p PODNEBNE SPREMEMBE EKOKVIZ 2010/11 GRADIVO ZA TEKMOVANJE IZ EKOZNANJA ZA srednje šOLE "»«IN E-publikacija EKOKVIZ 2010/11 - gradivo za tekmovanje iz ekoznanja za srednje šole Biotska pestrost Podnebne spremembe Energija Izdajatelj: Društvo DOVES, Program Ekošola kot način življenja Avtorji: Lea Janežič, Nika Cebin, Rok Škufca Oblikovanje in prelom: Gregor Jerič Fotografije: spletni viri CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.5.015.31:502/504(0.034.2) JANEŽIČ, Lea Biotska pestrost, podnebne spremembe, energija [Elektronski vir]: gradivo za tekmovanje iz ekoznanja za srednje šole : ekokviz 2010/2011 / avtorji Lea Janežič, Nika Cebin, Rok Škufca ; fotografije spletni viri. - El. knjiga. - Portorož : DOVES, program Ekošola kot način življenja, 2011 Način dostopa (URL): http://ekosola.si/gradiva/ ISBN 978-961-91912-5-5 1. Cebin, Nika 2. Škufca, Rok, 1980254621440 UVOD Spoštovane mentorice, mentorji, drage dijakinje in dijaki, pred vami je gradivo za tekmovanje v Ekokvizu 2010/2011 za srednje šole. Letošnjo vsebino smo razdelili na tri sklope: • Biotska pestrost, • Podnebne spremembe, • Energija. Izbor teh treh vsebin ni srečno naključje ampak naša želja, da vas seznanimo z najbolj aktualnimi dogodki v svetu in pri nas. Predvideli smo, da bo vsak dijak predelal celotno gradivo, saj bodo le na ta način dobili vpogled v celostno situacijo v naravi. Podatki o tem, koliko živalskih in rastlinskih vrst je že izginilo zaradi človekove dejavnosti so zastrašujoči, zastrašujoče pa so tudi posledice, ki nastajajo zaradi izgubljanja biotske raznovrstnosti. Te posledice bodo gotovo zadele tudi človeka, torej vrsto, ki je vzpostavila dominanco nad naravo, pozablja pa, da je sama del narave. V zgodovini življenja na Zemlji, so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov izginile številne vrste, ki pa jih je narava vedno znala nadomestiti. Prenesla in nadomestila bo tudi tiste, ki jih povzroča človek, gotovo pa je, da bo človeška vrsta ogrožena, če bo izguba biotske raznovrstnosti, ki je omogočila človekovo življenje, napredovala s tako hitrimi koraki. V okviru podnebnih sprememb se boste lahko seznanili s pojmoma globalno segrevanje in podnebne spremembe, spoznali boste kakšno bi bilo podnebje brez toplogrednih plinov ter kateri so najpomembnejši viri toplogrednih plinov. Spodbuditi vas želimo k razmišljanju, kako podnebne spremembe vplivajo oziroma bodo vplivale na posameznika. Vsak izmed nas ima možnost vplivati na emisije, ne da bi se s tem poslabšala kakovost našega življenja. Vsak izmed nas lahko naredi majhne spremembe, ki so v gradivu predstavljene s sporočilom: »ZNIŽUJ. UGAŠAJ. RECIKLIRAJ. HODI.« V temi Energija vas želimo seznaniti z izvorom energije na Zemlji, z oskrbo človeštva z energijo od predindustrijske dobe pa do danes. Predstavljena so fosilna goriva od izvora do uporabe ter jedrska energija. Opisani so obnovljivi viri energije in tehnične možnosti izkoriščanja energije vode, sonca, vetra, biomase in geotermalne energije. Gradivo ni namenjeno le mentorjem in dijakom, pač pa si želimo, da bi pripomoglo k ozavešča-nju širše javnosti o okoljski problematiki. Samo z znanjem in poznavanjem narave in njenega delovanja, lahko delujemo v njej ne da bi ji tako zelo škodovali. Lea Janežič, vodja Ekokviza 2010/11 KAZALO BIOTSKA PESTROST............................8 UVOD......................................9 KAj jE BIOTSKA RAZNOVRSTNOST?...........11 RAVNI biotske raznovrstnosti...........12 Genska pestrost...............12 vrstna pestrost...............13 Ekosistemska raznovrstnost............13 BIOTSKA raznovrstnost SKOZI ČAS..........14 globalni in evropski okvir............16 vREdNOTENjE BIOTSKE RAZNOvRSTNOSTI.........17 EKSISTENČNI POMEN BIOTSKE RAZNOvRSTNOSTI.......17 HABITATNI TIPI - RAZNOvrstnost NA EKOSISTEMSKI ravni . . . . 18 BIODIvERZITETA v SLOvENIjl.............19 NAČINI OHRANjANjA BIOTSKE PESTROSTI.........21 Naravni rezervat 21 Naravni spomenik 21 Spomenik oblikovane narave............22 Narodni park................22 zavarovane vrste...............22 BOTANIČNI IN Živalski vrtovi, HERBARIjSKE ZBIRKE, AZIL.....23 ENDEMITI..................24 LITERATURA.................25 PODNEBNE SPREMEMBE............26 UVOD...................27 Kakšna je razlika med globalnim segrevanjem ozračja in spreminjanjem podnebja?............27 kakšno bi bilo podnebje brez toplogrednih plinov?.......27 kateri so najpomembnejši viri toplogrednih plinov?.......28 dosedanje in nepredvidljive posledice na osnovi poročila IPcc* . 30 ALI PODNEBNE SPREMEMBE VPLIVAJO OZlROMA BODO VPLIVALE NAME? . 32 kaj dela svet?................33 KAJ DELA EU?.................34 Ukrep.................35 Vodilna v mednarodnih prizadevanjih..........36 vloga Evropske komisije 36 PREVZEMI NADZOR...............39 Spreminjaj: znižuj . Ugašaj . Recikliraj. Hodi..........39 Znižuj................39 Ugašaj................41 Recikliraj................43 Ste vedeli?................45 Hodi 45 Če že imate vozniški izpit............46 ZAKLJUČEK.................47 PRILOGA 1 .................48 PRILOGA 2.................49 Razlaga kratic v gradivu 49 VlRl...................50 energija..................52 o ENERGIJI..................53 oskrba z energijo...............55 O fosilnih gorivih in jedrski energiji.........57 obnovljivi viri energije.............60 izkoriščanje obnovljivih virov energije........63 vodna energija 63 Hidroenergija v svetu 65 Energija Sonca...............66 Energija vetra................68 Energija Zemlje...............70 Biomasa 71 viRi 73 BlOTSKA pestrost Pripravila: Lea Janežič uvod Gradivo, ki ga imate v rokah, govori o enem največjih bogastev Slovenije - o njeni biotski raznovrstnosti. Slovenija, ki je po vrsti kazalcev, kot so površina, prebivalstvo in še kaj, med manjšimi državami na zemeljski obli, je pravi velikan v biotski pestrosti, torej življenjski raznolikosti in pestrosti živih bitij, ki jo poseljujejo. Konvencija o ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki jo je leta 1996 ratificirala tudi Slovenija, vzpostavlja namere in obveze svetovne skupnosti držav, da aktivno ohranjajo in izboljšujejo življenjske pogoje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. Zakaj smo se v novejšem času začeli zares zavedati vrednot biotske pestrosti? Na žalost gre tudi pri tem vprašanju za splošno spoznanje človeštva: »Določenih stvari ali vrednot se začnemo zavedati in ceniti šele ko izginejo, ali pa so na robu izginotja. Slovenija je, kot že rečeno, zaradi klimatskih pogojev in vrste drugih razlogov, biotsko izjemno raznovrstna dežela. Temu »naravnemu dejstvu« se je pridružilo srečno naključje, da procesi industrializacije niso bistveno prizadeli nekaterih območij, kjer je ta raznovrstnost najvišja. Bogastvo, ki smo ga podedovali, pa za tiste, ki se ukvarjajo z varstvom narave, pomeni veliko zavezo in odgovornost; potrebno ga je ohraniti in zagotoviti okoliščine za njegov trajnostni obstoj. Zato so najpomembnejši cilji v nastajajoči strategiji varstva narave in v zakonu o varstvu narave, ohranitev samoniklih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov, posebnosti nežive narave in značilnih krajinskih tipov. Vse to pa mora izhajati iz temeljnega načela sodobnega varstva narave, spoštovanja vseh oblik življenja, ki ne pozna razlik med »višjimi« in »nižjimi« ter med škodljivimi in koristnimi vrstami. Ljudje smo že dodobra posegli v naravne procese. Nikar si ne delajmo iluzij, da se lahko iz teh procesov popolnoma umaknemo in naravo prepustimo samo sebi. Vsekakor pa bomo morali pošteno premisliti, če hočemo ohraniti okolje, v katerem smo med drugim našli tudi svoj habitat. Posebno skrb zaslužijo gozdovi in vode, saj so vir številnih habitatov. Skrb za sonaravno gospodarjenje z gozdovi in sonaravno urejanje voda mora biti obenem skrb za biotsko raznovrstnost organizmov povezanih z omenjenima ekosistemoma. Eden najmočnejših instrumentov za ohranjanje biotske raznovrstnosti je tudi javno mnenje. Izkušnje kažejo, da je cilje na marsikaterem področju človekove dejavnosti mogoče uresničiti le, če obstaja privrženost tem ciljem in ustrezno motiviran »glas ljudstva«. Zavzemimo se torej za naše bogastvo - biotsko raznovrstnost in prispevajmo k njeni ohranitvi. (Gantar, P. (1997). v: Mršić, N. (1997). Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija - »vroča točka« Evrope.Ljubljana 1997) Leto 2010 je bilo leto, ki ga je UNESCO razglasil za leto biodiverzi-tete. Ker je bilo leto 2010 tudi del letošnjega šolskega leta, smo se odločili, da vam ponudimo priložnost, da o njej še več razmišljate, se o njej in njenem ohranjanju pogovarjate, predvsem pa, da skupaj čim prej ukrepamo in zmanjšamo upadanje biotske pestrosti. »Zakaj toliko zvezd in ozvezdij? Zakaj toliko rastlinskih in živalskih vrst? Od kod in čemu vse te množice? Zakaj vsa ta raznovrstnost in raznolič-nost? Kako je nastala? To so vprašanja naših davnih prednikov in še vedno iščemo odgovore nanje. Poimenovali so zvezde in ozvezdja, da bi se laže sporazumeli. Imena so nadeli tudi rastlinskim in živalskim vrstam. Še več, v množico so vnesli red - sistem.« Tarman K. (2008): Pedofavna - njena raznovrstnost in vloga pri razkrojevanju organskih ostankov v tleh. Pogled v gozdna tla. V: Strgulc Krajšek S. in sod (ur.): Ekosistemi - povezanost živih sistemov, Zbornik prispevkov posveta, 61-8 KAj JE BIOTSKA RAZNOvRSTNOST? SSfíO 2010 Mednarodno leto biotske raznovrstnosti Biotska diverziteta in s tem tudi biologija, predvsem biološki disciplini taksonomija in ekologija, sta dobili nov pomen s konvencijo o »biološki raznovrstnosti« v Rio de Janeiru (1992), ki jo je leta 1996 ratificirala tudi Slovenija. Z razglasitvijo »zakona o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti« smo se zavezali, da bomo med drugim ohranjali biotsko raznovrstnost in njene sestavne dele, ki so ekološka, genetska, družbena, gospodarska, znanstvena, izobraževalna, kulturna in estetska vrednota. Temeljni pogoj za ohranjanje biotske raznovrstnosti je ohranjanje pestrosti ekosistemov in naravnega okolja, ter ohranjanje in reševanje dovolj velikih populacij posameznih vrst za preživetje v njihovem naravnem okolju. Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki zajemajo med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov (povzeto po 2. členu Konvencije o biološki raznovrstnosti). Biodiverziteta zajema vse oblike življenja, ki so skozi milijone let nastale v procesu evolucije, vse življenjske prostore, ekosisteme in vse povezave med organizmi in med organizmi ter njihovim okoljem. Biodiverziteta je po definiciji življenjska, zlasti vrstna raznolikost ali pestrost živih bitij. Žal pa se v dnevnih časopisih, večkrat celo med biologi pojavljajo napačne rabe nekaterih izrazov, med katerimi je tudi biološka pestrost. Sam pojem biološki se nanaša na biologijo kot znanost, vedo, stroko. Pravilnejša je uporaba izraza biotski, saj je njegov pomen življenjski, ki se nanaša na živo, se pravi na življenje oziroma na živo bitje. Pomeni, da so pravilni izrazi biotska raznovrstnost, biotska pestrost, biotska diverziteta ali kar biodiver-ziteta. Neprimerna pa je tudi besedna zveza biotična diverziteta. Slika 1: Jelšev grez (http://bucka.info/dediscina/naravna.html) Ker je vrsta osnovna enota pri obravnavi biodiverzitete, je problematika vezana tudi na sistematiko, ki obsega študij vrst in raznolikost organizmov in razmerja med njimi. Preučevanje biodiverzitete je nemogoče brez poznavanja taksonomije, razvrščanja in določanja vrst. Taksonomija je biološka disciplina, ki obsega teoretični in praktični študij klasifikacije (opisovanje, imenovanje in razvrščanje) taksonov (biosistematskih enot) in razvrščanje živih bitij; obsega osnove, načela, procedure in pravila o klasifikaciji. Raznovrstnost ohranja notranjo trdnost in uravnovešenost združb celotnih ekosistemov. Civilizacijsko - tehnološke dejavnosti povzročajo izumiranje vrst in s tem upadanje raznovrstnosti. Propadajo življenjske združbe, ekosistemi in veliki biomi, katerih sestavni del je tudi človek. Več na: http://www.biotskaraznovrstnost.si/index.htm RAVNI BIOTSKE RAZNOVRSTNOST! Pojem biotska raznovrstnost obsega bogastvo celotne biosfere (vseh življenjskih oblik), ki izraža in vzdržuje variabilnost živega sveta na več ravneh: genski raznovrstnosti organizmov, v različnosti živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih organizmi sestavljajo. S stališča obstoja človeške vrste je biotska raznovrstnost najpomembnejša, a tudi najmanj cenjena dobrina. Genska pestrost Vsako živo bitje nosi v svojem genskem gradivu (genotipu) zapis za vsako beljakovino, ki gradi njegovo telo, za vsako posamezno morfološko strukturo, pa naj bo še tako neznatna, za vsak barvni vzorec, za vsak fiziološki proces in za vsak vedenjski odziv. Vsa informacija je shranjena kot nukleotidno zaporedje verige deo-ksiribonukleinske kisline (DNK). Delu DNK, ki kodira določeno lastnost, pravimo gen. Genska pestrost zagotavlja ustrezno informacijo za delovanje življenja na vseh višjih organizacijskih ravneh, od celice in osebka do ekosistemov in celotne biosfere. KAKO DALEČ SMO V POIZKUSIH REŠEVANJA OGROŽENE NARAVE? Da naravnih dobrin v današnjem obsegu ne bomo mogli izkoriščati v nedogled že vemo. Mnogi tudi že opažajo omejitve trenutnega sistema zavarovanih območij in se zavedajo, da življenja ljudi ne bo mogoče kar tako vrniti v 15. stoletje. Rešitev je več. Rezervati, ki se vzdržujejo sami z delovanjem naravnih mehanizmov. Edini človekov poseg vanje je trajna prepoved vseh posegov, tudi vzdrževalnih. Druga je biosferni rezervat. Tretja, najnovejša rešitev je Narava 2000, ki ima evropski pečat. Obe zadnji imata širok pristop do varovanja naravne in kulturne dediščine. Človeka ne izključujeta iz zavarovanega prostora. Vzpodbujata ga, da v njem ostane in z njim gospodari trajnostno. Pri tem je veliko težav. Največja je, kako breme varovanja porazdeliti med vse ljudi, ne le med tiste, ki tam živijo in se pri tem izogniti pastem, ki jih postavlja biosferski človek. A nagrada, ki nas čaka na koncu poti, je vabljiva. Morda zadnja možnost za življenje brez velikih, nepričakovanih pretresov, sicer z nekaj zlata manj v žepi, a nekaj več prostora v duši. Tome, D. (2008) Vrstna pestrost Intuitivno je biotsko raznovrstnost najlaže prepoznati na ravni vrst. Od leta 1753, ko se je začel uporabljati sistem dvojnega poimenovanja rastlinskih in živalskih vrst, do danes so na Zemlji poimenovali okoli 1,75 milijona vrst. Slika 2: Zmanjševanje vrstne pestrosti (http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8171) Vse bolj postaja jasno, da je to le manjši del vseh vrst živih bitij. Ocene števila vrst se gibljejo od 10 do 100 milijonov (Kryštufek, 1999). Strokovne ocene so navadno zelo subjektivne in temeljijo na izkušnjah posameznih specialistov. V večstoletnem popisovanju vrst je znanstvenikom uspelo prepoznati velik del višjih rastlin in vretenčarjev, medtem ko je vrstna pestrost virusov, bakterij in protistov še dokaj neraziskana. Podobno velja za glive, talne gliste in nekatere skupine nevre-tenčarjev. Vrstna pestrost na Zemlji ni enakomerno razporejena, ampak je za nekatera območja značilna posebno velika koncentracija vrst in mnoge med njimi so endemične. Največ vrst je v tropskih predelih. Ekosistemska raznovrstnost Organizmi, ki so med seboj povezani, skupaj s fizičnim okoljem tvorijo ekosistem. Zunaj njih živa bitja ne morejo preživeti; večina jih je tudi najuspešnejših v tistih ekosistemih, na katere so se evolucijsko prilagodili. Če uničimo ekosistem, bodo propadle vrste in nasprotno. Vloga posameznih vrst v ekosistemu je različna. Če izgubimo katero od ključnih, ki je pogoj za obstoj različnih drugih, utegne to sprožiti verižno izumiranje, ki bo še naprej siromašilo celoten ekosistem. Razmejevanje med ekosistemi je neredko subjektivno, zato tudi ekosistemsko raznovrstnost težko ponazorimo v številkah. Med dvema ekosistemoma je navadno ožje ali širše prehodno območje s posebnimi ekološkimi razmerami (Kryštufek, 1999). Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je ključnega pomena razmerje med raznovrstnostjo ekosistema (številom vrst, ki ga gradijo) in njegovo notranjo stabilnostjo. Ekosistemi so že sami po sebi izjemno kompleksne skupnosti z neštetimi interakcijami, poleg tega so tudi odprti sistemi, na katere vpliva širok spekter zunanjih dejavnikov. Zato je njihovo raziskovanje skrajno težavno, predvidljivost nadaljnjega razvoja pa navadno zelo majhna. Krajinska pestrost je v Zakonu o ohranjanju narave opredeljena kot prostorska strukturiranost naravnih in antropogenih krajinskih elementov. Pojem krajinska pestrost obsega tako znotrajkrajinsko kot medkrajinsko pestrost, pri čemer je znotrajkrajinska pestrost prostorska strukturiranost krajinskih elementov (ekosistemov kot gradnikov krajine), medkrajinska pestrost pa pestrost med različnimi krajinami. biotska raznovrstnost skozi čas Ocena biotske raznovrstnosti v zgodovini Zemlje temelji na proučevanju ohranjenih fosilnih ostankov živali in rastlin, ki so edini neposredni dokaz o 3,5 milijarde let dolgi zgodovini življenja na Zemlji. Paleontologi so doslej odkrili in opisali več kot 250.000 fosilnih rastlinskih in živalskih vrst. Velika večina jih je izumrla, strokovnjaki pa domnevajo, da je ta številka le zelo majhen delež vseh, ki so obstajale v preteklosti. Danes živeče vrste so verjetno samo med 2 in 4% bitij, ki so kadarkoli živela na Zemlji. Ocene trajanja življenjske dobe posamezne vrste se gibljejo pri sesalcih in praživalih med 0,5 in 13 milijoni let. Analize 17.500 rodov izumrlih morskih mikroorganizmov, nevretenčarjev in vretenčarjev nakazujejo, da je njihovo povprečno življenjsko obdobje trajalo 4 milijone let. Groba ocena omenjene povprečne življenjske dobe kaže na razmeroma nizko hitrost izumiranja, ki naj bi bila okrog 2,5 vrste na leto, če je bilo vseh skupaj 10 milijonov. Tudi če je stopnja izumiranja 10-krat večja, bi bilo med 4000 živečimi sesalci pričakovati izumrtje okoli enega na 100 let, pri ptičih pa enega na vsakih 50 let. Paleontologi posvečajo precej pozornosti obdobjem množičnega izumiranja, ko je okoli 75-95% živečih vrst izumrlo v geološko zelo kratkem času, v nekaterih primerih v le nekaj 100.000 letih ali celo manj. Glede na izumiranje predvsem morskih vrst so ugotovili pet pomembnejših dogodkov, in sicer v ordoviciju, devonu, permu, triasu in kredi. Kadar v smeti vržemo plastično vrečko, vemo, da je drugačna od bananinega olupka. Da bo postala roža, bo potrebovala zelo veliko časa. »Ko vržem v smeti plastično vrečko, vem, da mečem v smeti plastično vrečko.« Že tako zavedanje pomaga, da varujemo Zemljo, sklepamo mir in skrbimo za življenje v sedanjem trenutku in prihodnosti. (Thich Nhat Hanh, misel iz knjige MIR v vSAKEM KORAKU) [Precgl^cdnic^ 1: Glavna faz^ množičnecga izi_imiranja v g^ološlk^ zncgoidoo/ini (AOfVSíO^, 20)0)1 ^ Perioda Čas (mio let) Izumrtje vrst (%) Biotske spremembe Vzroki Kreda 66 75 %% Izgine 85 % karbonatnega nanoplanktona, vsi amoniti, belemniti in mnoge školjke; padec meteorita, korenite spremembe planktonskih foraminifer; znatno zmanjšanje pestrosti vulkanizem, iglokožcev in koral. Mnogi morski plazilci izumrejo (ihtiozavri, pleziozavri, mozazauri); ohlajanje, občutno se zmanjša pestrost sladkovodnih in kopenskih vretenčarjev z zadnjimi regresija dinozavri vred. Množično izumrtje rastlin. Trias 205 80 % Množično izumrejo morski nevretenčarji, zlasti brahiopodi, glavonožci in mehkužci, regresija korale, spongije. Močno zmanjšanje pestrosti semenk in kopnih vretenčarjev. Perm 250 95 %% Življenje mnogoceličarjev se zmanjša na nekaj odstotkov. Konec rugoznih koral, vulkanizem, izginejo kompleksni grebeni in večina iglokožcev. Najhujša kriza v zgodovini segrevanje, foraminifer, resno prizadeti amoniti, brahiopodi, briozoji in mehkužci, deloma tudi ribe. transgresija Pomembno zmanjšanje pestrosti kopnih vretenčarjev (75 % družin) in žuželk in anoksija (izumre 8 od 27 redov). Množično izumrtje rastlin. Devon 365 80 % Izgine več kot 95 % plitvomorskih vrst rugoznih koral, stromatoporidne transgresija korale reducirane na polovico, izginejo koralni grebeni; izgine 33 družin brahiopodov; in anoksija resno so prizadeti amoniti in trilobiti. Izgine velik del primitivnih rib. Prva pomembna kriza rastlinskih vrst. Ordovicij 440 85 % Izumre več kot 25 % morskih nevretenčarjev. Celoten razred graptolitov se je zmanjšal na nekaj vrst; močno reducirani brahiopodi, korale, iglokožci, trilobiti. ohlajanje, segrevanje, regresija, transgresija in anoksija Konec ordovicija so se v komaj 0,5 milijona let zgodila tri ločena množična izumiranja, ki so bila, kot kaže, povezana z globalno poledenitvijo. Množično izumiranje konec perma je bilo dolgotrajen proces, ki je trajal 5-8 milijonov let. Zdi se, da je bil povezan z geološko gledano hitrimi globalnimi fizikalnimi spremembami z oblikovanjem Pangee vred, spremembo podnebja in obsežno, tektonsko pogojeno transgresijo ter povečano vulkansko dejavnostjo. Izumiranje vrst konec krede, ko so izumrli tudi dinozavri, je verjetno najbolj znano. Povezano je bilo s spremembo podnebja, ki je sledila padcu meteorita. V vseh primerih je določitev natančnega časa in periodičnosti izumiranja močno odvisna od popolnosti fosilnega zapisa/dokaza ter zanesljivosti in natančnosti stratigraf-skih analiz. Obdobjem množičnega izumiranja so navadno sledila 5-10 milijonov let trajajoča obdobja manjše raznovrstnosti organizmov s peščico prevladujočih vrst fosilne flore in favne. Odgovornost za izumrtje mamuta, mastodonta in drugih ledenodobnih živali nekateri pripisujejo ljudem, vendar je večja verjetnost, da so te živali izumrle zaradi spremembe podnebja, ker se niso mogle pravočasno prilagoditi novim razmeram. Današnja biotska raznovrstnost je odsev več milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. Po podatkih lUCN (2000) je okoli 11.000 vrst pred izumrtjem, za 816 taksonov pa je izumrtje v zadnjih desetletjih tudi dokazano. Glede izumiranja vrst so ocene zelo različne, vendar je dejstvo, da je stopnja izumiranja veliko večja od naravnega povprečja, ki ga ocenjujejo na 2-3 vrste na leto, zato lahko govorimo o šestem množičnem izumiranju, katerega glavni vzrok je človek. Poleg hitre demografske rasti človeške populacije, ki za obstoj, delovanje in rast potrebuje vse več dobrin, povzroča nazadovanje drugih vrst predvsem neenakomerna in čezmerna poraba naravnih virov in energije. Globalno poseganje v biosfero ima za posledico degradacijo in popolno uničenje eko-sistemov velikih razsežnosti. Koliko strokovnjaki ocenjujejo, da je izgubljenega preberi na: http://wwf.panda.org/about_our_earth/biodiversity/biodiversity/ globalni in EVROPSKI OKVIR V zadnjih desetletjih je človekov vpliv na kroženje snovi skozi geološke, biološke, oceanske in atmosferske procese močno narasel in povzroča spremembe na globalni ravni. Človeštvo porabi okoli 40 % vseh organskih snovi, ki jih letno proizvedejo kopenski ekosistemi. Ljudje sproščamo v okolje skoraj toliko dušika in žvepla kot drugi naravni dejavniki. Izpuščanje velikih količin ogljikovega dioksida v atmosfero zaradi izgorevanja fosilnih goriv ima bistveni vpliv na globalno ravnotežje ogljika. Emisije težkih kovin (npr. svinca) presegajo naravne tokove za faktor 17, količine kadmija, cinka, živega srebra, niklja, arzena in vanadija pa so najmanj dvakrat višje kakor tiste iz naravnih virov. Planetarne spremembe, ki jih povzroča človek, se kažejo tudi v spreminjanju fizične krajine. Od 18. stoletja je na Zemlji izginilo 6 milijonov km2 gozdov, tj. za ozemlje, večje od Evrope. Poleg tega intenzivna degradacija kopnega vse boljhromi biotske funkcije. V zadnjih 45. letih je vegetacijski pokrov osiromašen na 17% Zemljine kopne površine, kar je posledica čezmerne paše, sekanja gozdov, čezmernega izkoriščanja naravnih virov in neprimerne kmetijske in industrijske prakse. V Evropi je delež degradiranega vegetacijskega pokrova dosegel okoli 23 % v istem obdobju. ČRNE NAPOVEDI SE URESNIČUJEJO. Zaenkrat naj bi bilo spreminjanje podnebja krivo za izumrtje le peščice manj znanih vrst. Prva uradna priznana žrtev povišanih temperatur je zlata krastača iz visokogorskih tropskih gozdov Kostarike. Zadnjič so jo opazovali v naravi leta 1989. Prihodnost pa je precej neprijetna. Na podlagi simulacij nam računalniki napovedujejo, da lahko do leta 2050 zaradi segrevanja ozračja izgubimo okoli petino vseh kopenskih rastlin in vretenčarjev, celo tretjino, če se izpolni najbolj črn scenarij. Še posebej veliko vrst naj bi izgubila vsa polarna območja, posamezni predeli tropskih gozdov, v morju pa koralni grebeni. V letih 2003 in 2004 tisočem morskih ptic na obalah severnomorskih otokov ni uspelo vzrediti niti enega samega mladiča. V morju je zmanjkalo rib, s katerimi se hranijo, ker je zaradi (med drugim) nadpovprečno visokih temperatur prišlo do motenj v razmnoževanju tudi pri njih. tome, d. (2008) VREDNOTENJE BlOTSKE RAZNOVRSTNOSTI Človek se je na Zemlji močno razširil, kar sta omogočila družbeni in tehnološki razvoj, ki sta ju prinesla poljedelstvo in živinoreja. Kaže, da se je to zgodilo konec pleistocena. Za prvi materialni dokaz kultiviranih rastlin nekateri raziskovalci navajajo rž (Secale orientale), ki so jo našli v Siriji in je datirana pred okoli 13.000 leti. Kot najzgodnejši dokaz udomačitve navajajo psa (Canis), ki naj bi izhajal iz obdobja pred okoli 14.000 leti iz Oberkassela v Nemčiji. Podatki o številu najzgodnejše populacije človeka izvirajo iz posrednih dokazov in so negotovi, morda je bilo ljudi od 5 do 10 milijonov. Prvo povečanje števila prebivalcev v Evropi, Aziji in Sredozemlju naj bi prinesla prav razvoj in širjenje neolitskega kmetijstva. Strokovnjaki domnevajo, da je bilo v Evropi in na Bližnjem vzhodu na začetku železne dobe, pred približno 3000 leti, 100 milijonov prebivalcev. Drugi ciklus povečevanja gostote prebivalstva v Evropi in Aziji je sledil okoli 10. stoletja in dosegel vrh s približno 360 milijoni ljudi v 13. stoletju. Globalna populacija je zatem počasi naraščala vse do 19. stoletja, ko se je število spet skokovito povečalo, kar je bila posledica revolucionarnega razvoja kmetijstva, industrije in zdravstva. Stopnja svetovne populacije se je kritično povečala leta 1960, ko je rast dosegla okoli 2 % na leto. Današnja stopnja rasti je 1,7 %. Srednja različica dolgoročne napovedi Združenih narodov predvideva, da bo leta 2050 na Zemlji živelo 8,9 milijarde ljudi. eksistenčni pomen BlOTSKE raznovrstnosti Človek je kot živo bitje sestavni del zemeljskih bioloških sistemov in je njegovo življenje popolnoma odvisno od delovanja ekosi-stemov, predvsem uravnavanja sestave atmosfere (razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom), ozonske plasti v stratosferi (zadrževanje sevanja), primarne produkcije (pretvarjanje sončeve energije v kemično - hrana), podnebnih sprememb, itn. Čeprav je to temelj našega življenja na Zemlji, se pomembnosti in kompleksnosti tega vidika premalo zavedamo. Več na: http://wwf.panda.org/about_our_earth/biodiversity/biodiversity_and_you/ ZIVI FOSILI Živi fosili so zelo stare vrste, katerih bližnji sorodniki so že davno izumrli. Ker so zelo dolgo na Zemlji, bi jih lahko uvrstili med uspešne vrste. So pa vse po vrsti precej redke in običajno živijo na geografsko zelo omejenih območjih, kar kaže, da razširjenost vrste ali velikost njene populacije res nista merilo uspešnosti. Med bolj znanimi so brodnik, latimerija, tuatara, kljunati ježek, kljunač in ginko. Slika 3: Brodnik (http://www.flickr. com/photos/ muzina_shanghai/333526955/in/ set-72157625593587657/) Brodnik, glavonožec z lično, polžasto zavito lupino, ni bistveno spremenil svoje podobe zadnjih 500 milijonov let. Je torej več kot tisočkrat starejši od nas. Kljunati ježki in kljunači so edini preostali sesalci na svetu, ki se razmnožujejo kot kokoši: samice v gnezdo znesejo jajce, iz katerih se izvalijo mladiči. Ta navada je bila med sesalci pogosta pred kakšnimi 200 milijoni let. Fosilne ostanke ginka, so raziskovalci našli že v 200 milijonov starih plasteh, a to drevo še vedno krasi mnoge parke in dvorišča. Tome, D. (2008) HABITATNI TIPI - raznovrstnost NA EKOSISTEMSKI ravni Prevladujoči prvotni naravni ekosistemi so gozdovi, med negozdnimi ekosistemi pa površine nad gozdno mejo in nekatere pod njo (skalne stene, morje in morska obala, vodotoki, stoječe vode, močvirja, barja, ter podzemeljski ekosistemi). Brez človekovega vpliva, bi skoraj vso Slovenijo pokrival gozd. Slika 4: Rjava žaba ( http://photography.nationalgeographic. com/photography/photo-of-the-day/ wood-frog-swamp/ ) Človekovi vplivi pa so povzročili precej sprememb prvotne krajine, zlasti sečnja gozdov, sprememba tal zaradi kmetijskih dejavnosti, osuševanje mokrišč, spreminjanje obale in reguliranje vodotokov, rudarstvo, gradnja cest, urbanizacija ^ Posledice tega so, da so si morale živalske in rastlinske združbe priskrbeti nove bivalne prostore na razmeroma majhnih območjih. Mnogi habitati, kot so nižinski gozdovi in mokrišča, barja in trstišča, so preprosto izginili in z njimi tudi populacije za te habitate značilnih vrst. Na drugi strani pa so kot posledica človekove dejavnosti nastajali pašniki, travniki, njive. Veliki sesalci, kot npr. medved, ris in volk, so se umaknili v odmaknjene ostanke prvotnih habitatov, nekatere vrste so izumrle, mnoge so se morale prilagoditi. Glavni vzrok za ogrožanje habitatnih tipov so človekovi posegi, ocenjevanje njihovih posledic pa je oteženo zaradi pomanjkanja ustreznih informacij o habitatnih tipih. Glede na pretekli in sedanji gospodarski razvoj je pregled stanja naravnih in pol - naravnih habitatov pokazal, da so najbolj ogroženi habitatni tipi v Sloveniji: • Obalni, priobalni in morski. • Tekoče vode in z njimi povezana mokrišča. • Suha travišča. • Podzemeljski habitatni tipi (s poudarkom na podzemeljskem živalstvu). 160 140 1?0 ff' ^^ cf ^ ■■'S^' o-^ . / y ^ y dP Habitatni tipi dP^ Graf 1 : Habitatni tipi v Sloveniji (ARSO, 2001) BIODIVERZITETA V SLOVENIJI Za Slovenijo je značilna velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ekosistemov in krajin na majhni površini. Vzroki za visoko stopnjo raznovrstnosti so: • Prehodni položaj na stičišču geotektonskih plošč in biogeografskih regij (panonska, sredozemska, alpska in dinarska). • Razgiban relief (od morskega dna do 2864m nadmorske višine). • Pestre geološke, pedološke, podnebne in hidrološke razmere. Posebno pomembni so dokaj dobro ohranjeni gozdovi, gorske krajine, sladkovodni podzemni ekosistemi z razmeroma bogato vrstno sestavo in visokim endemizmom ter pestrost ekosistemov, rastlinskih in živalskih vrst (Preglednica Naravne značilnosti Slovenije). Zaradi naravnih značilnosti ter omejenega vpliva ekonomskih dejavnikov v preteklosti je biotska pestrost v Sloveniji razmeroma dobro ohranjena, vendar pa podatki zadnjih desetih let kažejo na zmanjševanje biodiverzitete. K temu je prispeval razvoj kmetijstva, industrije, prometne infrastrukture in urbanizacija, ki so hkrati tudi vzrok za onesnaževanje površinskih in podzemeljskih voda, zemlje in zraka, kakor tudi za neposredno uničenje posameznih naravnih območij. Posledica tega je upadanje biotske pestrosti na ekosistemski, vrstni in genski ravni, ter zmanjševanje krajinske pestrosti. Sjlov.ieen^jia l:)i l.^ Iilpo Idilia e^n.^ izidm^ d o lomo ^ij, l^^^eer It^i preučevali naravne sisteme in izsledke upoštevali pri ol:)iti^vljan_ju opDjjstošenili območij IE\/ro|D^. I^r^ncozi so tako ponovno naselili medveda v svojo deželo fDr^vj izr Slov^nijn, I^^ rje naš imedved bolji^ ekolc^ ško prilagojen razmeram v Franciji kot npr. sibirski. Geološka podlaga stičišča štirih gaotaitonsnih anot Vzhodnih Alp, Dinnridov, Psnonsiagn Onzann, Jsdrnisno-Apulilsnagn pradgorln (Plncar, 2000j, in pastrn gaološin podlngn Biogeografske regije Alpa (30 %j, Dinnrsjo gorstvo (30 %j, maditarnnsii Onzan (10 %j, Pnnonsnn nižinn (30 %j nn površini 20.273 im2 dnjalo držnvi prahodan (aiotonsnij znnčnl Relief rnzgiOnn raliaf, nndmorsin višinn od 0 do 2864 matrov 1/6 ozamlln poirivnlo nvsrtnmi sadimanti oirog 44 % mntična inmnina ja nnrOonntna, pradvsam znirnsala (vač iot 7000 ragistrirnnih inmj Hidrološke razmere dva povodji: 2/3 voda tača v Črno morja, 1/3 v Sradozamsio morja pat vodozOirnih oOmočij: Sočn, Snvn, Drnvn in Murn tar Slovansko primorja rnzmaromn valiio nrnino oOmočja Oraz površinsiih vodotoiov Vegetacija 56 % površina poirivn gozd 36 % površina so nmatijsin zamliiščn Flora oirog 3200 višiih rnstlin (prnprotnica in cvatnicaj 60 andamičnih tnisonov, od tagn 22 z iznliučno nli s pratažno rnzširianostio v Slovaniji Favna oirog 13.000 - 15.000 vrst oirog 4000 andamičnih živslsnjh vrst (pradvsam podzamalisia živnlij Prec)iednica 2: Naranne značils-iost0 Slovmeniše (ARSO, 2001) V z^dnjiš ^^setletjihi j^ nji^ ozemljui S-lins^enije izumrlo 58 rastlinskih in živalskih vrst, na rdečem seznnmu oigroženih) vrst pna je skupaj 2700 taksonov. Poglavitni vzroki ogroženosti so: Pom^bjkljivr^ ^ave^t o fDiomenu biots|<^ fijestrosti. Sj|oreerri(5mI^^ v l