoli; dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice pa je dal dr. Tavella. (ris)
Boksar Cometti po pomoč v bolnišnico
Ennio Cometti, 28-letni boksar iz Bergama, ki se je v petek zvečer pomeril z Američanom Mundinom, se je moral ponoči zateči v bolnišnico zaradi poškodb, ki jih je utrpel med dvobojem. Zdravniki so mu svetovali, naj ostane v bolnišnici zaradi ran na bradi in na spodnji ustnici in podplutb po čelu. Cometti je zdravniški nasvet odklonil. Od zadobljenih poškodb bo ozdravel v približno desetih dneh.
Jutri nova stavka trgovskih
nameščencev
Enotna sindikalna zveza CGIL CISL UIL je za jutri proglasila na območju tržaške občine novo celodnevno stavko nameščencev v trgovini. Sindikat je stavko oklical v znak protesta proti sklepu občinske uprave, ki je odredila, da smejo jutri trgovine na Tržaškem poslovati dopoldne in popoldne ne glede na pravilnik, ki urejuje tako i-menovani tedenski počitek. Trgovinski nameščenci so kakor znano stavkali ves dan že v petek, in sicer zaradi prekinitve pogajanj za obnovo delovne pogodbe, hkrati s tem pa se nadaljuje njihovo protestno gibanje, v okviru katerega se vdržujejo vsakega nadurnega dela. Odtod sklep o jutrišnji stavki proti nadurnemu delu v trgovinah, ki so ob ponedeljkih zaprte zaradi tedenskega počitka. Ob 8. uri se bodo prizadeti delavci zbrali na Goldonijevem trgu, od koder se bodo podali v sprevodu po glavnih mestnih ulicah.
trov. Tako poročilo bi imelo več namenov: predvsem bi si ustvarili
lovanju letošnjih poletnih cen^Mt lahko odpravili morebitne PoW9j(. Ijivosti, izboljšali nekatere »“k ve: poročilo bi praktično om°9 rj. lo, da bi se poletni centri ® \ hodnje boljše organizirali, seveda koristilo tako občinski v vi kot uporabnikom.	aipt<&
D#1
Občinski odbor pa je v
prinesel le suhoparni, čeprav v ( seštevek raznonamenskih
katerem ni bilo treba nobene
prave.
Primer smo navedli iz raI L bil občinski odbor	«<sj
ležen številnih podobnih oC° $ HtR<
ker je bil občinski odbor dosl^ jaj. Predvsem smo jih slišali na
rreavsem smo jul snsait ^ w odgovorov na vprašanja in JJ. i|,| ladje, ko so pristojni odborniki rh delali» razna vprašanja
kratsko in suhoparno.
1
v»jn<
toiln
2
iwun»vo ui oiria/pui m/-	-	1/1 O* C
vprašanja bi namreč zahteval«’ ^ bi občinski odbor podrobneje /j j globil razne aspekte 1 iblemov, ki jih občinsl s svojimi vprašanji
razne aspekte raznovj'-! ,(| „ -m v ki i ih nhdnski svet» , .
dnevni red. taka vprašanjam uf k tevala ,da bi se občinski odbef jj b
no izrazil in se opredelil za
take’
drugačno izbiro ali stališče. u j ^ vori odbornikov pa so večkf^t’^ birokratski: pogostoma	j*
je bilo za rešitev tega rPrflr“ jli ■ storjeno to, kar predvideva oni člen državnega ali deželne
k ona, odredba tega, ali kreta; za rešitev onega vpitji

*svaj
pa ni občinska uprava mogla j* u ničesar, ker so njene pristojno omejene.	.M?'
Skratka:	s takimi	birokr« ^ ^
odgovori je občinski	odbor	j
pokazal le malo volje, da bi « % v globino nekaterih problem00, njihovo rešitev so večkrat na ^	_
polago tudi alternativne moz’ p ki pa jih	odbor Liste za	p
poredkoma izkorišča ali P° se'	‘1
celo izmika.	, j,
• Tržaška občina je pooblasj' ^ govce, da imajo odprte trgorp^ di jutri, v ponedeljek. V tej ■ ^ :ina sedai Doiasniuie. da F m
občina sedaj pojasnjuje, da J ; prtje trgovin neobvezno, medč .
gre delo uslužbencev moreb*®
bravnavati po normativi o na1
'dV
fceji
Vespist huje poškodov3^ v Miramarskem dreve1'^.
Včeraj se je v prometni ”eu K 9, v Miramarskem drevoredu	J
pališča Ferroviario teže P°?K	J‘
17-letni Ronaldo Torcello lZ rCjf* “ marskega drevoreda 117- " f V so ga na ortopedski oddelek ^ k,} gnozo okrevanja v dveh n‘. $ “ zaradi zloma golenice na desn^^ in številnih ran po vsem m/
kt:_____. _	_••	Ti^lnhR * aJ
Njegoyega prijatelja ^'Pj^iet.1
taschela iz ZRN. starega - . so samo obvezali in odslovl11- W
uuinvuvu. pi cui/oc/iK ut oi »di-uuim au saillU UUVCZČU1 lil uuo‘u' q O
tfl«rsffSt	v
enroioli nnmr‘iln nn hi .Tviln A.dA*l(\ viamoniann tt c-pgcIisCC ^jl11
pozitivnoi srnjih P°W'ttQ„PP bi,M? tudi nekakšna osrlova za razpravo, ko se bo treba v prihodnjem letu ponovno spoprijeti s tem vprašanjem. Upoštevajoč zaključke o de-
.44470, narpenjena v _ rnCTikrdt 'ph sta se tako f18" desno, da sta zadela o*5. -n
TS 154875, ki je bil par^r.aV ' o ne>zue ,
cesti. Padec jev bil tako
di
:o
s
it
Na
liki
C
H
k
K
*»lsk
H'
ftoi
C,
mr
iv


t K
'*st
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in brata
BENEDIKTA FLECA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na n\ci° zadnji poti.
Družini FLEGO in SLUGA
Trst, 2. decembra 1979
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k zai počitku našo drago mamo, taščo, nono in pranono
dnjeh°°
FRANČIŠKO UMEK vd. KRIŽMANČIČ
(LAJTOVO)
Posebna zahvala domačemu župniku, darovalcem vene6',, cvetja ter vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenut
SVOJCI
Bazovica, Prebeneg, Trebče, Trst, 2. decembra 1979
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše
MILENE KALC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v teh težkih
nutkih na katerikoli način ob strani.	, ^ jo
Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju za trud, da ohranili pri življenju ter g. župniku za tolažilne besede.
SVOJCI
Gropada, Zadar, 2. decembra 1979

ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
EME SEDMAK
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji ^ Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevskemu zboru v ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Križ, 2. decembra 1979
TEME ZA TORKOV OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Pomembna vloga IRRSAE za razvoj raziskovalne dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja
—~~~“	1. Deluie na vseh področiih novi istovrsten inštitut za pedago-
. V okviru tem, ki jih SSŠ pred torkovim občnim zborom predla članom v diskusijo, objavljamo danes četrti članek, ki ob-dokumentacijo v zvezi z nalogami in ustanovitvijo IRRSAE 'Deželnega zavoda za pedagoško raziskovanje, eksperimentacijo in '•"Polnilno izobraževanje šolnikov).
* fe. februarja 1979 je ' ibideželi umeščen ui
bil tudi v
Uji vezen umeščen upravni svet tSAE, to je inštituta, ki na.i bi ' ji btoblaščenem odloku 419 z dne ’ JJM974 vodil in koordiniral raz-raziskovalno dejavnost na ^'rpč.iu vzgoje in izobraževanje.
J Umestitvijo upravnega sveta lel bi se začelo delovanje, ki pa ti » ^'pnja tudi na poseben orga-osebja. Kljub temu da je u-*vtvi Svet že v mesecu juniju p tj. Jaf upravnim oblastem v Rim jj0 osnutek statuta kakor predlog t stva°rgan3k’ ni bilo doslej nebene jj nfl:Pne pobude, ki bi jamčila za ■ ‘a°ten začetek delovanja, ja ta^ge IRRSAE so v splošni o-ili j? vsebovane v 9. členu poobla t "eBa odloka 419:
't glavnih mestih, ki so sedež jj ^jblih in meddeželnih šolskih * {aov. se ustanovijo deželni zavoji pedagoško raziskovanje, ek-C^htentacijo in dopolnilno izobra-, jj "••Je šolnikov, ki so javnopravni ii Jonova z upravno avtonomi-P L p°drejeni so nadzorstvu pro-5» r«ga ministra, f. ' Vodi imajo nalogo, da: f (L/- zbirajo, obdelujejo in razši-jj ^rita	didaktično doku-
!, ^ izdelujejo študije in skrbijo 1 raziskovaino delo na vzgojno-iraževalnem področju;
L ' načrtujejo in prirejajo polj*: za dopolnilno izobraževanje 1 a v°dstvenega in učnega
nudijo strokovno posvetoval wj*0žho pri načrtovanju eksperi-iCa.lnih dejavnostih, metodah in tipizacijah kulturnega in stro-
sprejeti naslednji členi o delovanju IRRSAE v zvezi s pravicami manjšin:
1, člen — Inštitut, upoštevajoč večjezični značaj dežele, ki ga u-gotavlja prehodna ustavna določba št. 10, deluje za skladen razvoj vseh kultur in jezikov. Istočasno pa s svojim delovanjem prispeva, da se zagotovi enotno vzgojno-izobraževalno načrtovanje na teritoriju.
7. člen (Delovanje inštituta za jezikovne manjšine) — Da bi prilagodil svoje delovanje stvarnosti večjezične dežele v smislu 1. člena pričujočega statuta, inštitut:
—,jcui kulturnega
izpopolnjevanja šolnikov
d, ^delujejo pri izvajanju tovrst j, Pobud v krajevnem merilu. iTi izvajanju nalog, naštetih v
itj ^niern odstavku, se v prvi vr , liiJ^služujejo sodelovanja univer-'ijk^b profesor,jev in inštitutov iz
*	y ^ iz druge dežele.»
.ji Z Prepričanju, da so znanstveno-a jtaS^ovalno delo na pedagoškem .j. Ji °oju, vsebinska preosnova šole \ trajanje sodobnejših in ustreli %y!^ vzgojnoizobraževalnih pri-
r tJ0v izrednega pomena tudi za jr |e a*Se šole. je Sindikat slovenji Sole predlagal ustanovitev so-
*	kjSsa slovenskega lnštltiila! Pred-< tiJe bil osvojen in razčlenjen v
ksjpskem osnutku KI,’! ,u.. globalni člen 16:
k sedežem v Trstu je ustanov-deželni zavod za pedagoško
L^OVanio pb-crvprirnf^ntari in in
Juvanje, eksperimentacijo ( riilno izobraževanje šoln.,.,.. s slovenskim učnim jezikom.
CJ ki ga omenja prejšnji od ijfjk, je javnopravni subjekt z 2aVn° avtonomijo.
K v°dove naloge in notranjo struk ^določajo členi 9. in 10. tretje
ib.;vie OPR
št. 419 z dne 31.
s s*-avo organov deželnega zavo-lv/a slovensko šolo. njihovo de-°st in r>robleme, ki zadevajo bo uredil OPR na predlog
1.	Deluje na vseh področjih svojega delovanja za šolsko mrežo s slovenskem učnim jezikom v deželi ter ji tako zagotavlja dejavnosti, ki odgovarjajo njeni jezikovni, kulturni in pedagoški specifiki,
2.	Pospešuje v italijanskih šolah, ki jih obiskujejo pripadniki ladinske in slovenske narodnostne skupnosti, jezikovni in kulturni razvoj, ki ga zahtevajo pedagoška načela in zagotavlja ustava.
3.	Ustvarja prilike za medsebojno spoznavanje različnih kulturnih stvarnosti v deželi.
8. člen (Osebje inštituta) — Italijanskemu učnemu osebju je treba dodati število slovenskega osebja v razmerju 25 od sto in s tem zagotoviti vsaj eno učno moč za vsak odsek in službo. Isto razmerje velja za administrativno osebje.
13. člen (Prehodna določba) — V primeru, da se za slovensko narodnostno skupnost v deželi usta-
novi istovrsten inštitut za pedagoško raziskovanje, eksperimentiranje in dopolnilno izobraževanje šolnikov ali inštitut z istovrstnimi cilji. bo treba pričujoči statut primemo spremeniti.*
OBVESTILO SDGZ
Slovensko deželno gospodarsko združenje, Sekcija obrtnikov, prireja v sodelovanju z Deželno ustanovo za razvoj obrtništva (ESA) iz Vidma, vrsto srečanj o kreditnih olajšavah, ki jih predvidevajo deželni zakoni v korist obrtnikov: četrtek, 6. decembra, ob 20.30 v Borštu, v dvorani PD «Slovenec»;
torek, 11. decembra, ob 20.30 v Nabrežini, v dvorani PD «Igo Gruden*;
četrtek, 13. decembra, ob 20.30 na Opčinah v dvorani ŠK «Polet».
Priporočamo udeležbo vsem obrtnikom!
Tajništvo SDGZ

SEJA IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE
Izredno obilna vinska letina problem za tržaške vinogradnike
K reševanju vprašanja bi morale pristopiti zadružne gostilne, poleg tega pa bi bilo zaželeno, da bi tudi zasebni gostinci pokazali večje zanimanje za domačo kapljico - Na dnevnem redu še seznam kmetijskih podjetnikov, vprašanje tehničnih služb in proslava 30-letnice KZ
Na zadnji seji izvršnega odbora Kmečke zveze je bil važen in pester dnevni red, ki je zadržal odbornike pozno v noč. Seji izvršnega odbora so prisostvovali tud: člani vinogradniške komisije.
Predsednik Alfonz Guštin je kot običajno podal nekaj uvodnih misli in nato prešel k obravnavi prve točke dnevnega reda in sicer k problemu prodaje domačega vin
vprašanju poiščejo ustrezne rešitve.
Beseda je tekla glede proslave 30 letnice ustanovitve Kmečke zveze, ki bo prihodnje leto. Načelno so prisotni odborniki sklenili, da bi morali pomembni jubilej pro slaviti v okviru posebnega kmečkega praznika. Čeprav se bodo morali odborniki zveze še podrobno razgovoriti o zadevi, so vse
skega pridelka. To bo verjetna po-. kakor sklenili, da doiočijo datum siedica. kot so poudarili mnogi I proslave z namenom, da se z od-krajevni vinogradniki, izredno o- •
bilne, čeprav dobre letine. S tem v zvezi so odborniki Kmečke zveze, mnenja, da bi k temu problemu v prvi vrsti morale prispevati domače zadružne gostilne, ki so jih krajevni vinogradniki ustanovili pred dolgimi leti, da bodo v njih prodajali brez težav domač; vinski pridelek. Poudarje-•hb’\ie bilO/ dčriftč$W se. j»«. gospodarstvo po naših vaseh v zadnji dobi korenito preUSOlferito,' in so zato” tudi”’ nase zadružne gostilne skoraj v celoti opustile ustanovna načela, bi pa lahko v tem trenutku nedvomno pripomogle k reševanju tega problema. Prav tako bi bilo zaželeno večje zanimanje krajevnih gostincev za domači pridelek.
Da bi se preučile razne mož,ne rešitve omenjenega problema, so odborniki Kmečke zveze sklenili or ganizrrati srečanja z vsemi dejavniki in interesenti.
Glede pokrajinskega seznama kmetijskih podjetnikov, ki v naši pokrajini še ni bil ustanovljen, ker sta se v glavnem tržaška
Vitkega sveta in po posveto Trgovinska zbornica in deželna u-
z deželnim svetom za slo-	h	.......................
t . šolo v roku 60 dni, odkar |£«el delovati ta zakon.
Sednik deželnega zavoda za llVit'°?k°	raziskovanje, eksperi-
| l.ac*jo in dopolnino izobraževati j °lnikov in predstavnik, ki ga 'arine srede izvolilo vodstvo sodelujeta na konferencah n'h zavodov, evropskega cen-to23, vzgojnoizobraževaine dejav lok *n biblioteke za oedagoško Citacijo, o katerih govori Ibu15 OPR št. 419 z dne 31.
£ 1974.»
"'•'kat je še zavzel stališče, naj iC^akovaniu na samostojen in->C !RRSAE krije tudi potrebe timske šole. V zvezi s tem skle !ai0 ^ je predstavništvo SSŠ sre t hS Predstavnikom IRRSAE deže-^.arlanije - Julijske kraiine nrof K riiuzzijem in mu predložilo ll0itJne zahteve, izmed katerih so *P(. •hembnejše sledeče:
>n pismeni stiki inštituta Češkimi šolami, društvi, usta lov5". založbami in s pripadniki «tj0 tlske narodne skupnosti naj h,v slovenščini.
Vi Sv°ii dejavnosti v prid slo 6 šole nai se inštitut drži na-tit„ 0 enotnosti slovenskega kul io ka prostora, kar predpostav-'V^Jširšo pedagoško-didaktično ki° slovenske šole in z njo iL~aPih prizadevanj, upadi specifične problematike •1 a slovenskim učnim jezikom iv^adi potrebe po dodatni de^
prava izmikali svojim dolžnostim s tem, da nista omogočili sloven skim kmetom, da bi se svobodno izražali v slovenščini, je Kmečka zveza mnenja, da ni mogoče pre zreti dejstva, da bodo zaradi take situacije prizadeti prav krajevni kmetovalci, ki ne bode mogli pre jemati deželnih podpor in prispev kov. Nujno potrebno je zato, da dežela katero ie Kmečka zveza ,že opozorila, takoj reši ta problem: v nasprotnem primeru bodo tržaški kmetic in njihova strokovna organizacija prisiljeni nastopati po pravni poti za zaščito svojih interesov.
Na dnevnem redu 'c bilo tudi še nerešeno vprašanje tehničnih služb za kmetijstvo, ki nimajo na razpolago ustreznega osebja ne stro
1   ■ . 1    L: L! rtUi -1 *»/jo 1: ln/ii 10.
od
ločitvijo seznani tudi vse ostale organizacije in uprave in se tako prepreči možnost križanja tovrstnih manifestacij. Soglasno je bilo predlagano in sprejeto, da bo proslava 30-letnice Kmečke zveze 18 maja prihodnjega leta. po možnos ti na Opčinah.
V raznem so odborniki KZ 0-bravnavali še novosti, ki jih zakonodaja preer/ideva v zvezi z davkom na dodatno vrednost (IVA) v kmetijstva! >in> :z,aradi katerega bodo morali vsi kmetovalci, ki so v letošnjem letu presegli 10 milijonov lir bruto dohodkov, obvezno držati ustrezno knjigovodstvo.
Na koncu je razprava stekla tu di glede proslave 25-letnice Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki bo letos decembra.
Edi Bukavec
sekcija SSk za zahodni Kras mrie n ja, naj naši ljudje nikdar ne prodajajo zemije, ampak naj jo skrbno čuvajo zase in za svoje potomce.
V drugem delu sestanka se je razvila živahna diskusija c, delovanju SSk med našimi ljudstvom o njenih stikih z drugimi strankami, SKGZ in SSO, o čimtesnejših sti kih z matično domovino.
Prihodnji teden v Portorožu
Dvodnevno zasedanje mešane zbornice
Sestanek sekcije SSk za zahodni Kras
V	Soščevi dvorani na Proseku se .je 28. novembra letos sestala sekcija SSk za zahodni Kras. Na dnevnem redu so bila med dru gim tudi važna vprašanja, ki za devajo predvsem regulacijski načrt in gradbena dovoljenja v za-hodnokraškem področju ter izvolitev štirih delegatov, ki bodo na bližnjem pokrajinskem kongresu SSk zastopali to podtočje.
V	začetku sestanka so se prisotni spomnili 70-letnice somišlje nika Milka Cibica 'n mu zaželeli še vrsto zdravih in delavnih let.
V	diskusiji glede regulacijskega načrta in gradbenih dovoljenj je prišla do izraza zahteva, da se ne razlašča več niti metra našt: zemlje ne za zadruge in ne za druge javne storitve, še najmanj pa za takozvano barkovljansko Vpadnico, ampak da se omogoči domačemu prebivalstvu gradnjo
.jim
Ob 67-letnici poroke
MARIJE in IVANA JERIČA
jima iskreno čestitajo sin, hčere, drugi sorodniki in prijatelji.
27. novembra je diplomirala na tržaški leposlovni fakulteti z najvišjo oceno in pohvalo
NADJA MAGANJA
Čestitajo ji mama, sestra in drugo sorodstvo.
Rojstvo male
IVANE
je osrečilo Miro in Roberta Franco.
Mali Ivani obilo sreče v življenju, srečnima staršema pa iskreno čestitata SPD Igo Gruden in ŠD Sokol.
V novembru je na tržaški medicinski fakulteti uspešno diplomiral
PETER STARC
Svojemu članu iskreno čestita sekcija Slovenske skupnosti Prosek - Kontovel.
Že pol leta se razposajeno smehlja naš mali
IGOR
Še nadaljnjo zdravo rast mu želijo mamica Marija, očka Gigi, noni Milka in Blanka, nono Pepi in stric Sandro.
Razna obvestila
Jutri, 3. t.m., ob 15. uri bo zaključna seja Sindikata slovenske šole. Diskusija bo tekla o poteku občnega zbora.
Vsi odborniki So naprošeni, da se je gotovo udeležijo.
SPD Igo Gruden vabi na silvestrovanje vse člane in prijatelje. Igral bo priznani ansambel Galebi. Rezervacije pri ?' 'venku Grudnu in Stanku Devetaku.
Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu vljudno vabi na prireditev, ki bo danes, 2. t.m., ob 17. uri. Nastopa mladina od Sv. Jakoba s prizorom iz misijonskega življenja pod vodstvom prof. Dine Pahor - Slama. Vabljeni!
V REPENTABRSKI OBČINI
Javni natečaj za sprejem v službo
Repentabrska občina je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto delavca - voznika «apecar». Prijavijo se lahko kandi dati. ki so stari najmanj 18 in največ 35 let, ki so opravili nižjo srednjo šolo in ki so fizično zdravi. Rok za predložitev zadevnih prošenj zapade 30. t.m., sa nadaljna pojasnila pa nudi občinsko tajništvo v uradnih urah.	-bs-
V	prostorih hotela «Bernardin» v Portorožu bo v sredo, 5., in v četrtek, 6. decembra, skupno zase-
Člat)gy italijansko - jugoslo-
zbornice iz Mila-,*, na. in, Jugoslovansko -' italijanske žborbiče iz^eogrgda. Prvi dan bo na sporedu več poročil o problemih skupnega interesa ter o najnovejšem razvoju gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter med obmejnimi območji obeh sosednih držav. Poročila bodo med drugimi podali italijanski minister za zunanjo trgovino Gaetano Stammati, zvezni sekretar za promet in komunikacije Ante Zelič, predsednik tržaške trgovinske zbornice M. Modia-no ter predstavniki obeli zbornic.
V	četrtek dopoldne se bo seja nadaljevala v okviru treh komisij, od katerih bo prva obravnavala probleme trgovinske menjave, prometa in turizma, druga probleme dolgoročnega gospodarskega sodelovanja in tretja probleme o blagovni menjavi med obmejnimi območji. Popoldne pa bo na vrsti plenarna seja s podpisom ustreznih resolucij. Seje se bo udeležila tudi širša de-legaciia italijanske industrijske zveze Confindustria.
Opensko prosvetno društvo « T A B O R »

1	i-a '
Miklavževo
g,; knjižno razstavo ^3-
v Prosvetnem domu na Opčinah
Razstavo bodo odprli danes, 2. decembra in bo odprta do srede, 5. decembra. Vse dni bo odprta od 16. do 19. ure, v nedeljo pa tudi od 10. do 12. ure.
V galeriji Teatro Romano Ul. Donota 20
do 14. decembra
razstavlja
ATILU KRALJ
URNIK:
delavniki od 17. do 20. ure sobota od 10. do 12.30 in od 17. do 20. ure nedelja od 10. do 13. ure
OTROŠKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice - Trst
obvešča svoje pevce, da jutri/ 3. t.m., odpade pevska vaja. Naslednja pevska vaja bo v petek, 7. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu.
Finančno ministrstvo sporoča, da bodo na osnovi ministrskega dekreta z dne 3. januarja letos, ta teden anticipirali žrebanje loterije na petek, 7. decembra, ker je v soboto, 8., praznik.
Prosveta
tu israški umil neptuiubor prire di ob priliki miklavževanja razsta vo knjig v stari osnovni šoli na Co lu danes, 2. t.m., od 10.30 do 13. ure PD Rdeča zvezda - Saiež priredi Miklavževo razstavo knjig, ki bo na sedežu društva v Saležu jutri in v torek, od 16. do 18. ure in v sredo od 15. do 18. ure.
PD Lonjer - Kutinam priredi jutri, 3., v torek, 4., v sredo, 5., in v četrtek, 6. decembra, od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Lonjerju, Miklavževo razstavo knjig. Vabljeni starši in otroci.
PD Rovte Kolonkovec vabi člane in prijatelje na Miklavževo razstavo knjig, ' i bo v društvenih prostorih 4., 5. in 6. decembra od 17. do 20. ure. 6. decembra bo prisostvoval razstavi tudi Miklavž.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi starše dijakov na roditeljski sestanek, ki bo v torek, 4. decembra, ob 16. uri, Sledile bodo seje posameznih mzrednih svetov. Ob koncu bo razgovor s profesorji o učnem uspehu dijakov.
f Čestitke
27. novembra j - na leposlovni fakulteti diplomirala z odliko NADJA MAGANJA. Iskreno ji čestitajo teta Angela, sestrična Gabrijela, Angela in Marija z družinami.

S| SW za seznanjanje Italijanov ■ yenško stvarnostjo je nujno, „ Število osebja inštituta znatni e^ie, kot bi iahko bilo v de 'it,s Solarni v enem samem je-V v kateri je sicer splošno y ,le Šolstva enako.
1(1 vsVs.akern odseku in službi naj ena oseba več.
jj-tot mora sodelovati, razen %n/erisk'mi šolami, društvi, u-M(,jVatoj jn založbami, ki imajo .v Italiji, tudi s slovenskimi J J' univerzami, univerzitetnimi A /uSim.i raziskovalnimi inštitu ^ vlaa^'V*- ustanovamL založbam' Ornimi organi v Jugoslaviji.
«.,'zv«janju reform na nodroč Va naj inštitui posebej sti-Vi a_ razvojno raziskovanje, ki
kovnjakov, ki bi obvladali tudi je hiš na svojem zemljišču, če zik ogromne večine tržaških kme- je to le mogoče, tovalcev. S tem v zvezi je bilo Poudarjena je bila nadalje skrb sklenjeno, da bo KZ ponovno po- glede prodaje zemlje, ki gre ve-zvala pristojne oblasti, da temu I činotna v italijanske roke, zato je
...............................................................................n.........................................................mu
Danes, NEDELJA, 2. decembra BLANKA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.57 — Luna vzide ob 15 5<i in zatone ob 5.29

Včeraj-danes
Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
Jutri, PONEDELJEK, 3. decembra
FRANČIŠEK KSAV.
Vreme včeraj: najvišja temperah’ ra 9,8 stopinje, najnižja 6, ob 18. uri 9,7 stopinje, zračni tlak 1020,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-
V'•Mogoči prilagoditev splošnih \l^c specifičnim potrebam slo-f/ šole.»
Večkratni razpravi in po pri-\ aniu levičarskih sil v uprav *vetu samem so bili v statut
^ ulica maMMlnlffZ
odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
RODILI SO SE: Bernarda Cocian-cich, Sara Quarantotto, Silvia Za-non, Gianluca Zecchini, Francesca Skodler.
UMRLI SO: 74-letna Anna Pa lackovich vd. Bolterstein, 77-letni Riccardo Calza, 73-letni Gastone Grassi, 91-letna Esterina Magalotti vd. Gardini, )4-letfti Pietro Tessa-rin, 56 letna Idilia Petruzzi por. Mil-lo, 79-letni Bruno Sardi, 81-letna Giustina Ipsa vd. Fornasar, 85-let-na Elena Spanischberger vd. Apol lonio, 73-letni Giovanni Lissiach, 66-letna Licia Oblath , or. Rizzardi..
OKLICI: delavec Ivo Hrquda in slikarka Jana Adamirova, delavec Bruno Rogovich in prodajalka Pa-trizia Zubin, ladijski mehanik Franco Gobbo in prodajalk: Donatella Bassi, radiološki tehnik Roberto Mi-celi in bolničarka Giovann Scaraz-zato, arhitekt Alvaro Colonna i 11-radnica Gabriella Lovero, zemljemerec Diego Romanese in uradnica Bruna Canciani, tehnik Giovanni Fa sanelta in prodajalka Pia Brombara, trgovec Claudio Selva in študentka Emmalisa Pachor, uradnik Riccar-
do Sanchini in prodajalka Oriella Bonetto, znanstveni sodelavec Ful-vio Floramo in zobozdravnica Nadica Lovrenčič, uradnik Libero Zu-lian in uradnica Mara Pliseo, tehnični direktor Mariano Melli in u-radnica Antonella Maria Angela Paola Scotti, industrijski izvedenec Giorgio Vettor in gospodinja Para-skevi Hatzinikolaou. inženir Gian-earlo Basaglia in učiteljica Paola Bianchi.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226-165, Opčine: tel. 211001,
PELUCCER1A
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst
Bogata izbira!
TRST, Viaie XX. settembre 16 Tel. 796301
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica I, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7. Ul. dellTstria 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva do prazniku. To velja za zavarovance OMAM, [NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68 441, nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA					
BARI	35	74	20	51	19
CAGLIARI	37	32	4	44	88
FIRENCE	84	17	25	19	60
GENOVA	41	61	17	55	76
MILAN	14	8	68	11	86
NEAPELJ	88	4	72	31	43
PALERI J	64	57	68	55	24
RIM	75	23	33	62	42
TURIN	17	90	2	11	21
BENETKE	5	74	85	80	58
^aai* GLASBENA
Ha
Sezona 1979/80
3. abonmajski koncert
V torek, 4. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
DEJAN BRAVNIČAR
violina
ACI BERTONCELJ
klavir
Na sporedu: Beethoven, ",zy-manovvski, Matičič in Stravinski
Prodaja vstopnic v pisarni GM 3. in 4. decembra od 9. do 11. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
PD VALENTIN VODNIK DOLINA ŠD BREG
priredita v sredo, 5 t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v DOLINI predavanje
DANAŠNJI
POLITIČNI TRENUTEK in 25 LET SKGZ
Predaval po oredserinik SKGZ BC^^foRACE
' VABLJENI!
TPK - SIRENA PD BARKOVLJE
priredita v četrtek, 6. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Barkovijah, Ul. Cerreto 12,
predavanje
DANAŠNJI
POLITIČNI TRENUTEK in 25 LET SKGZ
Predaval bo tajnik SKGZ DUŠAN UDOVIČ
VABLJENI!
OBVESTILO
Vse borke, borce, sorodnike padlih in po vojni umrlih borcev Gubčeve, Cankarjeve, 12. 15. (belokranjske) in artilerijske brigade ter prištabskih enot 15. divizije
OBVEŠČAMO
da bo v soboto, 8. decembra 1979 ob 18. uri v domu JLA Ljubljana tradicionalno srečanje borcev 15 divizije.
Pridite v čim večjem številu!
ODBOR
Dr. MARKO JEVNIKAR
sporoča, da sprejema zdaj v svoji novi ambulanti v Ul. Co-logna 12 pt. vsak dan razen ob sobotah od 18 - 19 — tudi za bolniške blagajne.
Telefon 572032.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
«ki
foto-kino (Ji
Ulica Buonarroti 6
(prečna Ul, Rossetti)
TRST	Telefon 77-29-06
fi -jC. B2F- stalno .,
GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom gostovanje SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA iz CELJA
IVAN CANKAR
LEPA VIDA
Režija	MILE KORUN
Danes, 2. decembra, ob 16. uri ABONMA RED C in RED G Prosimo abonente redov C in G, da dvignejo nove številke sedežev eno uro pred pričetkom predstave.
• * *
VSEVOLOD MEJERHOLD in
JURIJ BONDI
A L I N U R
mladinska igra v dveh delih
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 15.30
« * *
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI BENEČAN
igra v dveh delih
V	sredo, 5. decembra, ob ob 16. uri, IZVEI' ABONMAJA
POPUST ZA ABONENTE SSG
Gledališča
SLOVENSKI KLUB
__ TRST Ul. sv. Frančiška 20/11 v torek, 4. decembra, ob 20.30
KRAS
KOT UMETNIŠKI VIR IN VSEBINA
Večer, posvečen
LOJZETU SPACALU Ob razstavi slikarjevih del bo Spacalovo rodno pokrajino in njen umetniški odraz predstavil SERGIO SERGAS s prelivajočimi se diaprojekcijami. O Krasu kot navdihovalnem ambien-tu bo spregovorila tudi najnovejša zbirka poezij in grafik Kosovela in Spacala, ki jo bo predstavil CIRIL ZLOBEC.
ROSSETTI
Danes, 2. t.m., ob 16. uri (konec ob 19.15), red «prosti» in red «prva nedelja* drama «Utva» Antona Čehova v izvedbi gledališkega ansambla Emilije - Romagne. Rezervacije za ponovitve do 6. decembra pri osrednji blagajni.
VERDI
Danes ob 16. uri osma in zadnja predstava Puccinijeve opere Mada-ma Butterfly. Abonma red G.
Koncerti
V tržaškem koncertnem društvu
bo jutri, 3. t.m., v gledališču Rossetti koncert pevke Tereze Berganza.
Danes ob 11. uri bodo v Avditoriju ponovili koncert, ki je orejšnjo nedeljo zabeležil velik uspeh pri občinstvu. Komorni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija in ob sodelovanju čembalista Aleksandra Vodopivca bo izvajal skladbe Tartinija, Albinonija in Vivaldija.
Kino
Danes bo v domu Jakoba Ukmarja v Škednju
PRIREDITEV
OB LETU OTROKA
Sodelujejo:	otrošk. pevski
zbor iz Skednja, otroci srednje šole, govor Silvija Stoparja, mladinska skupina iz Kolonkov-ca, harmonikar Bruno Bordon z Lauro Mauri iz Boljunca in
m^ačeteii ’ofF lfT^dri ^ R°japa'
Slovenski dijaški dom »SREČKO KOSOVEL* — TRST
vabi vse starše in prijatelje na
Domski dan
ki bo v sredo, 5. decembra, ob 20. uri v Dijaškem domu.
La Cappella Underground Zaprto.
Nazionale 15.30 «I.’imbranato». Pip-po Franco. Barvni film za vsakogar
Ariston 16.00 «La merlettaia*. Isa-bella Hupert in Yves Beneyton. Barvni film za vsakogar.
Ritz 16.00 «La patata bollente*. Renato Pozzetto, Edwi ■ Fenech, M. Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Linea di sangue*. Au-drey Hepburn, James Mason. Barvni film za vsakogar.
Excelsior 15.30 «Sindrome cinese*. Jane n'"nda.
Grattaciello 16.00 «Assassinio su commissione*. Jim Mason. Barvni film.
Fenice 16.00 «Fuga da Alcatraz*. Clint Eastwood. Barvni film.
Mignon 16.30—22.15 «11 mistero delta signora scomparsa*.
Filodrammatico 14.30- 22.00 «Giochi porno a domicilio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.30 «1 viaggiatori della sera*. U. Tognazzi, O. Vanoni. Barvni "ilm. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00—21.15 «11 cacciatore*. Robert de 'liro.
Aurora 16.00 «Io, grande cacviato-re». Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.00 «Marito in prova*.
Vitforio Vcneto 15.15 «H giocattolo*.
Volta (Milje) 15.00 «Cantanr’j sotto la pioggia*. Gene Kelly, Cid Cla-risse. Barvni film za vsakogar.
Aldebaran 15.00 «Due volte donna*.
SLOVENSK.
PROSVETNA
ZVEZA
prireja tečaj za fotoamaterje (začetna in izpopolniina stop nja0»«9 kinoamaterje (začetna stopnja). Tečaji se bodo pred vidoma pričel’ v januarju pri hodnjega leta. Vsi. ki jih zanima tovrstna dejavnost, se lahko prijavijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze, v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767303) do 15. decembra.

BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA organizacij, trgovin in podjetij
spreiemamo
na upravi Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6 — tel. 794672
do 15. decembra 1979
Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave.
MLADINSKI DOM iz BOLJUNCA
prireja danes, 2. decembra 1979, ob 17. uri v gledališču «Franee Prešeren* v Boljuncu
KONCERT
ANSAMBLA TA IMS
Kot posebni gostje bodo nastopili
PEVSKI KVINTET GORENJCI
iz Naklega pri Kranju, ki slavijo letos 15 letnico delovanja ter MARJAN in MARKO iz Trsta, ki bosta poskrbela za dobro voljo.
PRISRČNO VABLJENI!
Odsek za zgodovino pri NSK
in
Folklorna skupina «STU LEDI»
razpisujeta
likovni in literarni natečaj
za učence slovenskih osnovnih šol in dijake slovenskih nižjih srednjih šol
«IZ DOMAČE SKRINJE«
Vsi, ki so si ogledali, ali d bodo v prihodnjih dneh ogledali istoimensko razstavo v Kulturnem domu, ki bo odprta še do 9. de cembra, bodo lahko prav iz nje črpali navdih za svoje likovne ali literarne prispevke. Vsakdo naj pogleda v svojo «domačo zapra šeno skrinjo*, ki jo nemara ni že dolgo nihče odprl, in v njej bo prav gotovo odkril marsikaj zanimivega. Morda bo v njej našel ljudske noše, staro orodje ip vsakovrstne druge predmete, pa tudi marsikatero staro in že pozabljeno ljudsko pripovedko, pesmico, legendo, pregovor ali kaj podobnega. Zelo važno je, da ne gre vse to v pozabo. Prav otroci bodo iahko s svojimi pri spevki pripomogli, da se ti dragoceni ljudski zakladi ohranijo. Vse, kar bodo odkrili in slišali, lahko narišejo ali opišejo.
Prispevke zbirajo na Slovenski prosvetni zvezi v Trstn (Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 767303) ter na Odseku za zgodovino NŠK (Ul Petronio 4). Risbe in rokopisi ostanejo na razpolago prirediteljem.
Rok za izročitev prispevkov poteče 31. januarja 1980.
Prispevke bo ocenila posebna strokovna komisija in najboljše nagradila.
levml
GORIŠKI DNEVNIK
2. decembra
VČERAJ IN DANES VRHUNEC PRAZNIKA
Goriške ulice polne ljudi ob priliki Andrejevega sejma
Včeraj je bilo v Gorici zelo veliko Jugoslovanov, popoldne so žaba-višča zasedli dijaki in šolarji - V okviru sejma tudi razne razstave
Vse ulice med Travnikom in Telovadnim trgom so bile včeraj ves dan, Se posebej popoldne ko se je tja zgrnila vsa goriška šolska mladež, natrpane z ljudmi. Enako bo danes, ko pridejo v Gorico ljudje s podeželja in iz raznih krajev Tržaške ter Goriške, praznično bo tudi jutri, ko bodo imeli tudi šolarji in dijaki manj pouka kot v drugih dneh. In predvsem kmetje bodo po stari navadi prišli jutri v Gorico.
Andrejev sejem je tako tudi letos privabil in bo še privabil ljudi, ki se hočejo nekoliko pozabavati za en dan ali dva. Ljudje si z zanimanjem ogledujejo to, kar je razstavljeno na številnih stojnicah, marsikatera gospodinja kupi to ali
ono, prepričana, da je bil nakup na stojnici ugodnejši od onega v trgovini, četudi se bo kasneje izkazalo, da ni bilo tako, bomo isto gospodinjo prihodnje leto spet videli pred stojnico. Otroci imajo seveda praznik, saj imajo zabavišč na voljo toliko, kolikor se jim zljubi. Seveda godrnjajo, ker so letos cene višje od lanskih. Dražji sc tudi mandorlati pa vse ostale dobrote.
V razstavni dvorani avditorija so včeraj popoldne odprli razstavo lLb osnovnošolskih otrok Gorice in Nove Gorice. Nad osemdeset otrok razstavlja slike na temo «Medna-rodno leto otroka*. Vsi razstavljavci so dobili primerne nagrade, na
Zainteresirane obveščarn, da sem odprl ambulanto za zdravljenje vseh vrst bolečin s poznano in učinkovito metodo
KITAJSKE AKUPUNKTURE
Dajem tudi druge zdravniške nasvete. Zdravljenje revmatizmov, artritisa, artroze, nespečnosti; odvajanje kajenju; funkcionalne motnje. Kdor želi na pregled, naj pokliče telefonsko številko Gorice (Gorizia) (0481) 86-622 ali 33 303
Dr. GAETANO RIGGIO
GORICA, Ulica Alfieri St. 9 specialist v kirurgiji, anesteziji in oživljanju.

w	E\v
54 trgovin združenja CORSO A M ICO v GORICI vam v decembru nudi možnost zmagati na loteriji dva avtomobile. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.C00 lir vam v teh trgovinah izročijo listek za loterijo.
BOŽIČ... v trgovini ELIO «IN»
DO KONCA DECEMBRA BLAGO PO IZREDNIH IN SKORAJ NEVERJETNIH CENAH
ŽENSKE IN MOŠKE ŽAMETNE KAVBOJKE 250/R LIR 9.900 OTROŠKE ŽAMETNE KAVBOJKE	”	8.900
OTROŠKE ŽAMETNE HLAČE Z NARAMNICAMI ”	9.900
VOLNENE ŽENSKE OBLEKE	”	14.900
ŽENSKA KRILA IZ SUKNA	"	11.900
ORIGINALNE SUPER JORDANS KAVBOJKE
(že oprane)	*’	9.500
ORIGINALNE SUPER RIFLE KAVBOJKE	”	11.900
MOŠKE IN ŽENSKE PLETENINE	**	4.000
ŽENSKI IN MOŠKI
ŠPORTNI ŽAMETNI JOPIČI 250/R	”	21.900
ŽENSKE IN MOŠKE HLAČE (širok model)	’’	9.900
IN SE VELIKO DRUGIH ARTIKLOV PO CENAH...ELIO «IN»
če želite kupiti darila in prihraniti denar
OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU!
Poskusiti ne stane nič,
kupiti pa pomeni... skleniti dobro kupčijo!
ELIO «IN» MODE
Ulica Formica 28 GORICA
RAZPRAVA 0 PRIZIVIH JE BILA V PETEK
Zelo razburkana občinska seja o goriskem regulacijskem načrtu
Ostro soočanje ob primeru bolnišnice FatebenefrateRi * v Ulici Diaz - Le delno sprejeti prizivi Standrežcev
Še kar mirno je potekala v petek zvečer razprava v goriškem občinskem svetu, ko so svetovalci preučevali prizive občanov in organizacij proti lanskemu sklepu občinskega sveta o varianti regulacijskemu načrtu. Mirno je bilo dokler ni prišlo do razprave o nenadni spremembi, predlagal jo je odbor, za področje sedanje bolnišnice Patebenefratelli v Ulici Diaz. V Piccinatovem načrtu je bilo predvideno, da se bo bolnišnica izselila iz te središčne mestne- ulice, ■ na tem zemljišču naj bi gradili normalna stanovanjska poslopja. Nova bolnišnica se že gradi. V sedanji varianti pa je prof. Costa spremenil prvotno namembo in določil, da mora biti to zemljišče na razpolago za gradnjo raznih socialnih in javnih infrastruktur. Meniški red Fatebenefratelli se je pritožil in odbor je pritožbo osvojil. Na ta način naj bi bilo (in tudi bo) mogoče menihom, da po preselitvi v novo bolnišnico zemljišče prodajo in dobijo tudi zanj precej. Zemljišče se nahaja namreč v strogem mestnem središču.
Proti temu predlogu sta zelo ostro na petkovi seji nastopila socialistični svetovalec odv. Sanzin in republikanec Drufuca. Zlasti Sanzin je izpodbil teze odbora in ugotavljal, da ni razlogov, da bi predlog v varianti spreminjali. Ko je demokristjan Tuzzi osporaval Sanzinovim izvajanjem in trdil, da je red Fatebenefratelli veliko napravil za Gorico in da sedaj gradijo, nam v prid, novo bolnišnico, ga je Sanzin ostro zavrnil rekoč, da je ta meniški red do-
otvoritveni svečanosti so bili prisotni zastopniki sosednjih občin.
Razstava bo doprta vse te praznične dni.
Še danes in jutri bo v dvorani Trgovinskega doma (vhod z Ul. Pe-trarca) odprta razstava znamk in denarja. Sodelujejo filatelisti in numizmatiki iz treh sosednjih držav.
Pri znamkah velja zanimanje tematskim zbirkam. Vredno si je o-gledati razvoj poštne zgodovine v Idriji v avstrijskih, italijanskih in sedanjem jugoslovanskem času z najrazličnejšimi poštnimi žigi. Prav tako je zanimiva razstava najstarejših avstrijskih znamk, ki je žela veliko uspeha tudi na drugih razstavah. Kdor se zanima za glasbo, bo našel zadoščenja v razstavi, posvečeni Beethovnu. Danes bodo na tej razstavi odprli tudi posebni poštni urad, ki bo imel na razpolago posebni žig. Goriški filatelistični klub je za to priložnost izdal serijo razglednic s preslikanimi fotografijami starih mostov čez Sočo pri Gorici,
Na sejmišču Espomego pa Je odprt sejem kmetijskih strojev, ki je žel zelo veliko zanimanja
iiiiiiiiiiiiiaiiiiMiiiiUlfMmttiittiiiiMmtiiiitiiiiiiiiitiniiMtimMtiiiiiiiHtiMMiiiliiitimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMH
NA SCJI RAJONSKI SKUPŠČINI
V Štandrežu razprava o športnih objektih
Domačini hočejo, da se Ulica Tabaj poveže s križiščem na Tržaški cesti
Preučevalcu primorske dovine in sotrudniku
dr. IVU JUVANČIČU
zgo-
želi vse najbolje ob osemdesetletnici
PRIMORSKI DNEVNIK
V	kulturnem domu Andreja Budala v štandrežu se je v četrtek zvečer sestala rajonska konzulta. Zaradi zanimivega dnevnega reda, ki je vseboval več za ta kraj pekočih vprašanj, se je seje udeležilo veliko domačinov in zlasti mladih. Seji je prisostvoval tudi podžupan in občinski odbornik za javna dela Lanfranco Zucalli. Sejo je odprl predsednik Walter Reščič, ki je de jai, da so občinske izbire v izgradnji infrastruktur ter gospodarskem razvoju nepopravljivo udarile po štandreškem kmetijstvu in po značaju te skupnosti, štandrež je ogromno prispeval za skupnost, zato tudi pričakuje, da bo od te skupnosti prejel povračilo.
Kako naj bi skupnost popravila škodo, je prišlo do izraza pri prvi točki dnevnega reda, ko je bil govor o povezanosti Standreža z novim cestnim omrežjem pred mednarodnim mejnim prehodom. V načrtih je sicer predvideno, da bo Ul. Tabaj povezana z «rotondo», se pravi s cestnim krogom na Tržaški cesti, od koder bodo speljane ceste v različne smeri. Po novem Ul. Tabaj na ta cestni krog ne bo navezana, kar pomeni, da bo postala mrtva. S tem bo Štandrež na vzhodni strani povsem odrezan od prometnic, kar domačine hudo vznemirja. Na seji rajonske skupščine so zahtevali povezavo z novim križiščem na Tržaški cesti, pa čeprav bo potrebno narediti nasip ali betonsko konštrukci-jo. Na pripombo odbornika Zucalli ja, da sedaj za to delo v vrednosti okoli 600 milijonov lir nimajo denarja, so Štandrežci menili, da bi ga morali poiskati v goriškem skladu. Domačini bodo prihodnji teden sklicali sestanek, na katerega bodo povabili manjšinske dejavnike, da bi vprašanje podrobneje preučili ter izsledke posredovali predsedniku trgovinske zbornice Lupieriju.
V	zvezi s šibkim električnim tokom v kopalnici na nogometnem i-grišču Juventine so domačini predlagali začasno namestitev električne kabine, ki bi zajamčila več moči. Dogaja se namreč, da je elektrike komaj dovolj za stolitrski bojler. S to količino vode pa se igralci ne morejo umiti. Z igrišča odhajajo neumiti, česar ni mogoče več trpeti. Predstavnik rajonske skupščine bo danes odšel v občinsko elektrarno ter bo pojasnil stanje in predlagal začasno rešitev.
Po otvoritvi štandreške telovadnice, od takrat so minili trije meseci, vanjo niso več stopili. Občina namreč ni poiskala ne hišnika in ne čistilca, tako da je še vedno zaprta. Poleg tega se je dvignil pod in ga bodo morali na nekaterih mestih zamenjati. Rajonska skupščina zahteva, da se telovadnica odpre, ker je več ekip, ki bi jo uporabljalo.
Tudi naslednja točka dnevnega reda je zadevala Juventino. Nanašala se je na predlog o preureditvi igrišča. V razpravo jc posegel predsednik Juventine Miloš Tabaj z odborniki. Osvetlili so predloge, kaj vse je potrebno zgraditi, da bi se sedanje nogometno igrišče izpopolnilo in spremenilo v športno središče. Z novim urbanističnim načrtom igrišča ne bodo uničili, obstajajo
celo možnosti, da ga razširijo, opremijo s parkirišči in zgradijo na njem še druge objekte. Zadeva je sicer še nejasna, ker morajo na občini naj-pred razpravljati o pripombah k urbanističnemu načrtu in počakati na njegovo odobritev, vendar se bodo že v nekaj dneh sestali z načrtovalcem, da bi poiskali najbolj u-strezno rešitev.
V prostem pogovoru, ki je sledil zadnji točki dnevnega reda, so zahtevali odstranitev ruševine, da bi povezali ulici Tabaj in Sabotin,
bil za gradnjo nove bolnišnice od deželne uprave nad milijardo lir. Sam Zucalli ni znal osporavati Sanzinovim trditvam, zakaj so spremenili sklep, ki so ga osvojili lani. Zucalli je priznal, da je treba znotraj koalicije KD - PSDI sprejemati tudi kompromise. Drufuca je s svoje strani predlagal, da bi na tem zemljišču zgradili gledališ e, ki ga Gorica nima, in dejal tudi, da vprašanje lastništva teh nepremičnin in docela (vedeti moramo namreč, da je pokrajinska uprava še do pred nekaj leti plačevala davek na nepremičnine za te stavbe v Ulici Diaz). Socialistom in republikancem se je
pridružil tudi komunist Coceani in tako je bil predlog odbora sicer osvojen, proti pa so glasovali socialisti, komunisti in republikanec.
V prvem delu seje so preučili prizive občanov Standreža in Podgore. Del prizivov je bil sprejet, pri drugih pa so ostali zastopniki večine (ob tej priliki so bili z njimi tudi komunisti) pri prvotnih odločitvah. Večkrat sta v razpravo posegla svetovalec SSk Paulin in socialist dr. Nanut. Medtem ko je Slovenska skupnost principielno glasovala proti vsem predlogom odbora, so socialisti nekatere tudi s‘prejeli.
Ponovna seja bo v petek.
OB LETOŠNJEM 29. NOVEMBRU
Dan republike proslavil1 z nastopi pevskih zborov
Koncerti v Renčah, Mirnu in Šempetru - V Mirnu poleg domačih pevcev nastopili tudi gostje z Vrhnike
Zborovska pesem ima že dolgo vodilno mesto v kulturnem utripu naših krajev. Ob tej ugotovitvi ni nič čudnega, da so bili prav pevski zbori protagonisti večine proslav letošnjega Dneva republike, rojstnega dne nove Jugoslavije. V Renčah, Šempetru in Mirnu so te proslave oblikovali kot celovečerne koncerte pveskih zborov. Vsak od sodelujočih zborov je zapel nekaj skladb samostojno, ob sklepu nastopov pa so se združili v en sam zbor in skupno zapeli. Ta skupna pesem ni zbližala in povezala samo pevcev, temveč je višek vzdušja ustvarila tudi med poslušalci in ga stopnjevala v pravo praznično razpoloženje.
S proslavami so začeli v Renčah v soboto, 24. novembra. V kultur-
liiiMiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiMitiiuiiiiiiiiiiiiniiiiniiiniiiiiiiiMimiiiiiiMiiiiiiiimiiiniiiittOHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OD ČETRTKA DO SOBOTE V AVDITORIJU
0 mejah in meddržavnem sodelovanju bo govor na sociološkem srečanju
Prireja ga gariški inštitut za mednarodno sociologijo Na sporedu je tudi razprava o manjšinah v Evropi
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike 26, tel. 72-341.
O mejah med državami in meddržavnimi integraciji bo govor na mednarodnem srečanju, ki ga prireja zavod za mednarodno sociologijo v našem mestu v četrtek, petek in soboto. Pričelo se bo v četrtek popoldne z običajnimi pozdravnimi govori, zatem bo na spo redu predavanje Gommaara Van der Auvversa o delu evropske skupnosti v korist obmejnih dežeL Še isti večer bo goriška občina udeležence simpozija pogostila na sprejemu na županstvu. Naslednjega dne (delovni del srečanja bo v avditoriju) bo dopoldne govor o deželnem federalizmu in nacional nih manjšinah v Evropi, v po poldanskem delu pa o sodelovanju med raznimi obmejnimi področji. O vprašanju meja med državami bo govor v soboto zjutraj.
Svojo udeležbo na simpoziju so napovedali strokovnjaki iz raznih evropskih dežel in tudi mnogi iz naših krajev. Sodelovali bodo tudi nekateri člani Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta tpr stro1 kovnjaki in profesorji ljubljanske* univerze.
Prvo mednarodno srečanje je ISIG priredil v Gorici pred sedmimi leti Tako je bil govor o problemih in perspektivah obmejnih dežel. Govorniki so se dotaknili vprašanj z gospodarskega, zgodovinskega, zemljepisnega in juri-dičnega področja. V meddobju med prvim in drugim srečanjem so strokovnjaki v vsej Evropi preučevali še z večjo vnemo ta vprašanja. V tem času jc prišlo tudi do prvih neposrednih volitev v evropski parlament in v teh zametkih združene Evrope je veliko govora o mejnih vprašanjih. Tako o tistih na mejah med državami, ki so včlanjena v Evropsko skupnost, kot med tistimi, ki živijo na mejah med članicami te skupnosti in drugimi državami.

34070 SOVODNJE (Gorica)
UL. RUPA ČASE SPARSE 66 - TEL. 30910 - 32731/2/3 TELEX INTERGO 46482
Sporočamo našim cenjenim kupcem, da smo v torek, 27. t.m., odprli novo trgovino športne opreme pod imenom
TUTTO ŠPORT
v GORICI na Korzu Italia 21 — tel. 83476 VSE ZA ZIMSKO ŠPORTNO SEZONO!
Priporočamo se za obisk!
Posebno mesto imajo v tem preučevanju področja kot naše, kjer se kaže veliko zanimanje in tudi potreba za sodelovanje med sosednimi področji. V Strasbourgu je tudi veliko govora o posebni vlogi, ki naj bi jo imela naša dežela v gospodarskem sodelovanju s Slovenijo in Hrvat.sko. Torej je govor o sodelovanju med deželami, ki so na robu Evropske skupnosti. Za uresničitev takega sodelovanja pa sta seveda potrebni dobro vzdušje in sodelovanje tudi na drugih področjih. In prav o tem bo precej govora na tridnevnem srečanju.
Za nas pa- je še posebej važno, da bodo na tem srečanju govorili tudi o manjšinah v Evropi.
• Združenje goriških trgovcev sporoča, da zaradi Andrejevega sejma jutri ne bo običajne tedenske zapore trgovin. Prav tako bodo trgovine odprte tudi v sredo, 5. t.m.
Razna obvestila
Mladinski odsek prosvetnega društva Jezero priredi jutri ob 20. uri na sedežu društva razgovor o političnem časopisju. Vodil ga bo profesor Karlo Černič.
nem domu so nastopili moški ^ Kras iz Opatjega sela (zborov Just Marušič), moški zbor ZaH ^ Bilj (zborovodja Andrej mešani zbor iz Renč (zborov Antek Klančič), Dobršen del Pr0L.
vodsivj
Alfonza Miščka. Na koncertu j®«.
Renčami P>b!>w
aancic;. uoorsen uc* v , ma pa je izpolnil še orkester L bene šole iz Renč pod v0.
tudi delegacija z nencuuu r- p na občine Štarancan na čelu * panom.	j
V ponedeljek, 26. novembra, 11 koncert v kino dvorani v ŠeriP'( pod pokroviteljstvom Kmetiji; . kombinata Vipava in družben*^ tičnih organizacij Šempetra, j. tu sta nastopila moška zbora ! ^ patjega sela in Bilj, poleg nJiJ“ j še ženski pevski zbor «TriglaVveC
Rnl/nirino 1/i rfa imrli JoŽKO
Bukovice, ki ga vodi in novoustanovljeni moški Kmetijskega kombinata Vipavi vodstvom Franca Bizjaka. vanje na tem koncertu je P°®Ljr obenem prvi javni nastop a® nega zbora.	.Jo,
Na predvečer praznika, v s ^ 28. novembra, so proslavljali^, smijo v telovadni dvorani »“%, nega doma v Mirnu. Tu sta 88 pila domači moški zbor, ki di Antek Klančič in moški dustrije usnja Vrhnika* z pod vodstvom Antona Jurj®''^. Ob poslovnem sodelovanju n>®“j>|!ii renskim Cicibanom in v, «IUV» se je razvilo še sodeluj ^ med pevci obeh krajev. Toki’a . se srečali že drugič; prvič so ^
bili na skupnem koncertu
Bistra pri Vrhniki junija leti°s.V S daj pa so Vrhničani vrnili ob)8.rI,# seboj so prinesli čudovito, darilo za mirenske pevce: rePrc|»d
cijo Vrhnike iz Valvasorjeve
v
darilu: na eni strani podobai - tJ,
Vojvodine kranjske na veliki uS(j^ ti koži. Dvojna simbolika je v
Vrhnike, na drugi pa simbol®8> , re vrhniške industrije (slika oZ1v(tjii' koža je napeta tako kot so to v J #j. ški tovarni delati še pred. Pustimi leti). Ni treba posebej P?a(1je rjati, da se je družabno sret p med pevci zavleklo v sam D® o publike.
mtniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimlimmniiiitiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiii1'11111
ODOBREN PRORAČUN ERSA ZA PRIHODNJE LETO
Nakazila dežele ne zadostujejo za izvajanje zastavljenega načrtu
'tiliiTacVfL	*	' TOTir:->| ' reumformin'-/ [.
Na prvem mestu še vedno ukrepi v korist živinoreje in za podpiranje zadružni
Pred kratkim je upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), ki ima sedež v Gorici, razpravljal in odobril proračun za prihodnje leto. Glavne smernice dokumenta je obrazložil predsednik u-stanove, Mario Lucca, ki je poudaril, kako ne bo lahko reševati številnih vprašanj s področja kmetijstva, upoštevajoč težaven gospodarski in politični trenutek v državnem merilu in izjemne razmere popotresne obnove v naši deželi. Izhajajoč iz smernic deželnega razvojnega načrta, bo delovanje deželne ustanove za razvoj kmetijstva tudi v prihodnjem letu usmerjeno v podpiranje nekaterih osnovnih pobud. Tako si bo ustanova prizadevala za izboljšanje tehnično-gospo-darskega položaja posameznih in zadružnih kmetij, velike napore bo vlagala v povečanje proizvodnje ter za uspešnejše vključevanje deželnega kmetijstva v vsedržavne tržne odnose z ustanavljanjem zadružnih podjetij za predelavo in komercializacijo kmetijskih pridelkov.
Kmetijstvo, ne samo v deželnem, ampak tudi v državnem merilu, se nahaja že vrsto let v težavnem položaju, je dejal Mario Lucca. Recept za njegovo ozdravitev, oziroma izboljšanje ni en sam, ampak predstavlja skupek posegov na različnih področjih. V prvi vrsti je treba še najprej podpirali kmečka gospodinjstva, ki se neposredno ukvarjajo s pridelovanjem, in poskrbeti za povečanje strokovne usposobljenosti zlasti mlajših kmetovalcev. Nc gre nadalje zanemarjati uvajanja novih tehnoloških postopkov in širjenja pridelovanja specifičnih kultur. To velja v glavnem za ravninski svet, medtem ko je treba kmečkemu gospodarstvu v hribovitih in gorskih področjih, ki naglo propada, pomagati tudi drugače in mu omogočiti dodatni vir dohodkov iz turistične dejavnosti s podpiranjem različnih pobud tako imenovanega kmečkega turizma.
Za uresničitev smelega načrta pa so sredstva, ki jih daje na razpo lago dežela, preskopa in so torej nujno potrebna še sredstva iz dr žavnih skladov, oziroma prispevki Evropske gospodarske skupnosti.
Načrt posegov ERSA v prihodnjem letu obsega sedem različnih po-
dročij. Na prvem mestu so še zmeraj ukrepi v korist živinoreje, gradnja in obnova hlevov in zadružnih mlekarn na po potresu prizadetem področju. Do zdaj je ustanova neposredno ali prek podjetij poskrbela za zgraditev 239 hlevov, kjer je prostora za okrog 7 tisoč glav živine. Posebno mesto zavzema odkup zemljišč in njihova dodelitev neposrednim obdelovalcem. V poštev pridejo predvsem zemljišča razpuščene ustanove Tre Venezie. Deželna ustanova ERSA si bo tudi v prihodnjem letu prizadevala zagotoviti ugodna posojila posameznikom ali zadrugam, oziroma nuditi u-strezna jamstva za najem posojil.
V	načrtu posegov je nadalje katastrska preureditev zemljišč v kraju Terzo pri Ogleju ter pri kraju Poz-zuolo, kakor tudi skupna obramba pred točo na obmejnem področju.
Poseben pomen zavzemajo pobude v korist zadružništva. Poleg posojil in jamstev v korist kmečkih gospodarstev, ki so organizirana na zadružrii osnovi, si bo deležna u-stanova v prihodnjem letu prizadevala za dokončno izpeljavo nekaterih zadružnih objektov. Tako naj bi dokončali gradnjo sušilnice v Fossalonu, središča za pitanje telet v San Vitu in osemenjevalnega centra v Moruzzu. Dalje predvideva načrt izgradnjo klavnice v Ba-silianu ter perutninske klavnice v Vidmu. V okviru načrta bodo dogradili krminsko zadružno klet ter zgradili razpečevalno in odkupno središče za zelenjavo in sadje v Vidmu.
V	okviru načrta bodo dogradili krminsko zadružno klet ter zgradili razpečevalno in odkupno središče za
V D*'
zelenjavo in sadje v Vidmu- sr? Črtu je tudi odprtje posebnež8^ dišča za sadje in zelenjavo n® seku.	jr
Izobraževalna dejavnost bu.Ujf kala v dosedanji obliki v štif*1 (jr želnih središčih, v červinja®1’ jil' droipu, Fagagni in San Vito eit mentu in predvidoma tudi v ® j središču, ki je že skoraj d v Gradišču.
Nekoliko več poudarka b®;8 pr šali dati tudi nudenju specifiko!11 moči posameznim gospodinj® sClr pri vodenju knjigovodstva, s Kjf no pozornostjo pa bodo sle'*11 f ličnim pobudam usmerjenim * j) speševanje kmečkega turiz®8 hribovitih in gorskih področji*1,
DEŽURNA LEKARNA V G°S «
Danes ves dan in ponoči Gorici dežurna lekarna S. ” Korzo Italija ' F tel. 83-538.^^^
Prispevki
Ob tretji obletnici ja Mizerita daruje žena 20 za Dijaški dom v Gorici.
smrti,. oK
tis**5
Ob izgubi dragega očeta <f učiteljici Almiri Vescovi iskr®*? o? žal je starši in učenci 1. razr«8 p<r novne šole Prežihov Voranc 18
berdoba.
Uslužbenci podjetja Terpin it jo iskreno sožalje možu Fran igjH sinovom Cirilu, Ivanu in M*1 ob nenadni izgubi žene in ma®
	v
	KMEČKA BANKA
	USTANOVLJENA LETA 1909
Miigi	GORICA - Ulica Morelli 14
	Tel 2206*2207
ipli	TELEX 460412 AGRBANK
	VSE BANČNI USLUGE - MENJALNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu starosti nen8' doma zapustila naša predraga
EMILIJA MARAŽ por. TERPIN
Pogreb bo jutri, 3. decembra, ob 14. uri iz mrtvašnice goriš®® bolnišnice na števerjansko pokopališče.
Žalujoči mož France, sinovi Cir® Ivan In Marjan z družinami.
števerjan, Gorica, 2. decembra 1979
ZAHVALA
Ko nas je zapustil naš ljubeznivi
IVAN VIŽINTIN
nas je ganilo obilo sožalj od vsepovsod, zato čutimo dolžnost, č8 se zahvalimo vsem,, ki so prisostvovali žalnemu sprevodu, d8j rovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počast® njegov spomin.
Žena in hčerke z družinami. Dol, Doberdob, Šempeter ob Soči, 2. decembra 1979
GORIŠKI DNEVNIK

OB NJEGOVI OSEMDESETLETNICI
Juvančičev delež v preučevanju zgodovine je izjemen in svojstven na področju Primorske
V tridesetletnem povojnem času je s svojimi spisi osvetlil marsikatero nejasno stran v naši narodnostni in politični preteklosti
ZASLUŽEN ZGODOVINAR
KRAMLJANJE Z JUBILANTOM
,Dr. Ivo Juvančič se je rodil tik koncu 19. stoletja — 5. decem-rja 1899 v Bovcu, pri Lovikovih. T*ati je bila Bovčanka, oče pa se sem priženil s Kamnega pod Gregorčičevim Vrsnom. Osnovno šo-0 je končal v domačem kraju in Se nato v šolskem letu 1912/13 vPisal v prvi razred slovenske paprike na goriški gimnaziji, ki se *. že naslednje šolsko leto spreme-aila v prvo samostojno državno Ravensko gimnazijo. Le tri leta je Dl dijak v Gorici, ko je moral Nanje zaradi vojne prekiniti. Ne-j'ai časa je bil trgovski vajenec n Pastir, potem pa je šolanje nadeval na škofijski gimnaziji v pPtvidu pri Ljubljani. Maturiral je Na 1921 v Ljubljani. Po maturi se J* odločil za študij bogoslovja in "Vi letnik (1921/22) opravil v Go-pi- Potem je študij nadaljeval v ^nsbrucku. ki se je tedaj ponašal J eno najboljših teoloških fakultet J Evropi, in ga končal leta 1927 z Vnktoratom iz zgodovine sv. pisma, *' Pa ni bil objavljen.
•fo končanem študiju ga je pot pPeljala v Gorico, kjer je bil med Ni 1927 in 1935 najprej prefekt, pto pa še podravnatelj na nadško-jliski gimnaziji (melem semenišču). jNa 1935 je prišel za podravnatelja “J Profesorja v goriško (veliko) sejmišče, predaval je patristiko. Od 1939 do decembra 1945 pa je P1* na tem zavodu le še profesor, je potem moral svoje delo za-Ia(ii pritiska škofov A. Santina, p' Margottija in Vatikana opustiti. j‘r6dpostavljeni so dr. Juvančiču za-"}epili njegovo javno izjavo v ko-(N nove Jugoslavije. Pravzaprav te bila taka odločitev predposta-v'ienih zaključek dolgotrajnega pro-'esa, ki je dobiva! oblike spora že !>led vojno, ko se je Juvančič odlogi za «pasivno rezistenco* do oku-PJforja in odklanjal vsako obliko Nosardizma in domobranstva.
2e kmalu po osvoboditvi je zbiral jvadivo za diplomatsko borbo na Nfovnih konferencah in tudi zato mogel kot član jugoslovanske 'Negacije sodelovati na pariški mi-tovni konferenci (j unij-september
POČASTITEV JUVANČIČEVE OSEMDESETLETNICE
, V prostorih Goriškega muzeja v gradu Kromberk bo jutri, v ponedeljek, 3. decembra, ob ■ 17. uri slavnostnalV$K>6totit&v''
°semdesetletnice Iva Jtrvaftftča. > Istočasno bodo predstaVRrnaj-Povejšo številko Goriškega let-hika.
j^6). Po krajšem bivanju v rod-Bovcu je 31. decembra 1946 .^Pustil Gorico in se naselil v Jubljani, kjer je zlasti po priključi «občutil vso usodo izgnanca-Se8unca». Deloval je najprej pri .Panstvenem inštitutu vlade LRS, *° Pa se je ta februarja 1948 raz-JNniral v muzej narodne osvobo-"tve LRS in inšitut za narodno-lPa vprašanja, je postal pri prvem fhivar vse do leta 1957. Potlej je upokojitve (1972) deloval na In-!Nutu za narodnostna vprašanja, Njprej kot vodja knjižnice in arhi-(do 1961), nato pa kot znan-?'[eni sodelavec na zahodnem od-
Hu. -
. Življenje in delo dr. Iva Juvančiča Č dva sestavna dela. ki ju razsuje leto 1947. Do tega leta je /štrireč — po mladostnih letih štu-ha _ živel v Gorici in deloval $£ vzgojnem področju, po letu 1946 f se je v Ljubljani začel posvetu izključno arhivskemu delu in Čustvenemu raziskovanju. Svoja ”°riška leta pričenja ves pod vpli-evropskega mladinskega kato-.Nega gibanja, ki je imelo velik atUev tudi v Nemčiji in Avstriji c^ganizacija Quickborn), ter je osebne stike z enim od vodi-j®v tega gibanja Romanom Guar-JMjem. Gorica, v katero je prišel tl ..svoje Prvo delovno mesto, je pivljala fašizem in cerkev je polj?« tista ustanova, kjer je še hll° mogoče izpovedati svojo narod-** Pripadnost.
i JUvančič je to dobro vedel in ta-!(? se je moral soočati z oblastjo,
ske vojske. Ta oblika dela ga je nato sama po sebi pripeljala k pisanju zgodovinskih člankov in razprav, zlasti od leta 1949 dalje, ko mu je urejanje arhiva odkrilo pre-nekateri važen dokument, zlasti za zgodovino NOB na Primorskem. Po arhivih je seveda tudi ustvarjal podobo medvojnih razmer na Primorskem, kar se je strnilo najprej v prvi daljši objavljeni prikaz NOB v Beneški Sloveniji. Sledila je krajša zgodovina primorske NOB, tej pa naslednje leto prvi daljši temeljni pregled v zborniku «Slovensko primorje in Istra* 1953.
Pregled primorskih razmer je kasneje še v strnjeni obliki objavil in tudi pregled NOB v Beneški Sloveniji. V petdesetih letih je tako nastalo več desetin člankov (izhajali so v Primorskem dnevniku, Ljudskem tedniku, Ljudski pravici. Slovenskem poročevalcu, Tovarišu, Slovenskem Jadranu, Borcu itd.j, ki
so obravnavali nekatere pomembne dogodke na Primorskem.
Med objavami so nekatere daljše, kot je pregled italijanskih sil proti (partizanskim enotam na Primorskem, razprava o nastanku Soškega odreda in razprava o političnem ozadju drugega tržaškega procesa (73). Tako formalno in vsebinsko obliko zgodovinopisja je Juvančič gojil tudi še kasneje, vendar je to dobivalo zlasti z letom 1958 (novo delovno mesto v Inštitutu za narodnostna vprašanja) nove oblike in vsebinske premike.
Dr. Juvančič se je lotil intenzivnejšega dela na proučevanju Primorske pod fašizmom (kot izvedenec za to problematiko je tudi so- j deloval v jugoslovanski delegaciji I na pariški mirovni konferenci) in j italijanskega fašizma samega. Pri-BRANKO MARUŠIČ
Slovenskim gojencem v malem semenišču je pravilno prikazal Martina Krpana
Dr. Juvančiču je šlo za lo, da ne bodo mladi ljudje slovensko samo govorili, marveč zares slovensko čilali - O sporu zaradi njegove izjave v prid novi Jugoslaviji l. 1943
(Nadaljevanje na sodnij strani)
Dr. ivo Juvančič je s svojim delom osvetlil marsikatero nejasni p.at v naši narodnostni in politični preteklosti ter je dal izjemen in svojstven prispevek preučevanju zgodovine Primorske
Upokojen je že celo vrsto let, pa ga kljub temu lahko dobiš vsako jutro delovnega dne v prostorih Inštituta za- narodnostna vprašanja v Ljubljani, kamor pride že ob 6.30, da skrbno prebere ves italijanski dnevni in revialni tisk, ki ga imajo na razpolago v tem inštitutu, in vse druge razprave, slovenske, italijanske, nemške ali drugačne, ki govore o naši primorski problematiki. To je dr. Ivo Juvančič, ob svojih osem desetih letih vedno zanimiva osebnost, ki ve marsikaj povedati o go-riški preteklosti, orisati to ali ono osebnost, prikazati v pravi luči ta i ali oni dokument. Drugi pravijo o njem, da je točen kot ura. vsaj kar se dela tiče, Vstane vsak dah ob petihi ob 6.30 je že v inštitutu, taro ostane do desetih, takrat gre domov. Popoldne ima spet na programu počitek, pohajanje, delo. Še vedno de'a do pet ur vsak dan. Seveda ima tudi on svoje počitnice, saj gre, še zlasti v poletnih mesecih, y gore,
NOV POMEMBEN DOSEŽEK GORIŠKEGA MUZEJA
Najrazličnejši pogledi o številnih vprašanjih v 500 straneh nove številke Goriškega letnika
Zbornik so posvetili dr. Juvančiču - V njem objavlja svoje zanimive spise 26 avtorjev - Zastopani so tudi zamejski avtorji
Pisati o letošnji 6. številki Goriškega letnika je mogoče le v splošnih potezah, pregledujoč gradivo bolj površno in ustavljajoč se skoroda le pri imenih in naslovih ter kvečjemu tematiki posameznih prispevkov. Tolikšno je namreč raznovrstno bogastvo,- ki se . je nakopičilo v tej izredni knjigi, ki jo bo slovenska javnost gotovoda z veseljem pozdravila, in primorska nad njo naravnost presenečena.
Čeprav si je Goriški letnik že pridobil domovinsko pravico med različnimi pokrajinskimi zborniki, ki izhajajo v Sloveniji, in tudi zaupanje, ki ga je doslej v svojih dosedanjih zvezkih upravičil, ga je za širšo javnost še vedno treba tu in tam pospremiti s krajšo predstavitvijo. To se je izkazalo tudi lansko leto pri piliti'StessflkkAko ga je ■uredništvo predstavilo4ako v domovini ^Tolminu) kakor v zamejstvu (Gorici). Marsikdo je publikacijo komaj poznal po naslovu, redki so podrobneje poznali prejšnje številke, nekateri pa so si zaželeli, da bi si oskrbeli vse dosedanje številke. Tako je upravičeno sklepati, da so še vedno izobraženci ali kakorkoli kulturno osveščene osebe, Primorci, ki tega vsakoletnega zbornika še ne poznajo. Medtem ko je treba z veseljem ugotoviti, da je že cela vrsta inozemskih znanstvenih inštitucij in ustanov, ki je nanj naročena ali pa ga prejema v zamenjavo za svoje publikacije. Tako je našel Goriški letnik pot v knjižnice in znanstvene
prav, študij, zapisov in drugega binsko pa kar vabijo po kaki pri-
rtvnrlL.n	U^rtr. 4-« 11 < w G i	1.. 1 ~ : Z. I It" •» 1 . I. : U   i • _ _
je nadzorovala njegove slovenji6 pridige pri sv. Ignaciju v Go-Druga oblika njegovega narod-ri/Niranitvenega dela je bila osrečena na nadškofijsko gimnazijo
iai.	-	...
%
~ Rvjtjiice Udi siuvciiauiu Pa je navduševal za slovensko
<1-•“■'anitvenega dela je ! (J-°čena na nadškofijske s?alo semenišče), kjer je italijan-Si6 gojence učil slovenščine, sloven-i/?. Pa je navduševal ra slovensko r,Jiževnnst in jezik, posegel ni le ugled med mladim Gdotn, ki mu je skušal zlasti v bivaki nadškofijski gimnaziji ohra-5,:1 občutek narodnostne pripadno-1}' marveč tudi povsod tam, kjer mogel togostim svojega vsakda-vpletati misli o vztrajanju, kar | Vi* 7^° za čas med vojnama pogla Dpu° obrambno geslo. Od tod je djfbajal njegov vpliv na goriške s ■toke, na primer na mladega pe-Stanka Vuka in druge. Vpliv jč bil tolikšen, da bi mogel zrasti v gibanje. Dr. Juvančič je (G^gel tudi v narodnoosvobodilni
„g, predvsem s študijo «Sristus in ip 'lejsko osvobodilno gibanje*, kjer j skušal z biblijskimi primeri raz-v jb razmere, ki so jih ustvarjali v-Iha, narodnoosvobodilni boj in ta-°r okupatorjevih sodelavcev. Nje-
gradiva, tudi bogato ilustriranega. Kaj vse to predstavlja za našo srednješolsko in visokošolsko mladino! Tu ima pri roki izredno bogato zakladnico za svoje seminarske in druge naloge; tu najde prve napotke, da se tudi sama poda na raziskovalno pot in si že sedaj bogati svoj razgled po zgodovinskem gradivu. Zato bi morali starši in šolniki pomisliti tudi na ta vidik, ko se srečujejo iz leta v leto z Goriškim letnikom.
LETNIK
vedenje je bilo tedaj (pomlad j/1') sumljivo ne le protislovensko ji. belogardistično usmerjeni duhov-
'"iTVl	un n i., JI U nli innelr! n a! 1 11
Jči, marveč tudi italijanski policiji. ( 1 Ljubljani je z letom 1947 priti« ,delovati kot arhivar zaradi poz-y/hia italijanskega jezika — predah na arhivskem gradivu italijan-
p-/:	''	6/1979.	■ I
j ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA
L........------kS.—  —
inštitute slovanskega sveta (kurija. Poljska, Češka, Slovaška, Bolgarija) do Madžarske in Romunske in Vzhodne Nemčije, kakor tudi na Zahodu v Anglijo, Zvezno republiko Nemčijo, Francijo, Italijo, pa tudi v Španijo in Švico, prisoten pa je tudi v Severni in Južni Ameriki. Zato res ne bi smelo biti kulturno in narodno osveščenega Primorca, ki bi ne segel po Goriškem letniku, bodisi kot njegov naročnik, ki s tem veliko pripomore k njegovemu rednemu izhajanju, bodisi vsaj kot bralec, se pravi, da si ga vsako leto izposodi iz kake knjižnice in ga podrobneje pregleda. Brez njega pa ne bi smele biti kulturne, prosvetne in gospodarske ustanove, saj vsaj na ta način podpirajo in pospešujejo raziskavo različnih primorskih problemov. ki že vse predolgo čakajo, da se jih kdo loti in tako reši za nacionalno zgodovino včasih naravnost kipatalne probleme.
Še en pomen ima ta zbornik: v njem je doslej izšlo že blizu 100 raz-
Podoba letošnje 6. številke, ki velja za iztekajoče se 1979. leto, je kar se da pestra, čeprav so tudi tokrat odsotne nekatere znanstvene veje, o katerih uredništvo toži, da jih nekako ne more zapolniti zaradi po-m a n j k anfr*1- JjjtA cli v a tovrstnih sodelavcev; ere tu predvsem ža arheologijo, geografijo, nekatere družbene vede itd.
Kakor v lanskoletnem 4/5 zvezku (ki pa je izšel šele marca letos), je tudi letošnji zvezek pretežno zgodovinsko naravnan, vendar z močnimi poudarki tudi na nekaterih drugih disciplinah (šolstvo, arhivistika, umetnostna zgodovina, literarna zgodovina, glasba). Urejen je kakor prejšnji zvezki in sicer nekako kronološko v okviru posameznih tematskih skupin: najprej je etnografija in sorodne vede, potem zgodovinski teksti, in sicer od sredine prve polovice prejšnjega stoletja pa do vključno leta 1945. sledi umetnostna zgodovina, glasba in literarna zgodovi-j na. Razpravam sledijo že v posebni rubriki Ocene in poročila.
Seveda letošnji letnik za razliko od ostalih prinaša na prvem mestu dva prispevka o slavljencu - osemdesetletniku dr. Ivu Juvančiču. Gre to za priložnostni zapis o Juvančiču izpod peresa ravnatelja Goriškega muzeja Branka Marušiča, ki lepo o-riše jubilantovo življenjsko pot, najprej njegovo goriško duhovniško dobo do 1946. leta, nato pa Juvančiče-vo «zgodovinsko» pot, lik Juvančiča raziskovalca slovenske in posebej primorske zgodovine ter drugih te mu bližnjih problemov od sredine preteklega stoletja do 1945. Članek dopolnjuje bibliografija Juvančiče-vih del, ki jo je sestavil Marijan Brecelj.
Sledijo trije prispevki, ki se nekako idealno navezujejo na Juvan-čičevo rojstno domovino — Bovško.
Tu je najprej zapis Milka Matičeto-vega Bovec — Bovčan — Bovški, v katerem razpravlja o treh nazivih, kakor jih uporabljajo Rezijani še danes in kakor nastopajo v sredini 18. st. kot sinonimi za pojem «Slove-nec, slovenski*. Ne smemo pozabiti, da je Matičetov bil v svojih mlade-niških letih tudi Juvančičev učenec i |
merjalni študiji aitiološkiii motivov (n. pr. v kaki Lovrenčičevi pesmi s podobno tematiko).
In še en zapis je deloma s Tolminskega, deloma iz gornjega Posočja: so.to zapiski Rutarjeve o ljudski prehrani, v katerih je zbrala veliko etnografskega gradiva o prehrani in o navadah v zvezi s prehrano.
«Zgodovinski oddelek* zbornika u-vaja Jože Pirjevec s krajšim zapisom Padova in Benetke — izobraževalni središči jugoslovanske mladine v predmarčni dobi, v katerem na kratko spregovori o šolanju študentov iz južnoslovanskih dežel, predvsem Dalmatincev, na visokih šolah v Benetkah in Padovi ter kako je to bivanje vplivalo na nacionalno prebujo jugoslovanske mladine v tej dobi.
Na Goriško sta vezana nasledtija dva prispevka, tako Franca Rozmana krajši zapis o prispevkih za bosansko - hercegovske begunce, ki so bili nabrani na Goriškem v letih
polnejšo sliko razvoja in delovanja tiskarstva med NOB na Primorskem.
Vojni čas obravnavata še dve razpravi; to sta Toneta Ferenca daljša študija o dr. Hansu Brandu, ki je bil krasoslovec in jamar v miru in vojni, a tudi nacistični polkovnik in zločinec, ki je zagrešil na Primor skem nekaj 'ludih zločinov (požig Strmca, pokol partizanov v Idrijskih Krnicah, požig Komna in Rihember-ka in še kaj). -Boris Mlakar, pa je s svojim člankom prvič zaokroženo prikazal delovanje domobrancev na Tolminskem.
Troje člankov sega in obravnava leto 1945. Prvi je Metke Gombačeve Tržaško okrožje leta 1945, drugi Toneta Zorna Zavezniška vojaška u-prava in slovensko šolstvo v Slovenskem Primorju leta 1945. tretji pa Draga PahbFja O IjiicMo.šilČIških učnih načrtih ZVU. .Prsdlbmek_je bolj statistične narave, medtem ko druga dva pobhže pokažeta težko stanje slovenskega šolstva v tej dobi
1875-8, ter Andreja Vovka izčrpen'in na ovire, ki so se mu stavljale statistični pregled «starih» podruž- nasproti.
nic Družbe sv. Cirila in Metoda na Goriškem v razdobju 1885 - 1918.
V dobo ob prelomu stoletja in tja
To skupino zgodovinskih člankov zaključuje Ljudmile Bezlaj - Krev-love daljši zapis o historiatu službe
do prve svetovne vojne sega članek I varstva arhivskega gradiva v se-o značilnostih delavskih stavk v Tr- j vernoprimorski regiji, ki je bila ob stu, ki ga je napisal Boris Gombač, i svojem času tako mačehovsko obrav-v dobo zgodnjega organiziral fa-1 navana in upoštevana ter si je ko-šističnega gibanja na Primorskem, i maj priborila «prostor na soncu*, s posebnim poudarkom na sloven- j Tehten in obsežen je razdelek u-skem elementi, v ustanavljanju fa- j metnostne zgodovine. Tu je na pr-suev na Goriškem, pa zanimiva raz- j vem mestu vsekakor treba omeniti prava Ustanovitev Slovenske vladne Marka Vuka prikaz arhitekture kra-stranke v Gorici (1922) Draga Sed- ške renesanse. In čeprav je avtor maka.
Izseka iz dvajsetih in tridesetih let prinašata razpravi Milice Kacin -Wohinzeve Iz arhiva KSI o slovenskem vprašanju z objavo zanimivega dokumenta - poročila kasnejšega znanega pisatelja Ignazia Siloneja o komunističnem delovanju na Primorskem iz leta 1927, ter Vida Vremca prikaz primorskega komunista Albina Vodopivca z objavo Vodopivčevega zapisa o mladinskem gibanju na Goriškem leta 1936.
Slavica Plahutova nadaljuje s podrobnim prikazovanjem razvoja in delovanja primorskih partizanskih tehnik. Letos so na vrsti tehnike, ki so delovale na Krasu, študije Plahu-tove se vedno bolj zaokrožujejo in avtorica nam utegne še z nekaj takimi nadaljevanji dati doslej najpo-
spis s podnaslovom zožil na «oris problematike*, nam besedilo prinaša veliko več. Bogastvo pa seveda predstavlja slikovno gradivo k temu (in drugim) člankom, ker izredno dviga vrednost objavljenim prispevkom.
Borut Uršič (v času pisanja članka še dijak novogoriške gimnazije, zdaj pa študent umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi) je prispeval nekako monografijo romarske cerkve v Logu pri Vipavi. Vere-na Koršičeva je edina avtorica iz Goriške onkraj meje, pa se ob stoletnici rojstva spominja slikarke Melite Rojic in oriše njeno življenjsko in umetniško pot.
Obsežnejši je prispevek Tomaža Pavšiča (in še to je komaj slaba tretjina celotnega dela zajema le črke od A do J), ki je popisal «spome-
nike in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica. Sežana in Tolmin*, in jim dodal mnogo drobnega, a pomembnega dodatnega gradiva in literature.
Z glasbenega področja prinaša letošnji letnik 1. del študije Slavice Kovač - Mlakar o Vinku Vodopivcu. V njej je prikazano življenje in delo tega našega vidnega muzika, prevdsem iz obdobja med obema vojnama, ki je pomenilo tudi prispevek za ohranitev slovenstva na Goriškem.
Drugi del, ki bu obsegal bibliografski popis vseh njegovih del, izide v prihodnjem letniku.
Bogato je letos zastopana tudi literarna zgodovina. Prvi in najobšir-nejši članek sploh je Viktorja Smoleja prikaz FAna Zakrajška, te g J nekoliko ču^negi^.. turiškega samorastnika, ki je tokrat tu prvič celotno podan,, d(ugi.pa prikazuje bio! grafsko podobo pisatelja Bogomira Magajne, katere avtor je Zoltan Jan,
Med ocenami in poročili - zapiski so letos zaradi zaokroženosti gradiva in obsežnosti letnika izpadli — so krajši zapisi o furlanskih, italijanskih in hrvaških vidnejših publikacijah, ki izhajajo med Vidmom, Čedadom, Gorico, Reko in Trstom in ki je prav, da jih Goriški letnik skrbno spremlja, saj predstavljajo nujno povezavo z. območjem in zgodovinskimi dobami, ki jih Goriški letnik obravnava.
V bogastvo in pestrost letošnjega Goriškega letnika tak skop zapis skoroda ne more, kajti tako obsežna publikacija bi zahtevala za prikaz izredno veliko prostora in tudi tehtnejšo obravnavo.
Tako ostaja pričujoči zapis skoraj nujno le golo naštevanje člankov. Posebne pohvale vredno pa je uredništvo za izredno bogato in številno slikovno dokumentacijo, ki zares preseneča.
A. B.
IIIIIIIUIIfimillltlll.llllllllllllllllllllllllllllllllMIHIH*
BERITE REVIJO
f	I < ji MU	-J-u
CH=J Kako ierastel uporni duh v revnih vaseh Beneške Slovenile
in da se ga zato tako toplo spominja v svojem članku. Je pa ta članek tudi edini, ki ga je napisal kak Juvančičev učenec, čeprav b'i bilo lepo in zanimivo, ko bi se bil oglasil še kateri iz tiste dobe.
Na Bovško je tudi navezan prispevek Janeza Dolenca Aitiološke pripovedke z Bovškega, v katerem podaja 12 motivov tudi z več variantami, razlagalnih pripovedk, pisanih v različnih inačicah bovškega narečja. Teksti seveda zaradi narave izdaje niso znanstveno podani (bilo bi za zbornik, ki se tiska v pokrajinski tiskarni, naravnost nemogoče grafično ! to doseči), vendar nam dokaj verno podajo čar bovške govorice. Vse-
*
Ko je Gregorčičev« brigada maja 1943 prejla staro mejo, je na«a ledino že
Križev pot
lis
111
zaorano: preorale so jo revščina, lakota,' krivice, nasilje beneških Slovencev med Mussolinijeve imperialistično
pustolovščino
11
11
Ln
■—““I GORICA, Korzo Italija 76 tal. 81-032
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
IVO JUVANČIČ:
Primorski Narodni svet
Goriška sredina in OF-NOB
- * \ < \ < »
(Nekaj o zgodovini 1940-1943)
j
111
II
Bo««*« lil«,*	d»B
pfeanlh »goSvinakili
| !
1
lup k, oonito : ^ y ............puhrjl, ....	,,...
ERWIN ROMMEL po oktobrskem prodoru 1917. leta na Tolminskem inv Beneški Sloveniji
■ - ~~ r" 1	—■
Posebno priznanje Rommelu za osvojitev vrha Matajurja
Odlikovanje so pomotoma izročili drugemu častniku * Dva tedna kasneje so napako popravifi
I
Naslovi nekaterih Juvančičevih člankov in razprav v Primorskem dnevniku
najraje v rodno gornjo Soško dolino. Letos poleti, tako mi je povedal, je bil nekaj časa v Bovcu, šel pa je na izlete na Golobar, k Loškim koritom in še marsikam drugam. In tudi te izlete izkoristi za to, da o-bišče tega ali onega znanca iz mladih let, se z njim pogovarja o tem ali onem in marsikdaj mu taki. pogovori pridejo prav tudi pri njegovem raziskovalnem in znanstvenem delu.
Za njegovo življenjsko delo zlasti
osvobodilnim gibanjem. Bil je na črni listi tistih prenapetih klerikalcev, ki so hoteli, da bi prišlo tudi na Primorskem do ustanovitve be.e garde in domobranstva. Niso v tem uspeli, le maloštevilni so tem nakanam nasedli, večina prebivalstva je bila aktivno in prepričano na str; ni partizanske vojske. Zasluga zg tako zadržanje primorskega človeka gre tudi dr. Juvančiču in drugim ki so mislili tako kot on. Seveda sp mu to zamerili ne le desničarski sloven-
v preučevanju zgodbvine narodno- klerikalni voditelji marveč tudi
osvobodilne borbe na Primorskem in-na Goriškem še posebej s> mu letos septembra v Novi Gorici podelili, ob priliki tamkajšnjega občinskega praznika, Bevkovo nagrado. Čez nekaj dni bo dr. Ivo Juvančič slavil svojo osemdesetletnico. Jutri bo v Goriškem muzeju v gradu Kromberk svečanost, na kateri ga bodo primerno počastili. Pa tudi
italijanski nacionalistično in tudi fašistično nastrojeni cerkveni krogi. Zaradi tega so kar planili nanj v letu 1945 in ga očrnili pred najvišjo cerkveno oblastjo.
Slovenski- primorski človek je bil stoodstotno za Jugoslavijo, za sodobno in napredno Jugoslavijo. To je dokazal, če je bilo to še sploh potrebno, v letih narodnoosvobodil-
drugače ga je Goriški muzej poča- i ne(?a boja z masovnim vstopom v stil, saj mu je posvetil letošnjo šte-1 partizanske vrste. Zaradi tega je bi-
vilko Goriškega letnika, o čemer podrobneje poročamo v drugem članku na tej strani.
V več člankih, še zlasti v nekaterih, ki so izšli v dosedanjih številkah Goriškega letnika, je dr. Ivo Juvančič napisal zanimive razprave o nadškofih Sedeju. Fogarju in Mar-gottiju. Prva dva, Slovenca in Furlana, je fašistični oblasti uspelo odstraniti z važnih mest cerkvenega dostojanstva kot sta bili škofijska dvorca v Gorici in v Trstu, goriški nadškof Margotti pa je vestno, čeprav ne vedno eklatantno, izpolnjeval raznarodovalna navodila fašistične oblasti. Dr. Ivo Juvančič je bil že takrat kritičen do Margottijeve-ga vedenja, še bolj pa je postal v kasnejših letih, ko je dobil vpogled v uradne dokumente goriške kvesture, kjer je shranjenih precej aktov, ki govore o pogovorih med politično in policijsko oblastjo in takratnim vodstvom goriške nadškofije. Ko je bil takoj po vojni načelnik oddelka v arhivu NOB v Ljubljani, tako mi je rekel dr. Juvančič, je dobil nov vpogled v nekatere dogodke iz medvojnih in vojnih let, v katerih je bil sam neposredno soudeležen. In tako je lahko bolje razumel nekatere o-sebe in tudi nekatere dogodke.
«Zakaj pa se vas je takratna mladina tako oklepala, da ste postali njen politični, kulturni in duhovni vodja, to že takrat, ko ste bili pod-ravnatelj v goriškem semenišču in tudi tesneje, ko^niste ,več opravljali te? funktffte'?/setn &a vprašal. ^Nisem »ihitiel biti kak politični vodja,* mi je/zodgovodl^Zavedal sem se nččela^ih Sicer tega/ da s<. bomo Slovenci na Primorskem ohranili le s kulturi,o zavednostjo. Ostati Slovenec hi pomenilo samo govc slovensko. Slovensko smo morali tudi
lo čisto razumljivo, da je pozitivno gledal na demokratični povojni razvoj v Jugoslaviji. «Ko je prišel k meni Julij Beltram, eden najvidnejših takratnih političnih aktivistov v Gorici. in me zaprosil za podpis s katerim bi primorski Slovenci, ki nismo bili takrat v sklopu jugoslovanske države, pozvali jugoslovansko prebivalstvo da glasuje na volitvah v novembru 1945 za Titovo Ljudsko fronto, se nisem obotavljal podpisati to izjavo. Podpisalo jo je okrog 60 vidnih primorskih osebnosti, med temi veliko Goričanov. To so bili časnikar Kristijan Bavdaž, Julij Beltram. odvetnik dr. Josip Birsa, zdravnik dr. Igor Franko, tajnica mestne SIAU Živa Fornazarič, zdravnik dr. Franc Jakončič, trgovec Aloiz Komjanc, zdravnik dr. Franc Marušič, odv. dr. Peter Medvešček. zdravnik dr. Lambert Mer-molja, odvetnik dr. Karel Podgornik, zdravnik dr. Karlo Rutar, predsednica SPŽZ Marija Rutar, industrialec in predsednik ONOO Jože Štrukelj, odvetnik dr. Nikolaj Tonkli, stolni vikar msgr. Ignacij Valentinčič, tajnik ONOO Milo Vižintin, župnik Vinko Vodopivec in jaz. Zakaj smo to podpisali? Samo če boste Jugoslovani volili Tita bomo lahko goriški in tržaški Slovenci upali v našo nacionalno osvoboditev, je bil naš moto.»
«V Trstu se je takoj zganil prenapeti nacionalistični škof Antonio San-tin. «Dr. Juvančič se udinja ko-munizumu*, se je zadrl. Margotti se je takrat že vrnil v Gorico, hotel se je zaradi takratnih političnih in narodnostnih razprtij v njegovi nadškofiji iffrtakniti in dati ostavko, a najbolj zagrizena slovenska desničarska klerikalca Brumat in Novak sta ga prepričala naj ostane. Na sestanku goriške duhovščine je nadškof
misliU in edini način je bil pravilno Margotti potožil, da so se trije s'o-tolmačiti dela naših pisateljev, na j venski duhovniki javno opredelili še pesmi, vse naše čtivo. Tudi za- • za Tita. Po štirinajstih dneh so me radi tega je bila vsebina naših lite-1 suspendirali. Pravili so, da ne sme rarnih del bolj važna od tega, kako i duhovnik biti politik. Pa so me ta-so_ bila napisaha. V goriškem seme- j krat spravili v politiko.* pove dr. nišču je prof. Anton Kacin na zelo j Juvančič. «Nisem delal politike, bil lep način učil semeniščnite sloven- sem čisto naravno, kot Slovenec za
sko slovnico, predaval jim je o tem ali onem slovenskem literatu, temeljito analiziral to ali ono literarno delo. To pa najbrž ni bilo dovolj, saj sem se v popoldanskih ali večernih pogovorih s semeniščniki,* mi je dejal dr. Juvančič, «menil predvsem o vsebini dela. Spominjam se, kako sem mladim prikazal Levstikovega Martina Krpana. Tega slovenskega preprostega človeka, ki ga dunajski dvor potrebuje v danem trenutku, ga pošteno izkoristi, ko je odslužil, pa ga brcne in ga pošlje nazaj domov. Tako je Avstrija ravnala s Slovenci in v tem je bil Martin Krpan pravi tip Slovenca. To je bilo moje tolmačenje, ni pa bilo všeč nekaterim. Bodisi ker niso s takim prikazom stvari bili politično zadovoljni, ali ker so se enostavno bali takega nastopa pred oblastjo, politično ali cerkveno. To je bila torej moja «poli-tika», tista politika, ki je pripomogla, da so bili mladi na Primorskem in Goriškem narodno zavedni in da so se vsi, od katoličanov pa do najbolj zagrizenih laikov, opredelili že od vsega začetka za O-svobodilno fronto ali ji vsaj niso nasprotovali. Le s pravim kulturnim tolmačenjem so se naši ljudje ohranili in tudi politično razvijali.*
Tako Juvancičevo tolmačenje kulturne in istočasno politične akcije je navduševalo takratno slovensko mladino. Seveda so dr. Juvančiča spoštovali mnogi, tudi iz nekatoliških vrst. Bil je seveda odprt in razgledan. Povedal mi je, da so doma pri njem še pred prvo vojno brali katoliški »Primorski list*, oče je bil zelo veren mož, njegov učitelj pa je prebiral liberalno »Sočo*. O politiki, kulturi, razvoju slovenskega naroda se je pogovarjal že v mladih letih. Med znance in prijatelje prišteva tudi pisatelja in zdravnika dr. Lojza Kraigherja, ki je bil takrat v Bovcu. Bil je takrat liberalec. Ko ga je v prvih letih po prvi svetovni vojni obiskal v Gorici, na Travniku, kjer je imel ambulanto, se je z njim pogovarjal o liberalizmu in tudi o socialističnih teorijah. Kraigher in Tuma sta tedaj mnogo razpravljala o bodočnosti človeštva.
Še in še sva se pogovarjala, navrgel mi je cel kup spominov na posameznike, nekatere še živeče, druge že umrle in na dogodke, tako da sem napolnil cel notes. Težko je namreč ustaviti dr. Juvančiča v njegovem pripovedovanju, potem ko si mu postavil vprašanje in ti odgovori tako, da ti navrže cel kup novih problemov. Zanimalo pa me je še posebej kako je bilo v letu 1945, ko so ga izobčili iz katoliške cerkve, v kateri je zavzemal vidno mesto.
Že med vojno je sodeloval, kot številni drugi duhovniki, z narodno-
Jugoslavijo. Nadškoi Margoiti, ki je bil do mene v tistem trrnutku precej pošten, mi je dejal, naj napišem pritožbo zoper moje suspendiranje. Pa sem kar na lepem. 7. decembra 1945, poslušal kako je tržaški škof Santin po tržaškem radiu govoril da je on, tržaški škof, za italijansko rešitev julijskega vprašanja. Če ima Santin, kot Italijan pravico, da se izreče za Italijo, potem imam iaz, kot Slovenec, pravico, da se izrečem za Jugoslavijo. Oba sva duhovnika. Zakaj sem torej samo jaz suspendiran? Krivica pa je o-stala, debil sem pismo iz Vatikana, dobil sem pismo od Santina, kjer mi je očital, da se ne smem zoperstavljati škofu. Goriški nadškof Margotti mi je dejal, da sem dokončno suspendiran in kmalu, sem nehal poučevati v semenišču.
«Nisem hotel ostati ob strani, zato sem se takoj zaposlil v Ljudskem domu, kjer so zbirali dokumentacijsko gradivo s katerim smo pomagali jugoslovanski delegaciji na pariški mirovni konferenci. Po razmejitvi sem se naselil v Ljubljani. Deial sem. kot sem že prej povedal v muzeju narodne osvoboditve, zatem v Kočevju, kjer sem preučeval arhive tam nastanjenih v letih 1941 - 43 italijanskih vojaških e-dinic, zatem se do lela 1972 bil v Inštitutu za narodnostna vprašanja.
»Kako kaj z mano danes. Pišem, zbiram gradivo. Mnogo sem objavil, veliko imam shranjenega in pripravljenega za objavo. Tako zgodovinskega kot z drugih področij.*
Dr. Ivo Juvančič se čuti zdravega in čilega, čeprav je bil pred nekaj leti hudo bolan. Ima, oprostite, čez nekaj dni, bo imel osemdeset let. Seveda smemo upati, da bomo njegove še neobjavljene spise lahko kmalu prebrali v kaki reviji, časopisu ali knjigi. Pa bomo še marsikaj zanimivega izvedeli.
Čuti se mladega. V be'ežki imam zadnje stavke nekaj ur tra;a'očega pogovora. »Moj stari oče Ivan Kavs me je navdihnil, da sem vzljubil naravo in gorski svet. Bil je divji lovec, govoril mi je o gamsih in o drugih živalih, pticah, cvetju, gorah alpskega sveta. Nekoč mi je tudi povedal kako je bilo pri mojem rojstvu. Babica je prišla v hišo 5. decembra zvečer, pripravila je u-strezni zapisnik o bodočem rojstvu, potem se je zaklepetala, čakali so da bom prišel na svet. Stari oče Ivan trdi. da sem se rodil nekaj ur po polnoči, torej 6. decembra. Na rojstnem liktu pa imam napisano, da sem se rodil že 5. decembra. Hočem, da se ve, da sem se rodil šele 6. decembra. Zakaj bi me napravil za en dan starejšega?*
MARKO WALTRITSCII -

PRID 3. ABONMAJSKIM KONCCRTOM HM
Duo Bertoncelj-Bravničar od klasike do sodobne glasbe
Na sporedu dela Beethovna: Szymonowskega, Matičiča in Stravinskega
V	torek, 4. decembra, bo gostoval na odru Kulturnega doma instrumentalni duo, ki ga sestavljata pianist Aci Bertoncelj in violinist Dejan Bravničar. Oba izvajalca sta nam znana predvsem kot člana Slovenskega tria, pozneje preimenovanega v trio Tartini, ki ga sestavlja še violončelist Ciril Škerjanec.
Pianist Aci Bertoncelj, ki je po diplomi nadaljeval študij na pariškem konservatoriju v šoli prof. Pierra- Saucana in pozneje v Rimu z Guidom Agostinijem, ima za seboj že bogato umetniško pot tako kot solistični izvajalec in kot član omenjenega tria. Plodovita dejavnost odlikuje tudi violinista Dejana Bravničarja, ki je svoj violinski študij dopolnil v Moskvi pri Davidu Ojstrahu, nato pa še v Rimu na Akademiji sv. Cecilije. Bravničar nastopa tako na domačih koncertnih odrih kot tudi v drugih evropskih glasbenih središčih. Svojo koncertno dejavnost dopolnjuje še s poučevanjem na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Duo Bertocelj - Bravničar nam bo ob tej priložnosti izvajal skladbe Beethovna, Szymanowskega, Matičiča in Stravinskega. Prva skladba na sporedu bo Beethovnova »Sottata ža violino in klavir št. 9, op. 47 v A duru* ali bolje poznano kot »Kreutzer - Sonate*, ki jo je Beethoven posvetil francoskemu skladatelju in virtuozu Rudolfu Kreutzerju. V dotedanjem Beethovnovem opusu za ti dve glasbili pomeni ta sonata višek kpncertantne dialektike, ki izstopa zlasti v u-vodnem stavku ter se preko lirične evazije osrednjega Andanteja z variacijami ponovno sprosti v ognjevitem ritmu zaključnega stavka.
V	drugem delu koncertnega večera pa bomo najprej poslušali skladbo »Vodnjak Arethuse op. 30, št. 1 za violino in klavir* sodobnega poljskega skladatelja Karola Szymanowskega (Tymoszowka v Ukrajini, 1883 — Lousanne, 1937), ki je večji del svojega glasbenega ustvarjanja zgradil na osnovi prvin poljske narodne glasbe, izraženih v modemih kompozicijskih oblikah. Njegov glavni ^umetniški namen je bil namreč opozoriti tedanji evropski glasbeni svet na poljsko glasbeno kulturo, kot je pred njim storil Chopini le da je slednji izhajal iz različnih pod-stavk. ,Po dokončanem t«tu<Eju v Noskowskiju in Varšavi'$e S?yma-novvski najprej odšel v Berlin in Leipzig, kjer je spoznaval nemško, glasbo, nato pa še v druge glasbene centre Evrope in Amerike ter se pozneje vrnil v domovino, kjer se je posvetil plodovitemu sklada-teljevanju ter vodstvu varšavskega konservatorija. Zaradi bolezni je zadnjih deset let svojega življenja preživel v zdravilišču v Lou-sanni, kjer je tudi umrl.
Szymanowski izhaja kot skladatelj iz pozne romantike in impresionizma ter spada že v skupino modemih skladateljev z dokaj jasnimi revolucionarnim1 vzgibi, ki pa jih Szymanowski ni privedel do ekstremnih izrazov v okviru, modeme glasbe svojega časa. Nje-
gove skladbe' odlikujejo zlasti bogata melodična izrazitost, tekoča in domiselna polifonija, v kateri je opaziti ne malo osebnih oprijemov, izvrstno poznavanje violinske tehnike in njenih izrazih sposobnosti ter briljantni značaj klavirskih skladb. Na simfoničnem področju se je Szymanowski izkazal zlasti v dveh mojstrskih delih: «Koncertni simfoniji za klavir in orkester, op. 60» ter v znanem «Koncertu za violino in orkester, op. 61». Poleg orkestralne produkcije pa je skladatelj gojil tudi vokalno zvrst, iz katere izstopajo zlasti prefinjeni in občuteni samospevi, ki jih uvrščamo med najizvirnejše izraze sodobne vokalne literature.
Narodni čut, ki je bil osnovno gibalo vsega njegovega glasbenega ustvarjanja, je Szymanowski navajal tudi k spoznavanju glasbene folklore poljskih hribovcev v gorskem predelu Tater, kjer je nekaj časa tudi živel, ter k ustanovitvi glasbenega društva « Mlada Pol-ska», katere namen je bil širiti poljsko glasbo v svet zahodnoevropske glasbene kulture.
»Vodnjak Arethuse op. 30, št. 1 za violino in klavir* iz cikla «My-thes» je kratek dialog med klavirjem in violino, ki spleta, na klavirski podlagi opisnega značaja, čustveno zasnovano melodijo, ki se občasno dvigne v virtuozne podvige in v melodično disonančnost.
Iz opusa sodobnega slovenskega skladatelja Janeza Matičiča pa nam bo duo Bertocelj - Bravničar izvajal skladbo «Syntheses za violino in klavir* iz leta 1969. Matičič je začel svojo umetniško pot v Ljubljani, kjer je tudi dokončal študij iz klavirja, kompozicije in dirigentstva na Akademiji za glasbo. Zdaj živi že vrsto let v Parizu, kjer tudi ustvarja v elektronskem studiu Pierra Schaefferja. čeprav izhaja kot skladatelj iz pozne romantike in impresionizma, je njegovo sodobno ustvarjanje usmerjeno predvsem v eksperimentiranje na področju elektronske glasbe.
«Syntheses za violino in klavir*, ki so stare natanko deset let, so
Hill II Uliti II It II llllll Ulili lllllllll II Milili lllllllllllll lili
revije
GALEB, štev. 1
Z majhno in opravičeno zakasnitvijo, je izšla prva številka novega, že 25. letnika, otroške revije «GA-LEB*. Poslej bo — tako zagotavlja urednik — spet redno izhajala na 32 straneh in redno prinašala tudi ; barvno prilogo, ki otrokom koristno služi pri pouku. Prav zato je «Ga-leb* tudi pripravil ponatis vseh do-, sedanjih prilog v zbirki pod naslovom »Naša mala domovina*. Tudi letos pripravlja revija za pridne naročnike lepe nagrade za nagradno žrebanje pred novoletnimi počitnicami.
V ostalem je tudi pričujoča številka urejena po že preizkušenem in splošno sprejetem vzorcu. Barvna priloga je posvečena spomenikom padlim in umrlih v NOB tet1 motivom s »Kraške ohceti*. Tudi pisem šolarjev je precej.
plod Matičičevega pariškega u-stvarjanja. Skladatelj, ki je sam izvrsten pianist, pozna tudi zelo dobro tehnične in izrazne zmožnosti violine. Skladbo je zasnoval tro-stavčno. Srednji, zelo razgibani stavek Ostinato, ima za osnovno vodilo poliritmično dopolnjevanje obeh glasbil. Uokvirjata ga stavka Transparences in Limpido, v katerih izstopa zlasti skladateljevo poznavanje barvnih in izraznih odtenkov posameznih instrumentov. Po skladateljevih besedah je naslov skladbe neprogramski; gre mu le za združitev zvoka violine in klavirja, za medsebojno zvočno dopolnjevanje.
Kot zadnjo skladbo bomo na tem koncertnem večeru poslušali še »Italijansko suito za violino in klavir* Igorja Stravinskega, ki spada v vrsto njegovih skladb na teme in melodične fragmente italijanskega skladatelja Gian Battista Pergolesija (1710 - 1736). Skladba je izraz skladateljevega neoklasič-nega obdobja.
m. b.
I * '*»+•**	,, , lAs s i
Instrumentalni duo Aci Bertoncelj (klavir) — Dejan Bravničar (violina), torkov gost Glasbene matice v Kulturnem domu
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
«Oder bratstva in enotnosti» zanimiva gledališka ponudba
Predstave za prebivalce iz drugih republik, ki so na za* časnem delu v Mariboru - Živahno tudi na drugih odrih
Ni še tako dolgo, ko je mariborska Drama uprizorila groteskno igro Ščurki proletarskega pisatelja in dramatika Toneta Čufarja. Dobrih štirideset let je minilo, da so Ščurki ugledali luč sveta na poklicnem gledališkem o-dru. ščurki so socialna groteska, ki kaže na značilne moralne, socialne in politične slovenske razmere pred drugo svetovno vojno. Škoda! Če bi bilo Čufarju dano še živeti, bi mogel napisati nove Ščurke, »ščurke* sedanjega časa. Vprašanje je le, ali bi bilo u-sojeno novim ščurkom prav tako čakati štirideset let na uprizoritev kot sedanji, to se pravi, predvojni Ščurki!
Predstava je pod režijskim vodstvom Aleša Jana izzvenela z vsemi značilnostmi socialne drame in ekspresionistične grotesknosti v slogu modernega gledališča. Vanj so se igralci požrtvovalno vraščali
z nelahkimi vlogami značilnih meščanskih, delavskih in lumpenpro-letarskih likov in z njimi doprinesli uspešnosti predstave nenavadnega dela. Pred nami je bila razpredena pravcata galerija »ščurkov*, ki se ponoči pojavijo na tržnem pokopališču. Grozljiva groteska vredna ponovnega gledanja, saj sili gledalca k razmišljanju.
V zadnjem času je nenavadno razgibana komorna dejavnost dramskega gledališča. Spričo neurejenih prostorskih razmer zaradi gradnje novega gledališča in obnavljanja sedanje stare stavbe, se je tako imenovani Mali oder razvejal v več smeri: povezujejo se z Gledališkim protokolom in z najnovejšo vejo gledališkega delovanja, z Odrom bratstva in enotnosti.
Hudomušne in bistre satire Dušana Mevlje Kdor se zadnji smeje, ima zamudo, so uvedle prvi letošnji, po vrstnem redu že tretji-
a,,,,,.........................................................im....111111111111111.iiiiiiiiiiiiiiiiimii.
SLOVENSKE ZALOŽBE V PRIHODNJEM LETU
OSEM KNJIG V ZBIRKI «DOMAČA DELA» PRI LJUBLJANSKI CANKARJEVI ZALOŽBI
Osem knjig bo izšlo tudi v zbirki «Nobelovci», tri dela pa v zbirki «Mozaik-Bios»
aiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiriiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
E. Kardelj: Samoupravljanje
Prva knjiga iz cikla petih knjig na temo teoretičnih zasnov in praktičnega izvajanja družbenopolitičnega sistema
Državna založba Slovenije je Izdajatelj in založnik slovenske izdaje del Edvarda Kardelja na temo samoupravljanja. Gre za ciklus petih knjig na to temo, ki jih je leta 1976 začel pripravljati avtor sam na pobudo sarajevske založbe Svetlost. V drugih republikah so te knjige deloma že izšle, v Sloveniji pa nam je založba zaenkrat pripravila prvo knjigo, medtem ko naj bi druge sledile v kar najkrajšem času nekaj mesecev. Uresničevanju načrta je sam Kardelj pripisoval veliko pozornost in si želel, da bi tak izbor njegovih del čimprej izšel. Še letos je pred smrtjo pregledoval načrt izdaje in se strinjal z vsebino vsake knjige. Izida Samoupravljanja pa žal ni dočakal. Tako prihaja na slovenski knjižni trg postumna izdaja del, ki sicer niso hova, ki pa bodo v zaokroženi obliki in knjižni izdaji še bolj poudarila velik prispevek Edvarda Kardelja k teoretičnim osnovam in nekaterim praktičnim izvedbam družbenopolitičnega sistema, ki ga označujemo s samoupravljanjem. Zlasti pa bo izdaja imela odmev v širšem svetu ker bo V knjigah ta snov še bližja in dostopnejša. Načrt celotne izdaje petih knjig predvideva, da naj prva knjiga obsega članke, — v celoti gre za izbor člankov, poročil, govorov, referatov, razprav, intervjujev, razlag. — na temo Samoupravljanje in družbena lastnina. Tako se glasi tudi naslov prve knjige, ki je zdaj pred nami. Druga knjiga bo obravnavala družbenoekonomske odnose, tretja samoupravno planiranje. V četrti knjigi bodo sestavki na temo samoupravne socialistične demokracije, peta pa bo nosila naslov Subjektivne sile v samoupravni socialistični družbi. V tako — zbranih delih Edvarda Kardelja o samouprav-
ljanju bo mogoče najti celokupno teorijo neposredne socialistične demokracije, ki se gradi pri nas in pri tem pogumno iskanje novih odnosov.
Prva, sedaj izšla knjiga, o-bravnava ped naslovom Samoupravljanje in družbena lastnina. predvsem dela zadnjih desetih let, torej iz obdobja 1968-1978. Kljub temu pa ie bilo v to knjigo uvrščenih deset del iz obdobja 1941-1946 zato, da se pokažejo viri, kontinuiteta in korenine razvoja samoupravljanja od začetnih oblik do delegatskega sistema, pa tudi zato, da se z izborom določenih del prikažejo razvojne stopnje samoupravljanja v graditvi jugoslovanske družbe. Gre pa tudi za nekatera dela, ki teoretično razlagajo pojem družbene lastnine in samoupravljanja kot temeljnega sistema naše družbe. Tako so v tej knjigi zajete vse etape razvoja samoupravljanja. Kardelj pa se v nekaterih delih loteva tudi vprašanja perspektiv samoupravljanja in njegovega razvoja.
Izdaja izbora Kardeljevih del na temo samoupravljanja sicer nima opomb in razen kratkega uvoda govore teksti sami. Izdaja je tako namenjena študiju in proučevanju problemov samoupravljanja ' ter njegove zgodovine. Prav bo prišla najširšim potrebam študentov in družbenim ter javnim delavcem.
Sl. Ru.
OSE
V zbirki Domača dela, je nadaljeval naš razgovor glavni urednik Cankarjeve založbe ione Pavček, bomo prihodnje leto izdali osem knjig.
Tu je antologijski izbor iz tridesetletne pesniške bere pesnika Lojzeta Krakarja pod naslovom »Poldan*. Njegova knjiga pomeni vrh in zrelost — zbirka zaznamuje vrhne dosežke Krakarjevega pesnjenja, kot jih poznamo po posameznih zbirkah ali ciklih: Med iskalci biserov, Zrelost, Ognjemet ob Seini, Nekje tam čisto na robu, Spremno besedo h Krakarje-vi pesniški antologiji je napisal dr. France Zadravec.
Nova pesniška zbirka Saše Vegri »Konstelacije* predstavlja izredno zanimiv pesniški poskus v moderni slovenski poeziji, predvsem seveda v novi arhitekturni besedni komunikaciji, v kakršni sporoča o svojih osebnih (ne)-premagljivih stiskah, o naporih premagovati, vztrajati, biti, preživeti. Avtorica ponuja svoje pesmi v njihovi povezanosti med seboj, emocionalno, vsebinsko pa je mogoče te lirične zapise o hladu in tujstvu današnjega sveta in človeka brati kot vsako resnično poezijo tudi same zase ne glede na arhitekturo cele zbirke.
Tudi tretje delo je pesniška zbirka Matjaža Kocbeka «Opalni rob», ki nadaljuje in se hkrati oddaljuje od njegovega dosedanjega nesnjenja. »Opalni rob* je premišljena in dognana sinteza svojevrstne bogate moderne pesniške pisave in izpovednosti doživljajske lirike. Lirika, ki s sodobnimi pesniškimi postopki in barvito, nenavadno metaforiko u-beseduje komajda zaznavna stanja med nastajanjem in minevanjem, med danostjo in hotenjem.
Četrto delo iz zbirke Domača književnost pa je novo, obsežno pripovedno delo Vitomila Zupana «Obraz sežganega*, v katerem avtor pravzaprav obnavlja v sodobni, neromaneskni formi svojo avtobiografijo zadnjih petnajstih let. Pripoved svojega bivanja začenja z leti prebujenja in zorenja pred vojno in konča v prvih letih po osvoboditvi. Posebno se naš avtor v svojem potovanju skozi čas in sebe ustavlja pri srečanjih s književnostjo, z različnimi ljudmi, z mukami in dvomi, z uživanjem sveta in strahom pred njim, s problemom lastnega tujstva doma in hkratnega vztrajanja v tej poziciji.
Naslednje delo je nova knjiga novel in črtic Ivanke Hergold »Nož in jabolko*. V tej knjigi je avtorica spremenila prizorišče svojih pripovedi — Koroško glo-baško krajino in njene ljudi je zamenjal trst z'morjem. A bistvene sestavine njene proze so ostale: pronicljivo, strastno vrtanje v človekovo notranjost, v eksistencialne pojme bivanja, stisk, človeških odnosov, ljubezni. Avtorica sama označuje to pisanje kot lirsko potovanje v podzemlje človeka.
Franc Šetinc pa je s svojo knjigo «Aktivist» segel v vedno obsežnejši spominski literaturi v naš polpretekli čas, obdobje neposredno po vojni pa vse do znanega trboveljskega štrajka. Zajel je torej čas, ki ga zaznamuje zmagovita volja po obnovi, administrativni socializem in tudi prvi pretresi, da pota razvoja ne gredo po željah, marveč da so podvržena zakonitostim družbenega in e-konomskega razvoja. Šetinc obnavlja izredno zanimive izseke tega našega povojnega življenja in to v osebno prizadeti in pošteni pisavi.
Pred leti je Dušan Moravec tiskal obsežno gledališko monografijo »Slovensko gledališče Can- . karjeve dobe*. Tokrat pa se je v knjigi »Slovensko! gledališče od i
pesnika nesrečno pregnane gene racije primorskih razumnikov po prvi svetovni vojni Janka Satnca pod naslovom «Sen morja*. V teh svojih izhranih pesmih Samec pripoveduje o nostalgiji in ljubezni do morja in rodnih krajev, poje o hrepenenju človeka po svojem rojstnem kraju, po Tržaškem. To je tista osebna in hkrati domovinska lirika in socialna lirika, ki je je nekaj zaslediti pri Grudnu in dandanašnji pri Košuti. Samčeve pesmi je izbral in uredil France Vurnik, založilo in izdalo pa jih ho skuoaj s Cankarjevo založbo Založništvo tržaškega tiska.
Tudi druga koprodukcijska knjiga je zbirka pesmi Franca Lovšina «Pesmi». Franc Lovšin je delavec Itasa iz Kočevja in je prav s pomočjo svoje delovne organizacije že tiskal pesniško zbirko. Nova knjiga prinaša pretehtan izbor iz različnih obdobij pesnikovega pesnenja od preprostih pesmi do drznejših sodobnejših pesniških postopkov. Natis pesmi Franca Lovšina je nov korak v neposredni menjavi dela med Cankarjevo založbo in delovno organizacijo Itas.
Med najznamenitejše knjižne zbirke CZ pa sodi vsekakor Bela krizantema. V njej bosta izšli dve knjigi in sicer Filipa Kalana »Živo gledališko izročilo* in »Hvalnica igri*. Delo teatroloških raziskav «Živo gledališko izročilo* zajema dramsko, literarno in uprizoritveno dogajanje v jugoslovanskih deželah od renesanse' do dvajsetega stoletja, medtem ko je «HvaInica igri* troje himničnih, a vendar hkrati dokumentarno preverjenih, zanesljivih in človeško točnih portretov treh velikih slovenskih igralcev: Ivana Levarja, Marije Nablocke in Viadimira Skrbinška.
Druga knjiga te zbirke pa so »Izbrana pisma* Louisa Adamiča s spremno razpravo Jerneja Petriča «Louis Adamič kot literarni kritik*. Adamičeva izbrana pisma nam prikazujejo avtorja v jasnih, ostrih in svetlih tonih in so pisma, namenjena ameriškim politikom, pisateljem, pisma v domovino, pisma bližnjim, vse iz nemirnega, odločujočega časa pred vojno, med njo in po njej, ko je Adamič zavzeto sodeloval v javnem življenju na strani naprednih sil in na koncu ostal ne poražen, temveč osamljen.
V zbirki Nobelovci pa bo izšlo osem knjig. Tu so »Intimni dnevnik in Misli* francoskega pesnika in pisatelja Sully" Prudhomma, ki je dobil Nobelovo nagrado za literaturo leta 1901 »v posebno priznanje za njegova pesniška dela, ki pričajo o vzvišenem idealizmu, umetniški popolnosti in izredni združitvi srca in duha.* Drugo delo iz te zbirke je «Rimska zgodovina* nemškega profesorja za zgodovino Theodorja Mommsena, ki je prejel to visoko priznanje 1902. leta »kot največji živeči mojster zgodovinopisja v posebno priznanje za njegovo monumentalno Rimsko zgodovino.* »Rimska
zgodovina* je danes klasično delo, ki je preživelo več kot sto let od svojega nastanka in je še zdaj povedno in na strokovni višini.
vojne do vojne* lotil obdobja od 1918 do začetka druge svetovne vojne. Način njegovega pisanja je ostal isti: vestno, skrbno poznavanje dokumentov in celotnega gledališkega gradiva, zapisovanje dogajanja in dogodkov v slovenskih gledališčih tega obdobja in ne nazadnje zarisovanje značilnih portretov naših gledaliških mož in žena, kot so se zapisali v zgodovino.
In končno so tu še eseji Tarasa Kermaunerja «Družbena razveza*, ki obravnavajo sodobno slovensko prozo, točneje romaneskna dela od Ivana Preglja do Marjana Rožanca.
Ob tej zbirki je treba omeniti
še dve noviteti, ki jih* bo .______________________ _____________
izdala Cankarjeva založba^ y.;.jM?,,.s pisateljeva dela' jn<Tr produciji. Gre"za pesniško 'žbirko "' "Bralce • še posebej žanr
Tretji nobelovec novega letnika je ameriška pisateljica Pearl Bučk s svojo «Dobro zemljo*, ki je ni treba posebej predstavljati, saj je s svojimi številnimi deli že zelo znana in priljubljena med slovenskimi bralci, četrti nobelovec je švedski pisatelj Carl Gustav Verner von Heidenstam, ki je dobil Nobelovo nagrado za literaturo , 1916. leta »v priznanje za pomen, ki ga ima kot vodilni predstavnik novega obdobja v švedski književnosti.* Uredništvo
pisateljeva dela
iralce še posebej zanimiv zato, ker obravnava v bistvu isto obdobje in isto prizorišče, kakor ju poznamo že iz nekaterih Sienkie-wiczevih del, namreč švedske boje na Poljskem.
Tudi naslednjega nobelovca, francoskega sodobnega pisatelja Alberta Camusa, ki je prejel nagrado 1957. leta »za svoje pomembno literarno ustvarjanje, ki s predirno resnobo osvetljuje vprašanje človeške vest)i v našem času* ni ootrebno posebej predstavljati. V tej zbirki bo predstavljen s svojim delom «Sizifov mit, Uporni človek*.
Tudi šestega nobelovca ni potrebno posebej predstavljati, ker gre za sovjetskega pesnika in pisatelja Borisa Pasternaka, čigar roman »Dr. Živago* je zelo znan našemu beročemu občinstvu. In ker je bil Pasternak tako kot pesnik in pisatelj pri nas že dovolj predstavljen, se je uredništvo odločilo pokazati ga kot pesnika v prozi, se pravi epika, ki pa ravno tako kot njegova poezija posega na področja socialno čleveške-ga in duhovno nemirnega. Po tej plati je avtor pri naš popolnoma nepoznan in ta plat njegovega dela bo v zbirki izšla pod naslovom «Kratka proza*.
. Sedmi nobelovec je0špapski dra-*inatik Jose de EchdjfarBjft y Ei-žaguirre s knjigo ^Tri&flrame*.-"Nobelovo nagrado je'5 prejel 1904. leta «v priznanje za bleščeče in obsežno delo, sr katerim je obnovil izročilo španske drame z u-stvarjalno in osebno izvirnostjo.* V izboru bosta predvsem dve igri, ki sta na Slovenskem že preizkusili svojo vrednost na odru (Ga-leoto, Blaznik in svetniki), dočim je iz nie^ove romantične tradicije tretja drama Smrt na ustnicah.
In končno je tu seveda že po tradiciji letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, grški pesnik Odysseas Elytis s svojimi »Izbranimi pesmimi*. V slovenskem izboru bo zajeta s posameznimi pe-
smimi njegova celotna pesniška pot od prvih zbirk, napisanih že pred vojno (Prve pesmi, Spora-di), do medvojnih (Usmeritve, Prvo sonce, Junaška in žalna pesem za padlim poročnikom v Albaniji) do povojnih (Bodi hvaljeno, Sončno sonce, Monogram) do njegove zadnje zbirke Maria Ne-fele, izdane 1978. leta.
V zbirki Mozaik - Bios pa bodo prihodnje leto izšla tri dela. Na prvem mestu so štiri zajetne knjige romana srbskega pisatelja Dobriče čosiča «čas smrti*, ki pripoveduje o epopeji in kalvariji srbskega naroda v prvi svetovni vojni, točneie v najbolj dramatič-
pretkani a* teont-ažo i#virnili mentov o prvi 'Svrtovni vojni.-“mr stopajo nemara vsi predstavniki tedanjega srbskega življenja od zgodovinskih osebnosti do navadnih vojakov, glavna os romana pa je družina Katičev, ki povezuje obsežnb romaneskno snov v e-novito celoto.
Drugo delo te zbirke je izvirno delo Dušana Želieznova »Rupnikov proces*, V tej knjigi ie avtor zbral praktično vse dosegliive dokumente in podatke, ki osvetljujejo življenjsko pot in predvsem izdajalsko «kariero» Leona Rimni-D. Ž.
(Nadaljevame na zadnji strani)
11111111111111111111111111111111111111111111 fllllllHIHIIIIIIIIIIllillllllllllllflllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIII
IZVENABONMAJSKA PREDSTAVA SSG
Odrska ganljivka omejenih interpretacijskih možnosti
Igro «Neznani Benečan» je režiral kot svoj prvenec na profesionalnem odru Sergej Verč, Njo in Njega pa sta prizadevno igrala Mira Sardočeva in Stane Starešinič na sceni Klavdija Palčiča
Tekst Giuseppa Berta «Neznani Benečan» spada v tisto zvrst literature, kjer se elementi resne literature prepletajo z značilnimi potezami lahkotnejšega čtiva. Bistveno hotenje teksta je, da v bralcu oz. gledalcu, vzbudi ganjenost in sočustvovanje. Zgodba je torej programirana za čisto določen efekt.
On in Ona se po letih ločitve srečata v Benetkah. Nekoč sta bila izjemno zaljubljena, poročila sta se, imela otroka, potem pa sta se ločila, čeprav je očitno, da drug na drugega nista mogla pozabiti. Ona si je ustvarila nov dom in živi z bogatašem. On je glasbenik, ki pa mu ni uspelo ustvariti nekaj pomembnejšega. Ponovno snidenje ne more prikriti starega in v bistvu nepretrganega čustva, vendar vrsta problemov ne dopušča, da bi se On in Ona ljubila kot nekoč. Ovire za popolno snidenje so dovolj razumljive; Ona si je ustvarila novo družino, z novim življenjskim tovarišem ima drugega otroka. On ve, da ji ne more nuditi nobenih življenjskih persoektiv, med nji ma so seveda tudi nekateri nerazčiščeni očitki. Položaj je torej blokiran vse do takrat, ko On pove, da je smrtno bolan, da ima raka in da mu ostaja le še kakšen mesec življenia. Njo to pretrese, pregrade padejo in vrata stare ljubezni so na steza j odprla. Odnos se ponovno zaplete, Ico On N ie ne želi. več obremenjevati in hoče uporabiti kratek čas, ki mu ostaja za življenje, za dejanje, ki naj bi o-stalo ljudem, ali vsaj najbližnjim in najljubšim kot trajni testament. Skratka, gori od želje, da bi dokončno posnel konceh za oboo A-
lessandra Marcella, beneškega skladatelja iz 18. stoletja.
Zgodba drame je že sama po sebi ganljiva, saj je položaj obeh očitno življenjsko tragičen in brezupen, velika z neuresničljiva ljubezen nas tudi pretrese. Uvrstitev dela v letošnji repertoar Slovenskega stalnega gledališča pomeni željo, da bi v Talijin hram privabili čim širši krog gledalcev, saj se naše gledališče obrača na občinstvo z različnimi interesi.
Izbira dela je zato jasno oprede-deljena, uprizoritev igre pa je odprla precej vprašanj.
Neznani Benečan je delo, ki ne dopušča veliko interpretacijskih možnosti, kar je bistvena značilnost lahkotnejše literature. To, kar lahko režiser Neznanemu Be nečanu doda, je atmosfera, na o-dru je treba ustvariti takšen am-bient, ki naj aktivno spremlja tematiko neuresničene ljubezni, propadanja (delo je ambientirano v Benetkah!), otožnega iskanja sreče, neizpolnjenih sanj itd. Scena in glasba slu zato pri Neznanemu Benečanu bistvena elementa (spomnimo se, da je bila prva verzija dela napisana kot filmski scenami), Tu pa je prišlo med režiserjem in scenografom do določenega nesporazuma. Klavdij Palčič je sceno zarisal zelo skopo, na velikem, odprtem odru je nekoliko privzdignjena ploščad, v ozadju pa so zavese, ki vsako toliko vzvalovijo, proti koncu prvega dejanja pa padajo na tla. Učinek naj bi podčrtal režiserjevo hotenje, da ustvari občutek propadanje ljudi in določenega prostora. Učinek ni uspel,
tudi glasba, ki je ista kot v znanem filmu, ni prišla pravilno do izraza. Pa še to, velik skorajda prazen prostor zahteva, da ga napolnijo igralci, to pa je za dva sama igralca, ki ne razpolagata z vrhunskim dramskim tekstom, zelo težavna, če že ne nemogoča, naloga. V drugem dejanju, kjer je scena le bolj polna (na odru je nekaj pohištva, ki predstavlja majhno sobico, v ozadju pa je vrsta stolic,, ki so namenjene prihajajočim godcem), se atmosfera zgosti in tudi igralca nista toliko obremenjena. Kostuma protagonistov je izdelala Marija Vidau.
Režiser Sergej Verč je opravil precejšnje delo, čeprav mu vedno ni uspelo utišati tistih trenutkov, ki so preočitno melodramatični in solzavi. Morda bi kazalo preusmeriti pozornost gledalcev tja, kjer so situacije in dialogi manj tnapeti*, a zato življenjsko resničnejši.
Igralca Mira Sardoč in Stane Starešinič sta vlogi Nje in Njega podala občuteno, v določenih trenutkih bi lahko bil njun dialog nekoliko naravnejši. čeprav je res, da sam tekst sili v bolj patetične tone in je pri igranju težko najti pravo mero; obsojenosti na smrt ne moremo izpovedati, kot da bi ravnokar izgubili zavojček cigaret.
Ob zaključku naše ocene moramo povedati, da kljub opombam, ni rečeno, da igra občinstvo ne bo všeč, nasprotno... Na premieri so številni pozorni gledalci predstavo, režiserja in igralca nagradili z zelo toplim aplavzom.
ACE MERMOLJA
Gledališki protokol mariborskega gledališča. Znani slovenski pis3‘ telj, pesnik, humorist, satirik, n®11' danji igralec partizanskega gledališča in do opokojitve član mariborskega dramskega gledališča, | je napisal že nešteto knjig predvsem s humorističnim obeležje®; Prav zadnja knjiga «Kdor se zadnji smeje, ima zamudo* je spodbudila mariborskega dramaturga prav tako znanega humorista ® satirika Toneta Partljiča in iznaj-dljivega režiserja Voja Soldatov'-ča, da sta se odločila Mevljio® duhovite satire prikazati tudi na
odru Gledališkega protokola bolj v obliki vedrega literarnega re®i"; tala, kot pa kabaretnega značaja-Takšno obliko predstavitve, v k*" tefj nastopajo igralci in pianist tj civilnih oblekah in razen treh napisov. brez kulis, je narekov®*, vsebina «rekov antirekov in ®'| mislic», kakor je bil označen Mev' Ijin program Gledališkega Proto' kola.	,. ■
Izbor aforizmov, rekov in dol®" slie je učinkovit in igralci Ba^|| Pavalec, Anica Vebletova in Nataša Sirkova jih posredujejo s spr® ščeno vedrino. Režiser Voja So‘j datovič je svojo zamisel izved® decentno uravnano, vendar svez® impulzivno, da so se mogli igra® živahno razgibati v šarmantni maniri prednašanja vsebinskih izho dišč. Večer Mevljinega duhovit®". ■ ga humorja uspešno odzvanja * spremljajočem smehu občinstva-ki t-ado obiskuje večere tretjčg®.;1. Gledališkega protokola, o če®®* : pričajo številne izvedbe predsta >. na Malem odru in gostovanjih-Na Malem odru se nadalje vrst humorne predstave dramaturško s organiziranega izbora znanih *'• r forizmov popularnega slovenskega -/ humorista in žgočega režiserj Žarka Petana. V «Koncertu za m igralca*, kot se imenuje kabaretna uglašena predstava, nastopat z izrazito komiko, petjem song0’ in pantomimo Milena Muhičev kot šarmantna partnerka dopad ljivega karakterno komičnega j' graica Janeza Klasinca. V razu' variantah skečev, zabeljeni!® ostrimi Petanovimi bodicami, S®'! predstavljata v izmeničnih P''®®| blekah moških in žensk, Klad?« kot simpatičen komik ali ljub®
in Muhičeva kot s*V-'
, ____.jž.^kja ali naduti
jpjjBg|gjuJ8apUrana igra obeh s
sosledju spanja ■; mali kabaret satirično obarval®* a muzikala, ki mu režiser Janez J mee s svojo slovensko in akrob« sko spretnostjo postavljača ki®." in prinašalca rekvizitov, prit*'': komedijantsko sproščenost.	.
trije, zlasti prikupna glavna Pr0l* genistka Milena Muhičeva in	i;
nez Klasinc, so prikazali nekaks®? operetni smisel za sodobni ®u® kal, ki v povezavi Petanovih e® kratnih bodic na popačeno tol®®.; čenje današnje družbenopolit®1" stvarnosti, vzbujajo zabavo 1 smeh,	. Lf‘
V mariborskem gledališču jv začel delovati novo osnovani bratstva in enotnosti*. Na men J je tistim prebivalcem Maribora ' okolice, ki so prišli semkaj na ^ časno delo, ali pa so se za vi
sti pripravil svojo prvo predata,x v srbohrvaščini Traktat o sl'
okolice, ki so prišli semkaj na časno delo,, ali pa so se za vp®1 preselili iz ostalih bratskih ju^ slovanskih republik, niso se Pa vključili v slovensko kulturno šj ljenje. Da bi jih privabili v g*dL. lišče, je Oder bratstva in enota
istav®
Jug
njah, oziroma v eni od pogovor® variant tega jezika.
Vojvodinski pisatelj Bogdan CIK lic iz Novega Bečeja, je v Tr®» tatu o služkinjah opisal predav nje neke gospodinje o služkinj3 ’ njihovih usodah in različnih | čajih.
Na skromni, a duhovito na*" zani sceni z oblekami služkinj hi stojalih, se odvija šaljiva in tu ( mestoma pretresljiva razprava služkinjah, ki jo je režiser Soldatovič, dober poznavalec v® ‘ vodinskega miljeja, kjer se ta srbski in madžarski živelj. | podpbii pestro problematiko Pr0‘ tariata gospodinjskih pomoč11 ^ Voja Soldatovič nastopa tudi . gri kot igraiec-komik. Novo ®Jji kritje inventivnega, vedno za 7^ lo vnetega režiserja. Odličen j® Jf-zlasti pri pisanju pisma v slove,. ščini, ki ga piše iz Novega ,§f ,j| svojemu očetu v Slovenijo: ' ' | najmanjšega igralskega napre2^ nja, prikupno smešno. V nje® j. razodeva resničen igralski taleroi
In Majda Hermanova kot g°sto, dinja, žena učitelja, je s sV®3 pretanjeno niansirano igro P0*^ dovaia igralski lik, ki ga uvrščamo v veliko umetniško acijo. In vse ženske vloge služki^ ki so jih posredovale Breda gljeva, Nataša Sirkova in A® 5 Sivčeva, so vsaka zase zaživel® svojim značajem prilagojeno ie katerim se je pridružil še B0!?, Kočevar v vlogi realnega
snu**
in maziljenega kaplana. Plejad3 0 menovanih igralcev je z izvr® individualno karakterizacijo kot kolektivno igro posredov® sugestivne like, izoblikovane s.“I ko neposredno igralsko vešč1® ; kakršne že dolgo nismo srečali domačem odru.	,
Predvsem velja {»hvaliti pr>s j, govorico vojvodinskega narečja gralcev, ki so se potrudili, d0 ? izzvenela neprisiljeno in doživ®J kar je nedvomno velika zaslUf režiserja Voje Soldatoviča, do® čina vojvodinskih ravnin.
EMIL FRELI0

0)
J*
UJ —
O > J<
£Og EzJ5 o o
Ji c
>N H "O
<D 0) _
i<S
:i|
I«!
Jhn
2*
p s
Ul X!
Z o
o_
</) ■—
.. c £=5
Js <0 -® e
o s £3
5»
o
= 5-
o < to
o«p
i_! J 2»
ffiss
Tir-
3
jO
O
0.2.
Ul -D
O —

Zrn
= ?
<o
O LU
O “3
00 z
< a
■9 S
tli
|ž~
0.0 1
sil
§s-°
1EI §■•£ 5 C o| 'S. 2t 'E S i -g*
O o =■
lil
s =6
h Z ž f ||$ §
o m
ll
ul
l«l “2 £ l| o
?s!
sg-=
n >‘ O
|o3
O C
OJ ®,3
Z
O
s
LU
£
1
lil
IS1
it;
ž.-i
It-
m
,N e S
!H
Inl
ši*


Iti!

c ~ O
o o« ž g1!.
O =r0.
<
Sk
•o
50^

>nvzoiAi-soia
INVIAIOH IXSNIA0a09Z
*!
S.s
2 2 c ®'o E
•Ši £
■D _ C
c® Č .E,O s
© o
®c 8 §0 I
,N-i -
o| 'I
t” 1
>o
>o
>
o
Ji
0)
H-
m
Q
<o
z _
LU 03 >N LU
<"
š?
“9 O
2S
OJ
ss
I O
1=
</) o
N
a
If
E 5
o °
g c
§ o h ^
o« “
u 11
*
©
z
LU
>N
^ z
1(0 =
2 E
Ki 5 LU
1 <w 5 DO o «> o _ ■" sP
m w “ iQ U < LU O *>
d o
O) c
II
I?
o«
M
°I
o o >
!<2 .S ’§E « c “ '
> I
N c E
DHNOOHIdd
"co
s 4
5€
50
So
© C
!>
(C
|f
■5.
I
g
co
i|
ii
S1-;
H
E*
O E :=.
.O •= —
1§I
So*
Ifl
JI E .2. o a -j a©
> < < E *> ■S JN 2 UJ £D > O
ai
13 LU
>	O
£*g
.§<
>	o
O .2.
I*
> ,Q •
"S|
o •— •5 „ O
= fl
oii
Ire
IJI © ^ •— S&3
° O
.» ’N
£ ■= c ra E —
O C £
o o o
#
Založba Borec
LJUBLJANA Miklošičeva 28
Tone Ožbolt:
Utrinki
■
IZ
podzemlja
Toneta Ožbolta bralci že dobro poznajo po delih šercerjeva bojna pot (1973) in Dežela Petra Klepca (1974). V tem svojem novem delu pa se je s skrbnim zbiranjem gradiva posvetil tistim borcem narodnoosvobodilnega boja. ki so delali v ilegalnih tiskarnah KP in OF. Tako bo ohranil današnjemu rodu in bodočim generacijam vse tisto, kar je o tem vedel iz lastne izkušnje, največ pa, kar je zvedel že med vojno in v povojnih letih od tistih, ki so v podzemlju delali, med njimi predvsem od škerlavaja - Petrača. Med najbolj zanimive strani v knjigi sodi opis življenja v bunkerju na Vilharjevi cesti, v katerem sta delala tudi Kardelj in Kidrič.
NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo Anton Ožbolt — UTRINKI IZ PODZEMLJA
cena 360,00 N D
Podpisani(ct): ....„...
Natančen naslov:
Datum:
Zaposlen(a): ..........................
Plačilni pogoji:
1 Znesek bom plačal takoj s položnico 2. .Znesek bom plačal po povzetju
(Ustrezno podčrtaj)	Podpis: .....................................
Naročilno pošljite na naslov: ZAL02BA BOREC, knjigotrški oddelek. Miklošičeva 28. L|ubljana
Knjiga je na razpolago tudi v Tržaški knjigami • Ul. sv. Frančiška 20, Trst
ali jih naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1

»sfSifHS
gifcaife-
■ ■ h'i '!•' >" u '" iavmi;?;<»v *	%
« , *■	'W'
■i
.....
EVEREST’79
V stenskem koledarju «EVEREST» boste uživali ob čudovitih 38 barvnih posnetkih jugoslovanske odprave na najvišjo goro sveta, z opisom najzanimivejših dogodkov s poti in vzpona, ter priloženo grafiko člana odprave slikarja Franca Novinca in podpisi vseh članov odprave.
Cena koledarja z grafiko in podpisi članov odprave je 188 din, brez grafike in podpisov pa 138 din. Gospodarskim organizacijam priznamo popust nad 500 izvodov.
Z distribucijo koledarja bomo začeli 15. decembra.
Priloženo naročilnico pošljite na naslov:
Tržaška knjigama . m. ». Franma 20.34133 Tret
ali jih naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1
Naročilnica za STENSKI KOLEDAR EVEREST
Podpisani ...................................
nepreklicno naročam koledar po povzetju na naslov:
............................- Pošta:.........
Zaposlen pri: -..-.....-.....................-
z grafiko DA — NE — Ustrezno podčrtajte	Podpis:
Založba BOREC, LJUBLJANA, Miklošičeva 28/I. in PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, LJUBLJANA
j-.-	I IK.ttOttttDtt.
PRIMORSKI DNEVNIK KNJIŽNE IZDAJE ALPE ADRIA OGLASNI ODDELEK TUJI LISTI IMPORT-EXPORT GRAFICENTER TISKARNA KLIŠARNA FOTOLABORATORIJ EXPEDIT IBM
TRŽAŠKA KNJIGARNA
PREDSTAVNIŠTVO V JUGOSLAVIJI ADIT
LJUBLJANA GRADIŠČE 10
\!
ZTT
est
ZALOŽNIŠTVO
TRŽAŠKEGA
TISKA
TRST
UL. MONTECCHI 6 TEL. 794672 TELEX 460270 EST I

ZAUSPESNOVZPOSTAVLJANJE POSLOVNIH ODNOSOV MED ITALIJOINJUGOSLAVIJO
NAJ ZAMIŽIMO ALI PA SKUSAMO RAZUMETI IN SPOZNATI?
Homoseksualnost-različnost in ne patologija
kkren pogovor s tržaškima homoseksualcema o življenju, problemih in stvarnosti «različnih»
Navaden
ČLOVEK
v, da stopimo v stik s
^ločite
Otavniki gibanja homoseksual-j. ’n* bila lahka. Pa ne zato, ker Ms obremenjevali kakršni koli J^°dki, pač pa zato, ker je člo-Meiej v zagati, ko se mora L71*' 2 neko novo in nepoznano gostjo. Kako bo reagiral? Kak-^ vPrašanja mu lahko zastavili Ne bomo ranili njegove tenko-. Mst|? Kakšen odnos naj imamo *niega?
Jr
■^Aseksualnost ni današnji po-jj. čeprav se o njem nekoliko k ln nekoliko bolj sproščeno piše Ijj” mdnjih letih. Ne da bi segali zore človeštva v prazgodo-J* čase, poglejmo le čez plot J9) tisočletij, ki nas ločuje od ij, Grkov in Rimljanov. Homo-,polnost je bila tedaj precej ®lrjena, tedanja družba jo je jemala brez kakršne koli trav-■ dovolj bo, da se spomnimo l^a(e!js(t)o med Patroklom in Ahi-11 Prijateljstva med ostalimi gr-junaki; danes bi te odnose jj ,e vezi z nekoliko namigujo-izrazoslovjem, ki pove veliko označili za «posebna pri-fer a»’ da bi se la po-jj jati v zgodovinski proces, ki Izvedel do tega, da je danes j °Seksualnost, kljub odločno več-JirPnosii in širšim pogledom na "ost. še vedno tabu, najbrž v a ^ j^agoče mimo ugotovitve, da * temu v odločilni meri prispevki
moralo in s svojim naukom. jto tudi poudariti, da je cerkev 1^.® vpliv, vsaj v tem pogledu, j,1 ”a druge miselnosti in na dru-^lene kulture.
rimskokatoliška1 cerkev
vsak tabu (še posebej pa to % ZU s^ero sP°lnosti) je homo-
Edcn izmed pozitivnih učinkov ’68. leta Je dejstvo, da so ljudje v Italiji začeli bolj svobodno in sproščeno govoriti o svojem osebnem svetu, o svojih problemih o spolnosti. Marsikateri tabu se je zrušil, marsikatera zapreka je bila odpravljena zlasti pn zaslugi feminističnih organizacij in gibanja, ki so osebnemu dale dostojanstvo in pomen splošnejše, politične problematike. V tem okviru je postala bolj Sproščena tudi razprava o »različnih«, vseh tistih, ki se kakorkoli oddaljujejo od splošno sprejete norme in poprečja, torej o homoseksualcih.
Rekli bi lahko tudi, da je gibanje za osvoboditev in polnoprav-nost homoseksualcev raslo vzporedno s feminističnim gibanjem, s poglabljanjem problematike o narkomaniji, z bojem za demokratično psihiatrijo. Poudariti pa je treba, da je napredno gibanje v tem pogledu marsikaj zaostalo v analizi in razumevanju novih stvarnosti in da še ni povsem nadoknadilo razkoraka, ki ga loči od stvarnosti «različnih». Največjo zaslugo za poglabljanje teh vprašanj, za osveščanje javnosti ima radikalna stranka, čeprav je možno, da je včasih zajahala tega konja povsem strumenlalno in le da bi pokrila
prostor,' ki ga ostali prezrli.
Kljub napredku in večji sproščenosti pa je med javnostjo še precejšnje nerazumevanje, kar dokazujejo tudi žolčne reakcije na članke o tržaških homoseksualcih, ki jih je objavil tednik «11 Meri-diano». Na splošno je za del ljudi homoseksualec, milo rečeno, razuzdanec, ki ne sodi med omikane ljudi. Kvečjemu sprejmejo v svojo sredo posameznike, če so jim lahko v zabavo, ali ki so se po svojih sposobnostih kakorkoli uveljavili v družbi (primer Pier Paola Paso-linija), gibanja homoseksualcev, homoseksualnosti kot stvarnosti pa ta del ni pripravljen sprejeti.
Zdelo se nam je zato primerno, da po svoji sposobnosti prispevamo k spoznavanju in razumevanju neke stvarnosti, pred katero ne smemo več mižati. Zato smo se odločili za iskren in odkrit pogovor s predstavnikom «Fuori», gibanja v okviru PR, ki se na prvem okopu bori za emancipacijo in pravice homoseksualcev, ter z žensko, ki je na lastni koži pekoče občutila slepoto poprečnega človeka. Pristop, vsaj v namenu, ni hotel biti škandalističen, pač pa le poskus, da bi bralcem približali to problematiko, (nf-vt)
I* kalnost postala predmet opolzka V'cev> postala je sinonim ne-^ Ordega, protinaravnega, ki ga r0rciziramo z opolzko šalo. Ven-jj. to se je globoko vtisnilo v t(M.9uest tistih otrok, bodočih od-t 19 ljudi, ki so odkrili spolnost tJ?uPnem pogovoru z bolj *ob-l,|. enim« in bolj «razvitim» prija-vni> ki so se učili iz napisov in
P° mestnih zidovi

nahstvenih knjig.
h^mljiv je torej skorajda pod-i odpor, podzavestni strah, ~t tudi v sebi odkrili »klice H,,j! bolezni in protinaravnega na-razumljiv je *nagonski» jr do različnega, zlasti še če zavrača vse, kar je raz-
ni znormalno*, ga za-5 v geto in ga uradno ignorira.
4°' kar
K n«
)tLPa: ne ‘velja samo za homo-iJj^lea,- to velja tudi za vse kategorije zdeviantovt, ali ^ tistih, ki jih družba ima za Hq.e’ Va naj bo to psihični bolnik, pfj b<> narkoman in, v skrajnih je dovalj, da je drugačne Obnosti ali rase.
tf^° težko je osvoboditi se bremena, ki se je razraščalo Ij,*1 desetletja, stoletja in celo Gsebno sem se takega b^ljanja, vsaj postopnega od-ij ^ionja vse miselne navlake, lo-pjjj^d nekaj leti ob tragični smrti .ja, pesnika in filmskega u-1Pier Paola Pasolinija.
ki si ga je tedaj ob ij J1, ki je presunila vso Italijo bj|0tudi svet, postavil marsikdo je kij’ ad je res homoseksualnost i|0 *Qreh», tak »zločin«, da si ek zaradi njega zasluži smrt?
tfr’ odgovoru ni dopustno nobeno iimVahje, NE je odločen, ^rezek, lf0v°Vmen. Ostane pa tisti »batič-pJt,nd», ki te zavira, ki ti ne do-sproščenega, normalnega ce	odnosa z zneznanim tuj-
Jd6*,- Sele ko z njim dalj časa v0riš, ko začne vzdušje napetosti ^Čati, šele tedaj ugotoviš, kako so bili tvoji predsodki. V pa čeravno se hliniš sproš-|ij e0o in brez kompleksov, si ga. iJevdarle nekoliko nezaupno ogle-'foh njegove poteze, njegov na-Njegov način izražanja po-drobnogled, da bi odit| v čem je različen. Rogov nima t)j(j., di ne smrdi po žveplu, to Jej5 2e takoj, išqeš pa nekaj dru-2nafc ženskosti v njegovem * ,nju, saj ti je v mislih še vedno lik homoseksualca, ki se 0-
* j * v ženska oblačila, ki govori visokim in zvonkim gla-tg^ ki nekoliko bolj koketira s
li.0^ kot bi bilo moškemu dovo-'Mo.
\faljuček,
'ie
do katerega prideš in
ie r 171°rda pravo <presenečenje, Hq da je tvoj sobesednik samo k*den človek, človek s svojimi V' *• s svojo čustvenostjo, vsakdanjim življenjem, člo-id ' ki se mora vsak dan soočati popadati z nerazumevanjem in 1« r(°sljo družbe. Od tebe ga loči H^v°bodna spolna izbira, vendar ij0 Vem, ali je med «normalnim» l^^koTn in homoseksualcem razli-id ?e^ja kot med demokristjanom komunistom.
VOJMIR TAVČAR
Zdelo se nam je primerno, da slišimo za mnenje in pričevanje tistih oseb, kii sami živijo homoseksualno spolnost. Do predstavnika organizacije homoseksualcev «Fuo-ri» Emilio ni bilo težko priti, na sedežu radikalne stranke so nam posredovali njegovo ime, po telefonskem pogovoru je prišel v uredništvo, kjer smo se dolgo pogovarjali. Nato sem ga prosila, če bi mi pomagal priti v stik s kakim Slovencem ali s kako žensko. In tu je bil zid, ker mi je takoj povedal, da se drugi homoseksualci, še posebno Slovenci, izredno bojijo, da bi prišla na dan njihova stvarnost. Vendar je čez nekaj dni telefoniral, da se je dogovoril z znanko, ki je pod pogojem, da ostane anonimna bila pripravljena spregovoriti o svoji spolnosti. Naj povem le to, da je zdravnica in dela v Trstu, ni pa Tržačanka. Z obema sem se srečala v neki «pizzerii» v središču mesta, pogovor je stekel mimogrede, le meni je bilo nerodno, ker sem imela neprijeten občutek, da brez potrebe stikam po njihovih intimnih kotičkih, ko smo vendar vsi tako zaprti ir. neradi govorimo o sebi, kaj šele o spolnosti. ..
«Midva sva sprejela ta razgovor, ker želiva, da ljudje spoznajo ta problem, ker hočeva, da se preneha z obsojanjem in emar-giniranjem homoseksualcev. Kako si mi razlagamo homoseksualnost? Po mojem smo vsi homo-ali heteroseksualen Pri «normalnii> osebi je homoseksualnost le 20 odstotkov, pri nas pa je narobe. Če tako razumemo problem, postane mnogo lažje razumeti, da spolnost je spolnost in ne obstaja homoseksualna ali heteroseksualna spolnost. Vsak se v določenem momentu življenja odloči za določeno spolno izživljanje, zaradi tega pa ne smemo misliti, da smo drugačni. Ravno tako smo inteligentni ali ne, pametni ali neumni, kut drugU laku je govoul Kmilio,
blematična.
»Zame je homoseksualnost bistveni del mojega življenja in moje osebnosti, vendar moram reči, da ima še poseben pomen, ker sem se zelo borila, da bi to svojo specifičnost lahko svobodno živela. Naj ti povem, da sem »od vedno« bila taka. Problem je nastal, ko sem te svoje fantazije in izkušnje povedala materi. Saj vsi otroci, mislim, imajo homoseksualne izkušnje. Tako bilo tudi z menoj. Ko je mati po otroških izkušnjah sprevidela, da nadaljujem z drugačnostjo, se je začela trnova pot. Pri trinajstih letih, ko so me operirali na slepiču, so mi mimogrede odrezali tudi en jajčnik, ker so mislili, da bo tako boljše. Odtegnili so mi vse pri-.ateljice in znanke, v puberteti me je mati vodila na plese in izlete, da bi se »normalno« zabavala; rekla mi je zelo jasno, če se ne spre menim, me čaka ali zapor ali umobolnica. Dejansko sem po višji šoli bila dve leti po psihiatričnih in nevroloških klinikah. Na meni so preizkusili vse mogoče hormonske in psihološke terapije, tako da sem postala tudi izredno debela. Vse to me je tako strlo, da sem res mislila, da sem «bolna.» Vse na svetu bi takrat dala, da bi ne bila homoseksualka. In tu je bistvo vsega: homoseksualnost ni bolezen, je različnost. Toda družba ustvarja vtis, da gre za nekaj patološkega, izprijenega. No, ko sem postala polnoletna, sem odšla iz družine in se počasi prepričala, da nisem bolna in da imam vso pravico, da svojo spolnost živim svobodno, ne da bi imela morečih občutkov krivde, ki nam jih je med drugim vcepila predvsem katoliška morala «
Še smo govorili o emarginaciji homoseksualcev, čeprav je znano da je mnogo takih oseb povsod Razlika pa je, ali so bogati in uve ljavljeni ali revni. Tako kot »norost«. Če je človek bogat, se nje govo različnost tolmači kot čuda štvo ali originalnost, če je revež pa se ga emarginira v umobolnico zato bi bilo treba po njihovem otroke v šolah poučiti, kako so dejansko te stvari. Ne smemo pa molčati, ker s takim ravnanjem le prikrivamo realnost in ustvarjamo izkrivljene pojme, ki otroka samo spravijo iz ravnovesja. Tudi dejstvo, da homoseksualci ne smejo služiti vojaškega roka je tak družbeni pečat, ki ga moški nosi vse življenje.
Zanimalo me je tudi, ali se jima zdi, da je med moško in žensko homoseksualnostjo razlika. Emilio je odvrnil, da ne, Marta pa je menila, da je. «Mislim, da je za žensko homoseksualnost tudi beg pred moškim spolnim nasiljem. Tudi sedaj, na delovnem mestu opažam razliko. V oddelku, kjer delam, sem kot ženska bolj diskriminirana kot on, kljub temu, da poznajo njegovo spolno izbiro, moje pa ne. Torej lažje sprejmejo njega, kljub temu da je homoseksualec, kot mene ki sem ženska.
»Kako pa živite v Trstu. Se zbirate, imate kake skupne lokale?« — «Ne, nimamo, čeprav se sedaj mislimo organizirati. Radi bi re-
zervirati dva dni na teden kako diskoteko samo za nas. Drugače pa se najdemo v kavarnah, kot so «Tergesteo», ali »Caffe degli Spec-chi«. Je še en lokal v starem mestu, ki ga vodi znan homoseksualec, Franchetta, mu pravijo. Vendar se tam zbirajo tudi prostitutke, mornarji, narkomani, kriminalci. Ni najbolj zdrav ambient. «Moram pa povedati, da je Trst po mojih izkušnjah eno izmed najbolj homo-■.seksualnih mest. Res, veliko je homoseksualcev, toda vsi se bojijo pokazati to svojo značilnost«. — »Koliko vas je v Trstu?« — «Ne vem. Organiziranih v «Fuori« nas je malo, okrog 30. Lahko ti povem, da se računa, da je v Italiji vsaj
odstotkov prebivalstva horno. Torej bi lahko bilo v Trstu 1.500 homoseksualcev. Sedaj obstaja poleg naše organizacije še neka druga skupina, ki je nastala v krogu anarhistov.« — »Vidva imata svojega drugega?« — «Seveda». Povedala sta, da imata vse probleme, jih danes doživlja par. Skupnega življenja, zvestobe, oblasti v odločanju. Marta je dejala, da ni tako močna, da bi živela sama. — «Ko se vrneš domov, ni prijetno priti v prazen dom.« — Ni pa nikoli čutila potrebe, da bi imela otroka, zato si ne postavlja problema materinstva. —»Nekatere moje prijateljice, ki so bile prej poročene, imajo otroke. Jaz se nisem-nikoli čutila poklicano, da bi postala mati.« —
Še in še smo se pogovarjali o vsemogočem. Vedno znova sem ugotavljala, da imata, če izvzamemo drugačno spolno življenje, iste probleme, ki jih ima sodoben mlad človek. Kako zaživeti bolj polno, bolj svobodno. Vendar to sta dva človeka, ki sta zrela, ki imata jasno zavest o samem sebi. Zato se borita, da ne bi drugim družba pri-
I* .‘J**''/«	!
|
zadela iste rane, kot je njima. »Sedaj se spreminja. Ni več tako, kot je bilo pred dvajsetimi leti, ko so iskali organske poškodbe za vzroke tvoje različnosti. Meni so celo hoteli operirati možgane, pomisli«, je
rekla Marta. V njenih jasnih očeh sem videla trpljenje, ki ga je skrivala pod nasmehom. »Shizofrenija je bila zadnja diagnoza. Se ti zdim shizofrenična?«
NADJA FILIPČIČ
miiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiimiiiiimtiiiiiMiiiitiHiiiiiiimiiiiitimttiiiiiittiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUMi
V3agOBOTNEGA REDNEGA OBCM«aaB«SS&
Bogato in uspešno delovanje kriške sekcije Zveze borcev
Nenadomestljiva vloga VZPI-ANPI v vaški stvarnosti - Poročilo predsednika Ferdinanda Bogatca - Izvoljen nov sekcijski odbor
Prejšnjo soboto je bil v kriškem Ljudskem domu redni občni zbor vaške sekcije Zveze partizanov ANPI, ki se ga je udeležilo veliko število bivših borcev, članov ter gostov, predstavnikov vaških in bratskih organizadij. Kriška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije ima za sabo vrsto let aktivnega in plodnega de lovanja v vaški stvarnosti, dala je pobudo za gradnjo spomenika padlim v NOB, ki je bil odkrit 1. maja 1975 in pri katerem so z udarniškim delom sodelovali vsi
vaščani. V sodelovanju s prosvetnim društvom Vesna je pred leti redno prirejala številne proslave in komemoracije, med katerimi je treba omeniti tradicionalne prvomajske kultiime večere. De javnost Zveze partizanov pa se ne omejuje le na prirejanje proslav in podobnih prireditev, am pak sekcija že od vsega začetka skrbi za vzdrževanje spomenika padlim in drugih spominskih obe ležij v vasi.
Uvodno poročilo o dveletnem delovanju vaške sekcije VZPI -ANPi
iiiiimikiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiii,linill|,mm
PO PODLEM FAŠISTIČNEM ATENTATU
S pomočjo demokratičnih sil CLUET obnavlja prostore
Skoraj dva meseca sta minila od podlega atentata na knjigarno zadruge CLUET. Fašistični izpad je odločno obsodilo tržaško demokratično javno mnenje. Poleg splidarno-stnih izjav so se množile tudi akcije za nabiranje sredstev za ponovno odprtje knjigarne, ki je postala eno izmed najpomembnejših demokratičnih kulturnih središč na tržaški univerzi in v mestu samem ter je odločilno prispevala k osveščanju študentov. V zvezi s solidarnostnimi akcijami naj spomnimo le na nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora v študentskem domu, na filmske predstave, ki jih je priredila ARC CS - ARCI na univerzi, in na nabirke ki so jih začele najrazličnejše demokratične organizacije. Manj navdušen pristop k pobudam v tem smislu so doslej pokazale krajevne uprave z izjemo Maria Collija, ki je prispeval v imenu predsedstva deželnega sveta lepo vsoto za obnovitev uničenih prostorov knjigarne, in pokrajinskega odbora, ki je tudi obljubil pomoč v mejah svojih finančnih zmožnosti.
Nadvse pozitiven pa je bil doprinos vse slovenske narodnostne skupnosti, katere pripadniki so bili vedno v prvi vrsti v solidarnostnih akcijah in na študentskih ter drugih manifestacijah proti fašističnemu nasilju. Na sedežu knjižne zadruge so nam povedali za primer kraškega kmeta, ki je osebno prinesel v požgano knjigarno deset tisoč lir, češ
njemu, ki je star, ta denar ne služi.
Z denarjem, ki so ga nabrali s solidarnostnimi akcijami in ki ga je posodila univerzitetna podporna ustanova, so že prenovili prostore, kmalu pa bodo v njih namestili še police za knjige, tako da računajo, da bo knjigarna popolnoma nared še pred božičem. Prodaja knjig in drugega materiala se medtem odvija v okrnjenih prostorih.
Dejavnost knjižne zadruge CLUET, ki je bila ustanovljena leta 1962 in šteje okoli 2200 članov, pa ni le v predaji učnih in drugih tekstov, v italijanščini in v drugih jezikih, po ceni, ki je precej nižja kot v drugih knjigarnah. Zadruga ima med drugim tudi lastno knjigoveznico in lastno tiskarno, v kateri tiskajo in ciklostiliraio najrazhovrstnejše revije in publikacije po dostopni ceni. Da zadrugi CLUET m glavni cilj zaslužek izhaja že iz dejstva, da je stalno v pasivi in je zato večina njenega delovanja na skoraj prostovoljni osnovi.
Atentat na CLUET predstavlja napad na svobodo izražanja, na vsa svobodna kulturna združenja in na demokratični razvoj mesta sploh. Vsa tržaška demokratična javnost mora torej nadaljevati s solidarnostnimi akcijami, da se vsaj delno u-blaži posledica zločinskega fašističnega požiga, ki je povzročil nekaj desetin milijonov lir škode iri ki bi lahko terjal tudi človeške žrtve.
je na sobotnem zboru imel njen dolgoletni predsednik Ferdinand Bogateč, ki je nakazal pobude in uspehe organizacije v prejšnji delovni sezoni. Omenil je predvsem velik uspeh, ki ga je letos doživel v Križu nrvi partizanski praznik ter se zahvalil vsem vaščanom in organizacijam, ki so pri njem sodelovale. Govorii je nato o akciji včlanjevanja, ki se bo za čelo v kratkem, ter poudaril, da je organizacija v zadnjih štirih le lih skoraj podvojila število članov, ki jih je bilo v tem letu skupno 320.' Bogateč je tudi pozval mlade, naj sodelujejo z bivšimi borci in deportiranci pri vzdrževanju spo menika ter pri najpomembnejših akcij v dulhu idealov odporništva in demokracije.
Poročilu predsednika sta sledila posega blagajnikov Ladija Lozarja in Ivana Košute, ki sta orisala prisotnim finančno stanje orga nizati je ter posebnega odbora, ki skrbi za vzdrževanje spomenika. V tem okviru je treba omeniti, da so Križani v teh letih jasno dokazali, kako jim je spomenik pri srcu, s tem da so gmotno podprli in še podpirajo vzdrževanje spomenika vaščanom, ki so daro val; svoja življenje v boju proti nacizmu in fašizmu.
Poročilom so sledili pozdravi gostov in bratskih organizacij in sicer Norine Bogateč (KPI), Ljuba Košute (PD Vesna in vaško glasilo Skdanc), Stojana Sosiča (ŠD Mladina), Sare Košuta (ZKMI), Au-gusta Segheneja (PSI), Rudija Žerjala (TPPZ). Občni zbor sta pozdravila tudi predstavnik nabre-žinske sekcije VZPI-ANPI Ado Vižintin ter član pokrajinskega vod stva iste organizacije Andrej Re-nar, ki je tudi odlikoval kriško sekcijo, ki je med najaktivnejši mi borčevskimi organizacijam’ v tržaški pokrajini. Predvsem kriški predstavniki so se v svojih pozdravnih nagovorih zavzeli za tesnejše sodelovanje med vaškimi organizacijami ter poudarili nenadomestljivo vlogo, ki jo ima borčevska orga nizacija v sklopu kriške in tudi splošne zamejske stvarnosti.
Pozdravom in razpravi so sle dile volitve novega odbora, ki je tako sestavljen- Ferdinand, Alojz, Iginio in Viktor Bogateč, Zofica Sedmak, Ivan, Angel Rudi in Oskar Košuta Ladi Lozar, Emil in Danilo Kobau, Justo Busetti, Alojz Pertot, Frančko Štefančič, Bruno Botti, Mario Guštin ter Marko in Lucijan Tence. Nove funkcije in odgovornosti si bo novoizvoljeni odbor porazdelil na svoji prvi seji.
TRAKTOR GOSENIČAR od 35,50 in 70 KM
itinn
Zastopnik za TRST in GORICO Podjetje
FURLANI EDOARDO
n. c«
Ulica Milano 25
Informacije: telef. 62200 - 65383
~'V' & tz****™
Novost v Trstu za opremo vašega stanovanja Ul. Baiamonti 3 tel. 820766 poleg že obstoječe trgovine
v Ul. Di Vittorio tel. 813301
m
m
EDI M0BI1I
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA KUHINJE
t&tmonzhizzo
KDOR SEDAJ NAROČI
svoj avtomobil FORD dobi
od 200 do 400.000 lir
popusta na navedenih cenah
in ga lahko dvigne tudi prihodnje leto. Pohii..e!
nuova	----
CONCESSDONARIA Ul CflB0T0 24
UL S. FRANCESC0 11
Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980
letna 38.000 lir polletna 25.000 lir mesečna 5.000 lir
Drage bralke in bralci!
Letna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir velja samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili male oglase in čestitke zastonj.
Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 je malenkostno višja od letošnje, to pa zaradi podražitve posameznega izvoda od 200 na 300 lir. Vsekakor je v primerjavi z letošnjo naročnino še prav posebno ugodna. O tem se lahko sami prepričate, če se ozrete na primerjavo cen:
Prodajna cena
LETO 1979 — 310 izvodov P. d. LETO 1980 — 310 izvodov P. d.
Prodajna cena
LETO 1979 — 310 izvodov P. d. LETO 1980 — 310 izvodov P. d.
				letno	prihranek
po	200	lir je	62.000	32.000	30.000
po	300	lir je	93.000	38.000	55.000
				mesečno	prihranek
po	200	lir je	62.000	3.500 X 12 = 42.000	20.000
po	300	lir je	93.000	5.000 X 12 = 60.000	30.000
Mesečni naročniki: dajemo vam možnost, da prihranite 22.000 lir letno. Kako? Tako da poravnate
letno naročnino do 28. februarja 1980, in to v treh obrokih:
f	v decembru
v januarju 1980 v februarju
12.000
13.000
13.000
skupaj 38.000
Kot celoletni naročniki boste seveda imeli tudi pravico do udeležbe pri našem tradicionalnem žrebanju. To pomeni, da utegne biti tudi vaše ime med srečnimi dobitniki 60 bogatih nagrad. Med temi bodo: barvni televizor, dva (2) izleta s Primorskim dnevnikom, šivalni stroj, električna peč, fotoaparat, prenosni pisalni stroj, smuči elan, domači pršut, vino, knjige itd.
Izrežite in v kuverti pošljite na naslov:
Naročniki Primorskega dnevnika!
Vabimo vas, da sodelujte z nami v akciji za pridobivanje novih naročnikov. Za vsakega novega letnega naročnika (pa naj prebiva kjerkoli) dobite kupon v vrednosti 10.000 lir za nakupe v Tržaški knjigarni. Posebna nagrada tistemu, ki pridobi največ novih naročnikov: enodnevni brezplačni izlet s kolektivom Z T T in Primorskega dnevnika.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ulica Montecchi 6, 34137 -TRST
Z današnjim dnem postajam letni naročnik Primorskega dnevnika. Dobival ga bom na dom po vašem raznašalcu, če pa tega ni v našem kraju, mi Časopis pošljite po pošti ali
pa .....
priimek ime ....
ir^iisr
tmmm
ulica (ali vas) ........................ št
poštna št............. MESTO ............
telefon...............datum ..........-..

Novega naročnika je pridobil:
priimek ................................-......
ime .......................................i...-
ulica (ali vas) ....................št.......	>
poštna št,,-v......... MESTO .....da&clgsca...u id-f
telefon .............
podpis
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 4. DO 8. DECEMBRA 1979
TOREK, 4. dece. ibrr LJUBLJANA
9.15 - 16.25 TV v šob; 17.20 Poročila; 17.15 Čez tri gore; 17.50 Pisani svet; 18.40 Hidak — Mostovi; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Živeti drugače, dok. 20.45 Človek hoče navzgor, TV nadalj.; 21.40 Komorna glasba skozi stoletja; 22.10 TV dnevnik.
KOPER
19.20 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Nerod-než, film; 22.00 Aktualna tema; 22.30 Narodna glasba; 23.00 Sti čišče, ponovitev.
SREDA, 5. decembra LJUBLJANA
9.35 - 10.00 TV v šoli; 16.30 Smuk za ženske; 17.30 Poročila; 17.35 E. Peroci: Ankine risbe; 17.50 Potovanje v deželo lutk: 18.10 Ne prezrite; 18.30 Obzornik; 18.40 Koso-
velovci, 2. del; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film ted na: Iz oči v oči; 22.00 625 ; 22.40 TV dnevnik.
KOPER
19.00 Smučanje;" 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.5 TV dnevnik; 20 30 Glasbeni program; 21.20 Kitty Tippel, film. ČETRTEK, 6. decembra LJUBLJANA
8.10 - 15.40 TV v šoli; 16.35 Veleslalom za ženske; 17.35 Poro čila 17.40 Jakec in čarobna lučka; 17.50 Helstromova kronika; 18.35 Obzornik, 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V živo; 22.00 TV dnevnik.
KOPER
17.30 Namizni tenis: 18.30 Veleslalom za ženske; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanka; 20.15 TV dnevniki; 20.30 Tiffany
memorandum, film; 22.10 Dokumentarna oddaja; 22.40 Obrazi jazza.
PETEK, 7. decembra LJUBLJANA
8.55 - 14.55 TV v šoli; 16.10 Smuk za moške; 17.10 Poročila; 17.15 Gledališče strička Branina; 17.30 Raznašalci časopisov; 18.00 Domači ansambli: Fantje treh dolin; 18.35 Obzornik; 18.45 Vedenj ski odkloni pri mladih; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Kar bo, pa bo; 21.05 Prtrocelli; serijski film; 21.55 TV dnevnik; 22.10 Naslov brez naslova.
KOPER
18.30 Spust za moške; 19.20 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik; 20.30 Privid, film; 22.10 Propagandna oddaja; 22.30 Likovni nokturno.
SOBOTA, 8. decembr-LJUBLJANA
8.25 Pisani svet; 10.00 Ženska;
10.30	Skupinska slika z Nado Vreček; 10.55 Veleslalom za moške;
12.30	Trnova pot, TV nadalj.; 13.45 525; 14.26 Veleslalom za moške;
15.30	Svetovno prvenstvo v gimnastiki; 16.55 Poročila; 17.00 Koroška; 18.35 Naš kraj; 18.45 Človek naš vsakdanji; 19.15 Risanka;
19.30	TV dnevnik; 20.00 London je moj, TV nadalj.; 20.50 Kako se oblačimo; 20.55 Nasmeh, film; 23.00 Bosk: Parlov - Comel.
KOPER
16.00 Gimnastika; 17.00 Košarka; 18.30 Veleslalom moški; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Fra dia-volo, film; 22.20 Italija z neba; 23.00 Pregled sporeda za prihodnji teden.
Bob Woodward Carl Bernstein
NIX0N0V
PADEC
45.
I ■'	I
Prevedel Dušan Dolinar t
Predlagal je torej Haigu, naj bi pobudo prevzela Bela hiša. Sama naj bi objavila prepise vsebine s trakov, zajela v svoja jadra pohvale za odkritosrčnost in splavila pogovore z magnetofonov na morje javnosti v najugodnejšem okviru, namesto da bi si jih pustila iztrgati v najmanj ugodnih okoliščinah.
Odločilno pomembno je, tako je dokazoval Buchanan, kako bo vsa zadeva pripravljena, v kakšen papir bo zavita. Najprej je treba obvestiti o trakovih pravilno izbrane člane kongresa; pri vsebini slehernega traku je treba skrbno pretehtati čas za objavo; sleherno objavo pa je treba pospremiti s podrobno pravno analizo, ki bo napisana tako, da bo delovala v prid predsedniku.
Svoj načrt je opisal do podrobnosti.
Prvič, vse prepise s trakov izpred 21. marca je treba objaviti na isti dan ter tako nasilno nakrmiti reporterje
in komentatorje z goro potiskanega papirja, ki bo zbujala vtis, da spodnaša Deana. Če bodo prepise pospremili s pravilno usmerjenimi govori, s pojasnili in s pravnimi razlagami, ki bodo vsi po vrsti poudarjali Deanovo zmedenost ob datumih, bo Deanova verodostojnost resno načeta.
Naslednjega dne naj bi po Fuchananovi zamisli objavili vsebino tistih trakov, ki najbolj škodujejo predsednikovi stvari, in tu tudi pogovor z 21. marca. Dan zatem pa naj bi objavili zapise s trakov iz aprila 1973, tiste torej, ki so predsedniku najbolj v prid. Buchanan je bil prepričan, da so bili vsaj nekateri med pogovori z Deanom vnaprej pripravljeni. Nixon je namreč vedel, da se vrtijo magnetofoni, Dean pa ne. Toda za to, da predsednik govori za mikrofone, bodo vedeli samo ljudje, ki dodobra in od blizu poznajo njegov način govorjenja in dela. Neposvečenim pa se bo zdelo, da predsednik daje izjave, ki njega samega odvezujejo krivde, Deanu pa velevajo pričevati po resnici in pravici. Če bomo pogovor z 21. marca tako »stisnili v obložen kruhek« iz bolj prebavljivega gradiva, utegnemo vso reč »nevtralizirati«.
Haig je načrt odobril in se ročno lotil uresničevanja. Izbrane člane republikanskega vodstva naj bi 22. decembra, zadnjo soboto pred božičnimi počitnicami, povabili v Belo hišo, jim orisali vsebino gradiva in jim ga pokazali. Pravnika sta začela graditi razčlenitve in osnutke za pisce govorov. Buchanan si je urejeno gradivo razvrstil po mapah. Nameravnali so ga najprej preizkusiti na vodstvu in ga na široko objaviti šele potem.
Dan pred napovedanim sestankom je Bryce Harlovv odkorakal v Haigovo pisarno. Pravkar je bil zvedel za
Nedelja, 2. decembra 1979
Ponedeljek, 3.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja Cerkev - Islam
12.30	Nabožna oddaja
13.00	DNEVNIK 1 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	- 19.50 V teku nedelje...
14.15	Disco ring
15.15	Športne vesti
15.25 Tri sobe in kuhinja
16.30	90. minuta
16.50	Bis
17.30	Jane Eyre. 2. del TV nadalj.
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo. Polčas nogometne tekme A lige
Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.40	Martin Eden, 2. del TV nadaljevanke
21.40	Športna nedelja
22.40	Pregled sporeda za prihodnji teden
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Alla conquista del West,
9. del
15.00	Pregled sporeda za prihodnji tfcdei.
15.15	DNEVNIK 2 - Neposredni prenos športnih vesti:
Rieti: Košarka
16.30	Pomeridiana:
Maria Maria
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo. Polčas nogometne tekme B lige
18.40	DNEVNIK 2 - Gol flash
18.55	Joe Forrester — TV film Konec poletja
19.50	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.00	Dnevnik 2 — Nedelja sprint
20.40	Alberto Sordi:
Zgodba nekega Italijana
22.00	DNEVNIK 2 - Dossier Teheran: mir je talec
22.55	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.10 Omaggio a Respighi:
Ob stoletnici rojstva
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.50 Poročila
8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Kosovelovci, 1. del 9.25 TV kažipot
9.45 A. Haley; Kronike, TV nadaljevanka
10.30	Tajni dnevnik, mladinska oddaja
10.55	Čebelica Maja, otr. serija
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	Poročila
14.00	Botanik, dok.
14.25 Veseli tobogan: Škofije
15.30	TV žehtnik
16.05	Ciudad Mexico — največje mesto na svetu, dok.
16.35	Poročila
16.40	Komorna glasba skozi stoletja: Klasika
17.20 športna poročila 17 25 Poletna svetloba, film
19.30	TV DNEVNIK
20.00	G. Stefanovski: Naša leta, TV nadaljevanka
21.10	Svet na razpotjih, dok.
21.55	Poročila
22.00	Plesni orkester RTV Sarajevo
22.15	Športni pregled
Koper
19.30	Otroški kotiček: Film iz serije Dragi Billy
20.00	Pregled sporeda za prihodnji teden
20.15	Stičišče
20.35	Psi brez značke, film
22.05	Glasbena oddaja 22.50 Peggin beg, film
Zagreb
12.30	Jugoslavija dober dan
13.10	Kritična točka
13.40	Mladinski film
15.00	Nedeljsko popoldne
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Naša leta, TV nadalj.
21.10	Popotovanja
ŠVICA
16.10	Gli eroi del giorno — TV film
19.00	DNEVNIK
20.45 La marchesa di Bordeaux, film
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Le astronavi della mente -vzgojna oddaja
13.00	Vse o knjigah
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Didaktične perspektive za obnovo šole, 10. del
16.30	Smučanje: prenos slaloma iz Val Senalesa
17.00	Remi - risani film
17.25	Tisti ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.35 Con un colpo di bacchetta, 8. del
18.00	La cibernetica - vzgojna oddaja
18.30	Cirkus...
18.50 Nabožna oddaja 19.20 Le comiche di Bernard Cribbins
19.45 Almanah in Vremenska
slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Anime ferite — film
Igrajo:	Dorothy McGuire,
Guy Madison, Robert Mit-chum, Tom Tully in drugi.
22.25	Zgodbe v zrcalu:
Zgodba Line R.
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Menu di stagione
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgojna in dežele Program za mladino
17.00	Peter, risanka
17.05	Rdeča rokavica, TV film 17.35 Spa7.io dispari
18.00	Tečaj za prvo pomoč
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport
18.50 Spaziolibero: programi pristopanja
19.05	Dober večer z...
Albertom Lupom
Vmes film iz serije Mork in Mindy: Un fiore per Mork
decembra 1979
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Otelio, lirična drama
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55 - 16.00 TV v šoli: ZlogO; vanje, Zadarski arheologu muzej, Materinščina itd-
17.10	Poročila
17.15	Vrtec na obisku: Moj d* dek je bil partizan, 2. del
17.35	Botanik, dok.
18.00	Delitev osebnega dohod*8 na osnovi inovacij
18.20	Odbojka
18.35	Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanke
19.30	TV dnevnik
20.00	S. Rozman - F. Uršič: Vrtačnik, TV drama
21.15	Kulturne diagonale n 21.55 Mozaik kratkega iilma: u
ljudeh in oslih
22.10	TV dnevnik
Koper
19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
20.30	Čistilci čevljev, film Režija: Vittorio De Sica; . igrajo: Franco Interleng'11' Rinaldo Smordini
22.20	Baletni večer
23.00	Odhod, 1. nadaljevanje
Zagreb
18.00	Mali šlager
18.15	Ekskurzija
18.45	Mladi za mlade
19.30	TV dnevnik
20.00	TV drama
21.10	Glasbeni trenutek
21.15	Življenje film
22.00	TV dnevnik
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše 18.25 Program za mladino
19 05 Una vacanza movimentat8
20.20	TV dnevnik
20.45	Kristjani
21.40	Danza Bharata-natyam
TRST A
8.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu: 9.45 Poslušali boste; 10.15 15 minut z orkestrom Artura Mantovanija; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji: 11.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji in Aktualnosti: 11.05 Mladinski oder: «Psiček v prepadu*; 11.30 Nabožna glasba: 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Glasba po željah: 14.10 «220 volt — ali ne vtikaj prsta v
:iut %t;b, i >v t
j	RADIO TRST A
DANES, NEDELJA, OB 14.10
RADIJSKI VARIETE
V okviru radijskih varietejev vsako nedeljo, ob 14.10 in ponedeljek, ob 12.00, je prvo nedeljo v mesecu na vrsti satirični kabaret Sergija Verča in Borisa Kobala «220 VOLT - ALI NE VTIKAJ PRSTA V BLIŽNJEGA VTIČNICO* s sodelovanjem komponista Aleksandra Vodopivca. Avtorja sta že z naslovom napovedala program: kdor se dotakne toka take napetosti, ga močno strese. Verjetno mu ni ravno všeč, ker se mu ostali ponavadi smejejo, a se tolaži, da pridejo tudi drugi na vrsto. Od vseh radijskih varietejev so o tem najbolj raznolika mnenja:	od
splošnega opevanja do splošne graje. Vi presodite sami.
bližnjega vtičnico*; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport, glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.30 6 + 1=7, in je nedelja; 9.15 Poje skupina Horizont; 9.30 Luciano-vi dopisniki: 10.00 Z nami je...;
10.15	Orkester Enrico Intra; 10.32 Pesem dneva: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.15	Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih: 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14.00 Automobile story; 14.30 Izbrani za vas; 15.00 Stisk roke — posebna odda-
ja iz Furlanije; 15 15 Poje skupina Osmonds; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free show — ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Najboljše pesmi; 17.30 Disco hits: 18.15 Glas Leroya Gomeza; 18.30 Pic-coli capolavori di grandi maestri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Jutranji spored narodnozabavne in zborovske glasbe; 8.30 Reportaža; 13.20 Minute z ansamblom,JJepeški fantje; 13.37 Glasbeni notes: 14,00 Glasba po željah: 16.00 Naša u-stvarjalnost; 15.15 Igra orkester The Sunshine Terrace Swing Band; 15.30 Sijaj mi sončece; 16.00 Primorski dnevnik; 16.25 Programi tedna; 16.30 Male skladbe velikih mojstrov; 17.00 Posnetek glasbene prireditve.
RADIO 1
8.00,	10.00, 13.00, 18.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje;
7.00	Slišal sem; 8.40 Glasba na prazrtični dan; 9.30 Maša; 10.13 Mojstri jazza; 11.15 Radio match;
12.00	Rally; 12.30 Stadioquiz; 13.15 II Calderone; 14.20 Bel papir; 15.20 Nogomet minuto za minuto; 16.30 Stadioquiz; 18.00 Zadnji, ki je prišel je...; 19.25 Jazz, klasična in pop glasba; 20.30 Rigoletto; 23.00 Mi... čarovnice.
LJUBLJANA
6.00.	7.00, 8.00 , 9.00, 1O.U0, 12 00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6 15 Danes je nedelja; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lahke glasbe: 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.1C Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne me'o-dije; 17.50 Radijska igra; 18.42 Godala v ritmu; 19.36 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.21 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov.
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Bratje, le k soncu, svobodi!*; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Zakonski tandemi; 12.00 «220 voli - ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*; 12.50 Filmska glasba; 13.15 Zborovska glasba: Letošnje mednarodno tekmovanje ,i«Cesa»;euAti-gusto Seghizzi* v Gorici; 14.10 Otroško okence: «Zdaj pa zapojmo!*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; Vladimir Bartol; «Ala-mut»; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.05 Mi in glasba: 18.00 Kul-
BADIO TRST A
DANES, PONEDELJEK, OB 18.05
ADAMOVO REBRO
Na izrecno željo skupine poslušalk bo slovenska radijska postaja ponovila oddajo o zakonskem o-snutku proti spolnemu nasilju nad žensko, ki je bila prvič na sporedu v «Jutranjem almanahu* 21. novembra. Oddajo je pripravila Marta Kopun Košuta v sodelovanju z novinarko Bredo Pahor.
turna kronika; 18.05 Adamovo rebro (ponovitev);
KOPER
(Italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12 30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.32 Miniature or-chestrali; 9.00 Štirje koraki: 9.15 Igra ansambel Pepe Jaramillo; 9 32 Lucianovi .dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Glasba: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka: 14.33 Izbrani za vas; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Italijanski zbori; 16.00 Stadioni in telovadnice; 16.10 Srečanje s Pooh in orkestrom O. Riva Sound; 16.32 Crash; 16 55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32
4 Helenin pevci;
teca sound.

KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro F
Liu«i U.UU uldoUd Zel CIO Ul" •
tro; 13.05 Po stopinjah zamej8*. orovske Doustvarialnosti: D+
zborovske poustvarjalnosti; -Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni not«8' 15.00 Program RL; 15.30 Gl8Sba po feljahj 16.00 Primorski ^
nik; 16.30 Aktualna tema; Mladi'izvajala.
RADIO 1
7.00, -8.001; 9.00, 12.00, lVS 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; G.l* in 7.30 Glasba za dobro ju^ 8.40 Intermezzo musicale; Radio anch’io; 11.00 Cattivissin10 11.30 Glasbena oddaja z M>n° in 13.15 Vi in jaz 79; 14.03 M sicalmente; 14.30 Col sudore s}11 la fronte: per una storia del 18
- -	__	___ ______ . c ‘l,
voro umano; 15.03 Rally; ljK Errepiuno; 16.40 Na kratko: 1"-, Patchwork; 18.35 L’umanita ctl
ride; 19.20 Musiche in veletta-
20 00 Don Juan in Faust; 21$ Ottorino Respighi; ob stolrt01.
vvha/i mu	OD Sl/Ul«'1"
rojstva; 22.00 Glasba med tnuza mi; 22.30 Mi kot vsi drugi.
LJUBLJANA
6.00,	7.00,	8.00,	9.00, 10-j*
11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 190U 21.00 Poročila; 6.50 Debro otroci!; 7.20 Rekreacija; 7.30 1' naših sporedov; 8.08 Z glasbo dober dan; 8.25 Ringaraja; Pesmica za nTade risarje in P° zdravi; 9.05 Z radiom na P®’ 9.45 Turistični napotki; 10 05 P6 zervirano za...; 12.10 Veliki r8 vijski orkestri; 12.30 Kmetij8* nasveti; 12 40 Pihalne godbe n koncertnem odru; 13.30 Prip°r‘, čajo vam...; 14 05 Pojo arns^J, ski zbori; 14.24 Naši posluj Čestita io in nozdravliain:
čestitajo in pozdravljajo; 1®' ba; 1600 «Vr-tilja«
Zabavna glasba; IB 00 «vrtiul”\' 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 N8* godalna izročila; 18.25 Zvočni 8 gnali: 19.25 Obvestila in zah0' na glasba; 19.35 Lahko noč, j troci!; 19.45 Minute z ansa« blom Gorenjci; 20.00 Kulturni gK bus; 20.in Iz naše diskotek8 21.05 Glasba velikanov,
načrt. »Al, zate imam zanimivo novico,« je izjavil. »Jutri boš odpuščen.«
Haig je dvignil pogled iznad mize k njemu. »Saj ne, da mi to ne bi bilo pogodu, ampak zakaj to praviš?« V naslanjaču se je zleknil daleč nazaj, pričakujoč enega od Harlovvovih duhovito sočutnih predavanj.
»Ti nisi prebral prepisov,« je dejal Harlotv, ki jih tudi sam ni prebral, »pripravljaš pa se priporočiti velikemu možu, naj vse to objavi. In če je res prebrisan in prodoren, kakor mislim, da je, bo rekel: ’Ti si nesposoben, lahko greš.' Jaz bom takšno odločitev na vso moč podprl. Neodgovorno bi bilo storiti, na kar se pripravljaš. Zanašaš se samo na besede pravnikov in Pata. Sam nisi prebral niti vrstice.«
»Kaj misliš, kaj naj storim?« ga je vprašal Haig. »Saj drži — prepisov nisem niti videl.« Spregovoril je tiše. »Pa si tega tudi ne želim.«
»Bolje bo, če jih nocoj prebereš.«
»Jaz jih bom, ampak ti jih boš tudi,« mu je ukazal Haig. »Prebrala jih bova oba.«
Harlotv je bedel in bral do treh ponoči. Zjutraj se je z vnetimi očmi vrnil v pisarno k Haigu. »Al, tile trakovi bodo predsednika uničili,« je dejal. »Ubili ga bodo.«
Haig je tehtal Harlowove besede.
Harlovv mu je strastno dopovedoval, da amoralnost teh prepisov niti v političnem svetu VVashingtona ne bo vzdržala nikakršne preizkušnje, čeprav je zdaj božični čas. Nekateri odlomki so že takšni, da bodo ves postopek za odpoklic skrčili na enourno razpravo v predstavniškem domu. Tam bodo vreščali in rjoveli: »Glasujmo!

dar se poslanci razvnamejo, jih ne ustavi nihče več. ^ je med temi ljudmi na Kapitolu kopica hinavcev. in Haig že vesta, da v trakovih odseva realni politi11 svet, v njih se zrcali resničnost Bele hiše. Toda politil(! na Hillu bodo ti prepisi prisilili k odzivu, potisnili i1' bodo v to, da bodo svojim volivcem in sebi morali d°PC vedovati. češ da resnični svet ni takšen.
Haig se je počutil, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodc Zdaj se ni nič več navduševal nad zamislijo, da bi divo izročili komur že bodi, še najmanj pa voditelj6" predsednikove stranke. Zieglerja, Buchanana, Pric6J Garmenta, Buzhardta in Harlovva je sklical na sestal Haig je dobro vedel, kdaj mora ubogati lastni nos, ^ pa potegniti v težavno odločitev še druge. Vprašanje' J katerem se morajo dogovoriti, je tole, je dejal Haig: ne bi bilo pametneje, če bi sklep o objavi prepisov Pre Jožili na čas po drugem procesu v zvezi z WatergateO[l1 ki naj bi se predvidoma začel nekje v aprilu.
Harlow je rekel, da politična razsodnost govori Pr°’ takojšnji objavi gradiva. Pogovor z dne 21. marca b' predsednika pokončal, tudi če ga prekrijejo s še ^ debelo plastjo olepšav.
Buchanan mu je ugovarjal. Predsednik se mora Pr° blema znebiti. Misel, da gre v neposrednem smislu ^ očitno nedolžnost, bo mogoče uveljaviti samo, če jo sp1'9 vijo v ospredje pri priči. Nixon vendar ni sam izplak vlomilcev. Pomiloščeni ti ljudje niso bili. »Saj vendar mamo opravka s katoliško cerkvijo, kjer je že mi®11 greh,« je končal Buchanan.
PORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
VČERAJ V IIVIGNU
A. Wenzei najboljši J. Kuralt dober šesti
^iiaj in Strel odstopila - Od Italijanov najboljši Giorgi
J-TVIGNO — Andreas VVenzel, 21-^ smučar iz Liechtensteina, je Svojil prvo mesto na tekmovanju teleslalomu za «Trofejo Livigno», 5* Prvi mednarodni tekmi nove smučke sezone.
jemenske razmere so bile vče-,*J v Livignu več kot zadovoljive, r) Je prišlo na start 142 tekmoval-^ iz 23 držav.
J obeh vožnjah je bil najhitrejši jr®eas Wenzel, mlajši brat znane , arit)y. V prvi vožnji je smučar iz ^htensteina r:.bil 1'02”13, da je Posel skozi cilj 2.300 m dolge pro-??.• S tem časom je za 88 stotink pre-®tel Norvežana Halsnesa, ki se je ™vsem nepričakovano prebil na dru-mesto in se uvrstil pred Italiji0® Bernardijem. Jugoslovana in Strel sta že v prvi vožnji “Padla.
" drugi vožnji sta Wenzel in Hals-ohranila prvo oziroma drugo Z 29 stotinkami zamude pa !? je na 'retje mesto prebil Jugo-'°van Kuralt. Dobra uvrstitev v j“ugi vožnji je prinesla Kuraltu 6.
na skupni lestvici, j.’, drugi vožnji je bil najboljši od Rojanov Giorgi, ki se je uvrstil J? Sedmo mesto. Giorgi je na skup-Jl lestvici na tem mestu tudi ob-kcai.
, VRSTNI RED
;• VVenzel (Liech.)
, Halsnes (Norv.) f Gaspoz (Švi.)
:• Steiner (Av.)
J Burger (ZRN)
, Kuralt (Jug.)
■ Giorgi (It.)
„■ Bernardi (It.)
Pournie (Švi.)
Leuthy: (švi.)	-------
vceraj nista nastopila italijanska JPučarja Gros (zaradi bolezni) in Jhoni, ki bo tekmoval danes v sla-°Mu,
pPavorit današnjega tekmovanja je siti Frommelt, prav tako iz Liech-^Psteina kot Wenzel.
2’28”67 2'30’ '82 2’31”85 2'31"97 2’32' '08 2’32”11 2'32"27 2'32"33 2’32"57 2'32”67
Košarka
1.	JUGOSLOVANSKA LIGA
Zmaga Iskre Olimpije Poraz Partizana
že v prvem kolu prve jugoslo-aPske košarkarske lige je prišlo velikega presenečenja. V mest-ein derbiju je namreč Beko predal državnega prvaka' Partizana.
prijetno presečen je je že , “vodnem kolu poskrbela ljubljan-Iskra Olimpija, ki je doma prežgala enega od favoritov za dr-av“i naslov, zagrebško Cibono. t IZIDI 1. KOLA ^kra Olimpija - Cibona	73:72
partizan - Beko	88:89
Jugoplastika - Šibenka	124:93
Borac - Bosna	76:87
Zadar - Rabotnički	97:80
Danes bodo odigrali še zadnjo tekmo tega kola, in to v Beogradu med Crveno zvezdo in Radničkim LMK.
RADIO
Oddaja o odbojki
Tema jutrišnje radijske oddaje «Glasbeni ping-pong», ki jo od 15. do 17. ure vodi Ivan Peterlin, bo zamejska odbojka, s posebnim poudarkom na žensko in moško dru-goligaško ekipo Bora.
Govor pa bo tudi o proslavljanju 20-letnice Bora. Gostje oddaje bodo predsednik odbojkarske komisije Bora Livijc Valenčič, tajnica Jasna Raubar in načelnik moške sekcije Gianni Furlaruč.
ODBOJKA
V ZENSKI B LIGI
BOR INTEREVROPA DOBRO STARTAL
V moški B liji pa je ekipa Bor JIK Banka naletela na premočnega nasprotnika
Pallavolo Volta — Bor Inter-evropa 0:3 (7:15, 3:15, 11:15)
BOR: Kalan, Mesesnel, Pavletič, Glavina, S. Župančič, Kus, Debenjak, I. Župančič, Fičur, Rauber, Bolčina.
Borovke so nadvse uspešno za čele letošnje državno prvenstvo B lige v novih društvenih dresih (nad ekipo je namreč prevzelo pokroviteljstvo podjetje Interevropa). Dekleta so na dolgo pot v Mantovo odšla sicer nekoliko zaskrbljena, vendar pa dobro pripravljena in s pravo mero zagona.
Zato so tekmo proti Volti začela brez občutka manjvrednosti, ostro so startala in so že v prvem setu zlomila odpor nasprotnic. Našim i-gralkam je tokrat uspelo vse, česar so se lotile. Izvrstne so bile v polju, obramba je bila ves čas na .^ojem mestu in je uspešno pokrivala igrišče ter zalagala podajačice z uporabnimi žogami. Tem tako ni bilo
težko «nastavljati» žog na pravo mesto, kjer so tolkačice le zaključevale delo celotne ekipe.
Nasprotnice so bile proti taki igri nemočne, v drugem nizu pa so povsem odpovedale. Borovke so gospodarile na igrišču ter so dovolile dotolčeni nasprotni ekipi, da je odvzela le tri pike.
Tretji set je bil za naše igralke najtežji. Menile so, da Volta ne bo več imela moči, toda ta je v sebi še našla toliko sile, da so morale borovke le krepko poprijeti, da so strle odpor nasprotnic.
S prvim nastopom naših deklet v tem prvenstvu , smo lahko res zadovoljni, to pa ne le zaradi čiste in neoporečne zmage, ampak tudi zaradi odlične in učinkovite igre.
Bor JIK Banka — Treviso 0:3 (-10, -5, -11)
BOR JIK BANKA: Kralj, Fuč-ka, Kodrič, Neubauer, Pečenko,

BOKS
V LAS VEGASU
Antuofermo ohranil svetovni naslov v srednji kategoriji
Italijanski boksar pokazal veliko odločnost in zdržljivost - Američan Leonard novi svetovni prvak v kategoriji welter - V tretjem srečanju v New Orleansu Johnson osvojil naslov v srednjetežki kategoriji
V številnih krajih v Puglii so včeraj slavili velik uspeh 26-letne-ga Vita Antuoferma, ki je v Las Vegasu uspešno branil svetovni naslov v srednji kategoriji. Antuofermo se je namreč pred 26 leti rodil v kraju Palo del Colle v pokrajini Bari, vendar že deset let živi v Ameriki.
Veselje njegovih rojakov je bilo upravičeno, saj si je uspeh tudi zaslužil. Večina je bila namreč prepričana o zmagi njegovega nasprotnika, 27-letnega Američana Marvi-na Haglerja, ki je sicer potrdil izredno dobro pripravo in dobro tehniko. Skozi vseh petnajst krogov je Hagler skušal obdržati Antuoferma na pravi razdalji, da bi izkoristil dolžino svojih rok in moč udarcev: 'IVkaMF paiise. je nevaren tudi na kratki razdalji?
L' Všč ta pa ni žadbščalo proti i-talijanskemu boksarju, ki je pokazal res veliko odločnost in je vseskozi napadal. S tem je razbil ritem nasprotniku, obenem pa je tudi bolj uspešno vdiral v njegovo obrambo. Antuofermo se je nekajkrat znašel v težavah; sam je poz-
....lunin.im.....................................
3. ITALIJANSKA LIGA
Nogomet
Triestina hudo okrnjena
Danes ne bo nastopil niti Panozzo - Tudi Cre-monese z ošihijeno postavo - S porazom bi Triestina izgubila stik z vodečim Varesejem
..triestina je danes pred pomemb-ž1 srečanjem, saj bo v primeru Žp9?-a izgubila stik z vodečim Vanjem, proti kateremu je klonila ,9vr>o prejšnjo nedeljo. Tagliavinije-d® moštvo, ki je z 12 točkami na vl“Sem mestu začasne skupne lest-j‘Ce, pa bo proti Cremoneseju, ki s točko zaostanka na tretjem me-“ skupaj s Piacenzo in Forlijem, .“stopila v okrnjeni postavi. Itak
napad, katerega je v nedeljo . “istvu predstavljal le Panozzo, bo .““es še bolj ošibljen, Panozzo se t°ra namreč nekaj dni zdraviti in ,? bo Tagliavini po vsej verjetno-l1 Prisiljen zamenjati s Coletto. Po-s S tega ima Tagliavini težave tudi : Poškodovanim kapetanom Politti-d1,1 ter Lenarduzzijem. Zgleda pa, so se le odločili za nakup mla-“Sa Tomeia. Okrepitev moštva je [/'stala več kot nujna po sili raz-JL saj si Triestina s sedanjimi n.latni ne more nadejati napredova-Ja v višjo ligo.
».današnji nasprotnik tržaške enaj-/Ofice Cremonese pa se trenutno /?°ča z istimi težavami kot Taglia-,lr“jevo moštvo, saj ne more rabati z vrsto standardnih igralcev: Jtolilli ne bo nastopil zaradi iz-' J Učit ve, Mugianesi in Ghidoni sta Oškodovana, dvomljiv pa je tudi >astep Garzillija. Na vsak način pa r Cremonese le nekoliko na boljšem Triestina vsaj kar se tiče polšja na skupni lestvici: ima sicer Žko manj kot tržaška enajsteri-ž vendar ima tudi dve srečanji h .^ostanku.
^ASNJI SPORED — 10. KOLO n (V oklepaju ime sodnika)
Žsale . Forli (Corigliano)
[“no . Alessandria (Rinaldi) jčeco - Varese (Pirandola) u*antova - Sanremese (Savalli) h°vara - Rimini (Faccenda) h^gocrema - Reggiana (Vallesi)
** a“enza - Treviso (Bianciardi)
■K. Angelo - Biellese (Meschini) r*estina - Cremonese (Angelelli)
1. ITALIJANSKA LIGA
Težko gostovanje v Milanu
nedeljskem za vrtljaju v prvi julijanski Sigi, ki ga je označevala 'tedno pičla bera zadetkov, samo
Udineseja
šest na sedmih tekmah (srečanje Milan - Napoli je sodnik prekinil takoj po začetku drugega polčasa, kar je izzvalo vrsto polemik in celo poseg sodnih oblasti) bodo danes odigrali 11. kolo. Inter, ki je še vedno na vrhu začasne skupne lestvice in je edino nepremagano moštvo, bo danes gostoval v Cagliariju, ki je v nedeljo izgubil v gosteh pri Juventusu. Cagliari si bo danes gotovo skušal zagotoviti obe točki, saj bi sicer zapustil skupino boljših. Trenutno je namreč na tretjem mestu skupaj z Juventusom in Torinom, ki pa ju čaka lažja naloga: Torino bo na lastnem igrišču sprejel Catanzaro, ki je s 7 točkami predzadnji, Juventus pa bo gostoval pri Avellinu, ki je z 10 točkami na sredini lestvice.
Udinese je danes pred zahtevnim srečanjem: po porazu z Interjem na lastnem igrišču bo moral danes na gostovanje proti drugemu lombard skemu prvoligašu, Milanu. V primeru poraza zna postati položaj U-dineseja zaskrbljujoč, saj so za njim samo še tri enajsterice; Ascoli, Catanzaro in Pescara.
DANAŠNJI SPORED - 11. KOLO (V oklepaju ime sodnika) Avellino - Juventus (Agnolin) Bologna - Lazio (Menicucci) Cagliari - Inter (Barbaresco)
Milan - Udinese (Mattei)
Perugia - Ascoli (Michelotti) Pescara - Napoli (Reggiani)
Roma - Fiorentina (Panzino)
Torino - Catanzaro (Benedetti)
KOŠARKA
PRVENSTVO D LIGE
Jadran ni nasedel provokacijam
V nadaljevanju prvenstva D lige je sinoči Jadran zasluženo v Cer-vignanu premagal domačo istoimensko ekipo z 82:76. Med tekmo je večja skupina domačih navijačev s pesmimi in žaljivkami provocirala naše fante, ki pa so tem skrajnežem vrnili milo za drago: z dobro igro in z zasluženo zmago.
MLADINCI
Jadran - Bor	0:2 b.b.
DEČKI
Sokol - Don Bosco	52:90
neje priznal, da je bil Hagler do osmega kroga boljši, vendar je Antuofermo vsakokrat premostil trenutno krizo. Odločitev sodnikov je v bistvu pravična in potrjuje izena čenost dvoboja: eden je prisodil zmago Antuofermu s 144:142, drugi Hagler ju s 145:141, tretji pa se je izrekel za neodločen izid 143:143. Antuofermo je svetovni prvak tako za WBA kot za WBC.
V	drugem srečanju v Las Vegasu, za katerega je bilo tudi v glavnem usmerjeno zanimanje ameriške publike, sta se spoprijela svetovni prvak (po verziji WBC) v kategoriji vvelter Portoričan Wilfredo Benitez ter Američan Ray Leonard, ki je po umiku Muhammeda Alija, na katerega tudi spominja po načinu boksanja, Najpopularnejši boksar v ZDA. Zmagal1 jč' Leonard, in sicer s t.k.o. ^5. krogu: srečanje je sodnik prekinil" samo šest sekund pred koncem, ko je uvidel, da se Benitez ne more več uspešno braniti. Samo pol minute pred tem je bil Benitez na tleh, sodnik pa mu je štel tudi v 3. krogu: to je bil za Portoričana prvi poraz po 37 zmagah in enem izenačenem srečanju. Za 23-letnega Leonarda je v treh letih, odkar je prestopil med profesionalce, že 26 zmaga, ki se bo izredno dobro obrestovala: organizatorji naj bi bili namreč že pripravljeni odšteti mastne denarje za srečanje proti Panamcu Robertu Duranu (svetovni prvak welter kategorije po verziji WBA je namreč Mehikanec Jose Pipino Cuevas).
V	tretjem srečanju istega večera, ki je veljalo za naslov svetovnega prvaka v srednjetežki kategoriji (po verziji WBA), sta se v Nevv Orleansu srečala 31-letni Argentinec Victor Galindez in 24-letni Američan Marvin Johnson, bivši svetovni prvak v srednjetežki kategoriji po verziji WBC. S t.k.o. je v enajstem krogu zmagal Američan, ki je z močnim stranskim udarcem spravil Galindeza na tla. Sodnik si ni dolgo pomišljal in je zmago dosodil Marvinu.
skrbela publika, ki se je odzvala v izredno pičlem številu: vsega niso našteli več kot 1500 oseb.
V osrednjem srečanju večera je Avstralec Tony Mundine, ki je zapustil lahko-težko kategorijo, v kateri je pred štirimi meseci v Gorici doživel poraz proti Jugoslovanu Mateju Parlovu, premagal italijanskega prvaka v srednjetežki kategoriji Ennia Comettija, ki je odstopil v devetem krogu. Mundine je ponovno dokazai, da njegove ambicije, da se ponovno prerine v šam svetovni vrh, slonijo na trdni osnovi. Cometti se je dobro obnesel le v prvih petih krogih, dokler ga ni Mundine z močnim udarcem v o-braz spravil na tla. Italijanski prvak je sicer še naprej napadal, vendar ni nasprotnika spravil v težave. Dyoboi se je končal v devetem krogu' -ki> je sodnik dvakrlt štel Comettiju.
Predsinočnje srečanje si je ogledal tudi Mate Parlov, ki bo 8. t.m. v Splitu skušal osvojiti svetovni naslov v novi lahko-težki kategoriji proti Marvinu Camelu.
Plesničar, Ugrin, Zadnik, Špacapan in Veljak.
TREiVISO: Anderlini, Morandin, Spadini, Bortolotto, Pranovi, Žara. Armellin, Righes, Bello. Rigo-li, Teschioni in Bettin.
SODNIK: Urbano; stranski: Schi-ro: zapisnikar: Maraston.
Odbojkarji Bora so prvo letošnje prvenstveno srečanje izgubili, toda poudariti moramo, da je šesterka iz Trevisa veliko bol,; močna, kot je bilo pričakovati.
Gostje so se predstavili kot izredno homogena celota, ki je odlično uigrana, močna v napadu in obrambi ter skoraj nezgrešljiva pri sprejemu. Edina njihova šibka točka so bili servisi; saj so jih nepričakovano veliko zgrešili. Poleg tega pa je animator njihove igre Anderlini, ki ekipo ne samo trenira ampak tudi izredno uspešno organizira vsako akcijo lastne še-sterke.
Za naše fante lahko rečemo, da so tekmo preko mere «čutili», saj so zaigrali pod običajno ravnijo. Za to jih moramo tudi opravičiti, ker Umaut poleg tega, da ne more igrati po prometni nesreči, ki jo je imel pred tednom, ni motfel niti sedeti na rezervni klopi, da bi vsaj v tem težkem nastopu psihično pomagal našim fantom. Sam začetek je bil izredno spodbuden, toda po vodstvu v prvem nizu z 10:7 so se gostje razigrali in izbojevali še potrebne točke. Domača ekipa je bi la enakovreden tekmec le v tretjem nizu. žal pa ne v končnici.
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Hurlingham in Pagnossin pred zelo težko nalogo
V 12. kolu košarkarskega prvenstva A-2 lige bosta tržaški Hurlin-gham in goriški Pagnossin pred težko nalogo.
Tržačani bodo igrali doma proti zelo nevarni peterki Mercuryja iz Bologne, medtem ko bodo Goričani gostovali v Riminiju proti ekipi Šarile, ki pa je doslej razočarala. Varovanci trenerja Taurisana pa bi lahko prav proti vodečemu Pagnos-sinu začeli svoj preporod v tem prvenstvu, kajti igralski kader Šarile je takšen, da gotovo ne odraža tako slab položaj na lestvici.
DANAŠNJI SPORED
Hurlingham - Mercury; Šarila -Pagnossin; Cagliari - Bancoroma; Canon - Rodrigo; R Diario - Mecap; Honwy - Postalmobili ;Mo(tJi?i£i - Li-berti.
A-1 LIGA
Arrigoni - Isolabella; Grimaldi -Jolly; Billy - Emerson; Gabetti -Antonini; Sinudyne - Pintinox; Fabia - Scavolini; Superga - Eldorado.
Mlade telovadke gimnastičnega odseka Bora se vneto pripravljajo na svoj nastop v okviru sklepne proslave 20-letnice obstoja tega društva, ki bo na sporedu v petek, v tržaškem Kulturnem domu
JUBILEJNI) LETO NAŠEGA TRŽAŠKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA
V PETEK SKLEPNI PRAZNIK BORA
S slovesnostjo v Kulturnem domu bodo borovci zaključili letošnja praznovanja 20-letnice svojega obstoja
Letošnje leto je za športno združenje Bor jubilejno. Športniki te naše telesnokulturne organizacije namreč z vrsto prireditev že skoraj vse leto proslavljajo dve desetletji svojega obstoja, priredili so vrsto tekmovanj, turnirjev, domačih in mednarodnih, srečanj in dru gih pobud.
V tem tednu bodo vse te jubilejne prireditve zaključili s , sklepno
rov odbor si je zadal nalogo, da društvo v jubilejnem letu preobrazi, mu ustvari nove pogoje za de lovanje, boljšo materialno osnovo in mu nakaže nove cilje ter širšo vsebino. V vsem tem je odbor povsem izpolnil svoje načrte ter ob veze, še več, marsikje jih tudi presegel. Dvajsetletnica zato ni le pregled doslej prehojene poti, ampak tudi pomembna preokretnica
slovesnostjo, ki bo obenem pred- celotnega društvenega življenja, ki
stavljala tudi vrh vseh letošnjih praznovanj.
Sklepna slovesnost bo v petek, 7. t.m., v Kulturnem domu v Trstu Najprej bo ob 17. uri slavnostna seja v mali dvorani Kultur-nami doma.
Ob 20. uri bo v veliki dvorani sklepna slovesnost, kjer bo poleg kulturnega sporeda tudi nastop najmlajših Borovih športnikov in športnic. Ob zaključku proslav 20-letnice bodo tudi podelili najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam posebna pjt;izpapja za njihov prispevek koristi in uspehom tega našega društvg,	,
Če lahko rečemo, da bo petkova sklepna proslava svečana, potem lahko tudi ugotovimo, da je bilo proslavljanje v celotni letošnji sezoni izrazito delovno. To pa ne samo na tekmovalnem področju, ampak tudi na organizacijskem. Bo
iiimiiimiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiwiiiiii»iiiiiiiiMiiiiniiiiiiii*i»ii,<'i,*,l|iiiiuiiii||u,,,*i,iui,il,*ii,i,iii'|iI,,ll,,uiiiiiiiiii|i,ii|i|,l*,l,i|,l,ii|im,m,l,,,l,i*
OB PRISOTNOSTI ODBORNIKOV ŠD POLET IN ŠD KONTOVEL
Izvoljen novi upravni odbor ŠZ Jadran ter potrjena načela njegove ustanovitve
Odobren proračun za letošnjo sezono ■ Podporna članarina ter ustanovitev <rKluba simpatizerjev Jadrana»
Od predvčerajšnjim ima športno združenje Jadran novi upravni odbor. Na sestanku, katerega so se u-deležili člani odborov ŠD Kontovel in ŠD Polet ter podpisniki ustanovne listine, je bil za predsednika izvoljen Peter Starc, podpredsednik je Marko Tence, tajnica je Jana Ban, blagajnik Marjan Pertot, gospodar Gorazd Pertot, odborniki pa so Srečko Sedmak, Giulio Gulič, Andrej Danev, Emil Bole ter predstavnik ŠD Breg, ki ga bo določil odbor tega društva. V nadzornem odboru so Marčelo Malalan, Drago Gantar in Egon Kraus.
Na sestanku so odborniki Poleta in
Mundine premagal Ennia Comettija
Na predsinočnjim boksarskem večeru v čarbolski športni dvorani niso organizatorji «poskrbeli» za razočaranje, kot se ob podobnih priložnostih rado dogaja, zanj pa je po-
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
CORICA
>
£
H
SO
«5
H
UTRINKI IZ TABORNIŠKEGA ŽIVLJENJA
Bivak RMV
Včeraj se je začela taborniška akcija posebne vrste. Skupina šestih tabornikov se je podala v Trnovski gozd. da bi tam postavila bivak — t.j. zasilno zavetišče — in v njem prebila noč. To je posebna oblika višje taborniške tehnike in pripravljenosti posameznika, da se znajde v težkih naravnih pogojih.
Taborniki RMV smo že večkrat uspešno preizkusili tehniko bivaka. Tudi pri tem je treba upoštevati naravno okolje, oziroma vremenske pogoje. Lažjo obliko bivaka izvajamo na letnih taborjenjih, kjer večje skupine tabornikov preživljajo noč pod zasilnim bivakom. Težjo, ali bolje rečeno zahtevnejšo obliko pa predstavlja zimski bivak v snegu. Poleg bivaka smo postavljali tudi šotor v snegu ter v njem prespali. Kot zanimivost bi navedel kraje oziroma področja, kjer smo preizkušali tako obliko taboriške tehnike: Livek, Za-vršnica, Bohinj in Trnovski gozd.
Sicer pa bomo o zadnji preizkušnji poročali v naslednjih Taboriških kotičkih.
Naša pesmarica
Po naših podatkih gre taboriška pesmarica ^Zapojmo* kar dobro v promet. Počasi si utira pot tudi pri taborniških odredih v Sloveniji. O pesmarici so že večkrat poročala javna občila. Tokrat pa bi povedal, kaj je o tem napisal «Tabor» — glasilo Zveze tabornikov Slovenije: ... v letošnjem letu praznujejo slovenski taborniki v Italiji 25-letnico obstoja. Ob praznovanju tega jubileja so taborniki Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice pripravili že vrsto akcij. Med njimi je bila zadnja predstavitev pesmarice »Zapojmo* na manjši slovesnosti v sredo, 10. oktobra v Mladinskem centru v Gorici. Pesmarica ima poleg taborniških pesmi tudi narodne in partizanske, ki jih taborniki pojejo ob tabornih ognjih in drugih kulturnih prireditx>ah. Organizacija slovenskih tabornikov je za utrjevanje zavesti med Slovenci v Italiji velikega po mena...
Kontovela sprejeli notranji pravilnik in poudarili načela, zaradi katerih je bil ustanovljen Jadran. Čeprav danes Jadran še ne združuje vseh najboljših slovenskih košarkar jev v zamejstvu, pa je dosedanji potek prvenstva v D-ligi dokazal, da se lahko s skupnimi močmi marsikaj doseže. Dejstvo je, da Jadran res dostojno predstavlja našo zamejsko košarko in se krog navijačev vse bolj veča, kar je predvsem razvidno na prvenstvenih tekmah, ko so tribune v dolinski telovadnici že skorajda premajhne.
Odborniki Kontovela in Poleta so nato razpravljali tudi o finančnem položaju Jadrana. Predložen je bil predračun za letošnjo sezono, ki izkazuje nekaj več kot 13 milijonov lir stroškov. Tu je treba poudariti, da gre za le žive stroške, ki bi jih lahko tako porazdelili: za prijave, izkaznice in takse 1 milijon, za uporabo telovadnic za treninge in tekme 1,5 milijona, za torbe, copate in majice 1 milijon, za nabavo elektronske ure in aparata «30 sekund* 900.000, za kilometrino (4 avtomobili po 120 lir za km) ca. 2,250.000, za honorar trenerju 2 milijona, za malice po prvenstvenih tekmah 1,5 milijona ter za razne druge stroške (izkaznice, pisemski papir, pošta, telefon, itd.) 500.000 lir.
Kot torej vidimo, gre za visoke, toda, žal, neizogibne številke. Ne Polet, ne Kontovel ne premoreta takih zneskov, zaradi česar je bilo predlagano, da se potrebna vsota dobi s podporo ljudi, ki jim je ideja Jadrana pri srcu. Tako je bilo n.pr. sklenjeno, da se uvede podporna članarina, in sicer v minimalnem znesku 50.000 lir ter se ustanovi «Klub simpatizerjev Jadrana*, (predvsem za mladino), kjer bo letna članarina 2.000 lir. Računa se, da bo kakšna ustanova ali podjetje dalo enkratni prispevek in tudi izkupiček vstopnic s prvenstvenih tekem bo precej pomagal k premostitvi finančnih težav. Vsekakor se bodo morali odborniki Jadrana pošteno potruditi, da bodo pokrili stroške letošnje sezone.
Na petkovem sestanku je bilo tudi poudarjeno, da so za vstop v Jadran odprta vrata vsem slovenskim športnim društvom, ki gojijo košarko ter
nujnost, da se posveti še večja pozornost mladim igralcem, ki bodo morali sčasom nadomestiti sedanje.
Končno je bilo tudi sklenjeno, da se novoizvoljeni odbor sestane z i-gralci Jadrana, medtem pa se bo rešilo tudi vprašanje trenerja. Pred zaključkom seje sta predsednika Poleta in Kontovela zaželela novemu odboru čim boljše delovanje, ekipi Jadrana pa še mnogo uspehov.
NAMIZNI TENIS
V petek sta dve ženski namiznoteniški ekipi Krasa gostovali v Vrtojbi, kjer sta odigrali štiri prijateljska srečanja z ekipama domače Vrtojbe. Srečanje je bilo zelo koristno za obe strani, ki gojita redne plodne stike, saj sta lahko trenerja preverila formo svojih varovank pred zahtevnijšimi prvenstvenimi nastopi. V igri mladih deklet je bilo opaziti precejšen kakovostni napredek, kar velja predvsem za domačo Vrtojbo.
Krasova dekleta so tudi zadovoljila: tako Kras A (v postavi Milič, Purič in Rebula), kot Kras B (v postavi Sonja Doljak, Furlan in Sedmak) sta izbojevale po eno zmago nad drugo ekipo domačink.
Voditelji obeh klubov so se tudi dogovorili za povratni dvoboj in sodelovanje bodo razširili tudi na moško področje.
IZIDI
Kras A - Vrtojba	B	7:2
Vrtojba A - Kras	B	6:3
Vrtojba A - Kras	A	5:4
Kras B - Vrtojba	B	7:2
OBVESTILA
Smučarski odsek ŠD Mladina
obvešča, da bo danes, 2. decembra (od 9. do 17. ure), sejem nove in rabljene smučarske opreme v bivšem slovenskem vrtcu v Križu. * # #
ŠK Kras
obvešča, dr. se rekreacijska telovadba za 2. skupino prične jutri, 3. t.m., s pričetkom ob 21. uri.
je prinesla Boru trdno in obetajoče startno mesto za razvoj te organizacije tudi v prihodnosti.
Prav zato bo petkova slovesnost priložnost, da člani in prijatelji Bora ne le s ponosom in zadovoljstvom pogledajo na doslej opravljeno delo. ampak se tudi z zaupanjem, vedro in z optimizmom zazro v bodočnost te naše telesnokulturne organizacije.
Delovanje ZSŠDI
Sestanek ZSŠDI i zvezami iz SRS
Kot je bilo najavljeno, je bil v torek sestanek med športnimi delavci ZSSDI in predstavniki štirih strokovnih zvez v Sloveniji. Pred stavnikom Košarkarske zveze. Namiznoteniške zveze, Nogometne zveze, Odbojkarske zveze so zamejski športni delavci prikazali trenutno stanje omenjenih panog v zamejstvu ter prikazali dejanske potrebe naših športnikov. Z večino zvez že obstoja večletno sodelovanje, vsi pa so bili enotni, da .je treba tako sodelovanje še bolj razširiti in izboljšati, dogovorili pa so se tudi, da bodo odslej vsi stiki šli uradno preko Združenja, ki bo tako pridobilo na pomembnosti in učinkovitosti.
S predstavniki košarkarske zveze so se dogovarjali o strokovni pomoči in o pošiljanju strokovnega materiala v zamejstvo. Ravno tako so se dogovarjali, da bi nas obvestili o vseh seminarjih, ki jih bodo organizirali v Sloveniji. Domenili so se tudi za razna strokovna predavanja. Tudi namiznoteniški delavci so se pogovarjali o raznih medsebojnih pobudah kot so skupne priprave za najbolj perspektivne športnike kot tudi za pošiljanje strokovnega materiala. Plodni so bili tudi razgovori z Odbojkarsko zvezo. Pogovor je stekel glede sodelovanja na področju najmlajših ter rekreacije. Govor je bil tudi o turnirju za Pokal prijateljstva pri organizaciji katerega sodeluje mo že vrsto let.
Domenili so se tudi,, da bi orga nizirali skupen seminar za funkcionarje, trenerje in druge.
Tudi glede nogometa so nam slovenski delavci zagotovili, da nam bodo pomagali pri organizaciji mladinskih centrov v nogometu. Žago tovili so, da bodo pomagali bodisi organizacijsko kot tudi strokovno.
V. M.
# # *
Seja odbora ZSŠDI
V sredo se je v Trstu sestal izvršni odbor ZSŠDI in obravnaval nekatera tekoča vprašanja. V prvi vrsti je obravnaval odstoo enega izmed odbornikov in zavrnil ostavko le-tega, sprejet pa je bil tudi sklep, da se odbor ponovno sestane 12. t.m. in poglobljeno razpravlja o stopnji organiziranosti Združenja in o izvajanju programov, ki si jih je odbor zadal na začetku svojega mandata. Ker se občni zbor ZSŠDI iz objektivnih razlogov ne more odvijati v Čedadu 8. t.m., kot je bilo sklenjeno na zadnji skupščini, ga je odbor posticipiral na nedeljo. 13. januarja 1980. (bs)
HOKEJ NA LEDU
Italija - Jugoslavija 4:3
BOČEN — V prijateljski članski tekmi v hokeju na ledu je Italija premagala Jugoslavijo s 4:3 (2:0, 1:3, 1:0).
Veico Parma - Isea Falconara	3:0
Grondplast - Edilcuoghi	3:2
Amaropiu - Polenghi	3:1
SAI Marcolin - Eldorado	2:3
Mazzei Piša - Klippan Torino	0:3
Panini - Paoletti	2:3
DOMAČI ŠPORT
VAM
PREDSTAVI
m
n
\0r trst
iv ..i
ul. Ponziana,5 tel. 744237
DANES
NEDELJA, 2. DECEMBRA 1979
KOLESARSTVO
CIKLOKROS
10.30	v Castionsu
Nastopa tudi Adria
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Žavljah Zaule - Vesna
* * *
14.30	v Bazovici
Zarja - Breg
* # *
14.30	v Trstu, Sv. Sergij
Baxter - Primorje
14.30	v Dolini Rosandra - Primorec
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Padričah Gaja - S. Luigi
14.30	v Marianu Mariano - Juvcntina
PRIJATELJSKA TEKMA
10.30	v Repnu
Kras - Jadran (Dekani) ZAČETNIKI
9.00	v Trstu, Ul. Flavia
Giarizzole - Primorje # « #
10.30	v Dolini
Breg - Chiarbola B
NAJMLAJŠI
10.30	v Vidmu Donatello - Primorje
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Trstu, Kampanele Campanelle - Primorec
* « *
9.00	v Dolini
Breg - Don Bosco
* « •
9.00	v Križu
Vesna - Olimpia « « •
10.30	v Bazovici
Zarja - Giarizzole
KOŠARKA
Paolettiju derbi
MILAN — Izidi četrtega kola italijanskega odbojkarskega prvenstva moške A-1 lige:
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Kontovelu Kontovel - Grandi Motori * * «
11.00	v Trstu, Ul. Monte Cengio CUS - Bor
KADETI
9.30	na Kontovelu
Kontovel - Polet # * *
9.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Servolana
NARAŠČAJNIKI
17.00	v Trstu, Ul. della Valle
Alabarda - Kontovel DEČKI
11.00	na Greti
Saba - Bor
« « •
11.00	na Opčinah
Polet - Don Bosco
ODBOJKA
DEČKI
11.30	v Trstu, Galilei
Inter - Bor
Urednittvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 4 6 72 (4 llnl|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 3.500 lir — vnoprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija <DAN».
V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00. letno 500,00 din. za organizacije In DOdjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din
PoStnl tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Stran 12
2. decembra 1979
Zo SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 L|ubl|onfl-Gradišče 10/11 nad . telefon 22207
Ob delavnikih- trgovski 1 modul (šlr 1 st., vlš 43 '"J*1 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozojl 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besed • Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furloni|e ■ Judi6* . krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih d« v Italiji pri SPI.
čl.n lt.li|.mk«| zveze časopisnih« založnikov
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzdafal
in tiska I
zn
(Trst
TRŽAŠKI DNEVNIK
POIMENOVALI JO BODO PO 1. MAJU 194.7
Zadovoljstvo v Zgoniku ob ministrskem odloku za poimenovanje šole
Stališče pokrajinskega šolskega svela edina razglašena struna v vsem postopku
Neuradnim vestem je v preteklih dneh sledil še dekret oziroma privoljenje ministrstva za javno vzgojo, da slovenska osnovna šola v Zgoniku nosi ime «1. maj 1945». Ob tem uradnem sporočilu, ki so ga vsi prizadeti družbenopolitični dejavniki sprejeli z azumljivim zadovoljstvom, se je dokončno polegla bojazen, ki je izhajala iz ugotovitve, da so nekatere komponente v tržaškem šolskem sistemu očitno zavirale ta postopek. Tako je prodrl predlog o poimenovanju, ki so ga izdelali učitelji zgoniške šole, potem .o so se javno posvetovali s krajevnimi dejavniki, od občinske uprave pa do staršev in ravnateljstva. 1. maj 1945 ima tako z zgodovinskega kot nacionalnega vidika izreden in poseben pomen za slovensko narodnostno skupnost na Tržaškem, ta dan je tesno povezan s težkimi žrtvami in svetlimi ideali iz narodnoosvobodilne borbe, ko :,mo tudi zamejci dali svoj doprinos k uspehu delavske revolucije in demokratičnih sil. Zato je povsem pravilno, da bo že v bližnji bodočnosti vklesan na pročelju slovenske osnovne šole v Zgoniku napis «1. maj 1945» kot delček naše svetle zgodovine, ki se bo prenašal iz roda v rod. Na to smo seveda vsi lahko upravičeno ponosni.
Edina razglašena struna je bil v vsem tem postopku, kot je bilo pričakovati tržaški pokrajinski šolski svet, v katerem žal prevladujejo Slovencem nenaklonjene komponente, ki jih ne moremo niti prištevati med resnične demokrate. Le tako si lahko razlagamo rklep pokrajinskega šolskega sveta, ki je izrazil negativno mnenje za poimenovanje šole po «1. maju 1945», kar predstav-Ijae grob primer nespoštovanja demokratične volje prizadetega prebivalstva in jasno dokazuje, da so v Trstu še globoko zakoreninjeni v raznih javnoupravnih telesih ostanki nazadnjaških sil, katerim smo Slovenci pravi trn v peti. Dne 6. oktobra je zgoniški občinski svet naslovil na pokrajinski šolski svet resolu-
Prispevajte za
DIJAŠKO MATKO
atiiiniiiiMiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiniiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiii
danes ob obali
KOPER: ob 10.00 švedska risanka DEŽELA VEČNE IGRE, ob 16., 18. in 20. ameriški VOHUN, KI ME JE LJUBIL.
IZOLA: ob 10.00 sovjetski CIRKUS V CIRKUSU, ob 16., 18. in 20. ameriško nemški KRAUT DROGE, ob 22.00 zahodnonemški RESNIČNE ZGODBE (II. del, predpremiera).
PIRAN: ob 10.00 švedska risanka BUČKO GROM, ob 16., 18. in 20. japonski ŠUGUNOVI SAMURAJI.
cijo, v kateri ga poziva, naj ta organ izrazi povoljno mnenje. No, in odgovor je priromal na občino Zgonik sredi tega tedna: predsednik šolskega sveta «obžaluje», da ne more spremeniti svojega negativnega mnenja, vendar pa je to vztrajanje na nazadnjaških pozicijah dejansko brez "sakega učinka, ker je medtem ministrstvo v Rimu izdalo dokončni dekret in je bilo toliko u-videvno, da ni upoštevalo mnenja tržaškega šolskega sveta. Poimenovanje zgoniške osnovne šole po «1. maju 1945» je tako nepreklicno! Pravzaprav moramo priznati, da je vztrajanje šolskega sveta pri odklonilnem stališču le rodilo nek učinek: tržaški pokrajinski šolski svet se je še enkrat osmešil in storil še en korak k popolni izolaciji, na katero so obsojeni vsi tisti krogi, ki umetno zavirajo demokratični napredek in skušajo skaliti mirno sožitje med življem slovenske in italijanske narodnosti.	-bs-
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU
Ivan Kocjančič 5.000, Jožef Batič 5.000 in Nandi Tence 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU
Založništvo tržaškega tiska da ruje 100.000, Podjetje CO. GE. CO. 100.000, in Centralsped 20.000 lir.
ZA OSNOVNO ŠOLO K. DE STOVNIK KAJUH - GROPADA
V	spomin na Mileno Kalc daru jeta Sonja jn Stana 10.000 lir.
V	spomin na Mileno Kalc daru je Mirta 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Saškove mame daruje Giorgio Kalc 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milene Kalc darujeta Danica in Bruno Rismondo 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milene Kalc daruje družina Milkovič (Gro-pada) 5.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
N.N. daruje 10.000 lir.
V	spomin na Marjana Kocijančiča daru.je žena 25.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marjana Kacijančiča deruje Pepca Ši-škovič 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marjana Kocijančiča daruje Rozina Požar 5.000 lir,
V	spomin na Marjana Kocijančiča darujejo brat Pepd, Matilda in sorodniki družine Hlača 25 tisoč lir.
ZA SKLAD MITJE ČUKA
Ob krstu sina Andreja darujeta
PO ODLOKU PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Nov diplomski tečaj CTF na farmacevtski fakulteti
Novi tečaj ima tehnično-industrijsko zasnovo in je namenjen tistim, ki bi se hoteli izpopolniti v tehnologiji proizvodnih procesov farmacevtske in kozmetične industrije
Iz potrebe, da bi tudi na far-macetrtski fakulteti tržaške univerze, kot na večini drugih italijanskih univerz, usposabljali izvedence v tehnologiji proizvodnih procesov farmacevtske, kozmetične in živilske industrije in v pripravi ter načrtovanju novih tovrstnih produktov, je bil z letošnjim akademskim letom ustanovljen diplomski tečaj farmacevtske kemije in tehnologije, znan tudi z italijansko kratico CTF'. Za zdaj .je mogoče obiskovati tečaje pripravljalne dve-j letke, za prihodnje akademsko leto pa upajo, da bodo na razpolago tudi ostali.
Novi diplomski tečal se pridružuje na tukajšnji farmacevtski fakulteti diplomskemu tečaju farmacevtike, ki ima bolj farmakološko in biokemijsko zasnovo v primerjavi z bolj tehnično-industrijsko za mišljenim CTF.
Predsedniški dekret o ustanovitvi diplomskega tečaja farmavest-ske kemije in tehnologije v Trstu, je bil objavljen 31. oktobra letos v Uradnem listu in predvideva med drugim razdelitev učne snovi
••IHIIIIIIIIMflMIIIIIIIIlOlllllUIIIIMIIIHIIflllllllllllllHHIIIMIHHnilllliniimilllllllllllllHIIIIinillllllllllinillU
• Juvančičev prispevek
(Nadaljevanje s 5. strani)
čel pa je segati tudi v zgodovino 19. stoletja in njegova študija o pojavu italijanskega iredentizma je prva take vrste pri Slovencih. Svoje poglede je razlagal tudi v ocenah del italijanskih avtorjev za časa italijanskega preporoda, v šestdesetih letih pa je tudi intenzivneje objavljal daljše ocene italijanskih histo-riografskih došežkov za obdobje fašizma in nemških za čas po prvi svetovni vojni. Delo na Inštitutu za narodnostna vprašanja mu je narekovalo nova tematska področja, vendar je tudi v tem času objavil nekaj prispevkov o NOB ne le na Primorskem, marveč tudi v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. V rokopisu sta ostali njegovi študiji o stališču KPI do slovenskega narodnega vprašanja med obema vojnama, prav tako o Južni Tirolski med leti 1945-1969 vendar je s tega področja objavil primerjalno študijo o južnih Tirolcih (ob primorskih Slovencih) v odnosu do Italije. Neobjavljen je tudi njegov referat o italijanskem katoliškem gibanju v Furlani ji-Julijski krajini (1898-1943) in vrsta manjših študij, ki jih je pripravil ob zadnjem procesu proti beneškemu bataljonu.
Če bi hoteli na kratko označiti Juvančičevo delo v šestdesetih in sedemdesetih letih, potem bi morali kot poglavitne dosežke pokazati predvsem na vrsto daljših ocen, ki so se mestoma razrasle že v posebne razprave, potem na serijo esejističnih prispevkov in končno na razprave o primorski duhovščini pod fašizmom. Posebno pozornost pa so vzbudili Juvančičevi prispevki, v katerih se je posvečal prvi svetovni vojni, zlasti soški fronti. Nekaj študij je posvetil tudi jugoslovansko-italijanskim odnosom med obema vojnama in tik pred drugo vojno, govoril je o Furlanih in njihovih stikih s Slovenci, obudil 'spomine na vedenje cgoriške sredine* med NOB ter še napisal vrsto različnih razprav. Njegovi Članki in razprave o primorski du-
hovščini temelje na osebnih spominih in seveda zgodovinskih virih; posebej ja pisal o duhovnikih v Beneški Sloveniji. Poleg objavljenih drobcev so daljše študije, ki jih je objavil, Goriški letnik ter revija Znamenje.
V teh poslednjih je obdelal podobo goriškega nadškofa Sedeja in tržaškega škofa Fogarja. Posebej se je posvetil nadškofu Margottiju in njegovemu odnosu do fašizma ter do narodnoosvobodilnega boja. Izredno dragoceni so tudi Juvančičevi prispevki o primorskem antifašističnem odporu v tridesetih letih in več prispevkov o zgodovini Primorske v 19. in 20. stoletju, zlasti za čas od prve svetovne vojne do NOB. Vsa ta dela so za Juvančiča tipična, tipična za njegov metodološki pristop (filozofija življenja-filo-zofija zgodovine), ki temelji na enciklopedičnem poznavanju dogodkov sodobnosti in preteklosti, na nenehnem spremljanju znanstvenih del in publicistike, na temeljitem po-znavanju arhivskega gradiva in končno na življenjskih izkušnjah, ki jim želi dati vselej zelo odločilno mesto, ko ugotavlja, dokazuje in ocenjuje posameznike, družbo in obdobja.
Preko trideset in več let intenzivnega dela je služilo za podlago Juvančičevim objavam, a k temu moremo še dodati šestdeset in več let zavestnih življenjskih spoznanj in izkušenj.
Bogatega znanja in posredovanja pa ni posredoval le v objavah, neumorno ga posreduje tudi v pogovorih z vsemi, ki se k njemu zatekajo po nasvet, oceno ali informacijo. Osemdesetletni Bovčan dr. Ivo Juvančič stoji krepko sredi dogajanj današnjega življenja, med knjigami in vsakdanjostjo, med spomini na preteklost in med pogledom v prihodnost. Njegov delež v slovenski historiografiji — če naj pou darimo le to vsekakor najvažnejšo plat njegovih snovanj -- je pomemben. če pa ta njegov delež zožimo na Primorsko, potem postane svojstven in izjemen.
na pripravljalno dveletno in na aplikativno triletno obdobje, določa zaporedje opravljanja izpitov in naglaša, da mora študent napraviti vse izpite pripravljalnega bi-enija, če hoče biti prepuščen v tretji letnik. Izpitov je v petih letih diplomskega tečaja skupno 27, od teh je 25 obveznih, dva lahko izbere študent sam, imeti pa morata seveda smiselno povezavo z ostalimi.
Glavni cilj diplomskega tečaja CTF' je nedvomno nuditi zadostno strokovno podlago bodočim tehnikom in raziskovalcem v farmacevtski stroki, tako na univerzi kot v industriji. Diplomiranec v farmacevtski kemiji in tehnologiji pa se lahko odloči, po vpisu v Uradni poklicni seznam farmacistov, le-kamarskega poklica, ki pa v tem trenutku ne nudi mnogo možnosti zaposlitve zaradi prevelikega števila diplomirancev v farmacevtiki. Preden so diplomiranci v CTF pripuščend k lekamarskemu poklicu, morajo opraviti, kot tudi farmacevti, državni habilitacijski izpit za opravljanje tega poklica. Pred izpitom pa morajo na šestmesečno poklicno prakso v eno izmed jav nih ali zasebnih lekarn.
-zj-
• Zbirka «Domača dela»
(Nadaljevanje s 6. strani)
ka kot avstrijskega oficirja, starojugoslovanskega generala, okupatorjevega župana ljubljanskega ter predsednika uprave Ljubljanske pokrajine in inšpektorja slovenskega domobranstva. Pri tem se je opiral predvsem na vire kot so staroavstrijski šematizmi, podatki iz domačih in tujih vojnih in drugih arhivov, zapisnik s procesa proti Rupniku, Rbsenerju in Hacinu, neobjavljeni zapiski Rupnika in njegovi govori, izsledki slovenskega zgodovinopisja v tem obdobju, pričevanja Rupnikovih sodobnikov itd. Poglavitna vrednost knjige je v tem, da so v njej izčrpno in sistematično objavljeni dokumenti o izdajalcu Rupniku kot vodji slovenskega domobranstva, med njimi marsikateri prvič. Avtor je opravil veliko delo, da je vse te podatke zbral, uredil in prevedel ter povezal v organsko celoto. Z njimi je ustvaril tehtno pričavanje o temni plati novejše slovenske zgodovine.
In končno bodo v tej zbirki izšli tudi prav tako danes znameniti «Spomini» Nadežde Man-delštam. Žena slavnega ruskega pesnika Osipa Mandelštama je napisala knjigo spominov, ki je pretresljiva že zaradi faktov nekega življenja v času stalinističnega nasilja: r-snik Mandelštam, eden vodilnih pesnikov skupine akmeistov, doživlja zaradi svoje nepreračunljive neprilagodljivosti in verništva poeziji nesporazume, težave in preganjanja oblasti. Mandelštamova pripoveduje stvarno, dokumentarno, kakor z neke neprizadete oddaljenosti in tako je njena pripoved še toliko bolj pretresljiva, netiterarna, a hkrati izjemna literatura s snovjo, ki si jo je lahko izmislilo samo življenje.
Magda in Vojko Petaros 20.000 lir.
Družina Stojana Sossija daruje 10.000 lir.
Namesto svetja ob otvoritvi nove mlekarne v Boljuncu, daruje družina Kuret 5.000 lir.
ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA
Nardo Kralj (Trebče) daruje lt tisoč lir.
V	spomin na Ano Lah vd. Tavčar, ki bi 27. novembra praznovala svoj 90. rojstni dan, darujeta Vanda in Josip Tavčar 10.000 lir.
V	spomin na Marjana Kocijančiča daruje žena 25.000 lir.
* * *
V	spomin na Mileno Kalc darujeta Sonja in Stana 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Josipa Hrvatiča darujeta Cvetka in Vinko Benčič
10.000	lir za PD Slavec v Ricmanjih.
V	počastitev spomina Milene Kalc daruje Meri Rojc 10.000 lir za ŠD Gaja.
Namesto cvetja na grob dragega svaka Marjota Kocjančiča daru jeta Lina in Jakob Renko 30.000 lir za Šentjakobski kulturni dom in
20.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob stricu
Marjanu Kocjančiču daruje Miran Hrovatin 10.000 lir za Dijaško ma tico in 10.000 lir za Rod Modrega vala.
V	spomin na očeta Martina in sestro Doro daru,jeta sestri Roža in Solza 5.000 lir za Glasbeno matico in 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na sestro Andreino darujeta sestri Roža in Solza 10 tisoč lir za PD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na mamo Pavlino daruje Edi Prašel 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na Edmonda Košuto darujejo Rokčevi 5.000 lir za Skdamc.
Ob rojstnem dnevu očeta daru jeta sinova Paolo in Giancarlo Foraus skupno z mamo 15.000 za PD Valentin Vodnik.
V	spomin na Marjana Kocjančiča daruje Gigi Solvi 10.000 lir za Center za rakasta obolenja in
10.000	lir za reveže Salezijanske župnije v Trstu (Istrska ulica 53).
V	počastitev spomina Pavline Slavec vd. Prašel darujeta Gabrijela in Marija Čok 10.000 lir za TPPZ.
Dr. Drago Štoka daruje za God beno društvo Prosek 10.000 lir.
V	spomin na Marjana Kocijančiča daruje žena 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Zaradi odličnih uspehov ski rolkarjev daruje Boris Simoneta 10.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Marjana Kocijančiča darujejo brat Pepi, Matilda in sorodniki družine Hlača 25.000 lir za Dijaško matico.
Ob drugi obletnici smrti dr. Angela Kukanje daruje družina Franja Kosovela 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Mundija Košute in Danile Novak - Maran-gon darujeta Božena ni Dušan Košuta 10.000 za ŠD Mladina Križ in
10.000	lir za PD Igo Gruden Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Marjana Kocijančiča daruje Marija Glavič -Slama 5.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na drago sestrično Ano Glavina vd. Hrovatin daruje sestrična Viktorija z družino (Boršt 5)
15.000	lir za cerkev v Borštu.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
UGODNO prodam štiri zimske gume (plašče) za avto 5,90x13 v odličnem stanju. Telefon 410372.
AMERIŠKA družba bi zaupala kvalificirani osebi pokrajinske zakupe. Zahtevata se minimalni kapital in takojšnja razpoložljivost. 0fi/R3193?n
KATOLIŠKA knjigarna v Gorici, Travnik 25, nudi takojšnjo zaposlitev veščemu prodajalcu ali prodajalki.
NEMsKE ovčarje - mladiče prodam s pedigrijem. Telefonirati ob delavnikih na tel. št. 55-279.
PARCELO gri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv, m. Informacije na tel. 225-534 vsak dan od 9. do 11. ure.
DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočnika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t1, št. 54-390 ali 571-326.
PRODAM dva para smučarskih čevljev Caber št. 42 - 43. Telefonirati na štev. 910148 v popoldanskih urah.
PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri mehanični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21.
PRODAM avto opel kadett 1 OS letnik 1978 v ,e'o dobrem stanju. Telefon (0481) 31-547.
PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) - 870-59.
IŠČEŠ zaposlitev? Nisi zadovoljen s sedanjo zaposlitvijo? Podjetje iz goriške pokrajine išče delovno silo (uradnike, delavce itd. moškega in ženskega spola), po možnosti z znanjem slovenščine in italijanščine Sprejemamo tudi va-jence/ke. Zainteresirani pošljite prošnjo na naslov:	Primorski
dnevnik — Gorica Ul. XXIV Maggio 1 — šifra: Podjetje A. Sprejemamo samo pismene prošnje.

30ietMALALAN
ZLATARNA U R A R N A
tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6
V BAZOVICI
ULICA IGO GRUDEN 48
<rCVETLICE MARA»
Velika Izbira lončnic - aranžiranje cvetja za razne priložnosti • pogrebni venci.
SE PRIPOROČAMO !
TALBOT VAM PREDSTAVLJA
MODELE ZA LETO 1980
Nov 1510 — Horizon — Sunbeam — Bagheera — Ranch — 1100 — 2000 cc
PRI NAS POSKUSITE IN IZBERITE VAM NAJUSTREZNEJŠI MODEL
TAKOJŠNJA DOBAVA
ZASTOPNIK TALBOT - SIMCA - MATRA - SUNBEAM
DUPLICA GIOVANNI
Viale Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87
TALBOT
KUPIM opuščeno štalo ali hišico na Krasu primerno za shrambo prikolice. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Hišica».
KUPIM rulotko za tri do štiri o-sebe in do 600 kg teže. Telefonirati na tel. št. 910142 v popoldanskih urah.
KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne.
ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovinn vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in UL Sa-lici 1. Opčine, tel. 211489.
pam železnina
M	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska cona)
DO M JO, 132 - Tal. »24 979
PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Telefon (0481) • 882019.
PRODAM moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557
AUTOBIANCHI A 111 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA
FIAT 850 Coupč na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
FIAT 128 limuzine 2 in 4 vrat na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA -DUPLICA.
FIAT 124 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
INNOCENTI MINI MINOR na pro daj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA -DUPLICA.
ALFA SUD na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA — DUPLICA.
LANCIA FULVIA COUP4: na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOP-NI TALBOT SIMCA - DUPLICA
SIMCA 1000, 1100, 1301 - CANGURO na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA -DUPLICA.
FORD CAPRI na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
OPEL ASCONA na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
CITROEN GX na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
ŠKODA 1100 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
OPEL MANTA na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
FORD FIESTA 1100 S nova letnik 1977 na prodaj Drevored Ippodromo 2, ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
KMEČKA - OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
Telefon 200-186
TVOJA BANKA
A h. A ■: v :
j/.\jTM C A K I /.....\j A,-....\K/1/...••
Iv /j L/j ...V \i vj v..:™! A.../Iv jv..../
.*•..* A.A"
1 .	.r'
. • \ :
••V*.
v...:- ••
••••••• ••••,
1. nagrada
FIAT RITMO 60L 5p.
2. nagrada
TV-COLOR PHONOLA 26”
4. nagrada	5. nagrada
Pralni stroj	Radio z registratorjcm
IGNIS AWF 710 HITACHI 4000
PRIDURZENE TRGOVINE
pooblaščene za prodajo listkov
Usnjena galanterija GIOLLI	Gradbeni material In predet.
Čampo S. Giacomo 18	COMICI A GIANOLLA
Trgovina VERGANI (usnjena galanterija)
Čampo S. Giacomo 6
Usnjena galanterija ARIELLA
Via deltTstria 3
Obutev CECCHELIN
Via del Rivo 19
Obutev VEGLIA
Čampo S. Giacomo 9/1
Obutev SAMANTHA
Via delCIstria 17
Ribarnica BENVENUTI
Via dell lstria 7
Ribarnica TOONON
Čampo S. Giacomo 5
Sadje in zelenjava HUSU
Via deiristria 7
Delikatesa MASfe
Via deiristria 9
Delikatesa LEO Mario
Via dei Giullanl 25
Slaičlčarna pekarne
BRAIUCA
Via deiristria 1
Slaičlčarna pekarna
LORENA
Čampo S. Giacomo 17
Pekarna AL BON PAN
Via deiristria 21 /a
LA
Via della Concordia 3
Pohlitvo oprema F.Mi CRASSO Via del Giuliani 40 Gospodinjski stroji In sanitarije RIOSA
Via deiristria 1 Gospodinjski stroji RADIO ADRIATICA Via S. Giacomo in Monta 16 Gospodinjski stroji GERMANI Vis dell lstria 13 Gospodinjski atrojl RAGU8EO Via S. Giacomo in Monle 2/1 Artikli za kuhinjo In darila FABRO
Piazza Puecher 9
Vse za otroke
CUCCIOLO
Čampo S. Giacomo S
Papirnica In Igrače
MICKEY MOUSE
Čampo S. Giacomo S
Molki frizer
LO ZODIACO
Via S. Giacomo In Monta 24
Avtoelektrlčar In nadomestni deli
GIGI BILLA
Via del Giuliani 38
•v.****-.
:
3. nagrada
STROJ ZA POMIVANJE POSODE CANDY P440
rezervna nagrada
Prenosni radio PHILIPS 091
Via del Rivo 21
IL BOTTEGONE DELLA PELLICCIA
Via Frausip 16
Kemična čistilnica LAMPR*cHT
Via Belli 5
Drogerije DOR
Via deiristria 4
RATTI
Parfumerija STULLK
Čampo S. Giacomo 4
Foto kino ATTUALFOTO
Via deiristria 3
Optika RADIVO
Čampo S. Giacomo 23
Optika VISUS
Čampo S. Giacomo 11
Barve laki EDILCOLOR
Via S. Giacomo In Monta 20
Vse za risanje In zidne tap«**
ARTEDILCOLOR
Vis S. Giacomo In Monta 24
Pokali In kolajne
CECCHINICIeudio
Čampo S. Giacdmo 14
Urarna zlatarna
FERLUGA
Via deirifctrla 14
Zlatarna ARGENTI
Vi» S. Giacomo In Monta 1i
Urarna zlatarna
MIKOLJ
Čampo S. Giacomo 3
Slaičlčarna In pekarna JERAN Via dell lstria 16	Konfekcija drobnarija RUDAN Via del Rivo 40	Via dell lstria 8 Urarna zlatarna CARLIN Via Ponziana 1/a Urarna zlatarna GIANNINI & RIMANI Piazza Puecher 1
Vina In likerji 8ELF-SERVICE CONCORDIA Via della Conoordia 6/a	Konfekcija VELIAK ŠPORT Via Ponziana 5	
Hotel SAN OfUBTO Via Belli 3	Konfekfclja PRISCO Čampo S. Glačomo 3	
Kino MODERNO Via deiristria 5	Konfekcija LUCILLA Via deiristria 2	Cvetličarna RIVIERA FlORlT* VitFdeiristria 19
Bar GRAND PRIX Čampo S, Giacomo 4	Boutlque MIK MAK 2 Čampo S. Giacomo 11	Pridružene trgovine ne poobleSCene
LUČE E TECNICA Via S. Marco 4	Konfekcija MAURI Via Ponziana 3	Mesnica SCHILLANI Via deiristria 9
Elektrotehnika FEDELE Vta deiristria 17	Konfekcija WERK Čampo S. Giacomo 6	Mesnica RIZZIAN Via deiristria 1
Ce kupuješ pri S. Jakobu v pooblaščenih trgovinah, dobiš listke za loterijo zastonj
SAN GIACOMO/^rNEGOZI ADERENTI
VAŽNO SPOROČILO
Podjetje CREMCAFFE PRIMA ROVISA, ki oskrbuje svoje odjemalce z najbolj kakovostno kavo po izredno ugodnih cenah, v prid potrošnika in proti draginji ter stalnemu povišanju cen
SE OBVEŽE, DA BO VSAJ DO 15. JANUARJA
obdržalo dosedanje cene za vsako skodelico kave (180 lir) ter vseh svojih kavnih zmesi
ZMJircajJš
PRIMO ROVIS
ZA PRAVE LJUBITELJE KAVE
Potrošniki, podprite to hvalevredno pobudo tako, da pri nakupovanju izberete kavne zmesi CREMCAFFE, ki so v prodaji v trgovini na Trgu Goldoni št. 10, ter v drugih trgovinah in veletrgovinah.
ZAVOD « CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE» MANJŠIM PODJETJEM
ZA IZPLAČANJE TRINAJSTE PLAČE
Upravni svet zavoda
«Cassa di Risparmio dl Trieste*.
ki mu predsedu|e odv. Aldo Terpin,
|e odločil, da bo tudi letos začel z «akci|o trinajste plače*, za katero so prosila majhna in srednja padjet|a, obrtniki In trgovska podjetja In tista, ki se bavijo s terciarno dejavnostjo.
Finančna sredstva bodo znašala 400.000 lir na osebo za vkl|učno največ 150 uslužbencev ter 60.000.000 lir za vsako
podjetje. Posolilo bo treba poravnati do 30. junija 1980.
Pri tem bodo morala podjetja navesti točno število uslužbencev, ki ga bo potrdilo združenje dotične kategorije. Podjetja bodo morala obenem Izjaviti, da niso prosila drugih posojilnih zavodov za podporo.
Prošnje sprejema zavod direktno ali potom posameznih združenj in veljavni rok za vložitev zapade 14. decembra.
Od 11. decembra dalje začne zavod izplačevati posojila.
1

CASSA DIRISRARMIO Dl TRIESTE