MarkFABIJ KVINTILIJAN IV O PREDŠO~SKI VZGOJI IN OSNOVNI SOLI (Institutio oratoria 1, 3-7) Prevod Matjaž BABIČ l. Potem ko je otrok obvladal branje in pisanje, so na vrsti učitelji slovstva (grammaticz) 1 • Vseeno je, ali gre za latinske ali grške, čeprav se mi zdi bolje, da je prvi učitelj grščine. 2. Oba delata po enaki metodi. Čeprav se da ta predmet zelo na kratko razdeliti na dva dela, namreč na sposobnost pravil- nega govorjenja in razlago pesnikov, je v njem več, kakor je videti od zu- naj. 3. Kajti pravopis je povezan z govorjenjem, poleg tegaje branje brez napak predpogoj za razlago besedila, vse skupaj je povezano s sposobnost- jo presojanja. V njej so bili stari slovničarji2 tako strogi, da si niso dovolje- vali samo z nekakšno cenzorsko črtico zaznamovati verze ter knjige, ki so se zdele nepristne, izganjati iz družine kot nekakšne podtaknjence, ampak so celo nekatere pisce uvrstili v zaporedje zglednih, medtem ko drugih sploh niso upoštevali. 4. Toda ni dovolj, da bi učenec bral samo pesnike: predelati je treba vse zvrsti piscev, ne samo zaradi vsebine, ampak tudi zaradi besed, ki si veljavo velikokrat pridobijo zaradi znanih piscev, ki so jih uporabljali. Prav tako slovnica ne more biti popolna brez glasbe, saj mora govoriti o metrih in ritmih; enako ne more razumeti pesnikov, če ne ve ničesar o zvezdoslovju, saj pesniki - če vse drugo izpustim - tolikokrat zaznamujejo čas z vzhodom ali zahodom nebesnih znamenj; tudi ne more zanemariti filozoftje, ko je vendar toliko mest v skoraj vseh pesmih povze- tih po razpravah o najglobljih naravoslovnih vprašanjih, konec koncev tudi zaradi Empedokleja pri Grkih ter Varona in Lukrecija pri Rimljanih, ki so napisali filozofske razprave v verzih. 5. Trebaje tudi nadpovprečne govor- niške sposobnosti, da bo lahko o vsaki izmed zgoraj naštetih stvari govoril primerno in bogato. Zato nikakor ne smemo trpeti tistih, ki se iz te veščine norčujejo, češ daje revna in suhoparna. Če ta ne bo postavila trdnih teme- ljev za bodočega govornika, se bo zrušilo, kar koli boš zgradil na njih. Nuj- na je v mladosti in prijetna na stara leta, je prijazna spremljevalka v urah, 1 'Slovnica' (gr. ypaµµa-rvx~, nato lat. grammatica) se je v rimski šoli imenoval pouk jezika in književnosti. 2 Izraz grammaticus je zaznamoval tako učitelja slovnice (in slovstva) kot slovničarja. Keria II - 2 • 2000, 197-218 198 Keria II - 2 • 2000 ki si jih prihranimo zase, in je edina izmed strok, ki ima v sebi več dela kakor razkazovanja 6. Nihče naj se torej ne zmrduje nad osnovami slovnice, češ da so to drobnarije. Ne zato, ker bi bilo nevemkakšna učenost ločevati soglasnike od samoglasnikov ter jih deliti na zvočnike in zapornike, temveč zato, ker se bo tistemu, ki bo vstopil v notranjost tega svetišča, razkrila prefinjenost v številnih podrobnostih; ta ne bo le ostrila otrokovega duha, temveč bo lahko prizorišče za delo najbolj izobraženega znanstvenika. 7. Ali more vsako uho zaznati glasove posameznih črk? Ne, pri Herkulu, kot tudi ne more tonov posameznih strun! Toda vsaj učitelj slovstva, če drugi ne, se bo spustil v tovrstne podrobnosti, recimo, ali nam manjka kakšna nujno po- trebna črka, ne samo za zapisovanje grških izposojenk (takrat si od Grkov izposodimo dve črki, y in z), ampak tudi v latinskih besedah: 8. npr. v servus in vulgus bi si želeli ajolski digama3 , obstaja tudi nekakšen srednji glas med u in i (kajti » optumum« izgovarjamo drugače kot » opimum«4 ) in v here ne slišimo niti čistega e niti čistega i5 • 9. Po drugi strani bo spraševal, ali niso katere odveč, tako poleg znamenja za pridih, ki- če že mora biti- zahteva tudi nasprotno znamenje6 zlasti k, ki se itak uporablja samo v nekaterih lastnih imenih7 , q, po izgovarjavi in obliki (le da se pri nas piše bolj pošev- no) podoben grškemu koppa, a ta se pri Grkih uporablja samo še kot zname- nje za število8 , in zadnja črka v naši abecedi9 , brez katere bi lahko shajali ravno tako kot brez psi. 10. Tudi pri samoglasnikih mora učitelj slovstva opazovati, ali je bil kateri sprejet v rabo tudi za zapisovanje soglasnika, ker se piše iam enako kot tam10 in cos11 enako kot quos. Po drugi strani tvorijo tiste črke, ki se kot samoglasniki združujejo, ali en dolg samoglasnik, kot so pisali stari, ki so uporabljali podvojeno pisavo v vlogi črtice za zaznamo- vanje dolžine, ali dva (razen če kdo meni, da je lahko zlog tudi iz treh samoglasnikov, ne da bi kateri izmed njih igral vlogo soglasnika). 11. Učitelj slovnice bo vprašal tudi, kako se dva dolga samoglasnika po a Rimljani niso poznali črke v; dvoustnični y, ki so ga izgovarjali v navedenih dveh primerih, so zapisovali s črko u (veliki uje bil tak kot naš veliki v}: SERVVS, VLGVS. Grki so v nekaterih narečjih glas 1J zapisovali s t. i. digama (F). 4 Rimljani so v resnici izgovarjali optymus, ta vmesni glas so pisali včasih z u, včasih z i. 5 Beseda se je v Kvintilijanovem času očitno izgovarjala s polglasnikom na koncu, polglasnik so Rimljani pisali z e ali i.