POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 28. NOV. 1957 Leto IX — 
Štev. 49 Cena din 10.—
jih hoteli zasužnjiti, ne oziraje se na žrtve, ki jih je ta borba za obstanek od njih terjala. In zmagali so, ker vselej zmaguje tisti, kdor ima pravico na svoji strani in kdor se tega vedno v polni meri zaveda.
Naši narodi so zmagali tudi v zadnji veliki borbi za svobodo, v veliki nevihti partizanskih jurišev in zased, v plamenicah požganih domov in naselij, v rafalih, ki so jemali življenja talcem, d vsem, kar se je spremenilo v revolucijo, v kateri se
Četrt čez osem je že minilo, ko so začeli v obeh zborih hkrati. Seja je bila sklicana na osmo uro, toda tedaj je manjkalo v občinskem zboru še 9 in v zboru proizvajalcev 2 odbornika. Občinski tajnik je začel prvi s kritiziranjem stare odborniške bolezni — zamujanja. Pridružila sta se mu predsedujoča iz obeh zborov in še nekaj odbornikov. Če smo ob določeni uri vsaj sklepčni, je treba kar začeti, so negodovali nekateri, ne pa čakati; se bodo že tako navadili reda in točno-6ti oni, ki zamujajo. Imajo svoj prav. Koliko pripomb na račun sej, ki se >zavlečejo<, bi že vnaprej odpadlo, če bi vsem odbornikom bila prva seja ljudskega odbora — in šele potem skok sem, skok tja po mestu.
*
Deset minut pred deveto, že sredi razprave o spremembah
DELOVNI KOLEKTIV ČASOPISNO ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA
»POMURSKI TISK«
MURSKA SOBOTA
OB PRAZNIKU REPUBLIKE NAJISKRENEJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA IN SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
NAŠ NOVEMBER
Dan republike! Pri tein ne mislimo samo na rojstni dan Federativne ljudske republike Jugoslavije, na 29. november 1943, ko je bilo zasedanje AVNOJ v Jajcu. V tem pojmu je zbrana vsa zgodovina naših trdoživih narodov, ki bi morali pod strašnim pritiskom sovražne okolice o preteklosti že davno izumreti v suženjstvu, pa so si vendarle vedeli ohraniti svoje ime svobodnih narodov, kajti borili so se, ne oziraje se na‘premoč tistih, ki so
je kalila volja naših delovnih ljudi v ustvarjenih zasnovah nove družbe, ki jo je proklamiral AVNOJ in jo je potlej uzakonila ustavodajna skupščina ob osvoboditvi v Beogradu.
Vsako leto znova praznujemo rast naše Republike, kajti 29. november ni samo praznik, kot so običajni prazniki, temveč je dan oddiha, ko se z veseljem ozremo na prehojeno pot, ki se nekje začenja, kot stezica in se razširja o vedno večjo pot, v veliko cesto, po kateri stopa urejena armada delavcev in kmetov v lepšo bodočnost. Ob tej neskončni poti so kažipoti, mirno katerih smo že šli: borba, zmaga, ljudska oblast, tovarne delavcem, družbeno upravljanje, komune, mednarodno sodelovanje, miroljubna aktivna koeksistenca. ..
To je pot nezadržnega razvoja!
Kakor koli so nas hoteli zadržati in nas podrediti, kakor koli so nam pred osvoboditvijo in po njej vsiljevali svoje ideje in svoje namene, vselej smo vztrajali v samostojnosti in neodvisnosti, vselej prepričani, da nam povzemanje tujega ne more koristiti in nas ne more voditi. Namenili smo se v socializem, toda ne v tuj, ponarejen ali izmaličen, temveč v takšen, kakršnega terja družbeni razvoj, takšnega kakršnega želi delovno ljudstvo in ga pozna o svojih srcih, ki jih ne morejo zmotiti popačene teorije v slutnji pravega in resničnega socialističnega zdaj in o bodočnosti.
Zato, ker hodimo svojo pot in gremo v socializem na svoj način, so nas obsojali, so nas materialno oškodovali, so nam nagajali na različne, tudi podle načine, toda naši pošteni nameni so ostali, naših dejanj ni bilo in ni mogoče spregledati, še manj zanikati, zato so nas v svetu vedno bolj zapažali, nas počaščali s priznanjem, pa tudi z zavidanjem. Naš ugled je rastel in naša vrednost še raste. Vse to zaradi tega, ker smo samostojni, ker ponosno odklanjamo vsako pokroviteljstvo, ker vemo in hočemo misliti s svojimi glavami, ker vemo misliti razredno in marksistično, kot se to spodobi delavcem.
Sprva so nam bile važne velike tovarne, hidrocentrale, ose kar je dajalo težke in mogočne stroje in vse tisto, kar so ti stroji potrebovali, vse do njihovega pogona in surovin. Najprej smo se razvnemali za vse tisto, kar je bilo veliko in mogočno, česar prej nismo imeli in zaradi česar smo bili mali in smo se samim sebi zdeli izredno majhni. Ko smo to veliko zgradili, smo se ozrli okrog sebe in postali po-
zorni na mnogo malih stvari, katerih se je bilo potrebno prav tako vztrajno lotiti. Sproti smo zoposlili mnogo naših dobrih ljudi z upravljanjem tega, kar so ustvarili. Ves čas smo se brez predaha priganjali, bili smo nasproti samim sebi brezobzirni. Potem pa smo doumeli, da je čas, da prisluhnemo, kako nam utripa srce, da pogledamo roke ali niso preveč razpraskane in ali bodo še zmogle veliko dela, ki jih še čaka. Pomislili smo na to, kako veliko pomeni ČLOVEK o življenju, bitje, brez katerega bi bila narava nespremenjena in neukročena.
Vedno več skrbi za človeka čutimo. Prvi je opozoril na to, da pozabljamo v vsej ustvarjalni onemi predvsem na človeka, tovariš Tito. Nedavno tega smo slišali za resolucijo o osebni potrošnji. Za
vsakdanje potrebe človeka gre, za primerne razmere v družini, za stanovanja, za to, da bomo sposobni še in še ustvarjati, če se bomo vedeli ohraniti, skrbeti za svoj pravilni tok življenja. Tudi skrb za človeka pomeni krepitev socializma, kot je to pomenila tudi gradnja velikih industrijskih objektov. Saj je enostavna resnica, da je osnovni smoter socializma človekova vsestranska sreča!
Vsakega 29. novembra je torej plamen simboličnih plamenic v grbu Republike vse bolj bleščeč, vedno bolj sijajen in ta plamen plamenic Revolucije, ki nam je dala to, kar imamo, nam riše v obličje vedno več ponosa in samozavesti, nam, vsakemu posamezniku naše skupnosti, ki je iz nas vseh naredila eno.
Viktor Širec
PREBIVALCEM
OKRAJA,
OBČINSKIM
LJUDSKIM
ODBOROM,
DELOVNIM
KOLEKTIVOM
PODIETIJ
IN ZADRUG
ČESTITAJO K DNEVU REPUBLIKE
Okrajni ljudski odbor Okrajni odbor SZDL Okrajni komite ZKS
Murska Sobota
VAZNE NALOGE
OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI JE PRIPRAVIL NA OSNOVI ANALIZE VOLITEV NEKATERE NALOGE, TAKO ZA SAM OKRAJNI ODBOR KOT ZA VSA POLITIČNA VODSTVA OBČIN PRI NADALJNJEM DELU.
Zanimanje volivcev je treba povečati, tako da ne bo več očitkov, da poznamo volivce le ob volitvah. Gre to za redne zbore volivcev, ki jih bodo morale prirejati občine bolj programsko, z aktualnimi problemi. Vaški odbori SZDL naj redno ob-ravnajo na množičnih sestankih občinsko ali krajevno problematiko ter naj kritično spremljajo delo ljudskih odborov in organov samoupravljanja. KO naj zbero okrog sebe najbolj zavedne in aktivne delavce. Občinska vodstva SZDL naj preko odbornikov vnašajo v delo LO načela naše družbene in gospo-darske, to je, socialistične politike.
V	zimskem času je treba izkoristiti zanimanje državljanov z zimskim prosvetnim delom, ki naj bo prepojeno s socialistično vsebino. Okrajni in občinski politični forumi so dolžni, da oskrbe programe, predavatelje in materialna sredstva.
Na zborih volivcev, na množičnih sestankih SZDL, sindikata, KZ, LMS in raznih društev ter organizacij je treba razpravljati o aktualnih gospodarskih in družbenih problemih sedanjega časa. Na primer o resoluciji v kmetijstvu in zadružništvu. o naši ekonomski politiki, o načrtu razdelitve skupnega dohodka, o perspektivnem načrtu našega gospodarskega razvoja, o komunalnih problemih, o šolski reformi, o zunanje političnih problemih itd.
Za tako delo je potrebno, da se tako okrajni kot občinski politični aktivi usposabljajo na različnih seminarjih.
Za zimsko politično-prosvetno množično delo je treba narediti programe, ki bodo vsebovali najbolj aktualne probleme.
Nadaijnjo skrb je treba posvetiti predvsem aktivizaciji žena in mladine. Posebej mnogo dela pa bo potrebno z mladino, ki se še vedno premalo uveljavlja izven svoje organizacije, ker dela mladine še vedno ni čutiti v SZDL in na zborih volivcev, ne na zadružnih zborih in ne v delavskih sindikatih.
Prav posebno važno pa bo delo ob resoluciji Zvezne ljudske skupščine o krepitvi socialističnih sil na vasi, in to preko KZ, proizvajalnih zvez in KG.
Treba je prav tako izboljšati delo kmetijskih strokovnjakov na KG, v KZ, v proizvajalnih zvezah in v OZZ.
V	delavskih sindikatih bo treba nadaljevati z razpravami o novi gospodarski politiki, posebno pa še o predlogu zakona o delitvi skupnega dohodka, o perspektivnem načrtu v industrijski proizvodnji, o tarifni politiki itd. V zimskem obdobju je treba nadaljevati že lani začeto delo preko občinskih sindikalnih svetov s sezonskimi delavci ter te vključevati v politično in družbeno dejavnost.
S posameznimi zbornicami bo potrebno razpravljati o nadaljnjem razvoju obrti, trgovine in gostinstva. Razpravljati bo treba predvsem o vlogi socialistične obrti v naši družbeni dejavnosti, o vlogi trgovine in odkupa.
Nič manj skrbi ne smejo biti deležne družbene organizacije in društva. Tu je treba skrbeti predvsem za rast knlturnih, gospodarskih, socialnih in humanitarnih odnosov v mestih in vaseh.
Občinska politična vodstva naj skupno z obč. LO končno urede v matičnih knjigah evidenco gibanja prebivalstva in s tem tudi volilne imenike po naših krajevnih uradih. Obenem pa se naj formira pri vseh KZ stalen imenik članov KZ, s svojci, ki kot družinski člani nastopajo kot proizvajalci v zadružni proizvodnji.
V	jezikovno mešanem območju Lendave, Martjanec in Pe-trovec je treba posvetiti posebno skrb madžarski narodni manjšini in odnosom med Slovenci in madžarsko manjšino. Odpravljati je treba šovinistične izpade od katere koli strani, a še posebej razbijati šovinistične tendence malomeščanske klike v Lendavi.
Z aktivizacijo žena in mladine, z aktivizacijo zadružnega dela, z aktivizacijo raznih društev in družbenih organizacij je treba krepiti in širiti SZDL po naših industrijskih centrih in na vasi.
Občinska politična vodstva naj še prav posebej skrbe, da se bo zlilo delo obč. političnega vodstva z vodstvom novih občinskih ljndskih odborov. Posebno skrb naj posvetijo delu zbora proizvajalcev, delu odborniških komisij v obeh zborih in delu svetov pri občinskem odboru, kjer je treba še prav posebej razčistiti vprašanje vloge aparata in strokovnega kadra po občinskih ljndskih odborih v odnosih do voljenih organov družbenega upravljanja v občini.
Ljudski odbor Je zaživel
Paberki s prve delovne šele Občinskega liudskega odbora Murska Sobota
in dopolnitvah občinskega statuta, sta se kar nekam boječe pridružila ostalim dva zadnja zamudnika. Tako sta bila zbora polnoštevilna, oba v enakem dnevnem redu: najprej statut občinskega ljudskega odbora.
Odborniki so prejeli osnutek že teden dni pred sejo (da bi le bilo tako tudi za naslednje seje!), zato so se kaj kmalu znašli v razpravi.
K členu 133 občinskega statuta — naj nikar ne ostane samo člen na papirju, se je oglasil odbornik iz vasi.
Da v krajevnih odborih ne gre brez vsakršnih materialnih osnov, je dejstvo, ki so ga navedli predvsem ljudje iz vasi že večkrat. Tudi zbori volivcev pred nedavnimi volitvami niso nehali brez takih pripomb.
Za pojasnilom predsednika, da bo ta del statuta treba upoštevati pri sestavi družbenega plana in proračuna občine, se je
k prvemu oglasil drugi odbornik s pripombo, da pa nikar odstopati od načela, da naj gre finančno poslovanje krajevnih odborov v celoti preko ljudskega odbora in da naj so vsi dohodki in izdatki krajevnih odborov zajeti v okviru občinskega proračuna.
GLEDE KRAJEVNIH
ODBOROV
nasploh je zdaj v soboški občini urejeno precej drugače. Doslej je bilo v območju občine 25 krajevnih odborov, novi statut jih je predvidel 42. Odborniki so to sprejeli z odobravanjem, saj je življenje krajevnih odborov doslej že v praksi pokazalo, da gre lažje in bolje tam, kjer ima vsaka vas svoj krajevni odbor. To je bila tudi želja volivcev, zato so po novem le tri vasi vključene v krajevni odbor skupaj s sosed-
njo vasjo, in to le v primerih, ko gre za dve skoraj strnjeni vasi ali pa po številu prebivalstva zelo šibko naselje.
Prav razprava o številu krajevnih odborov je prinesla pred odbornike ljudskega odbora prvi primer, da je bilo treba priti do soglasja med obema zboroma. Potrošniki soglašamo s predlogom proizvajalcev — je ob tem malce hudomušno pripomnil nek odbornik občinskega zbora.
Pripomba nekega drugega je bila malo bolj pikra: ko bi se le proizvajalci potrudili tako do potrošnikov!
Eni in drugi, v obeh zborih, pa so glede krajevnih odborov bili enakih misli: zbori volivcev pa naj se vrše v vsaki vasi posebej.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ivan Horvat -
SEKRETAR OK ZKS
Na zadnji seji okrajnega komiteja ZKS v Murski Soboti je bil izvoljen za sekretarja tega komiteja tovariš Ivan Horvat, dosedanji predsednik Občinskega ljudskega odbora v Beltincih. V mnogih krajih Pomurja
se tovariš Ivan Horvat še ni mudil, ker ga tjakaj niso vodila službena pota, zato objavljamo njegov življenjepis v zelo skrajšani obliki, da ga boste vsaj nekoliko spoznali, še preden bo prišel med vas.
Tovariš Ivan Horvat je rojen v družini malega kmeta, kakršnih je v Prekmurju mnogo. Da bi lahko samostojno živel, se je izučil za čevljarja, toda v tem poklicu ni mogel ostati, ker nikdar ni bilo v njem stalne zaposlitve. Napotil se je iskat kruha celo v Francijo, kot sezonski delavec. V domovino se je vrnil tik pred začetkom vojne. Med okupacijo je željno iskal vesti o partizanih in dobil stik z njimi, toda šele v poletju 1944. leta, kajti zametki upora so bili v Prekmurju že prvo leto zatreti, tako da dokaj časa ni bilo organizirane in obenem aktivne borbe v teh krajih. Politični delavci-ilegalci so namreč prišli v poletju omenjenega leta in so že takrat našli zatočišče na domu tovariša Horvata, od koder so potem širili tisk in resnico o partizanih.
V tistem času je dobil tovariš Horvat poziv v madžarsko vojsko, toda ni se odzval in je potlej živel v ilegali. Za njegovo aktivnost je vedelo več komunistov, med njimi tudi tovariš Miško Kranjec, ki ga je povabil s seboj, ko je dobil zvezo s Kozjanskim odredom na Pohorju. Skupaj s tovarišem Horvatom so se napotili v ta odred še nekateri drugi tovariši in spotoma so se pridruževali še od drugod. Toda medtem, ko so bili
na poti, so dobili sporočilo, da je bil dan prej Kozjanski odred razbit in je okrožni komite, ki je sprejel le tovariša Miška Kranjca, sam v težavah. Tako so se morali tovariši vrniti na svoje domove.
Ivan Horvat je potlej živel v ilegali. Neki tovariši, ki so bili skupno z njim v lendavskih goricah, so bili izdani in tako so madžarski orožniki ujeli tudi njega, ga zaprli in dva dni pozneje internirali v Zalaber, kjer so bili že internirani zakrpatski Rusini. To je bilo tik pred osvoboditvijo. Takrat se je premaknila Ironta z Blatnega jezera in internirani so se pomikali pod stražo proti Avstriji. Neke noči so doživeli zračni napad in to izkoristili, Ivan Horvat in še nekateri Prekmurci za beg. Srečno so se prebili do doma in po treh dneh doživeli prihod ruskih enot.
Takoj po osvoboditvi je bil tovariš Horvat izvoljen za delegata v okrajno skupščino in nato v izvršni odbor. Z nekaj tovariši je tedaj ustanovil zadružno čevljarsko delavnico, ker je hotel ostati doma na vasi in v poklicu, toda v poklicu ni dolgo ostal, ker so ga februarja 1947 poklicali na okraj, kjer je sprejel dolžnost inšpektorja za delo. Po treh mesecih je bil izvoljen za sodnika okrajnega sodišča. Poldrugo leto pozneje je bil imenovan za predsednika okrajnega sodišča. Vseskozi je tovariš Horvat mnogo študiral, da bi bil kos težkim nalogam. Kmalu se je vživel v novo delo in ga vzljubil, da se je pozneje težko ločil od njega.
Avgusta 1949 je tovariš Ivan Horvat sprejel dolžnost sekretarja Okrajnega komiteja KPS v Lendavi. V decembru istega leta je bil izvoljen na seji okrajne skupščine za predsednika izvršnega odbora. Sekretar Okrajnega komiteja v Lendavi je ostal do polovice 1951. leta. Tedaj je odšel v enoletno srednjo partijsko šolo v Ljubljano. kjer so ga kmalu izvolili za sekretarja KPS na tej šoli. Ko se je vrnil v Lendavo, je bil zonet imenovan za predsednika sodišča in je na tem mestu ostal vse do septembra 1955. leta, ko je prevzel dolžnost predsednika Občinskega ljudskega odbora v Beltincih. Na zadnji seji okrajnega komiteja ZKS pa je bil izvoljen za sekretarja tega komiteja.
Prebivalci mnogih naših vasi že poznajo tovariša Ivana Horvata po preprosti, skromni, toda prepričljivi besedi. Povsod, kjer je deloval, vedo, da je bil mno-
gokrat med ljudmi, da je vedno objektivno presojal kot preudaren politični delavec, ki pred vsakim zaključkom stvar temeljito prouči. Za umirjenostjo tovariša Horvata je dovolj energije, ki bo odločno posegla tudi v sedanje dogajanje v Pomurju, ki še potrebuje brezkompromisnih besed in samostojnih od-
ločitev. Prepričani smo, da boste kmalu in povsod spoznali tovariša Horvata, našega novega sekretarja okrajnega komiteja ZKS, zlasti po njegovi preudarni samostojnosti in brezkompromisni pravičnosti, kakršno vsebuje njegov izrazito delavski, ljudski značaj.
V.Š.

Rudi Čačinovič
PREDSEDNIK OLO
Kakor smo že poročali, je bil izvoljen ob konstituiranju novega okrajnega ljudskega odbora za predsednika OLO tov. Rudi Čačinovič.
Rudi Čačinovič se je rodil leta 1914 v Rakičanu. Pred vojno se'j^ ukvarjal v glavnem s publicistiko, prav tako je sodeloval pri nekaterih takratnih časopisih kot časnikar. Kot takega so zanimali predvsem gospodarski in socialni problemi. Brez dvoma je eden izmed dobrih poznavalcev splošnih razmer v Prekmurju med obema vojnama.
Od leta 1945 je bil Rudi Ča-činovič v ministrstvu za zuna-njo trgovino, pozneje pa v mi- nistrstvu za zunanje zadeve kot trgovski svetnik v Buenos Aire- su v Argentini. Za tem je bil konzul v Zurichu.	
Kot predsednik OLO bo gle- de na svoje izkušnje lahko v  marsičem pripomogel k sploš- nemu razvoju Pomurja.	V -
POMURJE OB 29. NOVEMBRU
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos naši kraji proslavljali Dan republike. V Murski Soboti bo danes svečana akademija v počastitev Dneva republike. Akademija bo v kinodvorani »Park«.
Prav tako danes, bo proslava v veliki dvorani kina »Nafta« v Lendavi. Dopoldne pa bodo proslave v lendavskih šolah. Samostojne akademije pripravljajo tudi v vseh večjih krajih lendavske občine, tako v Turnišču, v Bogojini, Dobrovniku, v Veliki Polani in drugod.
V Ljutomeru bo osrednja proslava danes. Program je pripravil občinski odbor SZDL skupno z domačo »Svobodo«. Proslave bodo tudi v Križevcih, Veržeju, Cezanjevcih, Razkriž-u. Logarovcih in na vseh šolah.
Na Cankovi bo akademija, ki jo bo pripravil domači Partizan; ra območju cankovske občine rodo proslave še v Rogaševcih, v Pertoči, v Kramarovcih pa rodo razdelili ob tej priložnosti ragrade najboljšim volilnim motam.
V	Petrovcih pripravlja proslavo 29. novembra občinski odbor SZDL skupno s tamkajšnjimi graničarji. Ti bodo nastopili z nekaterimi pevskimi točkami in z recitacijami, prav tako šolski otroci.
V	radgonski občini pripravljajo proslave na vseh šolah, razen tega pa bo osrednja proslava v Radgoni in še v nekaterih dru-
gih krajih kot n. pr. v Žepovcih.
Pri Vidmu bo osrednja proslava danes, večje proslave pa bodo tudi v Bučkovcih in še v nekaterih drugih krajih občine.
V	vseh krajih so občinski odbori SZDL pritegnili k pripravam za proslave vaške odbore SZDL .osnovne organizacije ZKS in učitelje. Priprave so potekale v vseh krajih precej dobro, zato je upati, da bo tudi udeležba na samih proslavah zelo dobra.
OBČNI ZBOR sindikalne podružnice v slatinskem podjetju
V	soboto je bil dobro obiskan občni zbor sindikalne podružnice slatinskega podjetja. Udeležili so se ga domala vsi člani. Zboru so prisostvovali zastopnika okrajnega in občinskega sindikalnega sveta tov. Rudi Rapl in Ivan Štelcer ter sekretarka občinskega komiteja ZKS tovarišica Marija Levar.
Sindikalna podružnica podjetja je ena najmočnejših v občini, saj šteje okrog 350 članov. Na zboru so ugotovili, da se organi samoupravljanja iz leta v leto bolj uveljavljajo. S pomočjo organov samoupravljanja je podružnica dosegla vidne in zadovoljive uspehe posebno v proizvodnji. Po osvoboditvi je prevzela zastarele obrate in z njimi osnovna sredstva. Zato je bila spočetka zmogljivost proizvodnji majhna in ni mogla kriti vseh potreb. Ob primerjavi letošnje proizvodnje s prejšnjimi leti, so v zadnjih letih napravili velik korak naprej. Uspehi, posebno pri modernizaciji strojnih naprav pa bi bili še boljši, če podjetje ne bi prevzelo v upravljanje še gostinskih obratov, v katere je bilo treba vložiti večja finančna sredstva za popravilo in izboljšanje gostinskih objektov in za kritje izgube.
Podjetje je konec meseca oktobra doseglo letni plan 13 milijonov 200 tisoč steklenic. Predvidevajo, da bodo do konca leta nalili še 1 milijon 500 tisoč steklenic mineralne vode, s čimer bodo plan presegli za okrog 20 odstotkov.
Plačilni sistem v podjetju bo treba glede na težo in pogoje dela še urediti. V podjetju so normirana skoraj vsa delovna mesta. Norme so pravilno postavljene in ugodno vplivajo na proizvodnjo. Da bodo dosegli še večje prihranke na materialu, lomu steklenic itd., so v meseca oktobru sprejeli premijski pravilnik, ki naj bi bil spodbudnik za še večjo proizvodnjo.
Z gradnjo novega obrata, ki ga bodo začeli graditi prihodnje poletje, bodo proizvodnjo enkrat povečali. Z ustvarjenimi finančnimi sredstvi bo mogoče modernizirati in razširiti tndi obrata v Radencih in Pe-tanjcih.
V bodoče bo morala podružnica posvetiti več pozornosti vzgoji strokovnega kadra, stanovanjskemu vprašanju, knlturno-prosvetni dejavnosti in izobraževanju svojega članstva.	Ika.
90 - LETNICA
I. slovenskega tabora
V	LJUTOMERU
Prihodnje leto bodo predvidoma v Ljutomeru svečano proslavljali 90-letnico Prvega slovenskega tabora, pomembne zgodovinske narodnoobrambne manifestacije, ki je bila v Sršenovem logu in je takrat privabila v prleško metropolo na tisoče ljudi, ki so po govorih uglednih narodnih buditeljev in kulturnih delavcev javno izpričali svojo neomajno voljo in pripravljenost za obrambo narodne bitnosti in napredka.
Proslava bo imela, kot kaže, vseslovensko obeležje. V Mariboru so že ustanovili poseben pripravljalni odbor, v katerem so ugledni javni in kulturni delavci. Tak pripravljalni odbor pa nameravajo v kratkem ustanoviti tudi v Ljutomeru, tako da bo proslavljanje tega narodnega jubileja dobilo tudi vso podporo lokalnih činiteljev.
OB ODHODU
Na sejali Okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL M. Sobota, dne 18. nov. 1957, sta tovariša Ledinek in Gričar odložila svoje funkcije, ker odhajata na enako odgovorno delo o Maribor. Vsi, ki smo delali z njima in vsi, ki ju poznamo, čutimo tovariško dolžnost, da se jima za njuno požrtvovalno delo o imenu prebivalstva Pomurja ob odhodu prav iskreno zahvalimo.
Tov. Ledinek je prišel k
nam februarja 1955. Pred tem je ves čas po osvoboditvi opravljal zelo važne funkcije v ljudski oblasti. Bil je šef prosvetnega oddelka pri Okrožnem ljudskem odboru v Mariboru, šef republiške personalne službe, pomočnik ministra za prosveto, predsednik Mestnega ljudskega odbora v Mariboru. Ze pred drugo svetovno vojno je kot učitelj delal o naprednem učiteljskem gibanju, med okupacijo je bil preseljen v Bosno, kjer se je priključil partizanom in je že tam opravljal važne funkcije. Če smo na kratko spoznali njegovo delovno in težavno življenjsko pot. nam je jasno, da mu je trdo in delavno življenje dalo ogromno izkušenj. In te bogate izkušnje je prinesel k nam, ko je začel delati pri nas kot sekretar. Zato ni čudno, da je njegov odločni nastop, njegovo dosledno zahtevanje, da se morajo sprejeti sklepi točno izvajati, nale-
nejša mesta. Bil je dosleden borec za uresničevanje partijske linije. Kdor ga pozna vsaj malo globlje, mora priznati, da je na zunaj sicer trda skorja, da pa je njegova vsebina do-
bra in nadvse poštena, da je dosledno zagovarjal skupne koristi. Vsakomur je povedal resnico v obraz, pa naj si je ta bila prijetna ali trpka. Njegova neumorna delavnost in njegov način vključevanja članov komiteja in odbornikov o delo ob temeljitih analizah je prinesel rezultate, ki so danes vidni v Pomurju. Zato, dragi Miloš, odhajaš z mirno vestjo od nas. kajti kot komunist in človek si v polni meri opravil svojo dolžnost. Bil si nam strogi voditelj, bil si nam pa tudi moder svetovalec in učitelj. Hvaležni smo Ti, obenem pa nam je žal za teboj.
Tov. Gričar je bil pri nas nad 5 let. Najprej je bil sekretar Okrajnega komiteja v Ljutomeru, po združitvi okrajev pa je prevzel funkcijo sekretarja OO SZDL, obenem pa je opravljal še posle organizacijskega sekretarja, dokler ni prevzel mesto predsednika pri okrajnem sindikalnem svetu.
Kot mladega fanta, rojenega v skromni družini med zagorskimi hribi, ga je pot za kruhom privedla pred vojno o Maribor. Zaposlil se je v tekstilni industriji in kaj kmalu našel povezavo z naprednimi delavci. Borba za delavske pravice v raznih demonstracijah in štrajkih sta izklesala mladega Jožeta. Zato je tudi takoj ob začetku okupacije stopil na težko, a pravilno pot. Spomenica mu danes to potr-juie. Partizanska pot ga je vodila gori do Mure in doli do Save pa čez na Dolenjsko. Ob odgovornih nalogah se je razvil v vnetega in vestnega partijskega delavca. Zato so mu bile po osvoboditvi zaupane mnoge odgovorne funkcije. Bil je v Mariboru, na Koroškem, v Ljubljani in še drugod. Kdor je imel priložnost pobli-že spoznati tov. Gričarja, ta mora priznati, da je Metod dosleden borec za socializem, da nikoli ni štedil svoiili sposobnosti in sil za čimprejšnjo uresničitev teh ciljev.
Nadalie mora priznati, da je tov. Gričar znest tovariš, ki je osebno skromen, a dosleden do kraja vri izpolnjevanju sklepov. Njegova zasluga ie. če so danes organizacije SZDL trdnejše in če so sindikalne organizacije poglobile in utrdile sooje delo.
tel včasih na osuple obraze redkih komodnežev, kajti takšnega doslednega in poglobljenega dela niso bili o Pomurju navajeni. Spoznal se je na ose stvari in je zato lahko svetoval vsakomur. Najbolj se je zagrizel v gospodarstvo ter tukaj jasng pokazal, kaj je zdravega socialističnega in kaj je nazadnjaškega in zavirajočega. Obenem pa je hitro in pravilno ocenjeval kadre ter sposobne smelo dvigal na odgovor-
iz UREDNIŠKEGA
PREDALA
Tudi letos je dobilo naše uredništvo kup pisem vojakov iz vseh delov naše domovine. Ker je bilo teh pisem, pa čeprav bi jih še tako krajšali, več kot za eno časopisno stran, smo jih. da ne bi bilo zamere, odložili kar vse.
Želimo pa vsem, ki so nam pisma poslali, vse najboljše ob našem velikem Prazniku 29. novembru!
Uredništvo
PISMO
IZ
LJUBLJANE
Z letne skupščine KPA
NEZADOVOLJSTVO
Z DOSEDANJIM DELOM
Na redni letni skupščini Kluba prekmurskih akademikov, ki je bila 18. novembra v Ljubljani, so člani kritično razpravljali o mnogih pomanjkljivostih, ki jih je bilo čutiti pri klubskem delu v zadnjih dveh letih. Osnovna značilnost tega dela je nepovezanost z različnimi problemi družbenega, kulturnega in političnega življenja v Prekmurju in ki tudi v klubu niso našli pravega odmeva. Nujna posledica je bila notranja organizacijska razrvanost in neprizadetost članov. Tako je klub v dveh letih uprizoril le eno dramsko delo, priredil nekaj družabnih prireditev in dva akademska plesa, poleg tega pa še skupaj s Prleškim študentskim klubom dve namiznoteniški prvenstvi okrajnih študentskih klubov.
Potrebno pa je tudi poudariti, da resna pripravljenost članov tudi pri določenih forumih ni
našla pravega odziva. Spomladi je na primer več študentov pripravilo različna predavanja, toda potem jih nihče ni poklical oziroma povabil. Enako je bilo ob obletnici Oktobrske revolucije, ko je pripravljalni odbor povabil oba kluba k sodelovanju in je več članov pripravilo tudi predavanja, a se potem ob proslavah nihče ni spomnil nanje.
Klub šteje sedaj nad 100 rednih članov, ima pa tudi precej častnih članov. Za prekmurske študente, zlasti madžarske, pripravlja sedaj ustanovitev posebne sekcije v Zagrebu. Za ustanovitev sekcije je bil izvoljen pripravljalni odbor. Težišče dela te sekcije naj bi bilo med madžarsko manjšino. Prav tako je doseženo tudi tesnejše sodelovanje s Prleškim študentskim klubom in sicer preko ko-ordmacijskega odbora pri OO SZDL.
Za študijsko leto 1957-58 pripravlja klub poleg tradicionalnega akademskega plesa še diskusijske večere z okrajnimi političnimi funkcionarji o raznih problemih Prekmurja in Pomurja. Te diskusije so toliko bolj nujne, ker je prav nezanimanje za te probleme bila tudi osnova slabega dela. Za začetek pripravlja odbor pogovor o reviji »Svet ob Muri«. Razen tega je bilo na skupščini še sklenjeno, da bo dramska sekcija uprizorila komedijo Richarda Nasha »Vremenar«, spomladi pa naj bi klub pripravil »Kulturni teden« ali »Študentski festival« z raznimi prireditvami in gostovanji od kulturnih do športnih in prosvetnih. Klub že tudi dalj časa razmišlja o organizaciji gostovanja enega izmed slovenskih gledališč.
šb
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
2
Rast naše ljudske oblasti
Letos praznujemo Praznik republike 29. november s posebnim zadovoljstvom, ker smo opravili važno delo: volitve v ljudske odbore. To delo so opravili naši volivci zelo dobro, saj je dosegel naš okraj v republiki drugo mesto. Veseli smo lahko tudi zato, ker smo s tem še bolj utrdili našo ljudsko oblast ter ji s tem dali možnosti za hitrejši in boljši razvoj.
Začetki naše ljudske oblasti segajo v leta narodnoosvobodilnega boja. Znano je, da so bili povsod na osvobojenem ozemlju takoj izvoljeni Narodnoosvobodilni odbori, ki so dejansko prevzemali oblast ter so skrbeli predvsem za borce, za njihovo prehrano, obleko, zdravila, doma pa so skrbeli za to, da je bilo čimveč zemlje obdelane.
Po osvoboditvi so bili izvoljeni krajevni ljudski odbori. V težavnih pogojih, ki jih je pustila vojna, so morali ti odbori predvsem skrbeti za to, da je bila zemlja obdelana, da so skrbeli za hrano industrijskim predelom in mestom, da se je popravilo, kar se je dalo, da je stekla produkcija, da so bile zaceljene vsaj najhujše rane. Dela je bilo na pretek, vendar je takrat bilo treba v glavnem izvrševati naloge, ki so prihajale od zgoraj od višjih organov. Razumljivo je, da je bilo treba takrat z vrha odrejati stvari, da smo vzpostavili za silo normalno življenje in dobili osnovne podatke, na podlagi katerih smo mogli nadalje razvi-
jati proizvajalna sredstva. Takrat pri KLO ni moglo biti govora o družbenem upravljanju, kakor tudi v podjetjih še ni moglo biti delavskega samoupravljanja. Sredstva so se zbirala v republiškem merilu in od tam so se za nujne potrebe vračala preko okrajnih ljudskih odborov. Zavest naših ljudi takrat še ni bila toliko razvita, da bi bilo mogoče uvesti
družbeno upravljanje nad proizvajalnimi sredstvi. Ravno to pa nam kaže, kakšen razvoj je napravil naš državljan od takrat do danes. Zato bi nekako takole označili tedanje stanje: socialistična revolucija, ki nam jo je omogočila narodnoosvobodilna vojna, je odvzela kapitalističnemu razredu proizvajalna sredstva, obenem pa je bila organizirana oblast delovnih ljudi. Operativno vodstvo gospodarstva je moralo ostati v rokah državnih izvršilnih in upravnih organov.
Velik preokret v družbenih odnosih se začenja leta 1950, ko smo začeli uvajati delavsko upravljanje nad proizvajalnimi sredstvi. Bistvo tega upravljanja je v tem, da je odpadel posrednik, t. j. organ državne uprave med proizvajalnimi sredstvu in proizvajalci, proizvajalci sami pa so dobili pravico odločanja o presežku vrednosti dela. Funkcija organov državne uprave se omeji na kontrolo zakonitosti, medtem pa se pričenja razvijati družbeno upravljanje od spodaj navzgor.
in slabo. Tudi nekateri sveti so še slabo delali. Na splošno pa moramo reči, da je delo teklo dokaj dobro, ponekod pa so posamezni sveti delali prav lepo. Vsekakor pa so se najbolj uveljavili krajevni odbori. Tam, kjer ni šlo gladko, so se vse preveč zanašali na občinski oz. okrajni aparat in mu prepuščali vodstvo. Uslužbenci so večinoma razumeli svojo novo vlogo, da so namreč delali po predpisih in so navzven predvsem nastopali kot zaščitniki zakonitosti. So pa še bili in so še uslužbenci, ki so podcenjevali ljudski odbor in predsednika, kakor je n. pr. neki »šefic« na neki občini, ki je prišel nedavno v sejno sobo med sejo ob-
svetnih ustanovah in zavodih upravne odbore, enako so se razvili tudi pri vseh zdravstvenih in socialnih zavodih in ustanovah. Hišni sveti, stanovanjske skupnosti, potrošniški sveti — vse to so sestavni deli demokratičnega mehanizma, ki mu pravimo družbeno upravljanje. Ravno ta prehod na tako širino je bil za marsikaterega našega državljana premalo viden in jasen. Vendar pa je večina naših ljudi le sledila temu prehodu in mnogi se trudijo, da bi doprinesli svoj delež k skupnemu napredku. Sem lahko štejemo tudi nekatere upravne odbore KZ, nekateri pa še hočejo po starem: najprej sebi, ostalim članom pa, če kaj ostane.
Za naš list napisal
FRANC ROG L, predsednik OO SZDL
Ženam pripada enak delež
Dve leti so vodili občine in okraj odborniki, ki so bili izvoljeni leta 1952 še v bivše občinske in okrajne odbore. V odbore novih občin in združenega
Pomenek z ženami pri Gradu me je šele prepričal o težavah, ki ženam preprečujejo sodelovanje v delovanju šolskih in krajevnih odborov ter upravnih odborov kmetijskih zadrug. Ni vzrok v tem, ker so žene nedelavne, ampak v miselnosti nekaterih, da je mesto žene samo doma v gospodinjstvu in pri otrokih. Odrekajo jim pravico sodelovanja pri reševanju skupnih vprašanj in potreb. Mlada kmetica iz Hodoša pa je rekla: »Vem, da je moja prva skrb domače delo. Vendar ko uredim otroke, pripravim hrano družini in opravim živino, rada grem na sestanek, kjer se pomenimo o naših skupnih stvareh. Čutim, da je to tudi moja dolžnost.« —
Jolanka ni sama. Tudi po naših najbolj zaostalih vaseh srečujemo žene, ki so po svojih pametnih zaključkih in predlogih prerasle marsikaterega, v sebe zaverovanega moža. Pomoči rabijo in postale bodo delavni člani raznih naših odborov. Ljudje v lendavski občini ne bodo pogrešili, če bodo zaupali nekaj mest v šolskih odborih ženam, saj vemo, da so problemi šole prav materam najbližji in jih bodo tudi najdoslednejše reševale. — Nekdaj žene res niso imele volilne, niti drugih pravic, veljal je stari zakonik, ki je v čl. 91 določeval, »da je mož glava družine, ki ima osebno pravico voditi hišno gospodarstvo in mora zakonsko ženo po svoji imovini dostojno vzdrževati in jo zastopati v vsjeh primerih«. In v členu 92 je bilo odrejeno, da žena uživa pravice moževega stanu in ga je dolžna v gospodarstvu in pridobivanju podpirati po svojih močeh, se držati njegovih ukazov sama in skrbeti, da se jih tudi drugi drže. V tistih časih je bila tudi žena za svoje delo slabše plačana in ni imela vseh možnosti za svojo izobraževanje. Vzgojena je bila kot manj vreden človek, ki ima pravico do dela, v nobenem primeru pa nima pravice odločanja.
Pa vendar nas toliko loči od tistih časov. Kot veličasten mejnik te velike epohe stoje množice nesebičnih ustvarjalcev mlade socialistične domovine, ki so v njene temelje napisali besede o enakopravnosti, o enakih dolžnostih in enakih pravicah. Milijoni so za ta svetla pravila umirali in nam pustili najplemenitejšo željo — uresničite naše cilje. Za to milijone ljudi v svetu ne živi samo za svoje ozke interese, ampak gradijo mehanizme socialistične družbe.
Naši zakoni ne govorijo več o družinskih poglavarjih ampak sta si v zakonskem sožitju mož in žena enakopravna. Dolžna sta si biti zvesta in si medsebojno pomagati, da ustvarita čim toplejše in varnejše domovanje svojim otrokom. Kako bi naj bilo sicer drugače? — Okrog 3.000 žena v delovnem razmerju v našem okraju skrbno prilaga svoj zaslužek v skupne družinske blagajne in bistveno izboljšuje življenjske pogoje svoje družine. Vse kmečke gospodinje, ki neutrudno obdelujejo svoje vrtove in njive in redijo živino vseh vrst, ustvarjajo toliko kmečkega dohodka kot možje. Trdim lahko, da delovni dan kmečke gospodinje presega število delovnih ur večine gospodarjev. Zato tudi želimo sodelovanje te marljive in izkušene žene v reševanju vsakdanjih problemov našega življenja. Zakaj je toliko nerešenih problemov okrog zdravstvene službe, zdravstvene zaščite, nepoštenega poslovanja poedin-cev? Mnoge bi lahko rešili, če bi organi družbenega upravljanja bili zahtevnejši in bi doslednejše reševali interese družbe. Povsod najsi bo to v kmetijski zadrugi ali v podjetju v šoli ali v trgovini, bi nam pametni predlogi žena bili koristni.
Če ugotovimo, da volivci niso dali zaupanje niti eni ženi za odbornika občinskega ljudskega odbora v Beltincih in Gradu, v Martjancih in Petrov-cih, ne moremo trditi, da je to
naše pomursko pravilo. Žene, ki so s svojim delom že zaslužile zaupanje ljudi, srečujemo danes širom našega okraja. Tudi v Vadarcih, na Cankovi v Lendavi in Beltincih, največ jih je pa v Ljutomeru, Murski Soboti in Radgoni. Samo pri nekaterih bi se ustavili: v Dan-kovcili pri Lini Smodiševi, predsednici kmetijske zadruge, v Črncih pri Mileni Milkoviče-vi, inženirki agronomije. Pomembno delo opravljata in vlagata velike napore za izboljšanje naše kmetijske proizvodnje. Možnosti za uspešnejšo svinje-rejo. kokošjerejo, rejo govedi in dviganje poljedelskih donosov — je še mnogo. Tovarišici Kerčmar Justina in Vertot Kri-
stina v Tovarni perila Mura v Murski Soboti sta na čelu organov delavskega upravljanja te velike gospodarske organizacije, ki zaposluje v veliki večini le žene. Šivajo, likajo in urejujejo svoje izdelke in ko jih opazuješ, jim daš vse priznanje. V dobro organiziranem delovnem, procesu so delavke postale del strojev in njihova storilnost je izredno visoka. Tudi problemov ne manjka okrog proizvodnje, strojev in kreditov, skrbi za ljudi in socialistične odnose. Tovarišica Sida Podleskova, sekretarka Okrajnega odbora SZDL v M. Soboti in Marija Levar, predsednica Občinskega odbora SZDL v Radgoni imata poleg svojega rednega dela veliko dolžnost v naši največji politični organizaciji. Skrb za pravilno delovanje osnovnih organizacij in forumov, skrb za izobraževanje ljudi in čim popolnejše delovanje mehanizmov družbenega upravljanja so oilji, ki ju vodijo v njunem delu. Marija Barbaričeva, Marica Za-cherlova, Irena Svetec so odbornice občinskih ljudskih odborov in okrajnega ljudskega odbora in predsednice svetov pri ObLO. Svoj prosti čas posvečajo iskanju novih poti in načinov za nešteto primerov socialno ogroženih družin in otrok, ki jim družba mora nuditi to, kar jim dom ni dal. In še mnoge vidne delavke društev, organizacij, upraviteljice raznih ustanov, načelnice odsekov in tajništev s svojim delom pomagajo urejati in lepšati naše vsakdanje življenje. Žene so našle svoje mesto med ustvarjalci proizvodnje, v političnih, družbenih, društvenih in upravnih organizacijah in z vsakim dnem dobivajo več in več zaupanja družbe.
MARIJA PRIZMIČ, org. sekretar OK ZKS
Dr. PETER SOKOLOV
Dne 18. novembra 1957 je umrl dolgoletni zdravnik Zdravstvene postaje Videm ob Ščavnici dr. Peter SOKOLOV. Dr. Sokolov se je rodil leta 1879 v Rusiji, kje je končal leta 1912 medicinski študij. Po končani 1. svetovni vojni je prispel leta 1923 v naš kraj, k Vidmu ob Ščavnici in prevzel mesto okrožnega zdravnika. Ta svoj poklic je vršil vse do svoje smrti vestno in požrtvovalno, rekel bi, do pičice natanko. Razumel je našega človeka v dneh njegove sreče, še bolj ga je razumel v dneh nesreče in trpljenja. Za časa okupacije je bil tih in skromen podpornik naše NOV. Koliko zdravil je potovalo iz njegove ordinacije na naše zeleno Pohorje ter reševalo življenja našim borcem za svobodo. Nikoli ni iskal za svoje delo slovesa ali priznanja. To priznanje pa mu je dal predsednik republike tov. Tito, ko ga je odlikoval z redom dela III. stopnje.
Kako priljubljen je bil dr. Sokolov je pač najlepše pokazal njegov veličasten pogreb, katerega se je udeležilo naše ljudstvo v izrednem številu.
Zanimivo je tudi to, da je pokojnik delal do svoje smrti, saj je zadnjega pacienta sprejel in zdravil šest ur pred svojo smrtjo. Vsi, ki smo dr. Sokolova poznali, mu ohranimo časten spomin.
Umrl je mož!
Ne, ni umrl.
Le trudne je oči zaprl.
Zdravnikn dr. P. Sokolovu časten spomin, rodbini pa naše globoko sožalje!
-ot-
RAZPIS
za novi tečaj pri Politični šoli CK ZKS
(od 6. februarja do 31. junija 1958)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd., in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o ookVo zaposlitvi. višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 10. januarja 1958 na upravo* Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS.
O sprejemu v tečaj in v internat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole. oziroma na občinskem komiteju svojega področja.
Ljudski odbori —
temeljni organi oblasti
činskega zbora brez trkanja, stopil k mizi, vrgel nanjo šop papirjev rekoč: »To jim razdelite, da mi ne bo treba teh hudičev po seji loviti.«
Delavsko samoupravljanje je rodilo zbore proizvajalcev, ki smo jih slednjič dobili tudi v občinah. Ti zbori so najbolj poklicani, da razpravljajo o možnosti gospodarskega napredka in razvijanja raznih novih obratov. Skrbeti pa morajo mnogo bolj kot doslej tudi za pravilno in dosledno delavsko upravljanje. Prvi kongres delavskih svetov nam je pokazal, kako globoko in široko se je razvilo samoupravljanje delavcev. Istočasno, ko so se krepili delavski sveti, se je začelo razvijati tudi družbeno upravljanje. Sedaj imamo v vseh šolskih in pro-
Nadaljnji razvoj je vedno hitrejši. Krajevni ljudski odbori postanejo premajhni in se združujejo v občine, ki štejejo še po nekaj tisoč prebivalcev, tudi manjši okraji postajajo1 od-višni, zato se med seboj združujejo. Že leta 1953 navaja Ustavni zakon, ko govori o družbeni in politični ureditvi FLR Jugoslavije, da so temelji socialistične demokracije družbena lastnina proizvajalnih sredstev, samouprava proizvajalcev v gospodarstvu in samouprava delovnega ljudstva v občini, mestu. Ljudski odbori pa postanejo temeljni organi oblasti delovnega ljudstva na svojem področju, to je v občini oz. v okraju.
Pred dobrima dvema letoma smo dobiti nove občine — komune, ki so doslej dobro prestale prve preizkušnje, vsekakor pa so še le na začetku svojega razvoja. Ker pa mora biti komuna predvsem ekonomska družbena enota, nam je jasno, da bo tam, kjer sedanja komuna ne ustreza gornjim zahtevam, še moralo priti do manjših ali večjih reorganizacij, vendar pa občina-komuna ne bo več odpravljena. Nova občina je dobila mnogo pravic, ki jih je prej imel okraj, toda ta proces še ni končan. Okraj bo iz-
Zadnje volitve v občinske ljudske odbore so nam pokazale, da so naši volivci razumeti našo pot socialistične demokracije, ker se zavedajo, da le ta vodi naprej. Vse to široko samoupravljanje je zajelo naše ljudi, zato ga je treba še razvijati in poglabljati, zliva pa se naj v ljudskih odborih, kot najvišjih predstavnikih ljudske oblasti. Novi odborniki so z vso resnostjo prevzeti svoje funkcije in zato upamo, da jih bodo z vso vestnostjo in sposobnostjo opravljali. Bilo je tudi nekaj primerov bolestne ambicioznosti pri dodeljevanju funkcij v novih odborih. To prav gotovo ni v skladu z našo družbeno stvarnostjo, če nekdo svoje osebne interese postavlja pred družbene.
gubljal na svoji veljavi in bo ostal skupnost komun, kar smo z zadnjimi volitvami, ko smo iz vrst občinskih ljudskih odbornikov izvolili okrajne odbornike, še posebej potrdili. Če smo rekli, da je komuna predvsem ekonomska družbena enota, je njena glavna naloga razvijati proizvajalne sile, okraj pa ostane nosilec političnih funkcij v tej skupnosti komun. Novim občinam je že sedaj delno omogočeno razvijati proizvajalne sile s pomočjo skladov, ki jih bivše občine niso imele. Prišlo pa bo do tega, da bodo občine same odločale o uporaba družbenih dohodkov svojega terena, ko bodo predhodno zadostile obveznostim širših družbenih obveznosti. To pomeni, da bo del dohodkov odvajala za potrebe celotne države kakor so na primer vojska, državna uprava, večje prometne naprave itd., medtem pa bo v celoti vzdrževala in razvijala kulturno prosvetne ter zdravstvene in socialne ustanove. Ker govorimo o dosedanji rasti naše oblasti, ne bomo več razpravljala, kako se bo obč:na-komuna razvijala še v naslednjih letih in desetletjih, pač pa se pomudimo pri njenih sedanjih organih upravljanja, kako opravljajo svoje delo.
Novi odbori — nove sile
okraja so bili kooptirani najde-lavnejši. Vendar se ob ustanovitvi komun marsikdo ni znašel. Zato je bilo delo marsikatere odborniške komisije le formalno
Pohod
France Kosmač
V meglo in mraz zaoita 'zora. brigado ostajajočo je oblila.
Vsi trdi so še udje od napora, a rezka sapa jih bo poživila
Nemirni konji širijo nozdrvi, svetilke švigajo o rokah vodičev. Kolona je naredi Ze stopa prvi o nevidno gaz, ki pelje preko gričev..
Počasi padajo z oči nam sanje, molče se tipljemo o teme jutranje... Vseeno, kod gremo: Povsod, povsod
nas bliže, bliže k cilju pelje naša pot. Ta misel nam prihodnost razsvetljuje, ta misel pot in mraz in čas zmaguje.
NOVO V NAŠIH
KNJIGARNAH
PAUL BERNA:
KONJIČEK BREZ GLAVE
V Franciji je že nekako ustaljena navada, da o književni žetvi domačih avtorjev nimajo glavne besede samo učeni kritiki, temveč tudi bralci. Razni književni klubi organizirajo ankete med bralci ter vsako leto podelijo literarno nagrado pisatelju, za katerega se je izreklo največ bralcev. Med mladinskimi pisatelji je v letu 1955 dobil literarno nagrado »Grand prix litteraire du Salon de 1'enfance« Paul Berna za mladinsko povest »Konjiček brez glave«. Med dvesto mladinskimi deti so prav to povest izbrati mladi bralci kot najbolj priljubljeno knjigo leta.
Zakaj je knjiga dosegla tak uspeh med francosko mladino? Odgovor na to vprašanje ne bo težak. Knjiga je pisana izredno zanimivo in napeto z dobrim poznavanjem otroške duševnosti in zato ni čudno, da so otroci glasovati zanjo. Povest ima vse tiste kvalitete, ki jih mora imeti dobro mladinsko čtivo.
»Konjiček brez glave« je mladinska de-
tektivska povest, ki se dogaja v nekem revnem predmestju. Skupina otrok, ki jih druži zgledno tovarištvo, ima konjička brez glave, star polomljen tricikel, s katerim otroci dirkajo nizdol strme, predmestne utice. To edino otroško bogastvo pa jim nekega dne ukradejo neznanci. Otroci prijavijo tatvino policiji, toda ta se ne zmeni za ničvredno otroško igračo, ker ima važnejše opravilo: izslediti mora tatove, ki so ukradli z vlaka milijon frankov. Otrokom tako ne preostane nič drugega, da sami začno iskati tatove svoje igrače. S slogo, nesebično pomočjo in zglednim tovarištvom po raznih zapetljajih odkrijejo storilce, ki so prav tisti, katere že dalj časa išče policija. Tatje sprejmejo zasluženo plačilo, otroci pa svojo igračo, ki jim pomeni več kot milijon frankov.
Verjetno bodo mladi slovenski bralci prebrali knjigo s takim zanimanjem kot njihovi francoski vrstniki, razvedril pa se bo ob njej tudi odrasli bralec.
Knjigo je izredno dobro prevedel Janko Moder, ki ji je tudi napisal zanimiv in duhovit predgovor.
MARIČKA ŽNIDARŠIČ:
NALOMLJENA VEJA
Cankarjeva založba v Ljubljani je pred kratkim izdala prikupno pesniško zbirko Maričke Žnideršičeve: »Nalomljena veja«. To je že tretja pesniška zbirka notranjske samorastnice. Žnidaršičeva se je začela oglaševati s svojimi pesmimi že pred vojno, vendar njen pravi razvoj sodi šele v povojna leta. Leta 1950 je izdala svojo prvo pesniško zbirko »Pesmi izpod Snežnika«, dve leti pozneje pa zbirko »Človek in zemlja.«
Žnidaršičeva ni noben revolucionar v našem pesništvu in tudi njena izrazna sredstva niso nekaj novega. Pesmi Maričke Žnidaršičeve so preproste, prikupne in iz njih diha samota notranjskih gozdov in poljan. Od prvih dveh pesniških zbirk do tretje ni pesnica naredila kakega posebnega koraka naprej, pač pa se je umirila in v njenih pesmih zasledimo nov motiv: ljubezen in smrt. Ta motiv nekako spremljamo skozi vso zbirko in reči moram, da je ravno v teh pesmih Žnidaršičeva najmočnejša.
V zbirki Maričke Žnidaršičeve so tudi tri pesmi s prekmurskimi motivi in to »Noč je«, »Nevihta« in »Samotni mlin«. Tako je pesnica razen rodni Notranjski zapela pesem tudi široki prekmurski ravnini, ki že dolgo zastonj čaka svojega pesnika.
Gapa
3
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
ZAPISKI O ŠTIRILETNEM DELE
Ustavni zakon, ki ga je sprejela skupščina januarja leta 1953, je dal upravi regu-lativno in ne kot dotlej operativno vlogo. Upravni organi ne morejo več imeti vloge predstavniških teles, pa tudi medsebojni vertikalni odnosi posameznih upravnih služb niso oblastvenega značaja. Vsaka teh uprav je neposredno odgovorna svojim teritorialno političnim telesom. S tem je bila odpravljena nevarnost osamosvojitve in birokratizacije uprave, ki deluje samo v območju uporabe zakonov in zaščite zakonitosti.
Ustavni zakon je torej načelno proglasil samoupravljanje delovnega ljudstva v občinah in okrajih kot osnovo naše družbene politične ureditve.
Skupščina je v smislu Ustavnega zakona že julija 1953. leta uveljavila družbeno upravljanje v zdravstvenih ustanovah, decembra istega leta pa je v družbeno upravljanje vključila tudi stanovanjske zgradbe ter ustanove javnih služb. Zvezni izvršni svet pa je januarja 1954 objavil uredbo o kmetijskih zadrugah.
Toda to je bilo že v obdobju zakonodajnega dela skupščine tretjega sklica, ki je, kakor bomo videli, uspešno nadaljevala delo v smislu ustavnega zakona iz januarja 1953.
Po izvolitvi 22. novembra 1953 je nova skupščina na prvih dveh sejah izvolila svoje predsedstvo, predsedstva obeh zborov in skupščinske odbore, nakar so sledile tri seje, ki jih v čelotnem štiriletnem obdobju prištevamo med najplodnejše.
Z gospodarskega področja je skupščina v prvem obdobju od 5. marca do 2. julija sprejela zakon o prometu z zemljišči in poslopji, ki pomeni sprostitev prometa z zemljišči in poslopji, tri zakone o kmetijstvu, ki so uredili vprašanje zaščite živine in rastlin pred kužnimi boleznimi in škodljivci ter vprašanje prometa s semeni. Sprejet je bil tudi zaključni račun za leto 1952.
Zakon o sodiščih in hkrati spreieti zakon o gospodarskih sodiščih — ki so zamenjala arbitražna sodišča — določata strožje pogoje za usposabljanje sodnikov, utrjujeta pa tudi zakonitosti in neodvisnost sodišč.
V zvezi z ustavnim zakonom je treba omeniti še zakon o
spremembah in dopolnitvah štirih členov tega zakona, nanašajoč se na Svet narodov. Razumljivo je, da je z uvedbo Zbora proizvajalcev in z ustanovitvijo komunalnega sistema zgubil Svet narodov svoj prvobitni pomen. Omeniti je dalje treba sprejem splošnega zakona o proračunih, ki je računsko poslovanje državnih organov postavil na solidnejše temelje,
zakon o zaščiti grobov borcev, padlih v NOB in žrtev fašističnega terorja, zakon o pospeševanju službe carinske kontrole in zakon o razveljavljanju zakona o obvezni službi medicinskega osebja.
Splošni zakon o univerzah, ki uveljavlja ustavna načela o družbenem upravljanju na področju prosvete, znanosti in kulture; prav tako zakon o davku na dohodke od avtorskih pravic in o skladu za pospeševanje kulturne dejavnosti, sta zakona s področja prosvete.
Iz zunanjepolitičnega področja je skupščina sprejela zakon o ratifikaciji dodatnega sporazuma k pogodbi o prijateljstvu med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo ter deklaracijo o zaščiti kulturnih dobrin v vojni. Od priporočil, odlokov in drugih ukrepov, ki jih je sprejela skupščina, naj omenimo le priporočilo republiškim skupščinam, ljudskim odborom in delavskim svetom, naj posvečajo večjo pozornost delovnim in življenjskim pogojem delavske mladine.
Zatem so bile 1954. leta še tri seje: oktobrska, novembrska in deeembrsk-a. Oktobrska seja skupščine je bila posvečena ratifikaciji pogodbe o Balkanski zvezi in ratifikaciji pogodbe o Tržaškem svobodnem ozemlju.
politični ekspoze, na dnevnem redu skupne seje pa je bilo dokaj obširno in pregledno poročilo Zveznega izvršnega sveta o dejavnosti v preteklem letu. Poročilo obsega 70 tiskanih strani in v strnjeni obliki prikazuje vsa področja dejavnosti Zveznega izvršnega sveta in nakazuje nekatere probleme iz te dejavnosti.
Zvezna ljudska skupščina je razpravljala tudi o predlogu zakona o založniških podjetjih in založniških ustanovah (ki se nanaša na časopisna podjetja, katerih dejavnost je bila pozneje urejena s posebnim zakonom), o predlogu zakona o družbenem upravljanju šol in o predlogu zakona o vojnem tožilstvu. Ti trije zakoni so bili sprejeti. Ratificirana pa je bila tudi konvencija o mednarodni pravici držav za popravek. Sprejet je bil tudi zakon o podaljšanju mandata delavskih svetov gospodarskih podjetij do leta 1956.
Na drugi seji v letu 1955 (od 22. do 24. aprila) je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o davku na dediščine in darila, ki je v glavnem odpravil plačilo dednih taks, zakon o dopolnitvi zakona o prometu z zemljišči in zgradbami, odločbo o spremembah in dopolnitvah družbenega plana za leto 1955, potrditev statuta zvezne gradbene zbornice, zakon o obdelovanju zapuščene zemlje, zakon o občinskih dokladah in krajev-
nem samoprispevku, zakon o dedovanju, ki vnaša pravične rešitve glede dedovanja v socialistični družbi, zakon o pospeševanju pravdnega postopka, zakon o državnih praznikih, zakon o dopolnitvi temeljnega zakona o zakonskih zvezah in zakon o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi balkanske posvetovalne skupščine. Na seji od 15. do 17. junija je Zvezni zbor razpravljal o že omenjenem zakonskem predlogu o ureditvi občin in okrajev, ki daje pravno podlago za ureditev komun. V zvezi s tem predlogom je imel tov. Kardelj obširen ekspoze, ki ga je skupščina sprejela s splošnim odobravanjem. Dalje je skupščina razpravljala o zakonskem predlogu o doktoratu znanosti, kakor tudi o zakonskih predlogih o narodni obrambi in Jugoslovanski ljudski armadi. Skupščina je tudi ratificirala sporazum med FLRJ in republiko Avstrijo o obnovitvi določenih pravic tovarniških in trgovskih Židov, dalje sporazum med FLRJ in Zvezno republiko Nemčijo o določenih pravicah s področja industrijske lastnine in avtorskih pravic, kakor tudi konvencijo o prevozu potnikov in blaga na železnicah. Oba zbora sta sprejela spremembe in dopolnitve statu ta zvezne industrijske zbornice Zadnja seja pred drugimi počitnicami sedanje skupščine se je začela 2. julija 1955. Na tej seji je bil med drugim sprejet že omenjeni zakon o pristojnosti ljudskih odborov, občin in okrajev. Ta zakon določa pristojnost ljudskih odborov enotno za vso državo.
Poleg že prej sprejetega zakona o ureditvi občin in okrajev je dal ta zakon pravno osnovo za uvedbo novega sistema občin (komun). V njem je točno določeno delovanje novih občinskih odborov ne samo na temelju zveznih zakonov, temveč tudi na temelju uredb, pravilnikov in drugih navodil. To je bilo za začetek dela novih občinskih odborov zelo važno. S sprejemom tega zakona in osnovnega zakona o štipendijah ter z odobravanjem poročila o giban ju gospodarstva v prvem polletju 1955. leta je Zvezna ljudska skupščina zaključila svojo dvanajsto sejo.
Na seji v dneh 10. in 11. novembra 1955 je Zvezni zbor ratificiral državno pogodbo o uspostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in sporazum med FLRJ in republiko Italijo o dokončni ureditvi vseh medsebojnih obveznosti gospodarskega in finančnega značaja, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in sukcesivnih sporazumov.
Nadalje so bili sprejeti zakonski predlogi o javnem pravobranilstvu, o odlikovanjih in radiodifuznih postajah, kot tudi odločba o spremembah in dopolnitvah zveznesa družbenega
plana za leto 1955. Zvezni zbor je potrdil tudi statut jugoslo-vansko-italijanske trgovinske zbornice. Medtem ko je bil na novembrski seji pomemben med drugim tudi zunanjepolitični ekspoze sekretarja Koče Popoviča, je bil na decembrski seji pomemben ekspoze Milentije Popoviča o osnutku zakona o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov oziroma o podaljšanju veljavnosti družbenih planov 1955 za leto 1956 do uveljavljanja novih planov.
Poleg odloka o začasnem finansiranju ter zakona o prispevku za stanovanjsko izgradnjo je Zvezni zbor sprejel tudi zakon o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o univerzah, predlog zakona o spremembi in dopolnitvi temeljnega zakona o prekrških in predlog zakona o ratifikaciji konvencije o zaščiti kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada.
V letu 1956 je Zvezna ljud ska skupščina razpravljala o glavnih gospodarskih nalogah, o nadaljnjem izpopolnjevanju našega državnega in družbenega sistema in o zveznem družbenem planu, ki pomeni začetek uresničevanja nove gospodarske smeri. Na seji od 23. do 27. marca je imel Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, ekspoze o predlogu zakona o državni
upravi ter o predlogu zakona o zveznih organih uprave, o zakonih, ki pomenita nadaljnje izpopolnjevanje državne uprave, Svetozar Vukmanovič pa ekspoze o osnutku Zveznega družbenega plana.
Kakor je izjavil Edvard Kardelj v svojem ekspozeju, so se pokazale v državni upravi nekatere pomanjkljivosti, kadrovske in organizacijske, v določenem smislu pa tudi glede pooblastila uprave na področju kontrole nad izpolnjevanjem predpisov, ki so jih izdali državni organi. Oba zakona, ki urejata funkcioniranje državne uprave in posebej zveznih organov uprave, sta bila po ekspozeju tovariša Kardelja so-
glasno sprejeta. Prav tako je bil sprejet predlog temeljnega zakona o proračunih. Njegovo potrebo je utemeljeval Milentije Popovič. Skupščina je sprejela tudi zakon o gledališčih, o filmu, o zdravstvenem nadzoru nad živili ter o pravicah nosilcev partizanske spomenice 1941.
Na seji 10. in 11. maja je skupščina obravnavala in odobrila poročilo Zveznega izvršnega sveta o imenovanju v zveznih organih državne uprave, poslušala je poročilo zveznih združenj in zbornic in sprejela sporočilo anketne komisije o kmetijskih posestvih in melioracijah ter izvolila dva nova sodnika Zveznega vrhovnega sodišča. Sprejela je zakonske predloge o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi, o sanitarni inšpekciji in o vojaško-pomorskih zastavah.
Na seji 25. in 26. junija je skupščina sprejela zakon o organih notranjih zadev, zakon o časopisnih podjetjih in zavodih, ki uvaja družbeno upravljanje v te zavode in podjetja, o pro-
glasitvi 4. julija, Dneva borcev, za praznik vstaje jugoslovanskih narodov in zakon o dopolnitvi člena 12 zakona o odlikovanjih. Skupščina je poslušala tudi poročilo, ki ga je v imenu Zveznega izvršnega sveta podal Dobrivoje Radosavljevič o razvoju jugoslovanskega gospodarstva v prvih štirih mesecih tega leta. Zakonski predlog o organih notranjih zadev je utemeljil Aleksander Rankovič.
Na dnevnem redu seje, ki se je začela 26. novembra 1956, a je bila zaradi praznikov ob Dnevu republike prekinjena, da bi se nadaljevala od 4. do 7. decembra, so bili predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1956, predlog sklepa o odobritvi proračuna zveznih proračunskih skladov za leto 1956, predlog zaključnega računa FLRJ za leto 1954, predlog sklepa o likvidaciji določenih obveznosti zveznega proračuna in skladov, nastalih v letu 1955 in v prejšnjih letih, kot tudi drugih obveznosti federacije, dalje predlog sklepa o potrditvi odredb Zveznega izvršnega sveta. Skupščina je na tej seji obravnavala tudi predlog zakona o upravnem postopku, kot tudi predlog zakona o spremembi in dopolnitvah temeljnega zakona o odnosih med starši in otroki. Na dnevnem redu je bil tudi predlog sklepa o odobritvi sprememb meja med LR Hrvatsko in LR BiH, nadalje potrditev statuta stalne konference mest, poročilo odbora za prošnje in pritožbe kot tudi predlog o spremembah in dopolnitvah statuta Zveze trgovinskih zbornic.
Na seji zbora proizvajalcev so prav tako sprejeli zaključni zvezni račun in zakon o zaključnem zveznem računu za leto 1954 ter sklep o odobritvi proračuna zveznih skladov za leto 1956 in sklep o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1956. Prav tako so potrdili uredbe Zveznega izvršnega sveta in poslušali poročilo mandatno-imu-nitetnega odbora. Ob koncu seje je zbor proizvajalcev izvolil 5 delegatov v pripravljalni odbor, ki je pripravil kongres delavskih svetov. Glavno pozornost javnosti pa je vzbudila diskusija sedemdesetih poslancev o naši notranji in zunanji politiki, v katero je posegel tudi tov. Edvard Kardelj. Prvi del svojega govora je posvetil
razvoju dogodkov na Madžarskem. Na ta del njegovega govora je ostro reagirala moskovska »Pravda«. V drugem delu svojega govora je Kardelj obrazložil, kako bi. bilo potrebno po njegovem mnenju usmeriti našo gospodarsko politiko v letu 1957 in v prihodnjih letih in reševati njene posamezne probleme na najprimernejši način. Poudaril je, da moramo gospodarske probleme reševati v smislu naših koncepcij družbenogospodarskega razvoja, le-ta pa je povezan z izgradnjo socialistične demokracije.
26. decembra je skupščina ponovno razpravljala o družbenem planu. V odsotnosti Sveto-zara Vukmanoviča-Tempa je glavne smernice plana razložil Mihajlo Todorovič. Družbeni plan je bil sprejet brez večjih sprememb, vendar je bilo predlaganih več amandmanov, kot na katerikoli družbeni plan prejšnjih let. Nekatere amand-mane je skupščina celo soglasno sprejela. Proračun pa je bil sprejet brez vsakih sprememb. Tudi razprave o ekspozejih
Avde Huma, Svetislava Stefanoviča in Ivana Gošnjaka ni bilo. Zvezni zbor je sprejel zakon o odgoditvi volitev v ljudske odbore. V obrazložitvi je rečeno, da volitev niso mogli razpisati na koncu leta 1956, kakor določa člen 74 splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev, to pa zaradi tega, ker je treba ob najširši konzultaciji prebivalcev na zborih volivcev izvršiti še nekatere teritorialne spremembe v občinah in okrajih, da bi omogočili boljšo teritorialno podlago našemu komunalnemu sistemu. Potrebno bo tudi izpopolniti in okrepiti ma-terialno-pravni status občin in okrajev, kakor je bilo poudarjeno v razpravi o družbenem planu za leto 1957, zaradi česar so potrebne tudi spremembe proračunskem in finančnem sistemu, v sistemu planiranja, v pristojnosti ljudskih odborov občin in podobno. Potrebne so tudi spremembe v volilnem sistemu, tako v celotnem kot za ljudske odbore. Sele ko bo vse to urejeno, se lahko izvršijo volitve, toda to mora biti najkasneje do začetka leta 1958.
Na dnevnem redu prve seje skupščine v letu 1957, ki je bila 25. in 26. febr., so sprejeli predlog odloka o spremembi določbe zveznega družbenega načrta za leto 1957, ki se nanaša na sklade za kadre v gospodarstvu. Tako je bila vnešena po dveh mesecih prva pomembna sprememba v družbeni plan. Tekom leta po jih je sledilo, kakor bomo videli, še več. Vse te spremembe družbenega načrta so posledica razprave o družbenem načrtu na lanski novembrski seji. Vseh vprašanj, predlogov jn sugestij takrat ni bilo mogoče upoštevati, ker bi to zavleklo sprejem plana, zato so bile spremembe vnesene postopno v teku leta.
Zvezni svet je na že omenjeni prvi letošnji seji razpravljal še o predlogu zakona o razlastitvi, dalje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obdelovanju neobdelane zemlje, dalje o že omenjenem predlogu odloka o spremembi določbe Zveznega družbenega plana za leto 1957 in končno o predlogu odloka o potrjevanju uredb Zveznega izvršnega sveta ter o poročilu odbora za prošnje in pritožbe.
Na ločenih sejah sta Zvezni svet in Zbor proizvajalcev sprejela zakon o obdelovanju neobdelane zemlje in odlok o spremembi odstavka Zveznega družbenega plana za leto 1957, ki se nanaša na sklade za kadre v gospodarstvu, Zvezni svet pa je razen tega sprejel zakon o razlastitvi.
Na skupni seji obeh zborov je bila razprava o načelih stanovanjske zakonodaje, ki jo je začel predstavnik Zveznega izvršnega sveta, daljši referat pa je prečital tudi dr. Marjan Der-mastija kot predsednik Stalne konference mest. Po daljši razpravi, v katero je posegel tudi Edvard Kardelj, je bila sprejeta izčrpna resolucija. Z največjo pozornostjo in zadoščenjem pa sta oba doma sledila ekspozeju sekretarja Državnega sekretariata za zunanje zadeve Koče Popoviča o naši zunanji poli tiki:
To je bila zadnja seja Zvezne ljudske skupščine, ki jo je vodil Moša Pijade.
Na skupni seji obeh domov Zvezne ljudske skupščine, dne
26.	marca so izvolili tovariša Petra Stamboliča za novega predsednika Zvezne ljudske skupščine.
Zatem sta'skupščinska domova na ločenih sejah sprejela predlog sprememb v družbenem planu za letošnje leto, po katerem se spremeni način razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij in ustvarijo pogoji za poslovanje podjetij ter pogoji za spodbujanje delovne storilnosti. Na skupni seji sta oba doma sprejela tudi resolucijo o poročilu Zveznega izvršnega sveta o njegovi politiki in dejavnosti v letu 1956.
Seja Zveznega sveta pa se je
27.	marca nadaljevala z obravnavanjem predloga zakona o advokaturi in z ekspozejem Aleksandra Rankoviča. Predlog zakona o advokaturi, kakor tudi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o narodni obrambi ter zakona o spremembah zakona o sodiščih in zakona o spremembah zakona o javnih tožilstvih so poslanci sprejeli soglasno.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Za "Pomurski vestnik" pripravil
ljudski poslanec IVAN KREFT
Poslopje Zvezne ljudske skupščine v Beogradu
Na seji 23. do 25. novembra je Zvezna ljudska skupščina sprejela tri zakone; zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, ki je odpravil nekatere nejasnosti in nasprotja, zakon o javnem tožilstvu in zakon o vojaških sodiščih. Sprejela pa je tudi odlok, s katerim so bila odvzeta denarna sredstva, ki so nastala v letu 1954 s povišanjem cen. Ker je šlo za milijardna sredstva, ki jih ni bilo lahko sprostiti, je bilo določeno, da se ne smejo okrniti pravice delovnih kolektivov do tistega dela sklada za plače, ki je oblikovan iz skupnega dobička gospodarskih organizacij, kakor tudi ne pravice do rezervnih skladov za prosto razpolaganje. S tem odlokom so bile odstranjene predvsem negativne posledice razdelitve sredstev med podjetji, komunami, republikami in Zvezo, posledice, ki so precej spremenile proporce, določene v družbenem planu.
Kolikor so višji dohodki nastali zaradi povišanja cen, ne pa zaradi večje storilnosti in uspešnejšega finančnega poslovanja, je bil zgornji sklep umesten, ker je preprečil motnje na trgu. Na drugi strani pa se moramo zavedati, da vsako administrativno odvzemanje ustvarjenih denarnih sredstev slabi spodbudo za večjo storilnost, za dobro gospodarjenje in za varčevanje.
Skupnost ima torej trojno škodo, če podjetja negospodarsko zapravljajo sredstva iz bojazni, da jim bodo z nepredvidenimi administrativnimi posegi odvzeta, kolikor so jih ustvarili preko plana, in tako mnogokrat ob najmanj primernem času pritisnejo na blagovne sklade. Tako divje trošenje sredstev pa zavira tudi razvoj podjetja samega, kajti za večje rekonstrukcije v podjetju je treba zbirati sredstva skozi več let.

budo za večjo storilnost, za povečano delovno zanimanje in za razvoj podjetja le pravičen način razdeljevanja sredstev in pravičen plačni sistem.
Odlok torej ni v celoti ustrezaj, ker ni spodbujal k večji proizvodnji in k večjemu varčevanju pri trošenju sredstev, čeprav je v času, ko je bil sprejet, preprečil večje motnje na trgu.
Drugi odlok o spremembi vplačila železniških transportnih podjetij. Ker so bile izgube transportnih podjetij večje, kakor so bile predvidene ob sestavljanju družbenega plana (4 milijarde namesto 5 milijarde), se je odstotek dobička, ki ostane podjetju, za toliko povečal, kolikor je bilo potrebno za kritje izgub in za zagotovitev najnujnejših investicij.
Izmed predlogov, ki jih je obravnavala Zvezna skupščina na seji od 27. do 29. decembra 1954, sta posebno važna predloga o zveznem družbenem planu za leto 1955 in o zveznem proračunu za leto 1955.
Leto 1955 je v znamenju reorganizacije lokalne samouprave. Kakor bomo videli, so bili junija in julija 1955 sprejeti zakoni, s katerimi je bil uveljavljen nov komunalni sistem z novimi področji, hkrati pa so bde razširjene pristoinosti ljudskih odborov. Tovariš Kardelj je leto dni po upostavitvi te razširjene samouprave, ko so prišle njene prednosti že do izraza, v svojem ekspozeju na marčni se ji 1956 ugotovil, da je prav državna uprava, sloneča na načelih ustavnega zakona pripomogla k razvijanju organov upravlianja: delavskih svetov, ljudskih odborov, zbornic, organov upravljanja v prosveti, zdravstvu in na drugih področjih našega življenja.
Na prvi plenarni seji Zvezne ljudske skupščine v letu 1955 je predsednik republike maršal Josip Broz Tito podal zunanje-
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
4
Zakoni, ki so dajali vspodbndo za večjo storilnost
ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 4. strani)
Na ločenih sejah Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev, dne 25. aprila, so sprejeli predlog zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinskih dokladah in krajevnih samoprispevkih, predlog odloka o odobritvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije za finansiranje njenih naknadnih in izrednih potreb v letošnjem letu, dalje predlog odloka o dodelitvi dotacije družbenemu investicijskemu skladu Črne gore iz sredstev gospodarskih rezerv federacije in še sklep o dodeljevanju sredstev iz gospodarskih rezerv države za potrebe državnih materialnih rezerv hkrati s pooblastilom Zveznemu izvršnemu svetu, da uredi uporabljanje teh rezerv.
Za tem je bila na dnevnem redu seje razprava o razvoju kmetijstva in zadružništva. Pred začetkom razprave je prebral Slavko Komar na skupni seji obeh domov ekspoze o stanju kmetijstva in zadružništva ter o perspektivi njunega razvoja. Nato sta oba doma sprejela resolucijo o vprašanju kmetijstva in zadružništva.
■ Po sprejemu resolucije je Zvezna ljudska skupščina sprejela predlog uredbe o spremembi uredbe o organizaciji Zveznega izvršnega sveta. S to spremembo je omogočeno, da Zvezni izvršni svet lahko predstavila v skupščinskih domovih in odborih razen člana Zveznega izvršnega sveta tudi državni sekretar in državni podsekretar.
Dne 17. junija dopoldne in popoldne je bila skupna seja Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. na kateri so poslanci poslušali in obravnavali poročilo o razvoju industrije v preteklem obdobju in njen bodoči razvoj, kakor tudi poročilo o dosedanjem in perspektivnem razvoju gradbeništva. Na predlog predsednika skupščine Petra Stamboliča sta bili izvoljeni dve komisiji, ki naj bi koristne predloge iz razprave vključili v osnutke resolucije. Poleg obeh resolucij, ki ju je skupščina Soglasno sprejela na drugem delu seje, dne 18. junija, sta domova sprejela tudi poročilo o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Po govoru Aleksandra Ranko-viča in razpravi je skupščina soglasno sprejela deklaracijo o ustavitvi poskusnih jedrskih eksploziji. Pred koncem skupne seje je Blažo Jovanovič poročal o bivanju naše parlamentarne delegacije v Romuniji.
Na ločenih sejah sta domova sprejela odlok o priznanju regresa časopisnim podjetjem za rotacijski papir iz gospodarskih rezerv federacije, Fondu obratnih sredstev banke za zunanjo trgovino pa so z odlokom dodelili dotacijo. Zvezni svet in Zbor proizvajalcev sta sprejela tudi spremembo odloka o nadomestilih in plačah za stalne funkcije poslancev Zvezne ljudske skupščine. Potem ko so bile že potrjene spremembe statuta Zvezne gradbene in Zvezne prometne zbornice, je skupščina zaključila svoje delo.
Zadnja seja Zvezne ljudske skupščine pred počitnicami je bila 8. in 9. juliia. Prvi dan sta oba zbora Zvezne ljudske skupščine razpravljala na ločenih sejah. Zvezni zbor je soglasno sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev. Živahnejša je bila razprava o zakonu o vinu. Tovariša dr. Jerko Radmilovič in dr. Jože Potrč sta že v razpravi poudarila, da se bosta vzdržala glasovanja o tem zakonu, ki dopušča proizvodnjo umetnih vin. Pri glasovanju se jima je pridružilo še šestnajst poslancev. Tako je bil končno v nekoliko spremenjeni obliki in z amandmanom Zveznega izvršnega sveta sprejet zakon, ki so ga izdelali že pred dvemi leti, a so takrat skupščinski odbori zavzeli do njega odklonilno stališče.
Ostali zakoni: predlog zakona o spremembah in izpolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih, predlog zakona o organizaciji znanstvenega dela in predlog zakona o višji železniški šoli, ki so bili soglasno sprejeti. Prav tako tudi predlog odločbe o dodeljevanju sredstev iz gospodarskih rezerv federacije za dotacije proizvajalcem koksa in predlog odločbe o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta.
O zakonu o vinn in obeh odločbah je razpravljal tudi Zbor proizvajalcev in jih sprejel. Ker
so sklenili odgoditi obravnavanje elaborata o splošni in osebni potrošnji do jeseni, je na dnevnem redu skupščinske seje ostala le še izvolitev delegacije, ki je obiskala LR Kitajsko.
16. oktobra se je po zadnjih počitnicah Skupščine tretjegu sklica zopet sestal plenum Zvezne ljudske skupščine. Na skupni seji obeh zborov so po eks-pozeju Milentije Popoviča razpravljali o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje.
Na ločeni seji Zveznega zbora je državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošnjak poročal o predlogu o izpolnitvi zakona o Partizanski spomenici 1941. Vsi zgoraj omenjeni predlogi zakonov so bili soglasno sprejeti, prav tako pa tudi predlog odločbe o izpopolnitvi zveznega družbenega plana za leto 1957, predlog odločbe o podeljevanju sredstev iz gospodarskih rezerv federacije za izplačilo državnih obveznic na račun odškodnine za razlaščeno premoženje in predlog odločbe o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta, ki so bile vmes izdane.
Zelo optimistično, in to upravičeno, je izzvenelo poročilo Mijalka Todoroviča, člana Zveznega izvršnega sveta in predsednika odbora za gospodarstvo, o gibanju gospodarstva v prvih devetih mesecih. Za novega člana Zveznega izvršnega sveta je bil na tej seji izvoljen Sveti-slav Stefanovič, ljudski poslanec in zvezni državni sekretar za notranje zadeve.
Oba zbora Zvezne ljudske skupščine sta tudi soglasno sprejela resolucijo o perspektivnem razvoju osebne potrošnje in resolucijo o perspektivnem razvoju splošne potrošnje. Z velikim zanimanjem in splošnim odobravanjem so poslanci sprejeli tudi poročilo Petra Stamboliča o obisku naše parlamentarne delegacije na Kitajskem.
Kar zadeva štiriletno zakonodajno delo skupščine, lahko trdimo, da so najbolj zadovoljili tisti zakoni, na katerih se je delalo dalje časa in ki so bili predmet javne razprave.
O tem naj spregovorimo nekoliko več v zvezi z osnutkom zakona o elektrogospodarskih organizacijah. Ta osnutek je
bil narejen šele v zadnjem času, čeprav avtorji trdijo, da se o tem že dalj časa razpravlja. Vendar bi bilo potrebno o tako važni stvari, ki urejuje elektrogospodarsko panogo, predvideti dovolj časa za izdelavo temeljitega zakonskega osnutka. O bistveni vsebini tega zakona, to je o izločitvi distribucije iz elektrogospodarstva, bi morale spregovoriti tudi komune, ki najbolj vedo, če bi bile v stanju akumulirati dovolj finančnih sredstev za vzdrževanje in izgradnjo distributivne mreže. Znano je, da je potrebno za mrežo najmanj toliko sredstev, kot za izgradnjo elektrarn. Za razpravljanje o teh problemih s komunami pa ni bilo dovolj časa Distributivna podjetja kot zaključna podjetja bi morala po tem osnutku imeti svoj finančni obračun. To je na vsak način stimulativno tudi za podjetja, da bi na ta način zmanjševala materialne stroške, električne izgube ter sploh skrbela za rentabilnost podjetja. Potrebno pa je tudi poskrbeti za primeren prehod na te oblike.
Do razpusta skupščine letos v decembru bodo razpravljali po-
ku, o gospodarsko-pravnem sporu in o povrnitvi škode, ki jo napravijo gospodarske organizacije.
Sekretariat za splošne gospodarske posle pripravlja osnutke zakona o gospodarskih organizacijah, o delavskem samoupravljanju in o nedovoljeni konkurenci.
Pripravljajo pa tudi že zakone o proračunu, skladih, davku na dohodek, taksah, finančni inšpekciji in zavarovanju, kakor tudi več strokovnih zakonov n. pr. gradbeni zakon, zakon o projektiranju, zakon o rudarstvu in zakon o industrijski lastnini. Na prosvetnem področju bo nujno sprejeti zakon o reformiranem šolstvu.
Lahko bi našteli še vrsto zakonov, ki so v pripravi, tako tudi osnutek zakona o arhivih, toda če bi tudi sedanja skupščina do razpusta neprekinjeno delala, ne bi mogla izpolniti navedenega programa. Z že pripravljenimi osnutki pa bo prav gotovo mnogo olajšala in pospešila zakonodajno delo skupščini četrtega sklica.
Ljudski odbor Je zaživel
PRVA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
o kateri je razpravljal novi občinski ljudski odbor, je obrtno podjetje »Strojnik« iz Murske Sobote.
Druga seja novega LO je bila sklicana v času, ko potekajo roki raznih natečajev za kredite, zato je bila pred obema zboroma kopica prošenj raznih gospodarskih organizacij in zadrug za garancijske izjave. V zboru proizvajalcev so glede tega bili nekoliko hitrejši. V občinskem zboru pa je h kopici prošenj padlo še več vprašanj: kako to, kako ono. Kasneje, v odmoru, ko so se odborniki obeh zborov že pomešali med seboj in si razlagali vtise s prve delovne seje, je padla tudi šaljiva pripomba na račun dolgih razprav okrog garancijskih izjav v občinskem zboru — radovedni pa so ti naši potrošniki. Sala je bila šala, eni so jo le vrnili drugim; v resnici pa je bila radovednost zgolj previdnost odbornikov, previdnost in razsodnost, ki v gospodarskih organizacijah ne sine biti nikoli odveč.
Predsedujoči je pojasnjeval: ljudski odbor mora paziti komu da garancijo, čeprav je to splošen običaj v našem gospodarskem sistemu: če podjetja nimajo dovolj obratnih sredstev, to moti urejenost njihovega poslovanja; če nimajo sredstev, ne morejo razvijati svoje gospodarske organizacije, zato pa je prav, da ne samo dajemo garancije, marveč bdimo nad poslovanjem naših gospodarskih organizacij in zadrug.
Oglasil se je odbornik, tovarišica: sveti in komisije naj dosledno ocenijo vsako tako prošnjo in dajo z mnenjem pred LO, da ne bo kasneje nepotrebnih neprijetnosti.
Drugi je pripomnil: na zborih volivcev v mestu je bilo pred meseci dokaj kritike na račun tega kolektiva.
KAKO STOJE ZDAJ?
Kritike niso bile neupravičene — je pojasnil predsednik LO. Prejšnje vodstvo podjetja ni bilo kos položaju; malomarnost, celo poneverbe v knjigo-
vodstvu, poleg tega še pomanjkanje strokovnega kadra — vse to se je končalo v izgubi čez milijon in pol.
Toda podjetje je edino te vrste v Pomurju, treba ga je ohraniti, pomagati. Odkar je v vodstvu strokovno dober človek in računovodstvo urejeno, gredo stvari na bolje. Podjetje, ki je bilo še nedavno brez vsakršnih skladov, je v tretjem tromesečju letos že pričelo ustvarjati lastne sklade. Zdaj zaposlujejo 19 delavcev, kot primer: prevzeli so vsa inštalaterska dela v novih stanovanjskih blokih na ul. Štefana Kovača v M. Soboti. Ob vsem tem, če se ne bo ponovila preteklost, bo »Strojnik« letos izlezel iz težav — je končal svojo razlago.
Odborniki so pritrdili prošnji: naj se podjetje razvija, naj uspeva (pripomba iz beležnice: ne pozabite na delo Komisije za delavsko samoupravljanje v Zbora proizvajalcev!).
In tako so se vrstile prošnja za prošnjo, a nobena brez vprašanj. Kmetijska zadruga Pužev-ci: za posojilo iz splošnega investicijskega sklada za kmetijske investicije; skladišča nameravajo graditi. Tretjino potrebnih sredstev imajo sami. Isto prosi Kmetijska zadruga Mačkovci, tudi s precejšnjim deležem lastnih sredstev: gradili bi skladišča, garaže, osemenjevalno postajo, prostore za upravo zadruge.
Živahne razprave je bilo deležno mlado Kmetijsko gospodarstvo M. Sobota. Kapaciteta obstoječe živine na posestvu ni v skladu z možnostmi, ld jih ima zdaj že razmeroma veliko, 260 ha obsegajoče posestvo, ki se pod dobrim vodstvom uspešno razvija iz nekoč majhne mestne ekonomije v pomemben kmetijski obrat. Toda če hočejo gojiti več živine, rabijo nove hleve, saj je v sedanjih prostora le za 30 glav živine. Letos so sicer že dogradili nove hleve v Tešanovcih, kjer bo prostora še za 40 glav, toda krmna baza posestva daje še večje možnosti in kolektiv jih hoče izkoristiti. Zato prosi za posojilo iz splošne-na investicijskega sklada za
investicije. Glasovanje o prošnji je bilo obenem tudi upanje odbornikov: da bi le uspeli na natečaju.
NE ZAVIRATI INICIATIVE
KOLEKTIVOV
to so bile zadnje besede predsedujočega. ko je utemeljeval vlogo obrtnega podjetja »Kroj« Sredstva rabijo za gradnjo novih krojaških delavnic. Kdo bi le mogel zavirati pobudo takega'kolektiva. Začelo jih je šest, zdaj pa jih dela v krojaštvu že čez 30. Ko so pričeli z deli na novogradnji, so člani kolektiva sami s prostovoljnim delom opravili skoraj vsa zemeljska dela. Zares: kolektiv, ki ga je treba podpreti. Razširitev delavnic pa odpira »Kroju« še nove možnosti: delavnico za žensko konfekcijo a tudi o prepotrebni kemični čistilnici v M. Soboti mislijo zelo resno.
In tako dalje: »Vrba« za razširitev gospodarske dejavnosti; izdelovali bi še zaboje in rolete.
»Panonija« enako: proizvodnja aluminijastega pohištva in aluminijasta ogrodja za gradnje — in še vrsta podjetij in zadrug s podobnimi prošnjami.
Vsak nepristranski opazovalec na tej seji obeh zborov bi lahko zaključil samo enako z menoj: o vsem so odborniki razpravljali zelo resno in zavzeto.
NA SKUPNI SEJI
OBEH ZBOROV
so najprej izbrali podpredsednika občinskega ljudskega odbora. V imenu tridesetih odbornikov utemeljujem svoj pred-log — je začel predlagatelj. Bil je samo en predlog, odborniki so se pridružili predlagateljem.
Istega dopoldneva izvoljena Komisija za volitve in imenovanja je dala skoraj predlog oddih odbornikom na skupni seji obeh zborov, sodeč vsaj po naročilih — pohitite z delom. Končno so le prišb na dan s predlogi. Razpravljali smo o predlogih, ki jih je zbral Občinski odbor SZDL — je začel poročevalec. Glede predlogov je tildi naša komisija težila za tem. da bi v svete prišlo čim več sposobnih in čim več novih lju-
di, več delavcev kot doslej, več mladih ljudi in tudi več žena — je nadaljeval.
S predlogom so se vsi strinjali. V trinajst svetov so imenovali 97 ljudi raznih poklicev; iz kolektivov, iz ustanov, iz vrst kmetovalcev. V svetih je dokaj delavcev, precej mlajših in med vsemi člani kar 22 žena. Ena izmed sedmih tovarišic, ki so v obeh zborih občinskega ljudskega odbora, je k temu pripomnila: precej, toda še vedno premalo. Prav ima, lahko bi jih bilo morda še več. Delo teh, ki so v svetih tokrat, bo nemara pripomoglo tudi k temu.
To je le nekaj paberkov iz druge seje enega izmed desetih novih občinskih ljudskih odborov v Pomurju. V Soboti se je skupna seja končala v kratkem pomenku o Klubu odbornikov, katerega prva naloga naj bi bila: priprava celodnevnega seminarja za nove odbornike občinskega ljudskega odbora. Dobra zamisel. Na prvih zborih volivcev, na volitvah novih krajevnih odborov, pa na svidenje, tovariši odborniki!
Pa ne pozabite na tovarišice!
Borut Lah
LJUTOMERSKI PROSVETNI DELAVCI SO ZBOROVALI
V preteklem letu so se prosvetni delavci naše občine zlasti udejstvovali v vseh družbenih organizacijah; predvsem pa v prosvetnih društvih, pri Partizanu, DPM, SZDL, precej jih je tudi članov ZK. V svojih študijskih temah so zlasti obravnavali probleme reforme šolstva. To snov so študirali po sektorjih. Večkrat so za take priložnosti povabili priznane predavatelje kot so prof. Šilih in dr. šegulova. V perspektivi bo imela ljutomerska občina tri osemletne šole, polletno šolo, dvorazrednic pa ne ho. Seveda je reforma vezana z velikimi materialnimi stroški, kar bo prešlo vse na ramena občine. Dalje smo utrjevali družbeno
upravljanje v šolstvu. Nekateri odbori so dosegli že zavidljive uspehe, pri nekaterih bo pa potrebno nekatere člane odborov menjati. Tudi v bodoče bo potrebno pomagati šolskim odborom, njihov delokrog se bo moral razširiti, tako da ne bodo obravnavali samo materialna vprašanja šole. Odbori bi se naj bolj zanimali tudi za vzgojna vprašanja in tako pomagali učiteljem pri težkem vzgojnem delu. Poleg tega so tudi skrbeli, za lastno izobrazbo. Imeli so 5 društvenih predavanj, tri poučne ekskurzije v bližnje tovarne, obiskali pa so tudi naše zamejske Slovence v Trstu.
Majcen
Nekaj utrinkov iz življenja višjih razredov osemletke v Veliki Polani
Z odlokom ObLO Lendava so bile z začetkom šolskega leta ukinjene vse nižje gimnazije na področju občine, združene z osnovnimi šolami in preimenovane v osemletke z enotnim vodstvom. V tem pogledu v Veliki Polani ni bilo nobene spremembe, saj sta bili že prej osnovna šola in nižja gimnazija pod enotnim vodstvom in tudi šolski okoliš je ostal isti, le na Hotizi, kot podružnični šob s 4 samostojnimi oddelki, je bilo ukinjeno upraviteljstvo. Po novem, reformiranem učnem načrtu se poučuje od I. do III. razreda, v višjih razredih osemletke, t. j. v prejšnji nižji gimnaziji, pa delajo še po starem učnem načrtu. Od 480 učencev jih hodi v višje razrede 165. Razdeljeni so v 6 oddelkov. Pouk je v štirih učilnicah, zato morata 2 oddelka obiskovati šolo popoldne. Zaradi tega se začenja dopoldanski pouk že ob 7.30, popoldanski pa ob 12.15. To ni najboljša rešitev, vendar je s tem doseženo toliko, da popoldne otroci ne odhajajo domov v popolni temi. Tu so upoštevani predvsem učenci Hotize, ki je oddaljena 3 km.
Šola nima telovadnice, ne delavnice za ročna dela, niti prostorov za mlečno kuhinjo, še manj pa za pionirsko sobo s knjižnico. Z dosedanjo zastarelo opremo in malenkostnimi učili je izredno težko uveljavljati sodobna učna načela. Učiteljev je za predmetni pouk premalo in morajo iste osebe poučevati dopoldne in popoldne, kar močno izčrpava učni kader in mu jemlje čas za poglobljene priprave za naslednji
dan. V šolskem poslopju bi se še dalo pridobiti 2 učilnici s predelavo stanovanj, a v zvezi s tem je spet potrebno urediti stanovanja za 5 učiteljev. Adaptacija enega stanovanja je bila že predvidena za začetek šolskega leta, toda do sedaj šolski odbor ni dobil od ObLO nobenih sredstev na razpolago. Dovolj
prostorov bi se pridobilo le z adaptacijo dosedanjih enosobnih stanovanj v šol. poslopju in z nadzidavo. S tem programom sta seznanjena tudi novoizvoljena občinska odbornika.
Pouk je do 1. redovalne konference močno trpel zaradi gripe, ki je z enako srditostjo napadala učitelje in dijake.
Našim bralcem
V uredništvu »Pomurskega vestnika« si že dalj časa prizadevamo ustvariti z bralci in naročniki čim tesnejše stike. Zvedeti želimo njihovo mnenje glede dosedanje vsebine in oblike našega tednika, prav tako njihove predloge in seveda tudi — grajo, če smo jo zaslužili.
Naše zveste bralce prosimo torej, da nam odgovorijo na naslednja vprašanja:
1.	Kaj vam v »Pomurskem vestniku« najbolj ugaja?
2.	Kaj pogrešate v listu? O čem menite, da bi bilo treba pisati več in obširneje?
3.	Kaj nam predlagate, da bi vsebinsko in oblikovno list še bolj popestrili, izboljšali in približali resničnemu življenju?
4.	Kako ocenjujete naše dosedanje delo in kaj vam v listu
ni všeč?
5.	Ali prejemate »Pomurski vestnik« pravočasno?
Odgovore nam pošljite najkasneje do 30. decembra letos na naslov: Uredništvo »Pomurskega vestnika«, Mnrska Sobota, Ulica Štefana Kovača. Nekaj najbolj izčrpnih odgovorov bomo izžrebali in nagradili.
UREDNIŠTVO »POMURSKEGA VESTNIKA«
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
5
slanci še o vrsti zakonov. V prvi skupini nujnih zakonov so zakonski osnutki, ki so jih pripravile skupne komisije Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta. Gre za osnutke zakona o pokojninskem zavarovanju, o zdravstveni službi, o združevanju v gospodinjstvu, o javnih uslužbencih, o spremembah kazenskega zakona, ki se nanašajo predvsem na gospodarske prestopke, o šolanju strokovnih kadrov, o finansiranju za posredovanje dela, o inšpekciji dela in o higienski in tehnični zaščiti dela. Poleg teh naj bi skupščina pred svojim razpustom sprejela še zakone o zadružništvu in bankah, o razdelitvi skupnega dohodka, o obrti in o plačah v gospodarstvu.
Sekretariat za zakonodajo Zveznega izvršnega sveta pa je že napravil osnutek zakona o ustavnih sodiščih in zaščiti zakonitosti, v pripravi pa so tudi še ustavni zakon o temeljih družbene in gospodarske ureditve in zakon o referendumu. Sekretariat za pravosodje bo pripravil osnutek zakona o izvršbi, o izvenpravnem postop-
Razvoj zadružništva v Pomurju
Celotno naše gospodarstvo se je po osvoboditvi naglo razvijalo in tudi hitro menjavalo organizacijske oblike in način dela, kakor so pač narekovali spremenjeni gospodarski pogoji
Tudi naše zadružništvo je cesto menjalo organizacijske oblike in način dela, čeprav je stalno stremelo k istemu cilju. Takoj po osvoboditvi se je začelo širiti naše zadružništvo z ustanavljanjem splošnih kmetijskih zadrug, ki so pa po svoji vsebini predstavljale bolj neke vrste potrošniške zadruge, saj so sc skoraj izključno pečale s trgovino z mešanim blagom. Kmalu se je pojavila nova oblika zadrug tako imenovane KDZ, ki so se bavile s kmetijsko proizvodnjo tako, da so v raznih oblikah združevale kmetovalce in zemljo, da s skupnim delom na večjih površinah proizvajajo na boljši in modernejši način. Tako smo imeli v letu 1950 153 splošnih kmetijskih zadrug in 65 KDZ. Proces razvoja je zahteval tudi v tem času različne oblike združevanja, kakor pri splošnih kmetijskih zadrugah, ki so imele vlogo nekakega servisa za svoje člane, ker so zalagale kmetovalce s sredstvi zn proizvodnjo s potrošniškim blagom in z reprodukcijskim materialom, kako pa se ta material uporablja in kakšna je kmetijska proizvodnja, pa se niso dosti zanimale. Organizirane so bile tudi trgovine. Zaradi lažjega dela so se te povezovale v različne organizacije. Tako poznamo iz tistih časov »Poslovne zvezect, ki so imele svoje poslovalnice po vsem Pomurju, poznamo »Zadružni sklad«, ki se je bavil z reprodukcijskim materia-lom in investicijami v kmetijstvu, poznamo traktorske postaje, ki so nudile kmetovalcu usluge z večjimi kmetijskimi stroji itd. Imamo torej različne oblike organizacije in različne načine dela. Vse to pa je bilo organizirano z namenom, da se izboljša noše kmetijstvo. Proces razvoja pa je pokazal, da ne moremo prehitevati časa in da lahko ustvarjamo le take organizacije, ki imajo pogoje dela v spremenjeni družbeni obliki in spremenjenih družbenih odnosih. To smo zlasti videli pri KDZ. Te so se borile takoj v začetku z velikimi težavami. Njihova organizacija je spremenila način dela v kmetijski proizvodnji in tudi delovne odnose, niso pa imele zadruge potrebnega strokovnega kadra, niti potrebnih proizvajalnih sredstev (večji stroji in orodja), ki so nujno potrebna pri modernem načinu proizvodnje. Tudi organizacija sama in miselnost njenih članov je bila na nizkem nivoju, zato je razumljivo, da so mnogi člani zgubili veselje do dela, da je proizvodnja nazadovala in nazadnje so KDZ morale spremeniti obliko in način dela. Te zadruge so bile ustanovljene z namenom, da se uvede drug način proizvodnje, dosežejo večji donosi, zlasti pa da se delo olajša in poceni. Njih glavni namen je bil, da vzpostavijo socialistične odnose na vasi,
1. j., da se prepreči vsako izkoriščanje človeka po človeku, da dobi vsak plačilo po svojem delu in sposobnostih in da dobi celotna družba kontrolo tudi nad kmetijsko proizvodnjo. Tam, kjer so bili pogoji, so ostale KDZ v svoji prvotni obliki in še danes lahko vidimo, da prav dobro gospodarijo.
V Pomurju smo imeli skupno 63 KDZ ,od teh obstaja danes samo ena, in to v Žepovcih. Ker je prebolela svoje najtežje čase, je danes njeno delo že urejeno in njeni dohodki precej visoki, tako da je dokazala pravico do svojega obstoja.
Brž ko je bila ukinjena obvezna oddaja kmetijskih pridelkov so se tudi pred splošnimi kmetijskimi zadrugami odpirale drugačne perspektive in pred upravne odbore postavljali širši problemi. Kmetijskim zadrugam že ni bilo dovolj, da se bavijo samo s trgovino, ampak so vedno bolj začele posegati tudi po odkupu. Ni jim bilo več dovolj, da predstavljajo servis kmetu s tem, da mn preskrbijo to, kar mu je pri njegovi proizvodnji potrebno, ampak so začele misliti tudi na to, kam bodo z viški, ki nastajajo pri kmetijski proizvodnji. V zelo kratkem času so prevzele KZ v roke ves odkup kmetijskih pridelkov, ki je postni skoraj glavna njihova dejavnost in pri tem dokazale veliko iznajdljivost. Znale so spraviti na trg ne samo kmetijske proizvode, ampak tudi vso ostalo blago, ki se da uporabiti v naši industriji in prodati na trgu. Tako so začele odkupovati poleg kmetijskih pridelkov tudi gozdne sadeže, semena, zdravilna zelišča, polže, žabe, gobe, reke itd.; nešteto predmetov, ki so prinašali našim kmetovalcem denar, naši industriji in tržišču pa potrebno blago. Pri tem poslovanju pa so KZ skrbelo tudi za lastne dohodke, ker so spoznale. da bodo le kot močne gospodarske organizacije lahko izvrševale vedno večje naloge.
Ves ta razvoj ni šel brez težav in trenj. Jasno je, da se danes lahko obdrži le tista gospodarska organizacija. ki ima dobro vodstvo, sposoben kader in primerno gospodarsko zaledje. Mnoge organizacije,
ki so imele slaba vodstva, so prišle v težak finančni položaj in morale so svoje poslovanje opustiti. Če pogledamo primerjavo primanjkljajev in izgub v zadnjih letih, vidimo, dn so to visoke številke in ni čudno, da so marsikatero zadružno organizacijo likvidirali. Zgube, ki so nastale zaradi premale pozornosti v poslovanju in zaradi prevelikih stroškov, so bile v zadnjem letu naslednje:
Leto število zadrug zguba v din
1954	12	1 135 720
1955	7	2 061 186
1956	3	730 000
Iz gornjih številk vidimo, da je število zadrug, ki so imele zgubo, iz leta v leto manjše, kar je posledica poostrene kontrole in zboljšanja knjigovodstev pri kmetijskih zadrugah.
Še huje pa je v zvezi s primanjkljajem, ki so jih povzročili uslužbenci KZ in ki so nastali zaradi malomarnega poslovanja in tatvin, ki so jih povzročali ali uslužbenci sami, ali pa drugi ljudje. Primanjkljaji v zadnjih letih so izglodali tako:
Leto  št. primk. znesek primk.
1954	49	9 510	000
1955	67	7 324	040
1956	74	6 911	437
Pri teh primanjkljajih niso všteti vlomi, ki so se često dogajali zlasti
ko je gospodarila po Pomurju zloglasna vlomilska skupina Ciganov. Pri primanjkljajih vidimo, da so zneski iz leta v leto manjši, da se pa veča število primanjkljajev. Važno je omeniti še to, da se v zadnjem času tudi skoraj vsi primanjkljaji izterjajo in iztožijo, tako da ne bremenijo v taki meri zadruge, kot je bilo v prejšnjem času. Ven-
dar so ti primanjkljaji in izgube imele za posledico, da se je zmanjšalo število kmetijskih zadrug od 91 na 65, kolikor jih obstaja še danes. Večina teh zadrug se je sicer pripojila k močnejšim kmetijskim zadrugam, ki so imele boljšo organizacijo in večjo gosp. moč, tako da zadružni člani s svojimi deleži in jamstvom niso trpeli, v sedmih primerih pa, kjer so prešle zadruge v likvidacijo, so morali člani pozabiti na svoje članske deleže in nekateri tudi plačati jamstvo. Taki pr.meri so precej škodovali zadružnemu gibanju. Danes pa lahko ugotavljamo, da so se naše zadruge konsolidirale in da takih nevarnosti več ni, saj upravni odbori strogo pazijo na gospodarski uspeh in finančno stanje zadrug.
znašal promet v trgovini 1,167.000.009 dinarjev, torej približno ‘/s vsega prometa. Dobička so ustvarile v3 letu 1956 skupuj 70,000.000 dinarjev vendar je bil izkazan čisti dobiček le v višini 48,000.000 dinarjev. Ves ostali dobiček pa so požrle zgube drugih odsekov in med glavnimi trgovskih odsekov, ki so izkazovali preko 7,000.000 din izgub. Razen izgub je bilo izkazano še v lanskem letu preko 6,000.000 dinarjev primanjkljajev, ki so skoraj v celoti nastali prav v trgovini. Vidimo torej, da je trgovina požrla preko 15 milijonov dinarjev iz zadružnih skladov, ki bi jih
lahko koristno uporabili v kmetijstvu. Poleg tega zneska so pa zadruge vložile še v trgovino precejšnja sredstva iz svojih investicijskih skladov za popravila lokalov, nabavo opreme itd. Ugotovimo torej lahko, da predstavlja trgovina za naše kmetijske zadruge precejšnje breme, ne samo v pogledu upravljanja, ampak tudi v pogledu finančnih izdatkov. Zgube in primanjkljaji so nastali predvsem zaradi malomarnega poslo-
vanju uslužbencev, ki so bili zaposleni v trgovini, ker ti niso imeli nobenega interesa slediti pri stroških in skrbeti za rentabilnost, saj so jim bili na razpolago zadružni skladi, ki so eventuelno izgubo pokrili.
Sicer so v letu 1956 izkazali zgubo tudi nekateri drugi odseki zlasti strojni in pospeševalni. To je sicer tudi napaka, ker v zadrugi kot go-spodurski organizaciji mora biti vsaka dejavnost rentabilna, vendar se zgube teh odsekov v zadrugi lažje opravičijo, ker je imel pri tem neposredno korist na kmetovalec — zadružnik, bodisi da je dobil kako uslugo zastonj (brezplačna uporaba nekaterih manjših strojev) ali pa da je kako storitev premalo plačal (prenizka skočnina pri bikih in prenizke cene strojnih uslug). Pri trgovini pa je nastala zguba zaradi malomarnega poslovanja, od katerega pa ni imel naš zadružnik nobene koristi.
3. Pri vseh državnih trgovinah je imel delovni kolektiv pravico upravljanja in odločanja (delavski sveti in upravni odbori), dočim pri zadružni trgovini te pravice ni imel. Če hočemo torej biti pri našem gospodarskem razvoju dosledni, moramo dati vsem našim kolektivom enake pravice in možnosti upravljanja. Videli smo pa, da so se nekateri
upravni odbori KZ sicer zelo redki — v taki meri vmešavali v probleme trgovine, da so sami povzročali zgubo zaradi prenizkega določanja marže in zaradi nestrokovnih posegov v trgovino.
Po vseh teh ugotovitvah je torej najbolje trgovske obrate osamosvojiti in jih izročiti v upravljanje delovnim kolektivom, ki bodo sestavljeni iz samih strokovnih uslužbencev. Ti bodo veliko lažje vodili kontrolo nad delom posameznih poslovodij, zlasti če se več poslovalnic poveže v večja trgovska podjetja, na čelu katerega bo sposoben strokovni uslužbenec, ki bo veliko lažje kontroliral posamezne poslovalnice kakor upravni odbor KZ. Po vseh pokazateljih se pri taki organizaciji trgovine stroški precej zmanjšajo (manjši upravni stroški in kotizacija), trgovina bo bolje založena, ker bo vsak poslovodja gledal, da bo povečal promet in zmanjšal stroške, ker bo njegova plača odvisna od uspeha njegove poslovalnice. Dn se pa zasigura nad delom poslovalnic tudi družbeni vpliv, bo zbor volivcev k vsaki poslovalnici izvolil potrošniški svet, ki bo lahko delo naše trgovine usmerjal in nadziral.
Piše: ŠTEFAN ANTALIČ, predsednik OZZ
Zadruge so se krepile iz leta v leto
Cim bolj so KZ prevzemale k trgovini še druge naloge, zlasti odkup in proizvodne naloge, večji je bil njihov promet in bolj so sc krepili
Leto	promet
1954	2 017 946
1955	2 742 742 576
1956	3 355 620 000
Pri dobičku je izkazan čisti dobiček, ki je ostal po odpisu zgub. Ta pa bi lahko bil precej večji, če ne bi bilo visokih zgub, v nekaterih dejavnostih zadrug, zlasti pri strojnih odsekih, pospeševalnih odsekih in trgovinah.
Po reorganizaciji KDZ so se pred splošne KZ postavljale vedno večje naloge. Ugotovili smo, da lahko močno povečamo donose našega poljedelstva. Da lahko izboljšamo živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo itd. Toko izboljšanje pa mora nekdo organizirati. Ce hočemo izboljšati poljedelstvo, so potrebni boljša obdelava, boljša semena, globoko oranje, več umetnih gnojil, več zaščitnih sredstev, pravilna strokovna uporaba teh sredstev itd. Ce hočemo izboljšati živinorejo, mora nekdo skrbeti za dobro plemensko živino, za selekcijo, molzno kontrolo, rodovnik itd. Ce hočemo izboljšati sadjarstvo in vinogradništvo, moramo obnoviti naše sadovnjake in vinograde, pravilno gnojiti in vzdrževati sadno drevje, obvezno zatirati sadne škodljivce itd. Ce hočemo, da bo naše govedo visoko produktivno, mora dobiti boljšo krmo, zlasti pa jo je treba razbremeniti jarma in težkega dela. Zato je treba žival nadomestiti s strojem pri poljskem delu. Vse te naloge so zadruge uvidele in so začele ena prej, druga pozneje organizirati pospeševalno službo. Nabavljale so krmila, umetna gnojila, organizirale molzno kontrolo, kupovale dobre plemenske b:ke in merjasce, organizirale škropljenje krompirja, sadnega drevja, nabavljale traktorje in druge stroje. Vedno več je bilo nalog, ki so jih morale prevzeti KZ, ker je to narekovala potreba, zato so se iz prejšnjih trgovinic razvile v močne gospodarske organizacije, ki se vedno bolj vključujejo v proizvodnjo in jim proizvodnja postaja poleg odkupa njihova glavna skrb. Zadruge so torej lepo napredovale, zlasti kar zadeva vsebino njihovega dela in gospodarsko moč. Danes posedujejo naše zadruge že preko 50 traktorjev, preko 40 mlatilnic, preko 209 traktorskih priključkov in preko 400 raznih drugih strojnih agregatov, kakor so to kultivutorji, brane, škropilnice itd. Tudi upravni odbori so se v tem času usposobili za vodstvo takih organizacij, ker jih k temu sili potreba in želja po večji proizvodnji. V zadnjem času se postavlja pred upravne odbore KZ že toliko nalog, da več ne zmorejo vseh problemov in je nujno, da se jim odvzame tiste naloge, ki nimajo s kmetijsko proizvodnjo neposredne povezave. Zadruge so se smatrale poklicane, da organizirajo vse, kar narekujejo potrebe na vasi in kar zahtevajo njihovi člani. Tako so poleg trgovin odpirale še gostilne, obrtne delavnice, kinematografe, pralnice, prirejale kuharske tečaje itd. Take pestre dejavnosti pa več ni mogoče združiti v eni organizaciji, zato je treba določiti smer in naloge, ki jih
zadružni skladi. Kako je rasel promet in premoženje zadrug, nam kaže naslednju razpredelnica;
dobiček	skladi
39 348 686	131141/079
33 068 091	183 680 724
48 692 000	240 771 000
naj opravljajo pri razvoju našega kmetijstva kmetijske zadruge. Zvezna ljudska skupščina je s svojo resolucijo pokazala smer razvoja našega kmetijstva in s to resolucijo določila tudi vlogo zadruge pri tem razvoju. Zadruge morajo opravljati take naloge, s katerimi bodo vplivale na večjo proizvodnjo in boljšo organizacijo delu v kmetijstvu. Obenem pn naj gledajo na to, da se vzporedno z rastjo proizvodnje uvajajo taki odnosi na naši vasi, da se prepreči vsako izkoriščanje in špekulacija in da dobi vsak naš proizvajalec plačilo po vloženem trudu in svojih sposobnostih. Nihče se ne bo vmešaval v lastninske odnose zemlje. ki pri proizvodnji tudi niso važni, važno je le to, da proizvodnjo povečamo, delo moderniziramo in mehaniziramo, da bo čim več dela opravil stroj. Da pn stroj ne bi postal sredstvo, s katerim bi bogatel nekdo nn račnn drugih sovaščanov, naj stroj ostane družbena last, ker le tako je dostopen vsem pod enakimi pogoji. Proizvodnja in odkup so torej glavne naloge kmetijske zadruge, vse ostale dejavnosti pa je treba iz zadrug izločiti in organizirati na drug način, kjer bo za to potreba in kjer bodo za to dani pogoji. Na podlagi teh ugotovitev so naše KZ pristopile k izločanju vseh negospodarskih dejavnosti iz svojega neposrednega vodstva in upravljanja.
Raj naj se izloči iz neposrednega vodstva KZ?
V prvi vrsti trgovina s potrošniškim blagom, gostilne, obrtni obrati, kinematografi, pralnice, pekarne itd. Te zadeve, ki so sicer nu naši vasi nujno potrebne, se naj organizirajo kot samostojni obrati pod vodstvom delovnih kolektivov ali kot komunalni obrati pod vodstvom ObLO ali kot uslužnostne dejavnosti pod upravo vaške skupnosti in krajevnih odborov. Nekatere naše KZ imajo sicer svoje pomisleke pri izločevanju nekmetijskih dejavnosti, zlasti kar zadeva izločitev trgovine. Ti pomisleki pa so neutemeljeni, če upoštevamo naslednje:
1.	Naši upravni odbori KZ imajo s trgovino največ problemov. Skoraj ni seje na kateri ne bi razpravljali o trgovini, o lokalih, o cenuh, o stroških. o inventurah, o zgubah, o primanjkljajih, o nepravilnostih itd. Ta problematika zadrži navadno upravni odbor pri razpravi toliko časa, dn o proizvodnih problemih, ki so za zadrugo najvažnejši, navadno razpravlja samo mimogrede ali pa sploh ne.
2.	Prav v trgovini z mešanim blagom je največ zgub in primanjkljajev. Kakor smo ugotovili, so imele naše zadruge lani skupno 3,335,000.000 dinarjev prometa, od katerega je
S čim naj se v bodoče ukvarjajo upravni odbori KZ?
Že večkrat smo poudarili, da se naj bavijo s proizvodnimi nalogami. Naloga zadrug torej ne bo samo v tem, da po izločitvi nekmetijskih dejavnosti odkupujejo samo proizvode, ki se nahajajo na njihovem terenu, ampak da organizirajo proizvodnjo takih proizvodov, ki imajo na tržišču najboljšo ceno m ki najbolj odgovarjajo terenskim prilikam. Že večkrat je bilo ugotovljeno, da proizvodnja po starem načinu ne vodi nikamor. Razumljivo je, da mi v Pomurju nikdar ne bomo mogli pri proizvodnji žit in koruze doseči tistih rezultatov, ki jih bodo dosegli v Vojvodini prav z ozirom na kakovost zemlje in podnebne pogoje. Naloga upravnega odbora KZ bo torej v tem, da oh pomoči strokovnjakov preštudira proizvodne pogoje na svojem območju in najde način pod katerim bi se na njenem teritoriju dali doseči največji dohodki. To mora preštudirati za vsako proizvodno panogo posebej. Če
n. pr. ugotovi da je na njenem območju dovolj delovne sile in primerna zemlja, bo nujno uvajati intenzivno vrtnarsko proizvodnjo, ki zahteva več delovne sile in daje visoke dohodke. Bodisi, da potem organizira pridelovanje zelenjave, zdravilnih zelišč, paradižnikov ali drugih povrtnin, jagodičevja ali drugih podobnih kultur. V tem primeru mora gledati, da to proizvodnjo spravi tudi na tržišče. Bodisi, da sklepa pogodbe z industrijskimi obrati ali pa da sama ali preko poslovne zveze organizira tako predelavo teh pridelkov, da jih iahko spravi na tržišče. Pri tej organizaciji pa mora iti tako daleč, da pripravi potrebno število sadik, predpiše način dela s katerim se dajo doseči največji rezultati, da na eni strani zajamči proizvajalcem minimalne cene pridelkov na drugi strani pa njih prodajo. Pri tem mora gledati na svoje področje kot celoto, da so takih poslov deležni ne samo najboljši gospodarji, ampak vsi njeni člani. Če kateri med njimi nima sredstev, da bi šel v tako proizvodnjo, naj mu to zadruga omogoči s svojimi krediti, s svojo strokovno pomočjo in s svojim strojnim parkom. Važno je, da se način naše proizvodnje tako iz-preminja, da bodo naši kmetovalci pridelovali tisto s čemer dosežejo največje dohodke. Ta-
ka proizvodnja bo v prvi vrsti koristila pridelovalcem samim v drugi vrsti pa tudi zadrugi, ker bodo na ta način vsi naši kmetovalci proizvajali za trg ne pa samo za lastne potrebe.
Zlasti je važno, da KZ organizirajo tudi svojo lastno kmetijsko proizvodnjo s katero lahko bistveno vplivajo tudi na proizvodnjo svojih članov. V vsaki vasi imamo zemljišča splošnega ljudskega premoženja, ki jih dajejo občinski LO v najem kmetovalcem. Ta zemlja je v našem Pomurju najslabše izkoriščena, ker vsak gleda le na to, kako bi iz nje ob čim manjših stroških izvlekel čim večje dohodke. Če bi kmetijske zadruge vzele ta zemljišča v svoje upravljanje in na njih organizirale nasade takih kultur, ki so za naše razmere najrentabilnejše, bi kmetovalci kmalu uvideli koristnost tega gospodarjenja in ga ob podpori zadruge začeli posnemati. Zlasti bi pa bilo koristno, da se na takih zemljiščih organizira-
jo matičnjaki, razsadniki ali proizvodnja semen in sadik za take kulture, ki so za nas interesantne, ker bi taka proizvodnja neposredno koristila vsem našim kmetovalcem in obenem zadrugi. Zlasti je važno, da je vse pridelovanje preko zadruge pogodbeno vezano ali poteka v kooperaciji, ker tako zadruga ve, s čim razpolaga, na drugi strani pa tudi ve, kakšna sredstva rabi, da pri tej proizvodnji pomaga, da jo izboljša in poceni.
Zlasti važne so naloge upravnega odbora KZ pri živinoreji. Dosedaj smo imeli prakso, da smo nabavljali dobre plemenjake, gledali na to, da povečamo molznost in da gojimo lepe plemenske živali. Pri tem se pa nismo ozirali, kakšni stroški nastajajo. Zato imajo ti odseki pri zadrugi navadno zgubo. Danes pa ugotavljamo, da lahko dosežemo zelo visoke cene pri pitanju živine, zlasti pri bekonih in teletih, zato je potrebno, da zadruge organizirajo vzgojo be-konov in telet ne da odkupijo samo to, kar imajo kmetovalca, ampak organizirajo, da kmetovalci čim več takih živali redijo. To bo koristilo na eni strani kmetovalcem, na drugi strani pa tudi zadrugi, ker bo imela več prometa. Upravni odbor mora
torej preštudirati, kdo ima krmne pogoje in prostore, da lahko redi več živine, oziroma kako naj ukrepajo posamezni kmetovalci, da bodo na njivah pridelali krmo za pitanje Živah.
Naše zadruge prav sedaj sklepajo pogodbe za pitanje živine in imajo tudi vsa navodila glede pitanja v kooperaciji in če bodo to skrbno in vestno pripravile, jim bodo hvaležni njihovi člani — zadružniki, ker bodo prišli do visokih dohodkov in tudi zadruge same bodo imele od tega koristi. Danes imajo zadruge vso možnost, da nudijo proizvajalcem potrebne kredite, ne samo za nabavo živine, ampak tudi za gradnjo potrebni prostorov. Zato ni nobenih zadržkov za večjo proizvodnjo, potrebna je le dobra volja in organizacijska sposobnost.
Zlasti velike naloge imajo zadruge v sadjarstvu in vinogradništvu in to po našem Goričkem, kjer so idealne možnosti za razvoj sadjarstva. Država daje ugodnosti z oprostitvijo davka in s krediti. Dokazano je, da nosijo sadovnjaki v tem področju veliko večje dohodke, kakor vse druge kulture in vkljub temu ta obnova zelo počasi napreduje. Z dobro organizacijo in pravilnim strokovnim prikazom koristi take obnove je mogoče naše ljudi pridobiti, da se v večji meri združujejo v proizvajalne skupnosti, ker je to v korist, kakor njim, tako tudi kmetijski zadrugi.
Zlasti važno je pa, da vodijo kmetijske zadruge pravilno politiko pri nabavi strojev. Že večkrat smo poudarili, da bo naša krava samo takrat visoko produktivna, če ne bo vsak dan v jarmu in bo naša njiva dajala samo takrat več, če bo primerno obdelana, ne pa samo površno s kravjo vprego. Prav stroj je tisti, ki bo moral nadomestiti kravo in spremeniti način proizvodnje, zato pa je potrebno, da ima vsaka zadruga zadostno število traktorjev in ne samo traktorjev, tudi vse priključke in ostale agregate, ker nam druge tehnične razvite države dokazujejo, kaj vse se da doseči v kmetijstvu, če se pravilno uporabi mehanizacija.
Upravni odbori kmetijskih zadrug imajo torej nešteto nalog in če se bodo ukvarjali s problemi, kako proizvajati na njihovem področju čim več dobrin za trg in če bodo znali te dobrine tudi prodati, bo njihov promet kljub izločitvi trgovin in nekmetijskih dejavnosti še porastel, dohodki pa bodo neprimerno večji, če bodo pazili na pravilno izkoriščanje in zaposlitev strojev. Zlasti je pa važno, da čim več svoje dejavnosti opravljajo v sodelovanju s kmetovalci, tako da tudi iz neposredne kmetijske proizvodnje dobijo čim več dohodkov in da z rastjo kmetijske proizvodnje na svojem terenu rastejo tudi njihovi dohodki in skladi.
Z živinorejske razstave v Turnišču
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
6
Jugoslovanski parlamentarci na ženevski atomski razstavi
GLAS JUGOSLAVIJE
PRISPEVEK MIRU
Letos se je v svetu odigrala vrsta pomembnih zunanjepolitičnih dogodkov, ki so v večji ali manjši meri vplivali na mir, varnost in sodelovanje med posameznimi narodi. Jugoslavija se je v tem zunanjepolitičnem dogajanju držala načela aktivne koeksistence, miroljubnega sožitja, sodelovanja med velikimi in malimi narodi na enakopravni podlagi, nevmeševa-nja v notranje zadeve drugih držav in vseh tistih načel, ki so svojstvena tako za notranji razvoj kakor tudi za reševanje zunanjepolitičnih problemov naše socialistične države. Glas Jugoslavije v Organizaciji Združenih narodov in drugih mednarodnih forumih je pomenil vedno prispevek za mir, za čim hitrejšo razorožitev, za osvoboditev kolonialnih narodov in za utrditev ugleda naše države v
svetu. Jugoslavija je verna svoji dosledni politiki vnašala v svetovno politiko socialistična načela in z njimi zmagovala. V naši državi so se letos mudili vladna in partijska delegacija Poljske, predsednik Vietnama Ho Ši Minh. švedski ministrski predsednik, britanski zunanji minister ter številne parlamentarne in gospodarske delegacije iz raznih delov sveta. Utrjevanju ugleda Jugoslavije v svetu so prispevali tudi obiski Edvarda Kardelja v Sovjetski zvezi, Grčiji in raznih skandinavskih državah, obisk državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na Norveškem in v Belgiji, pomembna gospodarska misija Svetozarja Vuk-manoviča v državah Azije in številni drugi razgovori in obiski na najvišji ravni.
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Generalna skupščina
Med letošnje najvažnejše zu-anjepolitične dogodke moramo sekakor prišteti zasedanje Ge-leralne skupščine, ki rešuje fevdna vprašanja, ki so za mir n varnost na svetu od izredne ažnosti. Z žaloštjo moramo gotoviti, da Kitajska tudi letos ti bila sprejeta v OZN, čeprav v 600 milijonov Kitajcev vse-akor zaslužilo svojega pred-tavnika v tem svetovnem par-mentu. Zveni zelo čudno in elogično, da Kitajce zastopa tredstavnik Čang Kaj Seka, ki
UČINKOVIT POSEG V VSEMIRJE
Sovjetski znanstveniki so letos izstrelili dva umetna satelita, ki krožita z veliko hitrostjo na veliki višini okoli zemlje. V drugem sovjetskem satelitu so namestili celo živo bitje z raznimi aparaturami, ki so beležile možnosti življenja v pogojih kozmičnega prostora. V svetu sta oba satelita vzbudila precejšnjo pozornost in celo razburjenje, ker so tuje agencije začele ugibati, ali morda satelit Rusom le ne služi v vojaške namene. Na Zahoda so bili zelo presenečeni ter so dali priznanje sovjetskim znunstvenikom. Znanstveniki v ZDA, Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah pa so bili podvrženi kritikam časopisja in javnega mnenja, ker so v tej prestižni tekmi zaostali za Sovjetsko zvezo. Na Zahodu poudarjajo vedno bolj, da bodo Rusi kmalu izstrelili raketo na Luno. V Sovjetski zvezi pa se pripravljajo na nadaljnja osvajanja kozmičnega prostora ter pravijo, da bodo čez nekaj let omogočili ljudem potovanje v te višave. Kar je bilo pred desetimi in več leti fantastika in utopija Julesa Vernea, se je letos uresničilo ter postalo zelo otipljivo.
nima nobene moralne in zakonite pravice za opravljanje te funkcije. Bolj razveseljivo je dejstvo, da je Malaja postala 82. članica Organizacije Združenih narodov. Naši predstavniki so v OZN resno opozorili na škodljivost oboroževalne dirke med velikimi silami, ki namesto v miroljubnem sožitju in sode-
lovanju tekmujejo v izdelovanju atomskih, hidrogenskih in kobaltovih bomb, dirigiranih izstrelkov in drugih za človeštvo pogubnih orožij. Prav iz tega razloga povsod po svetu z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj razorožitvenih razgovorov, ki so se letos že večkrat končali v slepi ulici. Pred dnevi je So-
vjetska zveza predložila Generalni skupščini ponovno predlog za ustanovitev stalne komisije Združenih narodov za razorožitev, v kateri bi bili zastopniki vseh držav-članic. Razne kompromisne predloge so pripravile tudi nekatere druge države. Kot vse kaže, bo končno v teh razgovorih, le prevladal razum in duh dobre volje, čeprav so precej različna gledanja na reševanje teh problemov velika ovira za hitrejši sporazum. V OZN bodo spregovorili še o vrsti drugih mednarodnih problemov, saj obsega dnevni red nad 60 točk. Blokovski interesi so se tudi na zasedanju OZN pokazali kot zelo škodljiva oblika in ovira za nadaljnje sodelovanje. Zaradi tega ni čudno, če je OZN kliub svojim palačam in sejam, številnim mednarodnim organizacijam, misijam in komisijam v nekaterih vprašanjih še vedno le pojem. Jugoslavija je ena tistih držav, ki se vedno ogreva za sodelovanje in za reševanje mednarodnih problemov v tem svetovnem parlamentu na enakopravni podlagi brez blokovskih interesov.
Palača OZN v New Yorku
Nesmiselna francoska politika
Francija je letos doživela vrsto kriz, ki so ji povzročile ogromno moralno, politično in končno tudi finančno škodo. Že tri leta se francoske čete borijo zoper osvobodilno gibanje alžirskega naroda. Čeprav je vsemu svetu jasna nesmiselnost francoskih posegov na tem področju, kratkovidni francoski politiki tega še vedno niso doumeli. Poleg neuspehov in velikih stroškov v Alžiru, mučijo Francijo tudi številne notranje težave, ki so posledica zelo neuravnovešene politike. Krize vlade, stavke delavcev in uslužbencev, poviševanje davkov in porast nezadovoljstva med prebivalstvom zaradi vedno večjih
izdatkov v vojaške namene — to so za Francijo popolnoma normalna dogajanja v zadnjem in preteklih letih. V zvezi s tem pa je francoski finančni minister izdelal »finančni steznik«, ki občutno znižuje standard francoskega delavca in uslužbenca. Francozi so nedavno
povzročili tudi krizo v Atlantskem paktu. ZDA in Velika Britanija sta namreč izročili Tuniziji prve pošiljke svojega orožja, kar Francozom seveda ni bilo po godu. Tako so francoski delegati zapustili konferenco parlamentarnih delegacij Atlantskega pakta.
Pomembna obletnica
Tudi FLRJ se je udeležila proslav 40-letnice Oktobrske revolucije v Moskvi. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je na slavnostni seji Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze poudaril, da je z Oktobrsko revolucijo pred
očmi milijonov ljudi širom po svetu vstala veličastna, nepozabna postava, postava borca-revolucionarja, človeka-komuni-sta, postava velikega Lenina. Njegove besede so odmevale po vseh celinah, budile želje in upanje v milijonih delovnih ljudi in vzbujale strah med sovražniki delavskega razreda in socializma. Tudi jugoslovanski narodi, ki so takrat ječali pod jarmom vojne, izkoriščanja in nacionalnega suženjstva, so pozdravili Oktobrsko revolucijo in Lenina kot znamenje nove dobe. To navdušenje je prišlo do izraza v sodelovanju 30.000 Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev v vrstah Rdeče garde in Rdeče armade v Oktobrski revoluciji, ki so postali v ognju revolucije takšni junaki kakor so Aleksa Dundič, Danilo Serdič in drugi.
Kratkovidna politika
diplomatski praksi ter z življenjskim načinom . reševanja nerešenih problemov med enakopravnima in suverenima državama. Naši predstavniki so tudi po prekinitvi odnosov zelo jasno povedali, da naša država ne želi zaostrevanja odnosov z Zahodno Nemčijo. Po drugi strani pa bo tudi Jugoslavija reagirala z ustreznimi ukrepi, v kolikor bi bonnska vlada enostransko prekršila tudi pogodbeno razmerje z našo državo.
Arabska enotnost
Zahodni in vzhodni politiki morajo danes resno računati z arabskim nacionalizmom, ki se je začel zadnje čase resno zavedati nevarnosti, ki mu grozijo. Arabski nacionalizem črpa svojo moč in organizacijsko čvrstino v raznih zgodovinskih pojavih kot v nekdanji slavi in moča kalifata, v nekdanjem muslimanskem osvajanju Ln v visokem kulturnem nivoju arabskega Srednjega veka. Zato si Arabci vedno bolj pogosto in vedno bolj organizirano prizadevajo poudariti svoje nacionalne pravice. Zaradi važnega strateškega in gospodarskega položaja so arabske države izpostavljene pritisku z Vzhoda in Zahoda. Med poglavarji arabskih držav pa je še vedno precej trenj in različnih gledanj na posamezne probleme. Tako je jemenski vladar prepričan, da je le on poklican popeljati Arabce k slavi in k uresničitvi sna o arabski državi, ki bi segala od Atlantika do Perzije. S podobno pobožno željo se ukvarjata tudi Ibn Saud in Fejsal. Sirija je bila letos že večkrat nevarno žarišče za mo-
rebitno novo vojno. Časopisna poročila so bila zelo različna in ljudje so se le težko orientirali v poplavi najbolj fantastičnih poročil. Na sirski meji so se zbirale turške čete. Tudi Sirija
Naši odnosi z Avstrijo
Naša vlada si vsa leta prizadeva, da bi se odnosi s sosednjo Avstrijo na gospodarskem in kulturnem področju izboljšali. Zadnje čase pa so se v avstrijskem tisku pojavili članki, ki oporekajo slovenski narodni manjšini na Koroškem pravico do slovenskega šolstva. Tako je predsednik štajerske deželne vlade g. Kramer nedavno izjavil, da na Štajerskem ni jugoslovanske manjšine. To je velika nerazsodnost, saj je vendar vsakomur znano in jasno, da slovenska narodnostna manjšina na Štajerskem obstaja. Razumljivo je, da je taka izjava omalovaževanje naporov jugoslovanske vlade za ureditev položaja jugoslovanskih manjšin v Avstriji na podlagi recipročnega statusa v naši državi. Izjava avstrijskega odgovornega državnika pa je vsekakor v očevidnem nasprotju z avstrijsko državno pogodbo. Slovenske in hrvatske organizacije v Avstriji so že večkrat opozorile na dejstvo, da avstrijski pristojni činitelji odločajo o usodi manjšin brez njihovega sodelovanja. To se je prav posebej odrazilo pri zakonu o manjšinskem šolstvu, s katerim so Avstrijci želeli okrniti pravice slovenskega prebivalstva. Tako ravnanje Avstrije pa je v nasprotju s 7. čl. drž. pogodbe, ki govori o pravicah manjšin. Na nekaterih
šolah v Avstriji so šli celo tako daleč, da so ukinili dvojezični pouk ter onemogočili otrokom slovenskih staršev nadaljnje obiskovanje pouka v materinskem jeziku. Razumljivo je, da je tako ravnanje avstrijskih odgovornih krogov velika ovira za nadaljnje izboljšanje odnosov med obema državama.
Na Cipru je vroče...
Velika Brilunija si je s svojim ravnanjem na Cipru pridobila veliko ljudi na svetu, ki z velikimi apatijami gledajo na uradno britansko politiko na teni otoku. Velika Britanija je sicer izpustila pregnanega nadškofa Mokariosa, vendar mu ni dovolila vrnitve na Ciper. Za Ciper so značilna polna koncentracijska taborišča, vsakodnevne smrtne obsodbe mladincev in drugih pripadnikov osvobodilnega gibanja, racije v ciprskih mestih in številna druga nasilja, ki vzbujajo še večji gnev in nezadovoljstvo med ciprskim prebivalstvom. Britanci so odpoklicali guvernerja Hardinga, ki je bil najbolj osovražena osebnost na otoku. Dobro poučeni krogi trdijo, da se z njegovim odhodom britanska uradna politika ne bo spremenila. Treba je pač pomiriti Grke in si zagotoviti podporo javnega mnenja in delegacij na zasedanja Generalne sknp-ščine, na katerem bodo razpravljali tadi o ciprskem vprašanja.
je mobilizirala svojo armado in jo postavila v stanje pripravljenosti. Američani so pisali, da je Sirija pod sovjetskim vplivom in odskočna deska za napad na Armenijo. V sirske vode je priplulo sovjetsko ladjevje in tako povečalo negotovost na tem področju. Sirija se zelo zavzema za politiko arabskega združevanja. Ta politika se najuspešneje odraža v odnosih z Egiptom, s katerim je Sirija sklenila sporazum o skupnem poveljstvu obeh armad. V najbolj kritičnem času so egiptovske čete vkorakale na podlagi sporazuma v Sirijo in tam zasedle položaje. Sedaj pripravljajo združitev obeh dežel. Predvidena je tudi naselitev milijona revnih egiptovskih kmetov na plodni in neobdelani zemlji ob Evfratu.
ŠE VRSTA
DRUGIH
VPRAŠANJ
Vlada Zahodne Nemčije je enostransko prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo, ker je naša država vzpostavila diplomatske stike z Vzhodno Nemčijo in priznala to državo. Ta akt zahodnonemške vlade je pokazal vso kratkovidnost politikov v Bonnu, ki so napačno in zelo enostransko ocenili zunanjepolitični položaj in vlogo Jugoslavije. V svetu so se začudili temu nemogočemu ravnanju zahodnonemške vlade, ki ni v skladu z običajnimi normami v
Na zunanje političnem poprišču so se letos pripetili še številni drugi dogodki, ki so vplivali na javno mnenje in na položaj v svetu. Prebujajoča se Afrika je postala trn v peti raznim kapitalističnim kolonialnim silam, ki so si na tem področju kovale bogat kapital na račun črnega prebivalstva. V raznih južnoameriških državah je bila vrsta državnih udarov, ki so zelo značilni in tradicionalni za te države. V najmanjši republiki na svetu v San Marinu so izbruhnili nemiri. V Vzhodni Nemčiji so zamenjali denar preko noči z motivacijo, da so nekateri krogi v Zahodni Nemčiji izkoriščali vzhodnonemške marke za gospodarsko rušenje vzhodnonemškega gospodarstva. Volitve v Zahodni Nemčiji so se končale z zmago Adenauerja, čeprav bo le-ta v
bodoče tudi moral vedno bolj računati s socialno demokratsko stranko. Nemški gospodarski voditelji usmerjajo svoje sile na Bližnji in Srednji Vzhod, kjer so še velike možnosti zn prodajo posameznih predmetov. Razmere na Madžarskem so se po lanskoletnih oktobrskih dogodkih normalizirale. Tudi na Poljskem si je državno in partijsko vodstvo prizadevalo, da bi zadovoljilo vsaj glavnim zahtevam množic. Naše sodelovanje s sosednjo Grčijo se je letos kljub nekaterim različnim pogledom na posamezna mednarodna vprašanja zadovoljivo odvijalo. To politiko prijateljskega sodelovanja je potrdil tudi letošnji nedavni obisk tovariša Kardelja v Grčiji. Zanimivo je, da je filipinska liberalna stranka obtožila vlado, da je na volitvah ponaredila volilne rezultate. Sudanska vlada pripravlja prvi petletni načrt, ki predvideva med dragim velika namakanja in gradnjo velikega jezu na Modrem Nilu. V političnih krogih opozarjajo tudi na nedavne britansko-jemenske razgovore v Londonu, na katerih so raz-
pravljali o določitvi meje med Je-menom in britanskim protektoratom Adenom. Britanci so pripisali tem razgovorom velik pomen, saj je bil Aden nedavno določen za sedež novega strateškega poveljstva britanskih sil na Srednjem vzhodu. Italijanski socialisti se zavzemajo za politiko popuščanja mednarodne napetosti in za miroljubno sožitje med vsemi narodi. Glede notranjega položaja v Italiji obtožujejo socialisti krščonskodemokratsko stranko, da hoče vsiliti državi klerikalni režim.
Stališče Jugoslavije do posameznih vprašanj znnanje politike in dogodkov v sveta stalno pojasnjujejo naši predstavniki na mednarodnih konferencah in naši najvišji državni voditelji v razgovorih z novinarji in svojih govorih. Kot rdeča nit se vleče skozi vsa naša zunanjepolitična prizadevanja politika miru, ki je edino zagotovilo za uspešen razvoj nadaljnjega razvijanja proizvajalnih sil, kulturnih vrednot in materialnih možnosti v našem socialističnem družbenem sistema.
Ho Si Minh pri predsednika Titu na Brionih
Kitajska delegacija v Beogradu
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
7
NAŠI DELOVNI LJUDJE OB PRAZNIKU REPUBLIKE
„Mladino iztrgati iz slabega okolja"
Prvi vtis, ki ga razodeva tudi pričujoča slika: skrbna mati. MARIJO PRIZMICEVO dobro poznamo, saj ni v Soboti samo ugledna politična voditeljica, marveč tudi žena, ki je vedno nared, ko je treba povedati odločno besedo v prid delovnemu človeku. Taka pa je bila tudi glavna tema najinega nevezanega razgovora: skrb občinske skupnosti za našo deco izven šole.
Najprej je tov. Prizmičeva poudarila, da doslej, nobena družbena ureditev ni posvečala tolikšne skrbi in dajala tako obilna sredstva za zaščito otroka in matere kot prav sedanja, socialistična družbena ureditev. Za to je veliko neovrgljivih dokazov, ki jih naši ljudje že tudi poznajo. Razni sveti pri ljudskih odborih že v izdatni meri skrbijo za socialno, moralno ali drugače ogrožene družine — z glavnim smotrom, da bi rešili vsaj mlade državljane in jim ustvarili ugodne pogoje za poznejše življenje.
Poleg prizadevanj in ukrepov, ki jih uveljavljamo na tem področju v okviru naše pozitivne zakonodaje, pa bomo v prihodnosti morali še bolj skrbeti za naše otroke v izvenšob skem času, ko sta jim vzgojno izživljanje in primerno razvedrilo najbolj. potrebna, izživljanje, ki ga dom ne more vedno posredovati v zadostni meri, bodisi zaradi neugodnih razmer v posameznih družinah, prezaposlenosti staršev ali iz drugih vzrokov. Za to poslanstvo imamo številna društva (DPM, pionirske starešinske svete, pionirske krožke, društva »Partizan« itd.). Delovanje nekaterih soboških društev s tem poslanstvom pa je usmerjeno preveč enostransko.
DPM je na primer letos zelo uspešno prirejalo otroške praznike (Novoletno jelko, Dan pomladi itd.) in organiziralo taborjenja ob morju. Na tem področju je povsem zadovoljivo opravilo svojo vlogo. Čakajo pa ga še številne naloge, ki jih ne bo mogoče uresničevati kampanjsko. Tako naj bi lutkovno gledališče postalo stalna vzgojna ustanova za razvedrilo naših mladih. Odgovorni činitelji bi morali zagotoviti pogoje za delovanje tega gledališča (prostori, stalni repertoar itd.). Na zadnjih zborib volivcev je bilo govora o filmu; razpravljalci so ugotavljali, da je repertoar že tako preveč nasičen z vestem in drugimi vsebinsko podpovprečnimi, lahko bi rekli: komercialnimi filmi, ki so za mladino dokaj oprijemljiva, toda nič kaj koristna vaba, občutno premalo pa je risank in otroških filmov, čemur je v dokajšnji meri tudi pripisati, da otroci, ki pred odraslimi zavestno nočejo biti pri-kraišani, silijo k ostalim kino predstavam. Organizirati bi bi-
lo potrebno stalne dijaške kino predstave.
Na soboški gimnaziji deluje okrog deset pionirskih krožkov, ki so se že dobro uveljavili. Posebno aktivni so taborniki. Ti krožki pa še vedno ne združujejo vseh otrok: nekateri pionirji delujejo v več krožkih in so pri tem že kar preveč zaposleni, nekaterih otrok pa sploh ni blizu, ker jih starši ne pustijo.
Pri »Partizanu« ne bi smela zaradi malomarnega opravljanja društvenih dolžnosti posameznikov trpeti telesna vzgoja mladine. Važna je tudi pravilna izbira časa za vadbo in igre. Večerna telovadba traja včasih od šeste do osme, kar precej odbija starše in povzroča doma neprijetnosti tudi mladim telovadcem.
Skratka: mladino smo dolžni iztrgati slabemu okolju in pohajkovanju po cestah ter ji to nadomestiti z boljšim, plemenitejšim, ob katerem se bo duševno in telesno oblikovala ter dozorevala v dobre člane naše socialistične družbe. Pri tem svojem prizadevanju pa bi se morala naša društva bolj opirati na starše zaradi medsebojnega posredovanja izkušenj, težav in problemov pri vzgoji mladine. Tonamenska občasna posvetovanja bi lahko mnogo prispevala k temu smotru.
Koliko ljudi, toliko različnih svetov. To mi je bilo živo pred očmi, ko sem pred Dnevom republike obiskal nekatere naše ljudi, da bi izvedel za njihove načrte, ki jih snujejo že za bližnjo prihodnost. Koliko želja in hotenj je vedno prisotnih med nami — takih, ki so zasebni, intimni, pa tudi takih, ki se nekje stikajo z obče-družbenimi problemi, ki jih več ali manj srečno rešujemo ali pa celo puščamo vnemar nekje o ozadju naših prizadevanj. Zdaj naj bo torej ugodna priložnost, da razgrnemo pred našimi bralci vsaj nekaj bornih drobcev.
"Narodno blago" in še kaj
Njega sem našel pri kupici pristne ljutomerske kapljice. Sicer pa: kaj bi zamerili možakarju, ki je že stopil v jesen svojega življenja, če si ga privošči, saj je tudi to v stilu »narodnih običajev«, ki jih je vse živkenje pridno zbiral v Prlekiji in jih tudi »hrani« lepo kopico. Ko je namignil, da bi kazalo to »ljudsko blago«, ki vedno bolj tone v pozabo, »na svetlo djati«, je CIRIL M1KL napeljal pogovor drugam: »Mar se ti ne zdi, da je v tem neki nesmisel, če v domačem in lepo urejenem kulturnem domu igrajo pretežno gostujoče skupine. Graditelji naših domov si prav gotovo niso tako zamislili kulturnega in drugega poslanstva v našem mestu. Sedaj bi morali veliko bolj graditi na domačem kadru, kot je bilo to nekdaj, ko je bil Ljutomer na primer na telovadnem področ-
ju takoj za slovenskim glavnim mestom. Vzgajati je potrebno pionirski naraščaj in privabljati dobre igralce iz bližnje okolice. Brez stalnega igralskega kadra ne bomo prišli daleč. Repertoar dramske sekcije naj bi vseboval več lahkih, vsebinsko dojetnejših del, kajti naši ljudje si želijo tudi razvedrila. Nekaj podobnega bi lahko rekel tudi za telovadno društvo .Partizan'...«
"Ljutomerski godbi nova glasbila"
Na ljutomerski ulici sem srečal starega znanca, s katerim vedno pokramljava, ko se snideva. Tudi tokraten razgovor ni bil uraden, ne mislite si tega; mojo »vsiljivost« sem namreč prihranil za konec in naposled brez beležnice v roki opravil intervju. In nisem se zmotil: moj znanec je, kajpada, »zajahal« svojega poklicnega konjiča.
AVGUST LOPARNIK, ravnatelj ljutomerske Glasbene šole, je bil kratek, zato pa nič manj aktualen: »Vsem delovnim ljudem želim čimveč res kulturnega razvedrila in se bom tudi v prihodnosti trudil, da bi prispeval s svojim skromnim znanjem čim večji in čim lepši delež. Je pa na žalost tudi kulturno-prosvetno delovanje
zelo odvisno od finančnih sredstev, ki pa so v posameznih društvih vse preskromna, da bi se lahko njihovo delovanje razživelo v vsej svoji zmogljivosti. Primer: ljutomerski godbi na pihala, ki ima za seboj že lepo tradicijo, je zaradi zastarelih in neuporabnih glasbil ogrožen nadaljnji obstoj in če ne bo v čimkrajšem času uresničena akcija za nabavo najpo-
trebnejših glasbil, bo godba lahko le še životarila.
Kot predsednik PD Ljutomer pa si želim, da bi s pomočjo okraja in občine lahko čimprej dokončno uredili Dom planincev pri Jeruzalemu, saj so že dosedanji obiski dokazali, da je Jeruzalem zelo priljubljena izletniška točka za naše delovne ljudi in tudi za inozemce.«
Iz našega arhiva: Mladi ljutomerski glasbeniki in njihov dirigent
»Podpirancem več!"
»Za komunalne naprave so potrebna velika sredstva, tega se zavedam, toda mi imamo opravka z živimi ljudmi,« mi je
ob obisku povedala znana javna delavka in »mati« ubogih MARICA VILARJEVA iz Ljutomera, ko je utemeljevala svoj predlog, ki govori za to, da bi povečali razpon pri pre-
jemkih socialnih podpirancev od 2000 do 3000 dinarjev. Sedaj znaša povprečje 1 in pol tisočaka po podpirancu, kar pa ne zadostuje, če upoštevamo, da so se v zadnjem času znatno podražile življenjske potrebščine. V občini je 99 podpirancev, ki dobijo letno okrog 1 in pol milijona dinarjev, kar je sicer precejšnja vsota, ki pa jo bo občini težko povečati, toda če pogledamo tej stvari resno v oči, bi morali nekaj primakniti. Če pa bi povečali ta razpon, bi se morali še odločneje boriti za določanje objektivnejših in nepristranskih kriterijev pri krajevnih činiteljih, ki soodločajo pri dodeljevanju podpor.«
Slavko Klinar
Kmetijsko
gospodarske šole
Letos bosta v ljut. občini zajeta dva letnika kmečke mladine in sicer letnik 1941 in 1942. Ti mladinci bodo hodili v I. letnik. V tretji letnik bodo hodila dekleta in obiskovala zdravstveni tečaj. Šole bodo v vseh tistih krajih, kakor lansko leto. Vpisovanje v te šole bo 17. nov. 19. novembra pa začnemo z rednim poukom, ki bo dvakrat tedensko po 6 ur. Okvirni predmetnik bo v kratkem izdelala okrajna komisija, dolžnost predavateljev pa bo, da si bodo izdelali podrobne učne načrte, kar velja zlasti za strokovne predmete. Tako bodo imeli boljši pregled nad predelano učno snovjo. Za praktično delo bo vsaka šola navezana na neko bližnje družbeno posestvo, ki bo tudi sicer skušalo izboljševati delo te šole. Posebno bomo skušali poživeti upravne odbore kmetijskih zadrug, da bi le-ti v prihodnje bolj sodelovali posebno pri organiziranju aktivov mladih zadružnikov. Za predavanja bomo poskrbeli, da bodo zanimiva in nazorna. Pomagali si bomo tudi z diafilmi in krat-kometražnimi filmi. Vse šole v okraju M. Sobota so dobile trs» ne in sadne ter vrtne garniture. S tem bo pomagano zlasti onim šolam, ki imajo svoja zemljišča ali pa svoje vrtove urejene. Če
bodo tudi starši in mladina pokazali toliko razumevanja za te šole, kot skrbi za to družba, potem uspehi sigurno ne bodo izostali.
(nb)
Hranilnica in posojilnica v Križevcih
Hranilni odsek je bil ustanovljen že 1. januarja letos. S prvim oktobrom so pa začeli s poslovanjem hranilnice. Na področju naše KZ je večina prebivalcev kmečka, zato je pričakovati dober odziv vlagateljev. S tem želi KZ omogočiti kmetom, da bodo vlagali denar v domačem kraju. Posojilnica jim bo tudi dajala posojila za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Ob času ustanovitve je treba priznati, da kmetje še nimajo pravega zaupanja v hranilnico. Vedeti bi namreč morali, da so vloge zajamčene od države in tajne. Kljub temu se je v enem in pol mesecu prijavilo že nad 10 vlagateljev. Upravni odbor KZ pričakuje, da bo v prihodnjem letu reč živahnosti in da se bo število vlagateljev tudi povečalo.
"Želim si prijeten dom"
ROMANA SATLERJA, delavca ljutomerske Tovarne usnja, sem obiskal v krogu njegove družine. Že bežno srečanje je napravilo name ugoden vtis: v tej družini ne manjka tiste topline, ki je lastna odnosom med dobrimi in razumevajočimi se ljudmi.
Nekdanji 11-kratni udarnik mi je povedal: »Moja želja je, da bi postavil družini stanovanjsko hišico, česar pa si pri sedanji plači ne morem privoščiti. Zakaj ne bi ustanovili stanovanjske zadruge, za katero bi že našli člane? Odkrito pa povem, da nisem zelo navdušen za stanovanjske bloke. Po mojem bi bilo bolje, če bi pod okriljem take zadruge gradili manjše družinske hišice — če že ne v
"stanovanje"
Z osebnim »želenjem« mi je postregla tudi delavka soboške Tovarne perila KATICA NOVAKOVA in ga izrazila samo s tremi besedami:
»Za stanovanje gre!«
To pa ni samo Katičina življenjska želja. Za njo je še 300 prosilcev družinskih stanovanj v mestu, pa še mnogo drugih, ki zaradi svoje skromnosti sploh niso pismeno zaprosili, četudi imajo komaj streho nad glavo.
Menda ne bom izdal nobene skrivnosti, če povem, da ima Katica tiho upanje tudi do podjetja, v katerem dela že deveto leto. Tudi mož ji dela družbo v tem podjetju. Družinica je narasla za novega člana. Mala sobica je postala pretesna. Zakaj ne bi potemtakem želeli Katici, naj si čimprej pripravi toplejše družinsko gnezdece? Pa tudi vsem dragim, ki že dolgo nestrpno čakajo...
mestnem središču, pa vsaj na njegovi periferiji...«
Romanova želja (še bolj pa njegove polovice) je tudi, da bi sedanja edina mesnica v Ljuto-
meru dobila resnejšega konkurenta. Preskrba z mesnimi izdelki ni vedno ustrezna. Tako prodajajo manj vredno meso skupaj s kakovostnim, namesto da bi ga posebej, saj bi tako omogočili slabše plačanim delavcem, da bi včasih tudi za manjši denar prišli do dnevnega mesnega obroka hrane.
„Sinu poklic"
Na soboški železniški postaji je bilo nenavadno mirno, morda samo zame, ki sem vajen mož v temnoplavem samo tedaj, ko jih poprosim za vozno karto. Ura je bila okrog enih. V službo so prihajali strojevodje. Ustavil sem se pri skupini in vzel »na piko« visokega, stasite-ga železničarja. LUDVIK KU-REŠ je rojak iz Jesenic. V Prekmurju se je že kar »aklimatiziral«. Njegova želja ob 29. novembru je, da bi še vozil in bil zdrav vsaj tako dolgo, ko bo njegov sin dosegel poklic. Do tega pa ni več tako daleč, saj je fant že v osmi gimnaziji. Čaka ga samo še univerza ...
"Moka, moka..."
Z gospodinjo V. K. sva pokramljala pred soboško špecerijsko trgovino. »Kar spravite beležnico,« me je opozorila in svojo skromnost raje »zakopala« v zapisane inicialke, »kajti zadeva okrog moke je v Soboti že takorekoč javna tajna. Nič novega ne boste izdali, če boste zapisali, da si soboške gospodinje želimo predvsem dobre moke. Menda ga ni umetnika, ki bi iz te moke, ki nam jo včasih prodajajo v trgovinah, spekel dober kruh ... Kaj delajo, da sedaj novembra dobivamo tako moko... Pa bo le tako, da je vprašanje vredno javnega odgovora?«
V zasluženi pokoj
Že pred nekaj meseci me je kolega od »grafičarjev« opozoril na jubilej, ki je neopazno zdrknil mimo nas. Morda je bilo v tem opozorilu nekaj stanovske solidarnosti LUDVIK KOŠIR, poslovodja soboškega »Petrola« je že avgusta slavil 70-letnico svojega življenja. V zadnji vojni se je kmalu pridružil borcem za svobodo.
»Uradno« je stopil med partizane (sodeloval pa je že prej) 9. septembra 1943. V Centralni tehniki POS na Geteniškem Snežniku je bil ekspediter. Skozi njegove roke so romali izvodi »Slovenskega poročevalca«, »Ljudske pravice« ... dalje po Slovenskem. Po enem letu pa se je preselil v radiodelavnico Glavnega štaba POS, kjer je ostal vse do konca vojne.
»Moja želja?« se je sprva obotavljal, kot bi bil v zadregi za odgovor, potem pa se mu je vendarle odprlo: »Ce že želite
vedeti, povem, da nestrpno čakam na novi zakon o pokojninah, kajti potem se želim upokojiti. Novi zakon bo, kot pričakujemo interesenti, precej ugodnejši od dosedanjega. Po upokojitvi nameravam odriniti v Novo mesto, kjer imam tudi košček lastnine ...«
Partizanskemu grafičarju sem, čeprav dokaj kasno, čestital k osebnemu jubileju in mu zaželel, naj se v domačem kraju čimbolje počuti in ohrani dobre vtise o naši pokrajini.
SEJA DRAMSKEGA
SOSVETA V M. SOBOTI
Na svoji tretji redni seji so člani sveta sklenili, da bo januarja okrajni režiserski in šminkarski tečaj za okraj Murska Sobota. Tečaj bo v Ljutomeru. Na tečaju bo okrog 30 do 35 režiserjev iz posameznih Svobod v okraju. Na tečaju bodo predavali predvsem člani SNG iz Maribora. Sosvet je mnenja, da bo tečaj zelo koristen zato, ker pripravljajo predvsem praktična predavanja in tudi nastope z udeleženci.	Majcen
MLADINA NA GIMNAZIJI
Mladina na soboški gimnaziji je zelo delavna. Poleg dela na igrišču imajo še celo vrsto krožkov. Pod vodstvom profesorja Dominka in prof. Razpotnikove pripravljajo igro »Logaritmi in ljubezen«.
Ustanovili so tudi radioamaterski krožek, za katerega je dal predavatelje Radioklub v Murski Soboti. Krožek obiskuje 12 mladincev in vsi se pridno pripravljajo na izpit iz radio-telinike in radiotelegrafije. Izpit bo čez nekaj mesecev.
"Moja največja želja"
Kratek obisk pri partizanski mami. V zadnji vojni ie izgubila sina-prvoborca NOB. Tudi sama je dosti pretrpela. Kljub letom je morala v internacijo. Zdaj nrebiva pri svoji hčerki v soboškem gradu.
TEREZIJA HEDŽETOVA je skromna ženica, ki malo govori o svojih zaslugah, čeprav ji spomini večkrat privabijo pred oči najhujše trenutke iz še ne-ugasle preteklosti. »Samo to bi želela, da bi lahko plačevala zdravljenje,« mi je zaupala, potem pa še pristavila, da je zaradi prestanega trpljenja in starosti večkrat »betežna«. Za sinom sicer dobiva 1200 dinarjev invalidnine, toda to ne zadostuje niti za zdravila. Hedžetova
je nekoč, ko je morala več dni prebiti v bolnišnici, zaprosila za pomoč, toda oko vodilnih v Čakovcu je obviselo na oralu zemlje, ki jo ima v Razkriški grabi... Prodati je morala edino kravico, da je lahko poravnala stroške v bolnišnici. Tudi sedaj je večkrat v »škripcih«: če ne bi imela dobrega zdravnika, ki ji včasih opravi kako storitev tudi zastonj, bi bilo še težavneje. Ob vsem tem se pač ne moremo čuditi, če je partizanska mati včasih tudi malce zagrenjena, saj je prej našla razumevanje tam, kjer ni nalašč za to potrkala na duru No, in če je njena želja ob Dnevu republike: brezplačne zdravniške usluge in zdravila?
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
8
Spomini na II. zasedanje AVNOJ Srečanje s Titom
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Cola-kovič je objavi! v petih knjigah »Zapiske iz Osvobodilne vojne«. V peti knjigi opisuje tudi potek II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Objavljamo samo nekatere izvlečke, ki nas spomin ja jo na te slavne dni naše zgodovine.
Pred zasedanjem je bil sestanek oidnejših predstavnikov vseh delegacij, na katerem so proučili predloge in sklepe, o katerih so pozneje sklepali na zasedanju AVNOJ Na sestanek sta prišla tovariša Kardelj in Pijade, ki sta te predloge tudi v glavnem izoblikovala.
29. novembra se je že mra-čilo, ko so se delegati II. zasedanja začeli zbirati v Domu kulture. Bil je neprijeten večer pozne jeseni. Ulice so bile mračne in blatne. Dvorana je bila določena za delegate, a balkon za občinstvo. Delegati so prihajali v skupinicah, zavzemali svoja mesta, se pozdravljali in razgovarjali. Že po svojem zunanjem izgledu je to neobičajno zborovanje. Med navzočimi delegati je vrsta mladincev, delavcev, profesorjev, kmetov, književnikov. višjih častnikov naše Armade ih borcev, duhovnikov in žena. Večina delegatov je uniformirana in nosi revolver za pasom. Kljub temu pa so nekateri tudi v civi-lu s črnogorsko kapo, bosansko šubaro ali kakšnim fesom na glavi. II. zasedanje AVNOJ so organizirali na ozemlju, ki je uradno sestavni del tako-imenovane Neodvisne države Hrvatske. V dvorani je bilo živahno.
Naenkrat se je v doorani pojavil tovariš Tito o sprem-
stvu članov Vrhovnega štaba in Centralnega Komiteja Partije: Kardelja, Rankoviča, Pijade in drugih. Delegati so začeli ploskati in navdušeno klicati Titu, Partiji in vojski. Zasedanje se je začelo s petjem himne, katero so skupno z zborom peli tudi delegati in občinstvo. Dr. Ivan Ribar je prečital referat o delu AVNOJ med prvim in drugim zasedanjem. Po pozdravu delegatov iz raznih krajev Jugoslavije so izvolili delovno predsedstvo, verificirali mandate ter poslušali razne pismene pozdrave, ki so bili naslovljeni na zasedanje. Potem je začel govoriti tovariš Tito. Nekaj minut jr stal za govorniškim odrom in čakal, da so utihnile ovacije. Titov referat je trajal približno eno uro. Bil je enostaven, jasen in jedrnat. V njem ni bilo nobene odvisne besede. Tito ga je čital mirno ter je povzdignil glas le na tistih mestih, kjer je govoril o izdajalcih. Po referatu se je začela razprava. Govorili so pripadniki raznih strank, ki so si osi bili edini o tem, da so se med
vojno v Jugoslaviji zgodile ogromne zgodovinske spremembe. V doorani je bilo svečano vzdušje. Čitali so Deklaracijo. po kateri se AVNOJ konstituira o vrhovni zakonodajni in izvršni predstavniški organ Jugoslavije, vzpostavi
Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, preko katerega bo AVNOJ uresničeval svojo izvršilno funkcijo, se vladi v tujini odvzemajo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, da se Jugoslavija zgradi na demokratičnem, federativnem principu kot državna skupnost enakopravnih narodov. Z zelo burnim ploskanjem so delegati pozdravili sklep o odvzemu pravice zakonite vlade tako imenovani ju-
goslovanski vladi v tujini in o prepovedi vrnitve kralja Petra v državo. Sprejeli so še sklepe o ustanovitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, o uvedbi naziva maršala v partizanski vojski ter nekatere druge sklepe. Izvolili so tudi predsedstvo AVNOJ, ki je na prvi seji na predlog slovenske delegacije maršalu Titu podelilo naziv maršala Jugoslavije. Po končani seji predsedstva je Moša Pijade sporočil delegatom sprejete sklepe, ki so jih delegati pozdravili s ploskanjem. Na govorniškem odru se je pojavil burno pozdravljen maršal Tito, ki se je zahvalil ob tem imenovanju vsem delegatom za zaupanje, ki ga niso izkazali samo njemu osebno, temveč celotni partizanski vojski. Delegatom je obljubil, da se bo na čelu vojske do zadnjega diha boril za zmago naroda. Okoli pete ure zjutraj je dr. Ribar zaključil zasedanje, na katerem so delegati iz vseh krajev naše države položili temelje Demokratski Federativni Jugoslaviji.
Na kosilu pri Titu
Opoldne je Tito priredil kosilo za delegate II. zasedanja. Obedovalnica je bila improvizirana v nekem prostoru tovarne karbida. Mize so zbite iz navadnih desk. Kosilo je zelo
skromno in ga servirajo v plitvih pločevinastih krožnikih. Delegati so vsi dobro razpoloženi. Na čelu mize sedi Tito, ogrnjen s plaščem, nasmejan in pozoren s svojimi gosti. Te dni je neka partizanska enota zaplenila pri Nemcih večjo količino piva in ga poslala delegatom kot darilo. Za mizo je zelo burno in veselo. Pripovedujejo vtise, razne šaljive dovtipe z zasedanja in razna druga doživetja. Tako je na primer delegat Vejnovič sam sebi vzkliknil "Slava mu", ko so na zasedanju počastili spomin umrlih in padlih članov AVNOJ med obema zaseda-njima. Dr. Ivan Ribar je namreč čital listo, na kateri je bilo pomotoma zapisano ime Svetozarja Vejnoviča, ki je živ in zdrav sedel med bosanskimi delegati. Ko je dr. Ribar
prečital njegovo ime, je mehanično izgovoril "Slava mu" ter šele na pripombo svojih tovarišev dojel dejansko stanje. Na kosilu so dvigali čaše Titu, AVNOJ, vojski, Partiji in zmagi zavezniškega orožja Na koncu je dvignil čašo tovariš Tito, želel osem delegatom srečno pot in še večjega uspeha pri delu. Svoj nagovor je zaključil z besedami: "Tret-je zasedanje pa bomo, tovariši, organizirali o našem osvobojenem Beogradu."
Tov. Josip Vidmar je s slovensko delegacijo potoval na drugo zasedanje AVNOJ v Jajce. Na nočnih pohodih proti Jajcu je marsikatero noč prebil v ugibanju o osebnosti Tita, čigar ime je slišal na tolikih zborovanjih in mitingih. Kdo je
Tito, kakšen je njegov notranji lik, njegova človeška podoba? se je spraševal poln nestrpnega pričakovanja. Kdo je ta
kmečki sin iz Hrvatskega Zagorja, sin Hrvata in Slovenke in industrijski proletarec, strugar, ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne in ki stoji danes na čelu jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. Kdo je Tito? se je vpraševal in ga v mislih primerjal z ruskima osvobodilnima borcema, z Min-jinom in Požarskim, z mehi-kanskim junakom Jnarezom, z orleansko junakinjo Ivano D'Ar-covo in s podobnimi zgodovinskimi heroji. Pri vsakem pa je
takoj ugotovil, da ni nobeden v tako težkih okoliščinah dosegel takih uspehov kakor Tito. Poglejmo, kaj pravi tov. Josip Vidmar med drugim o svojem prihodu v Jajce, kamor je na zadnjem delu poti prispel z vlakom.
»Na postaji nas je pričakoval častnik, ki nas je odvedel v Vrhovni štab, kjer sem se komaj utegnil pozdraviti z nekaterimi znanci, ko mi je bilo sporočeno, da predsednika dr. Ribarja, popa Zečeviča in mene pričakuje tovariš Tito. Sledil sem dežurnemu in po kratki poti stopil v delavnico komandanta Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Bilo je v večernem mraku in snažna, preprosta, ne velika soba je bila polna električne luči. Opazil sem nekaj naslonjačev. Na dveh izmed njih sta že sedela tovariša, ki sta bila povabljena hkrati z menoj. Poleg vrat je nepremično stal komandan-
tov osebni dežurni častnik. Nasproti vratom je stala velika pisalna miza, osvetljena še močneje kot ostala soba in polna papirjev. Za njo je sedel Tito. Stopil sem k njemu, se mu predstavil in sproščeno zavzet sedel na prostor, ki mi ga je ponudil. Motril sem njegovo pojavo z vso pozornostjo in z vso zbranostjo, ki jo premorem. Opazoval sem ga sproščen, skoraj bi dejal olajšan. Vprašanja, ki so me navdajala na poti z nemirom in skrbjo, so bila zdaj odgovorjena. Ne znal bi tedaj odgovoriti zakaj, toda že sem si bil na jasnem, da se v tem možu družita energija in neka fascinirajoča moč, ki ie dana samo dragocenim in žlahtnejšim naravam. Čutil sem v njem nekaj zanosnega in vznesenega, nekaj trdo realnega in hkrati vzvišenega. Tak je bil moj prvi vtis o Titu.
Izvršni
odbor
AVNOJ
Djordje Andrejevie-Kun: Prehod preko reke
Zgodilo se je dva dni pred zasedanjem . . .
V dnevih zasedanja AVNOJ v Jajcu so sporočili žalostno vest, da je 27. novembra padel na Glamočkem polju Ivo-Lola Ribar. To je bil za narodnoosvobodilno gibanje težak uda-
rec, saj je bil Lola predan komunist, dober govornik in organizator ter ena od najvidnejših osebnosti v naprednem mladinskem gibanju. Po nalogu Partije je Lola nameraval odpotovati v Kairo na čelu naše vojaške misije. Pričakovali so angleško letalo, ki bi ga naj prepeljalo v Kairo. Ker angleškega letala ni bilo na spregled, so se odločili, da bo misija odpotovala v Italijo z dvomotornim bombnikom »Dornier«, s katerim so pribežali k partizanom domobranski letalci z mostarskega letališča. Dogovorjeno je bilo, da bo letalo odletelo 27. novembra z letališča na Glamočkem polju, ki je bilo pripravnejše za polet kot letališče na Livanjskem polju, kjer je bilo letalo stacionirano. Na letališču na Glamočkem polju so čakali Lola Ribar, člana misije Miloje Milojevič in Vladko Velebit ter nekaj britanskih častnikov iz vojaške misije pri Vrhovnem štabu. Letalo je priletelo z dveurno zamudo z li-vanjskega letališča, ker pilot zaradi mraza ni mogtl vžgati motorjev. Ko so se potniki vkrcali, se je za hribom pojavilo nemško letalo, ki je opazilo letalo in vrglo nanj šest bomb. Lola je padel smrtno zadet od zadnje bombe, ko je skočil iz letala. Poleg njega sta bila
mrtva tudi dva britanska častnika in partizanski borec iz enote, ki je varovala letališče. V letalu je zgorel dragocen dokumentacijski material s fotografijami, katerega je zbral in
uredil Moša Pijade za prvi ilustrirani časopis, katerega so nameravali izdati v tujini.
Vest o Lolini smrti je očetu dr. Ivanu Ribarju posredoval tovariš Tito hkrati s sporočilom o smrti drugega sina Juriče, talentiranega slikarja, ki je padel v neki črnogorski brigadi v jeseni 1943 v jurišu na četniške položaje pri Kolašinu. Iva-Lolo Ribarja so pokopali zvečer, ker so te dni sovražnikovi bombniki stalno bombardirali Jajce. Od pokojnika se je poslovil v
imenu Centralnega komiteja Partije Moša Pijade. Po njegovem govoru se je razvil sprevod skozi Jajce do nekega križišča, na katerem je čakal kamion, ki bi naj odpeljal Loline posmrtne ostanke. Se isti večer so Lo-lo tajno pokopali na skritem mestu, da sovražnik ne bi odkril groba ter ga oskrunil.
29. NOVEMBER 1943 JE BIL IN OSTANE V ZGODOVINI JUŽNIH SLOVANOV DATUM POSEBNEGA POMENA, KI OZNAČUJE VELIKO ZGODOVINSKO PRELOMNICO.
ZASEDANJE V JAJCU JE DRZNO IN ODLOČNO ZDROBILO OKOVE PRETEKLOSTI. ZAVRGLO JE KONČNO STARI NOTRANJI RED IN POSTAVILO NOVEGA NA TEMELJIH DEMOKRATIČNIH PRIDOBITEV OSVOBODILNE BORBE. TO JE VELIKO DELO NARODNIH SIL, KI SO SE OSVOBODILE OKOV.
MOŠA PIJADE
Odlomki iz partizanskega dnevnika
Delegati Hrvatske in Slovenije potujejo na II. zasedanje
Otočac, 14. 11. 1941
Vedeli smo, da bo skoraj drugo zasedanje AVNOJ, toda kdaj in kje bo zasedanje, je bila velika tajnost. Danes je prispelo 16 zastopnikov iz Slovenije. Sedaj bomo prav gotovo kmalu krenili na pot. Slovenci imajo s seboj tudi četo vojakov in spremstvo. Pravijo,
V noči od 18. na 19.11.
Kolona je na poti skozi nemške zasede. V mraku obiskuje hišice, o katerih živijo naši kmetje. Ponudijo nam vode; naši pijejo, ne da bi se ustavili in nadaljujejo pot. Gremo skozi dvorišče, čez plot, po mehki travi. Korakov ni slišati. Zdaj je že popolnoma temno. Čeprav je mrak, često pogledamo na tisto stran, kjer je cesta, ki jo moramo prekoračiti. Reflektor zasije. Nekaj
da so težko potovali, ker so se morali prebijati skozi nemško ofenzivo. Iz Bele Krajine o Otočac so potovali polnih enajst dni.
17. 11.
Danes bomo odpotovali. Žal nam je, da ne more z nami tudi naš predsednik ZAVNOH, pesnik, partizan, Vladimir Nazor. Bolezen mu ne dopusti, da bi doživel ta pomembni zgodovinski dogodek.
svetlega se premika. Kamioni Eden, dva, deset, dvajset, sto petdeset.
Nemci gredo.
>Kam gredo?*
"Evakuacija?" "Koncentracija?"
Opazujemo razsvetljeni sprevod kamionov, ki pošastno drsi po cesti v mraku kakor dolga vrsta ladij na morju. Luči se vzpno tja do gora in še dolgo za njimi ostane svetla sled v noči.
Gledamo jih in se vprašujemo: Kako dolgo bodo šli mimo? Koliko jih je? ... Spet nove luči. Zopet novi kamionil »Ali pridemo preko?" se oprašujemo tiho in korakamo za svojim prednikom. Tako se je stemnilo, da ne vidim ničesar več. Noge čutijo, da ni več trave.
Spotikamo se ob kamenje, vzpenjamo se. Do ušes prihaja žuborenje vode med kamenjem. Hodimo po nečem vlažnem. Kamenje. Drobno in debelo kamenje in spet poda. Grmovje. Noč ...
»Pozor! Jamah Toda noge ne vidijo ničesar in že padajo. Drug drugega vlačijo iz jame.
"Tiho!"
"Veza!"
»Nimamo vezeh »Čelo stojh »Naprejl Ni čakanjah Kolona se išče v temi. Roke so potne, druga drugo izpuščajo. Vsi želijo odmora. Trudni so, toda odmora ne more biti.
Pohiteti moramo, teči, da pridemo skozi najbolj nevaren pas pred Nemci.
V temi in tišini zaslišimo rezget konj. Tudi žeblji na čevljih odmevajo po kamenju. Spet se vlačimo skozi grmovje. Čutim, da na glavi nimam več rute. Menda je ostala v grmov-ju.
Padem čez velik kamen, ki se je nenadoma dvignil pred menoj. Prednika ni...
"32! 32!"
"Tu sem!"
Spet se držimo za roke Naglo se obrnemo. Za kamnom stoji general Avšič in pove tiho vsakemu o koloni:
"Tovariši. največ ja tišina, po prstih o tek1"
Čez cesto! Po njej so prav kar drdrali nemški kamioni' Tečemo po prstih, toda čevlji so okovani, cesta pa je kam nita. Kamenje, ki ga odrivamo se kotali po cesti in pada v ja rek.
(Iz dnevnika Nade Sremac)
Skozi nemške položaje
Božidar Jakac: Jajce
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
9
Na pohoda
SINDIKAT - v središču dogajanj
Letos se delo sindikata bistveno ne razlikuje od prejšnjih let, to pa zaradi tega, ker je okrajni sindikalni svet imel program svojega dela in pa zato, ker je bilo letos več pomembnih akcij, med drugim volitve delavskih svetov, volitve delegatov za I. kongres delavskih svetov, volitve v Zbor proizvajalcev I. in II. skupine. Vse te akcije so naši sindikati temeljito opravili. To dokazujejo rezultati volitev organov delavskega upravljanja, volitve delegatov za Kongres delavskih svetov, posebej pa še volitve v Zbore proizvajalcev. V organe delavskega upravljanja nam je uspelo pritegniti precej žena in mladine.
Največji uspeh pa so dosegli naši sindikati pri volitvah v zbor proizvajalcev. V prvi skupini smo dosegli najboljše rezultate v Sloveniji. Uspeh je vsekakor posledica dobrih priprav. Tako smo imeli v kolektivih množične sestanke, na katerih je bila zadovoljiva udeležba. Na teh sestankih so naši kolektivi obravnavali kandidature za Zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru.
Okrajni sindikalni svet je nadalje razpravljal o družbenem načrtu, tako o zveznem kot o republiškem in okrajnem. Na večih sejah OSS so razpravljali o delu delavskih svetov v in upravnih odborov, o storilnosti in o organizaciji dela, o izvajanju proizvodnih načrtov, o ideološki in strokovni izobrazbi ter o sodelovanju članov sindikata v organizacijah in društvih.
Mnogo razprav je bilo tudi glede sezonskih delavcev. Tako smo imeli predavanja na območju okraja z vsemi sezonskimi delavci o pravicah delavcev do socialnega zavarovanja, o delovnih odnosih ter o nalogah sindikata. Posebna komisija je
obiskala tudi sezonske delavce v Vojvodini in Baranji.
Letos ne bo težko dajati okrajnemu sindikalnemu svetu obračun svojega dela pred okrajno skupščino, ki bo sredini januarja 1958.
Okrajni sindikalni svet bo razpravljal letos še o vprašanju mladine ter o delu vajeniške mladine v sindikatu. Analiziral bo tudi občne zbore sindikalnih podružnic in delo komisije za oddih naših delavcev.
Komisija za oddih delavcev in uslužbencev ima za leto 1958 v programu letovanje nekje ob morju. Trenutno ima OSS na razpolago za 1 milijon dinarjev različnih rekvizitov (šotorska krila, postelje, blazine gumari-ce itd.). Teh garnitur je trenutno za 40 oseb.
Ena najbolj aktualnih nalog sindikata v tem času so občni zbori. Nekaj sindikalnih podružnic je že opravilo to nalogo. Vse sindikalne podružnice so imele predvolilne sčstanke, na katerih so obravnavali predvsem kadrovsko vprašanje. Upravni odbori so imeli sestanke na katerih so govorili o poročilih za občni zbor ter o programu dela za prihodnje leto.
Naj še omenim, kakor je okrajni sindikalni svet organiziral predavanja. Pri OSS so formirali aktiv predavateljev, prav tako pri občinskih sindikalnih svetih. S predavanji so pričeli že pri obč. sindikalnih svetih, vendar je bila udeležba tako minimalna, da smo morali sedaj, ko izvajamo občne zbore, predavanja prekiniti. Nadaljevati jih bo treba v zimski sezoni.
V programih za bodoče delo pa sindikalne podružnice vnašajo kot osnovno vsebino dela sindikata material Kongresa delavskih svetov, posebej pa še resolucijo kongresa. Med zelo važnimi nalogami za bodoče delo bodo tudi razprave o osnut-
ku zakona o delitvi celotnega dohodka podjetij. Prav tako pa bo posvetil sindikat v prihodnje precej skrbi tudi vprašanju storilnosti v gospodarskih organizacijah.
Da je delo v sindikalnih or-
ganizacijah bilo tako pestro, ima pri tem veliko zaslug dosedanji predsednik OSS tov. Gričar, ki odhaja od nas po lastni želji. OSS se mu za sodelovanje iskreno zahvaljuje.
Rudi Rap!
OBČNI ZBOR SLEPIH
V	ponedeljek dopoldne, 23. novembra, je bila v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti sektorska konferenca, za tem pa občni zbor Zveze slepih za okraj Sobota. Občnega zbora se je poleg predstavnikov lokalnih organov za socialno skrbstvo in političnih organizacij udeležil tudi predsednik Glavnega odbora Zveze slepih tov. Rožanc.
V	soboškem okraju je skupno 130 slepih, od tega 96 včlanjenih v Zvezo slepih. Ostali še niso zdravniško ugotovljeni ali še niso člani ali pa so slepi izpod 90 odstotkov.
Slepi so se na občnem zboru dokaj izčrpno pomenili o svojih težavah in problemih, predvsem pa o možnostih rehabilitacije in primerne zaposlitve. Menili so, da bi organi za socialno skrbstvo pri obč. LO v okviru danih možnosti morali problemom in težavam slepih posvečati nekoliko več pozornosti, kakor doslej. To velja predvsem za socialne podpore, ki so ponekod še izredno nizke, saj ne presegajo 500 dinarjev.
Predsednik GO Zveze slepih Slovenije tov. Rožanc je oouda-ril tudi potrebo po splošni izobrazbi in razvedrilu za slepe. Doslej ima v Sloveniji vsak tretji slepi državljan že radijski sprejemnik, zadnji čas pa je Zveza slepih pričela nabavljati tudi magnetofone, na trakove pa snema najrazličnejše literarne in druge poučne se-
stavke. Zveza je trenutno nabavila tri magnetofone, ki jih bo razdelila najmočnejšim združenjem v Mariboru, Ljubljani in Kranju. V bližnji bodočnosti predvideva, da bo postopoma nabavila magnetofon za slehernega slepega, tako da bo v mnogo večji meri, kot doslej, deležen duhovnih dobrin in koristnega razvedrila.
Ob zaključku občnega zbora so med slepe razdelili precej lepe podpore v denarju in oblačilih.
-M-
RADGONSKA »SVOBODA«
je pričela delati
Že na občnem zboru, ki je bil pred kakšnim mesecem, si je radgonska Svoboda zastavila vsaj v glavnem naloge, ki jih bo treba izvesti v novi sezoni. Kaže, da bo letos najbolj delavna dramska skupina, ki hoče odigrati vrsto iger na prenovljenem odru. Na vrsti bo najprej »Komedija v komediji«, vesela zgodba iz današnjega življenja. Vsekakor pa je že čas, da bi si radgonski dramski delavci omislili zopet kakšno domačo gledališko delo, saj jih gledajo ljudje najraje. Novo življenje mislijo začeti radgonski lutkarji, katerih vodstvo je prevzel tov. Tancer, ki je prišel z novim šolskim letom na radgonsko osemletko. Menda bo že prva lutkarska predstava v začetku januarja prihodnjega leta. Tudi Ljudska univerza noče počivati. Prvo predavanje bo že
prve dni decembra. Večje težave pa so s pevskim zborom. Pevci bi še nekako bili, le pevovodje je težko dobiti. Vsekakor pa bo Svoboda znala rešiti tudi to vprašanje. Pridno deluje tudi čitalnica, kjer je na razpolago čitateljem vrsta časopisov, revij in pa tudi knjig iz knjižnice, ki je kar lepo založena tudi z najnovejšo literaturo.
Da bi bilo delo radgonske Svobode v bodoče še bolj plodno, je razpisal upravni odbor društva, ki ga vodi letos tov. Edo Kranjčevič, anketo, na katero naj bi odgovorili Radgončani v obliki najrazličnejših vprašanj. Eno takšnih vprašanj bi bilo: kaj si želijo Radgonča-ni njihove Svobode, kakšne igre bi radi videli na odru, kaj sodijo o filmih, ki. se vrtijo v Radgoni, kaj naj poje pevski zbor itd. Pametna zamisel, ki bo gotovo pripomogla, da bo program za novo sezono še bolj pester in bogat.
-ar
Mar v Radgoni res ne vedo peči boljšega kruha?
4
Radgonske gospodinje kaj rade tožijo o kruhu, ki ga pečejo nekateri radgonski peki. Včasih je premalo zapečen in se rad hitro pokvari. Vprašujejo se tudi, zakaj ni večje izbire kruha. Če imajo pri Vidmu ržen kruh, kruh iz enotne moke, beli kruh, tu in tam tudi mlečni kruh, zakaj tega še ni v Radgoni. Zato ni čudno, če vozijo videmski peki svoj kruh celo v Maribor. Radgonski peki bi lahko spekli tudi več oblik kruha. Poleg štruc bi bili dobrodošli tudi kolači. Žemlje šopa večkrat že take, da ne delajo prav nobene časti svojim mojstrom. V tem pogledu so na boljšem Radenčan, pa tudi Apačanci, saj skrbijo njihovi peki bolj za svoje odjemalce. In zakaj ne bi mogli storiti tega tudi radgonski peki? To se sprašujejo radgonske gospodinje!
Gospodinja
NAJAKTIVNEJŠI: DRAMATSKI ODSEK
Pred kratkim je bil v Beltincih letni občni zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar«. Društvo ima 100 rednih članov, od teh je večina prosvetnih delavcev in uslužbencev, malo je pa članov iz vrst delavcev in kmetov.
V društvu so registrirani dra-matski, izobraževalni in glasbeni odsek. Med letom je bil na jbolj aktiven dramatski odsek.
Druga seja. Ob.LO Radgona
Druge občinske seje so se odborniki obeh zborov, zavedajoč se svoje dolžnosti, udeležili polnoštevilno. Sprejeli so odlok o spremembah in dopolnitvah statuta in izvolili stalne odbor-niške komisije za oba zbora. Razpravljali in sprejeli so spremembo proračuna občine za leto 1957. Končno so izvolili predsednike in člane svetov novega občinskega ljudskega odbora. Novi odbor ima 12 svetov. Ukinili so svet za gospodarstvo in ustanovili dva nova sveta, in to svet za industrijo in obrt (predsednik Franc Vodenik) ter svet za blagovni promet in turizem (predsednik Rudi Žnidar). Razpravljali so še o premoženj-sko-pravnih zadevah ter o raznih gospodarskih vprašanjih. Po vsej občini bodo izvedli v decembru reorganizacijo kmetijskih zadrug. Tako reorganizacijo — ločitev od zadruge — je med prvimi v občini že izvedla Kmetijska zadruga v Apačah v mesecu oktobru.
Ika
Uprizoril je igro »Inšpektor na obisku« in skupno z mladinsko organizacijo spevoigro »Vaška komedija.« Predstave si je ogledalo nad 1000 ljudi. Za uspešne nastope je občni zbor izrekel zahvalo režiserju tov. Drnovše-ku, ki je s požrtvovalnostjo z igralci dosegel lepe uspehe. Še več bi pa dosegli, če ne bi bilo pomanjkanja režiserjev in igralcev.
Glasbeni odsek se kljub prizadevanju odbora ni uveljavil. Pevski zbor v Beltincih, ki je veljal za dober pevski zbor, je razpadel, prav tako je zamrlo delo tamburaške sekcije. Društvo je sodelovalo tudi pri izvajanju programa za letošnji občinski praznik. Več nastopov je imela tudi foklorna skupina doma in izven okraja.
Društvo si je med letom prizadevalo nabaviti kino aparaturo in urediti knjižnico. Za bodoče delo je občni zbor predlagal, da društvo bolj poživi delovanje izobraževalnega odseka, v sklopu ljudske univerze. Bilo je tudi precej govora o beltinski godbi na pihala, ki je zadnje čase prenehala delovati.
A. H.
Pri gostoljubnih Veržencih in drugod
Mladinski referenti gasilskih društev iz slovenjgraškega okoliša so 9. in 10. novembra obiskali nekatera pomurska gasilska društva in bili povsod, kamor so prišli, lepo sprejeti. Goste je ganila zlasti gostoljubnost Veržencev, ki so svoje mlade vrstnike s Koroškega sprejeli z
godbo in se izkazali kot zelo družabni gostitelji.
Mladinci so se pismeno zahvalili vsem gostiteljem, posebno pa še verženskemu gasilskemu društvu in njegovemu predsedniku Antonu Mulecu, navajajoč, da je bil sprejem v Veržeju zanje edinstven dogodek.
PRIHODNJE LETO:
Pričetek gradnje vajeniške šote?
V soboto dne 23. t. m. so se člani trgovskega sindikata zbrali na občni zbor, ki je bil v prostorih hotelo Zvezda. Že samo veliko število navzočih — zaradi prenapolnjenosti prostorov so morali nekateri stati kar pred vrati in si morali sami pri sebi misliti vsebino poročil — nam dokazuje, da se člani močno zanimajo za delo sindikata. Predsednik sindikata tov. Gyergyek je podal obširno poročilo o delu sindikata v preteklem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da so bili sklepi, sprejeti na lanskem občnem zboru v glavnem uspešno izvedeni. Na koncu pa je tov. Gyergyek priznal, da so mnogi sklepi ostali res samo »sklepi«, da pa upa, da bo delo, kakor v gospodarskem, tako v kulturnem pogledu v prihodnjem letu odpravilo pomanjkljivosti prejšnjega leta. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da se sindikat bori s precejšnjimi finančnimi težavami.
Po končanem dnevnem redu se je razvila živahna razprava. Tov. Ernest Hojer, član trgovske zbornice in zbora proizvajalcev je seznanil prisotne o gradnji nove vajeniške šole, ki naj bi jo pričeli graditi prihodnje leto. Burna je bila tndi debata o prevedbi kvalificiranih delavcev na položaj visokokvalificiranih. Obširna pojasnila o teh prevedbah je dal tajnik občinskega ljudskega odbora tov. Perhavec, ki je bil član komisije za prevedbo kvalificiranih delavcev. Dejstva so pokazala, da se je marsikateremu kvalificiranemu delavcu storila krivica ob priložnosti prevedbe, vendar se pa pričakuje, da bo v doglednem času tudi ta problem ugodno rešen. Ob tej priložnosti je tov. Janez Hojer
predsednik trgovinske zbornice se* znanil člane o seminarju, ki je bil v preteklih mesecih. Ta seminar so obiskovali predvsem polkvalificirani delavci, ki so imeli za to določene pogoje. Po uspešno opravljenem izpitu, meseca oktobra, so si tečajniki pridobili naziv kvalificiranih delavcev. Trgovinska zbornica je sklenila, da bo v prihodnjih mesecih organizirala še en seminar. Ta bo pa verjetno zadnji. Tudi kvalificiranim delavcem bo trgov, zbornica nudila možnost, da pridejo do naslova visokokvalificiranih. Pogoji za opravljanje tega izpita bodo: osemletna praksa v isti stroki.
Nedvomno je največ zanimanja povzročila ta večer debata o trgovskem jazzu. Ugotovilo se je namreč, da je Trgovski jazz sindikatu le v škodo, saj so izdatki zanj mnogo večji, kot pa dohodki. Nekoliko funkcionarjev je prepričalo prisotne, da bo najboljše, če se instrumenti prodajo in se denar porabi za druge namene. Ker drugih predlogov ni bilo, so se navzoči člani brez odlašanja strinjali s tem sklepom. Končno so se sporazumeli, da instrumentov nekaj časa še ne bodo prodali!
Čudno so se izrazili nekateri člani glede športnega delovanja v sindikatu. Tako je le za las manjkalo, da bi bil razpuščen nogometni klub »Trgovec«. Na srečo je bil ta negativen predlog takoj zavrnjen. Priznanje pa je dobila strelska družina »Trgovec«, ki je tekom leta sodelovala na mnogih tekmovanjih in dosegla tudi lepe uspehe. Predvsem iz vrst mladine so izstopali nekateri odlični strelci, kot sta na primer mladinca Karel Turner in Drago Kolmanič. Oba se lahko prištevata med
strelske prvake Pomurja. Ugotovitve so pokazale, da sc je športno delovanje v primeri z lanskim letom v sindikatu občutno zmanjšalo. Kot vedno se je tudi tokrat oglasil zagovornik mladine tov. Flegar, ki je opozoril navzoče na mladi kader, ka-terenu bi morali posvečati večjo pozornost, kot do sedaj. Ta problem pa bo verjetno uspešneje rešil novoizvoljeni upravni odbor.
Zaključek občnega zbora je pokazal, da je bilo delo v sindikatu letos v glavnem uspešno, upamo, da bodo rezultati, doseženi v prihodnjem letu, še boljši.
Bruno Ritnper
Ljutomerski gasilci
V ljutomerski občini so priprave za letne občne zbore gasilskih društev že pri kraju. Na zbore so se letos dobro pripravili, zato pričakujejo, da bodo borati tudi po vsebini.
Občinska gasilska zveza je priredila v teh dneh več posvetovanj: v okoliših Ljutomer in Križevcih pet posvetovanj s člani društvenih upravnih in nadzornih odborov, potem posvetovanje s podčastniki, pa tudi na zadnjih sejah upravnih društvenih vodstev in današnji razširjeni seji ObGZ so se društveni voditelji :n poveljniki dodobra pogovorili o tem. kako naj bi potekali letni občni zbori, da bo zabeležen napredek zlasti pri razpravljanju.
Novost, ki jo bodo letos prvič uresničili, bo precej prispevala
k temu smotru; na letošnjih občnih zborih ne bodo več poročali vsi člani upravnega odbora, marveč bodo člani poslušali samo poročila društvenega predsednika, poveljnika, referenta za žene in nadzornega odbora. Zaradi poenostavljenega poročanja bodo večje mož-
vsej Sloveniji.
Prvi občni zbor GD bodo imeli v ljutomerski občini že 30. novembra, nadejajo pa se, da bodo to važno nalogo povsem opravili do 29. decembra letos. Prizadevajo si namreč, da bi bili tudi v tem pogledu, med prvimi v Pomurju.
KRATKE IZ BELTINEC
Množične in družbene organizacije na področju beltinske občine se pripravljajo na praznovanje 29. novembra — Dneva republike. Akademije in proslave bodo v vseh večjih krajih v občini. Osrednja proslava bo v Beltincih 28. novembra in bo združena s telovadno akademijo, ki jo pripravlja telesnovzgojno društvo »Partizan« v čast Dneva republike. Pri pripravah za proslavo Dneva republike sodelujejo vse politične in družbene organizacije v občini. Proslave bodo tudi po vseh šolah v občini.

Vse sindikalne podružnice območja občine Beltinci se pripravljajo no občne zbore, ki bodo končani v mesecu novembru. Občinski sindikalni svet je mnenja naj bi v odbore sindikalnih organizacij in v občinski sindikalni svet prišli vsestransko razgledani ljudje. Poleg tega bo treba izboljšati politično vzgojo članstva, kajti marsikdo še vedno sma-
tra sindikalno organizacijo za tisti organ, ki naj bi se boril le za čim-večje prejemke. Seveda bi bilo napačno trditi, da sindikalne organizacije niso ničesar storile. Le-te so posvetile največ skrbi in nudile največ pomoči pri volitvah delavskih svetov in pri volitvah v zbor proizvajalcev I. skupine. Naloge sindikata so vedno bolj zahtevne, zato bo potrebnega še več sistematičnega vzgojnega dela s člani, da ne bi zaostajali v svojem razvoju. Prav zaradi tega bo treba te organizacije politično in kadrovsko utrditi, da bodo kos vsem svojim nalogam. Prirejati bo treba tečaje, seminarje, predavanja, skrbeti za tehnično zaščito dela, prirejati razne poučne izlete, skrbeti za taborjenja in letovanja članov.

V beltinski občini so se za cepljenje proti otroški paralizi pravočasno in temeljito pripravili. V vseh večjih krajih občine so bila predavanja o
tej bolezni in o pomenu cepljenja. Doslej je bila udeležba v vseh vaseh dobra. Cepišča imajo v vseh vaseh, cepljenje pa opravlja ekipa zdravstvene postaje iz Beltinec.
A. H.
SPOL OTROKA PO ŽELJI
Neki angleški kemik je pred nedavnim izjavil, da bo mogoče čez tri leta proizvajati neko kemično tvorino, s katero bodo lahko starši že vnaprej določili spol bodočega otroka.
KRAVA JE OTELILA TROJČKE
Tovariš Stanko Mlinarič iz Mostja pri Lendavi nam je sporočil, da je krava Jožeta Grče iz Trimlinov otelila kar troje telet. To se je zgodilo ponoči in brez potrebne pomoči, zaradi česar se je eno tele zadušilo. Ostali dve teleti se dobro počutita.
Po mnogih prigovarjanjih, naj bi v časopisu odmerili nekaj prostora tudi problemom nogometa, sem se potegoval za prostor za to anketo. Bil sem prepričan, da bo mogoče iz različnih mnenj izluščiti tehtne in polemične misli o nogometu in njegovih problemih v splošnem. Zdi pa se mi, da je nekaj resnih vprašanj naslovljenih na upravo nogometnega kluba naletelo na gluha ušesa preprosto zaradi tega, ker ima nogometno delovanje v Soboti slabo, povsem klubaško osnovo, ki ne daje nobeno perspektive, kot je to povsod, kjer odloča klubaška ozkost. Ne morem se strinjati z mnenjem, da je nogomet zanimiv samo zato, ker »nekdo
izpada, nekdo ostane« in da gre pri tem samo za enajstorico ljudi, ne pa tudi za poskus širšega športno-vzgojnega delovanja.
Zaradi tega upoštevam pripombo družbenega delavca, ki se mu zdi neumestno tratiti prostor v časopisu samo za enajst ljudi (plus upravo kluba, ki je nad temi). S to številko zaključujem anketo o nogometnih problemih, ki je vendarle prispevek k polemiki, (ki bo menda na občnem zboru NK Sobota, kjer bodo obravnavali vse te in druge probleme, katerih javno obravnavo mi je sekretar kluba nedavno ustmeno odklonil). Ob zaključku pa v kratkem navajam mnenja še nekaterih tovarišev, ki sem jih imel predvidene za sodelovanje v tej anketi. Da ne bodo izpostavljeni posledicam nerazumevanja, navajam samo njihov poklic.
Trgovec, ki je bil svojčas aktiven v NK Sobota meni, kot tovariš Zelko, da je treba začeti z mladino ia da so za njihovo vzgajanje v kolektivno igro dani vsi pogoji »saj imamo v Soboti poleg poklicnega še štiri trenerje amaterje.« Nadalje se mu zdi neodpustljivo to, da na zelenem polju ni tekmovanj med pionirji — po tem, ko so se ta tekmovanja svojčas že začela.Zasebni obrtnik, ki je-elan uprave kluba in ne hodi na seje, mi je kratko odgovoril, da je nogomet problem širšega obsega .m ne samo Pomurja. Član TVD Partizan M. Sobota pa je dejal, da je v njegovem društvu veliko zanimanje za šport, da so najboljši v Sloveniji v hokeju na travi tekmovali na lastne stroške, da je zanimiv mali rokomet, košarka in še kaj, da imajo-perspektive in ne denarje, kar je pri NK Sobota ravno obratno. Nek visokokvalificiran delavec pa je poudaril, da se mu zdi pametneje, da porabi take vsote, kot jih porabijo za enajstorico (ki ne favorizira športa v smislu amaterstva) na zelenem polju, raje neka tehnična organizacija ali podobno društvo, ki s svojim delom koristi znanju posameznika in s tem družbi, ker ji daje novega strokovno usposobljenega člana.
Mnenja so vsekakor zanimiva in družbeno vzpodbudna, čeprav se bodo v nogometnem klubu (igralci in člani uprave), menda čutili prizadete. Razprava na tej osnovi bo prav gotovo tudi na občnem zboru tega kluba dokaj živahna.
Morda se v kateri trditvi motim, prav gotovo pa tudi nekatere ostale trditve niso povsem točne, če jih gledamo s stališča nogometnega strokovnjaka. Že pred tedni sem zaprosil tovariša zveznega sodnika v nogometu Vlada Kukonjo, da napiše za naš tednik ob zaključku ankete svoje mnenje (ki ga smatram za objektivnega) tokrat v obsegu, ki ni omejen, kar mi je tovariš Kukonja (ki pozna jugoslovanski nogomet zelo dobro), tudi obljubil. Pričakujemo torej, da bo njegov sestavek zelo zanimiv in tudi dokaj strog.
Viktor Širec
POMURSKI VESTNIK. 28. nov. 1957
10
hočejo prednjačili
nosti za obširnejše in živahne razprave, ki so dosedaj bile pomanjkljive prav zaradi tega. ker so poročila vzela preveč časa. Predlog ljutomerske ObGZ za poenostavitev poročanja na letnih občnih zborih so osvojili tudi republiški gasilski činitelji in bo že letos uveljavljen po
Izrečeno -zapisano!
V Murski Soboti živi čevljar GREGOR. Pravijo, da je mož zelo priden pri delu in so izdelki njegovih rok cenjeni med potrošniki. Toda gorje, kadar mož popusti šila in kopita ter se napoti v gostilniške lokale našega mesta. Takrat se iz točilnic čuje huronsko vpitje, tako da bi si moral človek zamašiti ušesa. Gregor čestokrat zavije tudi v gostilno »Central«, kjer je abonentska menza. Tu kriči in razgraja kakor jesihar na gmajni ... in ponavlja vedno ene, menda že tisočkrat slišane besede: »Pa mi, radnička klasa . . .« Todn to še ni vse, najhuje je to, da je možakar do skrajnosti vsiljiv in nobenega gosta ne pusti na miru. Cim bolj se ga človek izogiba, tem slabše je. Kar meni, tebi nič, se prisede k mizi in začne nadlegovati mirne ljudi in jih zmerja z najgršimi izrazi.
To se je nekajkrat že pripetilo piscu teh vrstic, da ga je čevljar Gregor opsoval z najbolj prostaškimi izrazi, ki jih tudi ta papir ne bi prenesel. Večkrat sem že nameraval, da bi si poiskal zadoščenje na merodajnem mestu, toda ljudje, ki Gregorja dobro poznajo, so mi to odsvetovali, češ da je mož, kadar jo trezen, dober človek, v pijanosti pa da ne ve, kaj dela . . .
Vse kar je prav! Jaz in mnogi drugi ne poznamo Gregorja in njemu podobnih ljudi v Murski Soboti,
Tale satelit se dviga, dviga v vesolje... Da le ne bi predolgo krožil okrog Zemlje, marveč se kmalu vrnil. Takrat bomo vsi potrošniki vzhičeno vzklikali: "Padu, pada .. .!" kajti zgodilo se bo pravo čudo sedanjosti. Mar ne?
NOVA ŠTEVILKA REVIJE
»SVET OB MURI«
Po štirih mesecih je izšla nova, 4. številka revije »Svet ob Muri«, ki pa jo je uredništvo obljubilo v junijski številki za september. Zakaj je nastala tako neljuba in neprijetna zamuda, ni znano, ker uredništvo ni dalo nobenega pojasnila.
Nova številka prinaša na uvodnem mestu razpravo Miroslava Kokolja »Prekmurje v prevratni dobi 1918-19«. Uredništvo je upravičilo izid te razprave z novimi viri, ki so bili avtorju na razpolago in jih dr. Kyovsky pri podobni razpravi še ni poznal. Razprava bo zaključena v prihodnji številki, a že ta prvi del kaže. da bo brez dvoma ena izmed najboljših prispevkov, ki so bili objavljeni v reviji.
Glede razprave Ivana Krefta »Politično in gospodarsko življenje v čitalniški dobi« pa je potrebno že v začetku pripomniti, da bi lahko ostala v uredniškem predalu. Osnovna avtorjeva napaka je v metodi, ker se avtor ni znal omejiti na določeno obdobje, predvsem pa na vprašanja, ki se neposredno tičejo »Besede« v Bučkovcih in ljutomerskega tabora, katerima je bila razprava v glavnem tudi namen jena. Namesto tega pa se je zadovoljil z raznimi posplošenimi ugotovitvami, se dotikal raznih vprašanj, ki jih pa v okviru razprave tudi ni mogel podrobneje obdelati. V razpravi je najti več netočnih in tveganih trditev. Že v začetku ni točna navedba dr. Prijateljevega dela, ki nosi v prvi in drugi izdaji naslov »Kulturna in poetična zgodovina Slovencev 1848 do 1895«. Zelo čudna je trditev. da je Levstik »v svojih delih, posebno v Martinu Krpanu, ... prikazal kmetovo samozavest«. Za avtorjevo pisanje je zelo značilen tak stil: »Liberalna buržoazija je postala kompromisarska. breznačelna, pakti rala je z Bleiweisom in reakcijo. Le Levstik je zahteval doslednost v politiki. Nasprotniki so ga nazivali slovenski Špar-tak. Izdajal je list "Pavliho" (toda 1870! in zato ne vem kakšno zvezo bi naj imel s či-talniško dobo). Levstika je doletela Prešernova usoda. Ostal je osamljen in zagrenjen.« Zdi se mi, da je avtor ob tem popolnoma pozabil na namen svoje razprave. Posledica take nepovezanosti je tudi čudna trditev, da je nastopila doba »Besed« in taborov po dualizmu! Taborov že, a »Besed« že šest let prej! Pa tudi v tistem delu, ko govori o »Besedi« v Bučkovcih in o slovenskem taboru v Ljutomeru, je najti vrsto po-man jkljivosti. Nemoč avtorieve analize najbolj karakterizira tisti stavek, ko se sprašuje »kako
so si prireditelji upali — kljub najstrožjim navodilom glavarstva — razširiti program prireditve ...« Prav na to bi moral avtor podrobneje odgovoriti in pogledati v tisto ozadje, v katerem se je bučkovska »Beseda« tudi porodila.
Zanimiva pa je razprava Bele Severja »Geografski termini prekmurskih gričev«, katere prvi, splošni del je bil objavljen v 3. številki tega letnika.
Med leposlovnimi prispevki je najboljši Ale Pečetove »Enkrat na obisku«. Pisan je prijetno in doživeto. Razočaral pa je Drago Grah s črtico »Jutrišnja obzorja«. Od avtorja nekaterih uspelih črtic smo pričakovali več, toda videti je, da mu še ni uspelo najti tistega stila, ki bi njegovemu doživljanju najbolj ustrezal in da se še mora posluževati raznih improvizacij in umetnega konstruiranja.
Pesniški del je slabši od nekaterih prejšnjih številk. Pri
tem je potrebno izvzeti posled-ne pesmi Naceta Kranjca-Paj-lina (Kako te čakam, dragi in Spet verujem), ki jih odlikuje pretresljiva doživetost in resnična pesniška moč v izpovedovanju težkih občutij, ki so se v pesniku porajale ob bližajoči se smrti. Poleg Pajlinovih pesmi prinaša revija še »Jesenske pesmi« Manka Golarja, »Narodni motiv« Branka Semena, »Stara kitara« Matije Plemena in »Brezdomca« Jožeta Ternarja. Za vse je potrebno pripomniti, da niso dovolj izrazite, čutiti je neenotnost med doživetjem in izrazom in tudi v formalnem pogledu so precej šibke.
Med ocenami in poročili prinaša revija kritični članek Franca Zadravca »Jugoslovani v pregledu svetovne književnosti« in bibliografski pregled »Srbohrvatskih prevodov slovenskih del na Madžarskem« za obdobje 1948—1957 Franca Seb-jaftiča.
Š. Balažič
Kakšni so pogoji
za zimski šport v Soboti ?
Zemlja bo kmalu pokrita z. belo tančico. To dejstvo me je napotilo, da sem napisal ta sestavek. Veselilo bi me, če bi članek vsaj nekaj pripomogel, da s prihodom snega mladina ne bi odšla skupno z medvedi na zimsko spanje.
Dejstvo je, da v neposredni bližini Sobote nimamo primernih smučišč. Kanal Ledava-Mu-ra komaj za silo »gasit vnemo najmlajših smučarjev. Večji se več ne zadovoljujejo z njegovimi »strminami«. Sanjajo o beli opojnosti, ki jo nudijo hribi in gore.
Mačkovska smučišča, — ki bi v večji meri lahko te sanje spremenila v stvarnost — so oddaljena in zahtevajo vožnjo z vlakom. Zaradi zveze je obisk smučišč mogoč samo v nedeljo. To pa je mnogo premalo, da bi se ta šport pri nas zadovoljivo razvil.
Poleg tega zahteva smučanje zelo drago opremo. Smuči so samo osnova. Treba je še odlično obutev in dobro obleko. Cene omenjenih potrebščin pa še niso pristopne ljudskim množicam. To je glavna ovira za razvoj smučanja. Mnogo se je že pisalo: »Smuči v osnovne šole!« Toda do realizacije teh besed je še daleč.
Smatram, da ima drsanje konkretno pri nas v Soboti mnogo večje perspektive. Je to šport, ki zahteva mnogo manj materialnih pogojev. V mestu je
dosti uporabnih drsalk in še več takih, ki zahtevajo manjše popravilo, da bi zopet služile svojemu namenu. Poleg drsalk je treba še visoke čevlje. Dovolj je, da se le »vkup držijo«.
Videl sem že mnogo drsalcev, ki jim je podplat »zijal« in so imeli drsalke privezane z jermeni, pa so se vseeno uspešno — z rdečimi nosovi — podili po ledu. Ko bi jih samo videli, kako so bili srečni.
Smučanje in drsanje sta dva najlepša zimska športa. Kdor se je enkrat naučil osnov drsanja, se bo vedno rad vračal na gladko ploskev. Priznam, da se kljub visoki starosti kot otrok veselim zaledenelih ribnikov.
Verjetno bo kdo pripomnil, da so ti mnogokrat prazni. Res je, če na jesen ni dovolj dežja, niti ledu. To ne sme biti ovira. V prvih letih po vojni smo imeli v Soboti umetno drsališče. Celo reflektorjev in glasbe ni manjkalo. Zamislite si tako razkošje. Seveda to drsališče ni bdo takšno, kot ga imajo dandanes Jesenice. Ni bilo cevi in plina, ki bi skrbel za dovolj nizko temperaturo. To je bil kos dvorišča, ki smo ga mi takratni paglavci vsak večer skrbno polivali.
Z malo dobre volje odgovornih ljudi pri Partizanu bi tudi letos lahko nastalo nekaj podobnega. Prepričan sem, da bo mladina z veseljem pomagala. Za kritje morebitnih denarnih stroškov bi uvedli malenkostno vstopnino.
Mlad človek se posebno rad ukvarja z delom ah s stvarjo, pri kateri vidi stalni napredek. Za šport velja isto. Zato bo treba nekoga poslati v Ljubljano, kjer bi se naučil, če ne več, vsaj osnovne like. Pozimi bi potem lahko imeli drsalno šolo. Na ta način bi zagotovili razvoj tega prekrasnega športa. To bi v kratkem rodilo sadove. Po nekaj letih bi že lahko imeli hokejski klub na ledu. Na travi ga že imamo. In da pri nas ne manjka talentov za šport, nam jasno kaže prvo mesto na republiškem prvenstvu v hokeju na travi. Komaj nekaj tednov so trenirali odnosno bolje rečeno: so se učili pravil in kakšen uspeh!
Za sankanje, ki je prav tako lep in koristen šport, velja približno isto kakor za smučanje. Ostale zimske športe poznamo premalo in zato ne morem trditi zanje, če obstajajo pri nas možnosti za njihov razvoj.
Rudolf Ringbauer
v zabofu
Letos, 23. avgusta se je oglasil neki neznanec pri Džurdžici Presičkovi v Zagrebu, Mestni-čka 14. Po govorici je žena spoznala, da ima opravka s Slovencem.
Mož se ženi niti ni predstavil, kakor je že to navada, marveč ji je samo dejal, da se je pripeljal z avtom, potem pa ji je pomolil pod nos sliko njenega moža Branka in jo posebej opozoril na zadnjo stran fotografije, kjer je pisalo: »Ako ne dolaziš sada, nemoj računati više na mene!«
Branko je bil že pred tremi meseci odpotoval s potnim li-
stom v Pešto na obisk k svoji sestri, od tam pa je odrinil na Dunaj, odkoder je svoji ženi sporočil, da je dobil zaposlitev. Tudi ona naj si izposluje potni Ust za legalno potovanje v Avstrijo! Tega pa Džurdžica ni mogla dobiti. Poznejša korespondenca: čakaj, da dobim zvezo za tvoj ilegalni prehod čez jugoslovansko-avstrijsko mejo..
Zveza je bila zdaj tu. Džurdžica se ni mogla odločiti na mah, čeprav jo je vleklo k možu. Njen sklep pa je pospešil neznanec, ki je že kar z grožnjami silil vanjo.
Džurdžica se je naposled vdala v usodo, ki jo je čakala na vsej poti do Avstrije, pa tudi tam, kier je doživela bridko razočaranje. Vzela si je najpotrebnejše stvari in že so se odpeljali: ona, šofer in še neki neznanec — v smeri Varaždina. Ko so se pripeljali v pas, v katerem je potrebna zelena oseb-
na legitimacija, je šofer odrinil zadnji naslonjač v avtu in Džurdžica je morala v zaboj, v katerem je ponavadi spravljeno orodje za popravilo vozila. Luknja je bila tako majhna, da se ženica v njej niti premakniti ni mogla. V tem neprostovoljnem bivališču je bila takorekoč zaprta in je komaj lahko dihala.
Ob polnoči so prispeli v neko vas. Vozili so se po ozkih cestah. Še en zavoj in že so bili na dvorišču neke hiše. Džurdžici so takoj določili prenočišče — kar v kleti, kjer je lahko razmišljala o svoji bodočnosti vso noč in ves naslednji dan do poznega večera. Prosila je, naj jo že vendar izpustijo, toda zaman. Prosila je za časopis in ga dobila, toda brez naslova in vizitke. Vsaka sled o ljudeh, ki so bili »prometniki« na njeni poti v tujo deželo, je morala ostati zabrisana, sicer ...
Zvečer okrog enajstih jo je gospodinja izpustila iz kleti in jo povedla v kuhinjo. Ozračje v hiši je bilo tega večera prav zagonetno, vsaj za Džurdžico, ki je lahko tokrat prisluhnila prepiru v bližnji sobi; šofer, neznanec s poti, neki Avstrijec
in še neki mož (poznejši vodič) so se krepko sporekli zastran vsote šilingov, ki naj bi jih dobili za svoj posel in jih razdelili med seboj. Kdo bo dobil več z ozirom na svoj delež pri tem podvigu?
Ko so se možje umirili, je gospodinja pripravila Džurdžico do tega, da je gledala v nerazsvetljeno sobo, iz katere je poprej slišala »sočne« besede možakarjev. Vodič si je moral ogledati svojo žrtev, toda tako, da ona njega ni mogla videti. To se je pripetilo tudi pozneje, ko so se odpravljali na pot: v veži so ugasnili luč, da je lahko
vodič v temi prestopil prag hiše, a gospodinja mu je dala v roke precej dolg nož. Zakaj? — je bodlo po Džurdžičinih možganih, da je vse njeno telo vzdrhtelo.
Po dvorišču ju je spremljal šofer. Potem sta sama nadaljevala pot — po senožetih in globačah, skozi gozdiče ... Pri neki kapelici pa sta se ustavila. Kakih deset metrov vstran je bila živa meja. Za kapelico je vodič pokleknil in k temu prisilil tudi Džurdžico, vtaknil nož-v usta, se pričel križati, njej pa je zabičal, da jo bo zaklal, če ne bo tiho... Molil je menda zato, da bi srečno pristala onkraj državne meje.
Ko sta do pasu v vodi prebredla Kučnico, sta bila že v Avstriji in sta se po nekaj minutah hoda ustavila pri neki kmečki domačiji...
Po posredovanju gospodarja te domačije je Džurdžica na-
posled prispela do svojega moža Branka. Njuno nadaljevano zakonsko sožitje na Dunaju pa je bilo kratkotrajno. Branko je začel svojo ženo zmerjati in pretepati zaradi otroka, ki ga je pustila v Zagrebu ... Džurdžica je znova doživljala brodolom, ki jo je naposled spet potisnil v okrilje domovine.
Tako pa se je tudi končal podvig z Džurdžico, v katerem so imeli glavno vlogo: avto-taksi in dvolastnik Viktor Vrečič iz Vanča vesi in njegova žena Gizela, Anton Vučko iz Gor. Bistrice kot vodič in avstrijski dvolastnik Johan Schrei-ber iz Laafelda kot posredovalec z one strani.
Naši zgodbi pa manjka še finale, kajti glavni igralci bodo morali svoje vloge ponoviti pred ljudskim sodiščem. Pričakuje se, da bodo njihovemu de-butu dali pravšno oceno, kljub nekaterim oosebnim in izrednim prijemom, kot sta na primer vožnja v zaboju in »vroča« molitev z nožem v ustih pri kapelici. Vse kaže namreč, da niti taki prijemi ne »palijo« v dandanašnjih časih.
ŠE ENA KOPRODUKCIJA
Pred časom sta italijanski producent Gino De Laurentis in »Bosna film« podpisala pogodbo za snemanje filma »Kapetanova hči« po sloviti noveli ruskega pisatelja Puškina. Poročajo, da bo to eden najdražjih in največjih evropskih filmov.
Po vsej verjetnosti bo film režiral Alberto Latuada, med
igralci glavnih vlog pa omenjajo Jamesa Masona ali Jacka Palancea kot Pugačova, Paula Newmana kot Pjotra, Romi Schneider (hčerko Magde Schneider) kot Mašo, Frederica Marcha kot kapetana in druge. Sodelovali naj bi tudi številni domači filmski igralci.
HUDA NESREČA MOTORISTA
Pred dnevi so na cesti med Rakičanom in Beltinci našli nezavestnega, 68 let starega puškarskega mojstra Imreta Čer-veka iz Rakičana. Poleg njega je ležalo motorno kolo, s katerim se je pogosto vozil. Takoj so ga prepeljali v soboško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno lobanjsko kost in dve rebri, nalomljeno ključnico in poškodovano hrbtenico. Kako je prišlo do tako hude nesreče, še ne vemo, ker je bil Cervek, ko smo dobili to sporočilo, še v nezavesti. Preiskava pa je v teku.
zategadelj si želimo mir pred takimi vsiljivci, da vsaj nemoteno použije-mo kosilo. Mož pa, če si drugače ne more pomagati, naj vzame pijače kolikor hoče in odide v naravo, kjer naj se izkriči vetrovom, ali pa naj gre na morsko obalo in s svojim glasom. kakor Demosten skuša prevpili bučanje morja.
Upravnik Toni in vse gostinsko osebje pri »Centralne si vedno prizadeva pomiriti Gregorja, vendar so nemalokrat njihovi napori zaman. Isto je v drugih hotelih in gostilnah naše metropole kamor zahaja Gregor .. .
Pogovarjal sem se z gostinci o tej zadevi. Izjavili so, da možakarja ne morejo kar tako vreči na cesto, oziroma ga ukrotiti s fizično silo . . . ker mož že iztakne nekje pijačo . . . Toda če gostinci ne morejo urediti te zadeve z Gregorjem in ostalimi kroničnimi alkoholičarji, bo treba najti nekak drug izhod. Gostilniški lokali in menze so javne ustanove in tu si gosti želijo miru, ne pa da skoraj sleherni dan poslušajo divje kričanje Gregorja in podobnih ljudi v Murski Soboti. Čevljar Gregor pa naj bi se vendar že enkrat, ko je trezen, zamislil, da gostilna ni bolnišnica, kjer bi zdravili kronični alkoholizem, pač pa so zato na razpolago posebni oddelki v nekaterih naših bolnišnicah, kjer zdravijo te vrste bolezni. Naši lokali tudi niso zato, da bi nekdo delal, kar se mu bi zljubilo, ter vpil, da gre človeku skozi mozeg. Da, kronični alkoholizem je družbeno zlo. Ni še dolgo tega, kar sem v enem naših tednikov čital, du je v Jugoslaviji registriranih že okrog 200 tisoč kroničnih pijancev. O pogubnem vplivu alkoholizma so bili že napisani zajetni zvezki — mnogo, premnogo gorja in družinskih tragedij so povzročili kronični alkoholičarji. Dolžnost zdravstvenih in javnih delavcev je boriti se proti tej bolezni. Gregor in podobni pa naj bi se napotili v sanatorij, kjer bi jih pozdravili. S tem bi tudi nam gostom bile prihranjene marsikatere nevšečnosti, ki jih sicer imamo z Gregorjem in njemu enakimi ljudmi v Murski Soboti.
Jože Janež
Od Jeruzalema poročalo:
Svečana proslava ob zaključku dela
»Sindikalna podružnica Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem prireja dne 9. nov. 1957. ob izrednih proizvodnih uspehih v letu 1957. zaključek dela 1957. v sindikalni dvorani na Maleku . . .« lako so se glasila zelo lična tiskana vabila pripravljalnega odbora sindikalne podružnice Vinograd, gosp. Jeruzalem, ki so vabila na veliko slavje, ki ga je ob zaključku dela prirejal sindi-
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
Cesto Ljutomer—Cuber—Jeruzalem gradijo, da bo biser Prlekije še bolj dostopen domačim in tujim turistom
kat. V krasnem jesenskem soncu jo vsa žarela zidanica Malek, ne daleč od lepih Svetinj in slovitega Jeruzalema v ozadju. Raz strehe pa je v toplem jesenskem vetru veselo vihrala in plapolala jugoslovanska zastava.
In res! Sindikalna dvorana na Maleku je bila malodane pretesna, t da bi lahko sprejela toliko obisko-
11
valcev te proslave — delavcev, bivših zapostavljenih in izkoriščanih viničarjev. Žarečih obrazov, bleščečih oci, s ponosom v srcu so še in še prihajali na proslavo — na likof!
Zadovoljstvo je bilo na mestu: delovni človek je danes upravičeno praznoval! Saj celotni trud ni bil zaman.
Proslave se je udeležilo tudi več predstavnikov ljudske oblasti.
Goste ter vse navzoče je pozdravil zastopnik sindikalno podružnice Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem, tov. llasaj, nato je pa predsednik Delavskegu sveta Janez Horvat poročol o delovnih uspehih kolektiva in o razvoju podjetja v letu 1957.
Med delavci zelo priljubljen in strokovno vsestransko podkovan upravnik Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem, tov. Franček Novak, se je vsem delavcem zahvalil za trud. 1
Tajnik sindik. podružnice, tov. Klemenčič je nato razdelil diplome in pohvale najzaslužnejšim delavcem — članom kolektiva. Ponosno vzravnani so sprejeli diplome najzaslužnejši: Tušek, Simonič, Rajh, Zadravec, Fajfar, Grof itd. Slednji še posebej, saj je kot najstarejši uspešno opravil izpit pred strokovno izpitno komisijo.
K tako zadovoljivim uspehom je kolektivu čestital tudi preds. obč. odb. SZDL tov. Pirher.
Ob zaključku sporeda so predvajali film »Sok naše zemlje«, ki so gn bili snemali na svojem vinogradniškem območju.
Po sporedu so veseli godci — in seveda tudi sladki mošt — poskrbeli za veselo razpoloženje. Pritrkavanje kozarčkov v žuljavih rokah pridnega delavca je spremljala lepa slovenska pesem in radostna sproščenost je vsakemu navzočemu sevala z veselega obraza.
-al.
S KOGA
KZ Kog ima 118 članov in članic ter zajema samo pet vasi. Pri kmetijski zadrugi deluje več odsekov: trgovski, kreditni, strojni, vinogradniško-sadjarski in živinorejski. Med najbolj delavnimi je odkupni in živinorejski odsek. Živinorejski odsek ima na svojem področju kar štiri bike. Poleg tega imajo 45 rodovniških krav,
ki jih kontrolirajo glede molz-nosti. Ugotovili so povprečno molznost 2900 litrov na kravo s povprečno maščobo 3,25 odstotka.
Upravni odbor kmetijske zadruge je sklenil, da bo v kratkem ustanovil sadjarsko skupnost, ki bo obsegala okrog 3 ha sadovnjaka.
Spomladi so v Kogu in okoliških vaseh poškropili nad 80% sadnih dreves. Strojni odsek ima sedaj tudi mlatilnico, dva
elektromotorja in več škropilnic.
Odkupni odsek je letos odkupil 43 408 kg goveje živine, kar je zneslo sedem milijonov devetinosemdeset tisoč dinarjev. Večji promet kot lani je bil tudi v trgovini, in to za trideset odstotkov.
Letos so v KZ Kog porabili tudi precej umetnih gnojil. La-
ni so porabili pol vagona umetnih gnojil, letos pa do meseca oktobra 4 vagone. Zadruga je odkupila tudi 4 vagone jabolk.
ORMOŽ
Na prvi seji ObLO Ormož je bil izvoljen za predsednika občine Štefan Joha. V OLO so izvolili Jožeta Tramšeka, Zlatka Kovačiča, Alojza Hergulo in Gusteka Janežiča. V okrajni zbor so bili izvoljeni prvi trije, Gustek Janežič pa v okrajni zbor proizvajalcev. Predsednik občinskega zbora Alojz Hergu-la, predsednik zbora proizvajalcev pa Gustek Janežič. Odbor-niške komisije bodo izvolili naknadno.
Tekmovanje kmetovalcev beltinske občine
Na področju beltinske obči-čine je tekmovalo za večje hektarske donose v pridelovanju krompirja 7 kmetijskih zadrug. V tekmovanje je bilo vključenih 211 zasebnih kmetovalcev. Vsi ti so tekmovali na površini 82 ha krompirjevih posevkov. Uspehi tekmovanja so na splošno zelo zadovoljivi. Posamezne tekmovalne skupine so dosegle pri tekmovanju donos od 25 000 kg do 48 600 kg na hektar. V tekmovanju pridelovalcev beltinske občine je prvo mesto odnesla I. tekmovalna skupina KZ Gančani, najboljši pridelek v tej tekmovalni skupini je dosegel tov. Anton ŽIŽEK iz Gančan — 48 600 kg na ha in Ivan HORVAT iz Gančan 46 400 kg na ha. Drugo mesto je zasedla skupina KZ Beltinci. Najboljši pridelek
v tej skupini je dosegel kmetovalec Ivan Lopert iz Brato-nec — 45 300 kg na ha in Mihael Erjavec iz Bretonec — 43 600 kg na ha. Pogoje za nagrado so izpolnile vse tekmovalne skupine, saj je pridelek v' vseh primerih presegel normo 25 000 kg na hektar, povprečje v občini pa znaša 37 900 kg na hektar.
Kmetijske zadruge upravičeno pričakujejo, da bo prihodnje leto v tekmovanju sodelovalo veliko več kmetov. Kmetje, ki so sodelovali v tekmovanju. so potrdili, da so bili deležni precejšnje pomoči kmetiskih zadrug, še večje pa od kmetijskih strokovnjakov v občini. Prihodnje leto pa bo seveda še bolje, ker se bodo lahko dobro pripravili, nabavili dobra semena in zadostno količino umetnih gnojil, se pogovorili s kmetijskimi strokovnjaki
itd.	A. h.
ROJAKOM
V FRANCIJO
Karel Sakovič iz Zenkovec sporoča Rudolfu Ficku in Alojzu Ferjaniču, da je plačal zanju naročnino zn »Pomurski vestnik«. Istočasno pošilja obema tudi lepe pozdrave.
IZŠEL JE
IZSELJENIŠKI KOLEDAR za leta 1958
Konec oktobra je izšel SLOVENSKI IZSELJENIŠKI KOLEDAR za leto 1958, ki ga že pet let po vrsti izdaja Slovenska izseljenska Matica v Ljubljani. Glede na petletni jubilej izhajanja tega, med našimi rojaki tako priljubljenega izseljenskega zbornika, je Matica posvetila še posebno pozornost njegovi vsebini in opremi. Knjiga obsega 240 strani in je izredno lepo ilustrirana, saj jo krasi na finem papirju okoli 200 krasnih fotografij iz Slovenije in Jugoslavije ter iz krajev, kjer žive naši rojaki širom po svetu.
Novost koledarja 1958 so tudi štiri celostranske barvne fotografije, in sicer: Marjana Pfeferju »Blejsko jezero z gradom« in »Izola« ter umetniški reprodukciji Maksima Gasparija »Pred zidanico« in Božidarja Jakca »Novo mesto«.
Naslovno stran koledarja in 12 ilustracij k posameznim mesecem je izdelal Maksim Gaspari, priznani slikar »slovenske domačnosti«, kar daje koledarju še posebno vrednost. Znano je, da je slikar Gaspari zelo priljubljen med našimi rojaki v tujini, saj jim zna v tako prisrčni preprostosti oživeti starinske običaje njihove rojstne domovine.
Slikovno tako bogata knjiga je zlasti lepo in primerno darilo vašim sorodnikom in znancem v tujini!
Vsebina koledarja je porazdeljena na članke domačih avtorjev, v katerih je zajeto politično, gospodarsko in kulturno-prosvetno življenje v Sloveniji in Jugoslaviji, reportaži iz Vipavske doline in Krope, članki iz NOB itd. Na željo rojakov je v tem koledarju objavljeno tudi več leposlovnega gradiva, za katerega so prispevali črtice in zgodbe Franc S. Finžgar, Mira Mihelič, Anton Ingolič, France Magajna, Bogomir Magajna, Jože Štok in Matevž Hace.
Drugi del vsebine obsegajo članki, ki so jih napisali naši
rojaki iz Amerike, Kanade, Argentine in evropskih držav o svojih kulturnoprosvetnih društvih, podpornih organizacijuh, o slovenskih narodnih domovih v Ameriki, o življenju Slovencev v rudarskih naselbinah v ZDA, v Kanadi in v Franciji.
Kot vsako leto so tudi v tem koledarju objavljeni pod naslovom »Borba za srečo in kruh« osebni spomini - naših izseljencev iz ZDA in Argentine. Tu pišejo rojaki o tem, kako so zapustili rojstno domovino in se naselili v novi svet, kaj vse so preživeli žalostnega pa tudi veselega, dokler niso dosegli današnjega urejenega življenja. Ti osebni spomini dajejo Koledarju še poseben čar, zlasti nam, ki živimo v rodni Jugoslaviji, ker nam odkrivajo našega človeka, ki se je pred desetletji odpravil na pot, da si poišče kruha in sreče drugod.
Če hočete svojce v inozemstvu za novo leto razveseliti z lepim darilom, naročite jim SLOVENSKI IZSELJENIŠKI KOLEDAR 1958 pri Slovenski izseljenski Matici, Ljubljana, Cankarjeva 5/1. Kupite pa jih lahko tudi v knjigarnah. Cena izvodu je 500 dinarjev.
M.Š.
NOVICE IZ TIŠINSKE OBČINE
Pred meseci, ko je bil na ti-šinski pošti samo en pismonoša, smo dobivali Pomurski vestnik in Kmečki glas že v petek. Sedaj, ko sta na pošti dva pismonoša, dobivamo časopise šele v ponedeljek ali v torek. Nekateri ljudje tudi trdijo, da naslovniki pisem ne prejemajo redno. Ljudje želijo, da bi te nepravilnosti odpravili.
V Vanča vesi in Borejcih je naselje Ciganov. Ti so živeli vse do druge svetovne vojne zelo primitivno. Zadnje čase pa so se življenjske razmere tudi pri Ciganih nekoliko izboljšale. Cigan Geza Kovač iz Borejec si je dal napeljati elektriko in si kupil radijski aparat. Podobno kot omenjeni se uveljavlja
tudi Jože Horvat.
*
Prostovoljno gasilsko društvo v Vanča vesi ima sestanke redno vsak mesec. Zadnje seje se je udeležil tudi odbornik občinskega LO tov. Evgen Kerčmar. Gasilci želijo, da jih obišče še večkrat.
*
Zadružni dom na Tišini spet počasi urejajo za šolske učilnice in stanovanja. Žal, da letos ne bodo uredili tudi dvorane.
J. G.
POPOTNE OPAZKE
Smešno, pa tudi ne, in hkrati zanimivo je, kadar na poti po tuji zemlji med resne »uradne« vrstice v beležki vtakneš tu in tam vedre in pikre opazke, ki si jih utrgal še vse utripajoče nekje, kjerkoli. Ko jih potem domu izločaš od »uradnega »bistva, se stekajo v nekakšno snemalno knjigo spominu, po kateri bi mogel nastati zanimiv film, morda s takole vsebino:
PRVA SLIKA
— Prizorišče Benetke. Dan pred beneškim festivalom Kanal Grande« s težavo požira tisoče tujcev, ki bi radi še pred nočjo dobili nekje v mokrem labirintu Benetk prenočišče. Na pomolih direndaj, v Kanalu direndaj, v kanalih direndaj. Vsepovsod kovčki, pisane rute in slamniki. V zraku duh po ribah in po izpušnih plinih. Hoteli so zasedeni.
Vsi, tudi oni slabše vrste. Vendar, nekaj mest je še prostih. Kje? Pojdite z menoj. Čez ta most, čez oni mostiček, potem pa še čez deset mostičkov, pa vas loči od cilja le še kratka vožnja s čolnom. Pa ne z gondolol Te so predrage. Z navadno »koreto«, ki se je drži še vse polno ostankov od jutranjega lova. Tu smo. Hiša kot vse ostale. Vsa zelenosiva od alg, ki so v stoletjih prilezle iz kanala ter se za stalno naselile po stenah med izrastki beneške gotike.
Po tleh pa podganji šviga-švaga, da človeka stisne nekje v želodcu. To je njihovo zadnje veselje pred nočjo, ko plane nadnje na tisoče beneških mačk, ki sedaj flegmatično poležavajo po oknih in balkonih.
Lastnica hiše
je prijazna. V Benetkah je na stotine takšnih privatnih hotelčkov. In
zato je lastnicu celo zelo prijazna, čeprav ji je bilo gotovo na prvi mah jasno, da ima opravka s tujci-turi-sti, ki spadajo po kategoriji nekam v rep abecede. Toda človek ima rad ravnovesje. Če nimaš v žepu šeles-tečega zadoščenja, ti je kar nekam bolj prav, če je okolje manj izzivalno in manj "nobl". In za štiri sto lir nočnine sc je zdela lastnica hiše kar sumljivo prijazna. Bržkone so alge prodrle že precej globoko v notranjost hiše. Take in podobne mi-
sli obidejo človeka, da mu je ob lahki denarnici potem vsaj še pri srcu lažje.
Kakšna zmota!
Zelena nesnaga na razdrapanem licu hiše je le nedolžna sled dolgih stoletij in nima z njeno notranjostjo niti simbolične, niti posledične zveze. Ob dotiku z notranjostjo hiše občutiš naenkrat veliko olajšanje. Toda to olajšanje se tiče predvsem občutkov okrog denarnice, ki se ob videnem razkošju zazdi še bolj onemogla. Na tleh beli marmor, v kotu televizijski aparat, bogate zavese in debela preproga ... In vsepovsod vzorna čistoča. Povrh pa še prijaznost lastnice in končno še drobna pozornost v obliki vizitke, ki jo lahko shraniš za primer, če bi se ob kolovratenju po zamotanih beneških »ulicah« kje usodno zataknil. Na vizitki je nazoren situacijski načrt hiše, v kateri stanuješ, glede na šir-
di v usta če hočeš. Prav vneti "go-lobarji" so po uspelih posnetkih tudi po ramah in hrbtu originalni. Prava reč. Na fotografiji se to ne bo videlo.
DRUGA SLIKA
Rim. Mesto malih ponočnjakov. Enajsta ura ponoči. Spodaj, globoko pod našim stanovanjem se grejo otroci ringaraja. Ze pet večerov polni cesto pod nami ob enajstih ponoči krik in vik malih Rimljanov. Debelušna roditelja pa sedita pred vrati svoje trgovine in zadovoljno opazujeta svoje črne koštrunčke. Pri uas otroci ob tem času že davno odkrivajo deseto deželo iz sanj.
Zjutraj ob osmih je ulica še izumrla. Toda čez dobre pol ure se bo vsul iz hiš ves uradniški Rim in takrat so ceste do devetih, ko se uradi odpro, skorajda neprehodne.
Življenje v Rimsu
je ujeto v troje različno pogojenih svetov, ki se turistu vsaj na zunaj kažejo v slikovitem nasprotju. Ti trije svetovi so Vatikan, patriarhalni Rim in novi ali »beli« Rim, ki mu pri silovito naglem razvoju ko-mujeta eleganca in razkošje. Vatikan postaja ob belem marmornatem blišču novega Rima vsak dan bolj siv, vendar ostaja še vedno srce Rima. V svojih nepreglednih galerijah in .cerkvah hrani najsijajnejše, kar je ustvaril človeški umetniški genij. Milijoni iz vsega sveta se leto za letom stekajo v slavni Sikstini, v Stancah, v ogromni Pinakoteki, kjer se jim tudi brez tolmača odkriva ne-izrečna sila duha in znanja Michelangela, Leonarda, Raffaella, Tiziana, Fra Angelika iu drugih mojstrov.
zdi zelo zanimiv, kajti ena od njih stopi k njemu in mu nekaj dopoveduje. Orjak dopadljivo prikima, dekleta pa planejo okrog njega ter se ga po možnosti še dotaknejo, da bo fotografija ja bolj originalna.
Aečer v Rimu
Takrat se šele prebudi južnjaški temperament, ki ga čez dan skoraj ni bilo videti. Ceste in sprehajališča napolni staro in mlado, sence ob Tiberi oživijo in ves ljudski tok se usmerja tja gori, kjer se ob prvem mraku prižgejo nevidne luči in pravljično osvetlijo eno največjih shajališč Rima in gotovo najmikavnejše turistično doživetje v Rimu — Montano Trevi.
To tradicionalno mesto izvablja iz turistov poslednjo iskrico lahkovernosti, da pobrkljajo po žepih za kovancem, ki ga nato čez ramo vržejo v ogromen tolmun. Pa se splača! Kajti izgubo kovanca napolni lepa vera, da se gotovo še kdaj povrneš v Rim. Poleg turističnega slovesa, ki ga Montana Trevi širi, ima nehote še značaj več ali manj dobrodelne ustanove. Odvisno je pač od tega, če denar poberejo iz tolmuna rimski reveži ali postopači.
Novi Rim uveljavlja šele jutranje sonce. Takrat s svojo belino za-ščeni v oko, vajeno sivih gmot Vatikana. Tovarna marmorja forsira gradnjo palač, obdanih od zunaj in znotraj z dragocenim marmorjem različnih barv. Novi Rim se z vsakim dnem bolj odmika od starega jedra. Pridobiva ogromno količino prvovrstnih stanovanj — pa vendar, mnogo teh stanovanj ostaja dolgo praznih, kajti nižji sloji si še sanjati ne drznejo o njih. Zato pa raste v senci novega Rima, ob belih marmornatih velikanih resnično mesto revnih Rimljanov. Četudi ga ke-daj doseže sonce, ne zaščeni v oko, kajti zarjaveli pločevini in ostankom starih zabojev ne zna niti žarko italijansko sonce izvabiti bleska.
In končno
še nekaj o starem, patriarhalnem Rimu. Tam živijo ljudje še po starem. So dobri in slabi, pa vendar imajo oboji slaba stanovanja. Družine so številne in primorani so, da se del njihovega stanovanjskega prostora razširi na cesto. Tako jih imaš kot na dlani v njihovi bedi in brezskrbni vedrosti.
TRETJA SUKA
je zadnja in mora biti zato prijetna.
Firence. Znano je, da so lepe in če jih gledaš z vrha razgledne plošče, verjameš, da so eno najlepših mest na svetu. Ko pa jih spoznaš po bogastvu čudovitih umetnin, ti za to zadnjo ugotovitev ni treba laziti na razgledno točko. Poleg tega so Firence dovolj velike, da se lahko v njih zgubiš. Nekaj takega se mi je primerilo. Po predolgem obiranju pred »štanti«, kjer lahko do onemoglosti barantaš, se ti skupina kar na lepem izmakne. Najbolj preprosto bo, sem pomislil, če povprašam za slavne Uffizi, od tam naprej pa bo že šlo. Rečeno, storjeno. Nekaj korakov vstran pri odprtih vratih za steklenim pultom debel mesar razsekava krvavo stegno. Stopim in povprašam. Ni me čudilo le to, da je vedel za Uffizi, marveč to, kako mi je pokazal pot. Debeli obraz se mn je prijazno razlezel, levo roko si je obrisal ob krvavi predpasnik in jo kar z mesarico v roki mahnil po pločniku, oziraje se, če mu sledim. Tak kot je bil, s sekiro v roki, me je spremljal vsaj sto korakov med gnečo po pločniku. Po tem so se mi Firence zdele Še lepše.
Vlado Sagadin
PO ITALIJI
šo pkolico. Za primer pa, če si v manevriranju bolj trd, imaš na vizitki še rešilno telefonsko številko hiše. Razumljivo, da ima vizitka poleg ožje praktičnega tudi še svoj tu-ristično-propagandni namen v smislu »arreviderci Venezia«.
V Benetkah imaš
lepo priložnost, da si vsako stvar temeljito in večkrat ogledaš. Bodisi zato, ker v zamotanem križ-kražu če-sto že tretjič nevede pricapljaš na isto mesto, ali zato, ker so skoraj vsi arhitektonski umetnostno zgodovinski spomeniki upognjeni v masovnem pojavu značilne beneške gotike. Seveda so izjeme. Recimo trg sv. Marka z baziliko in svojimi popularnimi golobi. Ti golobi so kljub škodi, ki jo delajo s svojim naseljevanjem po odprtinah najslavnejših beneških umetnostnih spomenikov, dobrotniki mnogim brezposelnim Benečanom, ki so golobjo turistično atrakcijo domiselno izrabili v svojo korist. Po širšem Markovem trgu so organizirali pravcato koruzno zadrugo, ki temelji na principu razprodaje na drobno. Ti "koruzar-ji" dobro vedo, kako je treba počiti muho. Predobro poznajo »fotografsko« bolezen turistov, ki se jim hoče čimbolj originalnih posnetkov. In kaj more biti bolj originalnega od turista, ki se mu na slavnem Markovem trgu v Benetkah izpod golobov vidi samo nos. Toda tako naivni pa tudi beneški golobi niso, da bi šli kar »na suho« ljudem na glavo in ramena. Za to je potrebna preprosta procedura. Stopiš do »ko-ruzarja«, vzameš za 100 lir vrečko koruze, potem ti pa golob zleze tu-
Toda dostop
je podrejen strogi kontroli Vatikana, in posebno pred vhodom v Vatikansko zbirko slik pride na ta račun cesto do smešnih prizorov, ki pa se navadno končajo z zmagoslavjem strogih moralnih predpisov Vatikana. Pa stopimo rajši do vhoda Vatikanske Pinakoteke in opazujmo. Časa imamo dovolj, kajti ljudi je mnogo, kontrola ob vhodu pa natančna, zato se pisana reka pomika po polževo. Pred vhodom stoji uniformiran orjak s sabljo ob boku in v belih rokavicah. Pogled mu drsi po babilonski mešanici vstopajočih, in če opazi košček odvisne golote, si jo mora žrtev ali zakriti ali pa počakati zunaj na svojo skupino.
Ravnokar
prihaja skupina bradatih Angležev v kratkih hlačkah. Vneto listajo po »Rimskem prospektu«, v mislih pa so najbrž že nekje pri Michelangelu, ki ga bodo že čez nekaj minut videli. Tako so vsaj prepričani. Pa jim uniformirani orjak grdo zmeša račune. Obžalujoče premeri njihove gole noge in vljudno odkima, češ taki ne morete naprej. Presnete hlače. Prideš nekje iz Londona, pa se zaradi njih lahko obrišeš pod nosom in obstaneš le nekaj metrov stran od Michelangela. Sicer pa je orokavičeni možakar pred vhodom kar simpatičen in uživa veliko pozornost ženskega sveta. V turističnem smislu nekako odtehta popularnost beneških golobov, kajti za njegovo prisotnost na fotografijah se prav tako vneto pulijo kakor v Benetkah za golobjo. Pride recimo skupina francoskih deklet. Gotovo se jim ogromni stražar
Miklavž pri Ormožu
ZA KULTURNO ZABAVO
Kdo je odgovoren za vzgojo mladine po končanem obveznem šolanju? Takšna vprašanja so naslovljena naši javnosti o pismih, ki jih včasih sprejemamo v uredništvu. K vprašanju so nanizani tudi odgovori, ki imajo značaj osebnega zapažanja in so več ali manj objektivni, toda le prečesto ostajajo pri nekaterih podrobnostih, ki ne morejo voditi k rešitvi tega kompleksnega vprašanja.
Najčešče ugotovitve so te. da mladina pod šestnajstimi leti obiskuje večerne kino predstave in da jo je najti na raznih »mitingih« in sploh večernih zabavah. Menijo, da je potem, ko je šola zgubila stike s to mladino, stvar staršev, uprave kina in gostišč ter društev. ki prirejajo veselice, da onemogočijo mladini tako imenovano razvedrilo, ki jo mladina išče pač na ta način, če je drugače ne more biti deležna.
Prepovedati tisto, kar je že prepovedano, je nesmiselno, če pri prepovedi nihče dosledno ne vztraja, kar se dogaja po naših kinematografih, gostilnah in društvenih zabavah, kjer pač preveč mislijo na bori dinar, ki ga tudi na ta način zaslužijo ( na način, ki naredi družbi s slabim vplivom na mladino veliko več škode, kot je omenjena trenutna korist), pač pa je pametneje razmisliti o načinu, kako mladini omogočiti primerno zabavo in razvedrilo, ki ga zlasti kmečka mladina v teh dolgočasnih zimskih mesecih, po napornem poletnem delu, potrebuje.
Govorili smo že o tako imenovani kulturni zabavi, ki jo naj pripravljajo z lahkim programom kulturno-prosvetna in druga društva, zlasti pa Svobode in menim, da se je problem prao pri tem tudi ustavil. Nekajmesečne polemike o kulturni zabavi so prenehale in razmere po društvih, vaseh in mestih so ostale pač takšne kot so bile pred to polemiko, ki nekaj drugega razen nekaj več ali manj ponesrečenih poskusov ni prinesla nobenih koristi.
Pred občnimi zbori društev in tudi drugih organizacij, ki naj imajo tudi določen politični vpliv na vasi in v mestu, je potrebno razmisliti zopet tudi o tem. Ni več toliko vprašanje. zakaj in kako, temveč mnogo bolj vprašanje, kdaj in s čim začeti. Ze D prvi diskusiji o kulturni zabavi je bilo preveč razpravljanja pač na tisti intelektualni osnovi, kot smo je v naših lokalnih razmerah že vajeni, ko se pač govori, dokler se govori in ko se preneha govoriti, to ni zato, ker bi bilo nekaj rešeno, tem-
več zato pač, ker se je nehalo govoriti.
Po osem tem je torej odveč govoriti in razpravljati o tem. kdo je kriv, temveč počakati in po prvih uspehih poročati o tem. kako je v tem ali onem kraju mladina deležna vzgojnega razvedrila, koristne zabave in kako je zaradi tega nehala hoditi na nočne predstave kina. nehala pijančeoati v gostilnah in se nehala predajati slabim vplivom po raz-
nih slabo pripravljenih društvenih zabavah, ki jih je še tudi naše podeželje prenasiče-no.
Da bomo zapisali nekaj iz-podbudnega, beležimo vest, da bodo v Soboti kmalu priredili zabavni večer s pestrim, predvsem šaljivim programom in da bodo letošnji mladinski plesi, kot kaže, bolje organizirani in vodeni, kot so bili včasih.	-ec.
POMURSKI VESTNIK. 28. nor. 1957
12
Benetke — Veliki kanal
OB PRAZNIKU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE ŽELIMO OBČANOM IN VSEMU PREBIVALSTVU POMURJA USPEH PRI UTRJEVANJU NAŠIH SOCIALISTIČNIH NAČEL NA PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA NAS VSEH
Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL
MURSKA SOBOTA
Delovni rezultati in zmage naše socialistične domovine FLRJ naj bodo spodbuda občanom pri nadaljnjem prizadevanju za napredek naših krajev in domov, za uveljavljanje še doslednejših socialističnih odnosov na podeželju
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZkS
G. Radgona
Ob letošnjem Prazniku republike pozdravljamo svoje občane in delovne ljudi Pomurja
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE
DEŽNIKOV
LENDAVA
čestita vsem delovnim ljudem Pomurja in vsem svojim odjemalcem ob Prazniku ustanovitve nove Jugoslavije.
ZDRAVSTVENI DOM
v Murski Soboti
z osebjem vseh oddelkov izraža ob priložnosti praznika 29. nov. ponovno vljudno pripravljenost nuditi pomoč potrebnim in s tem dvigniti zdravstveno in obenem tudi življenjsko raven našega ljudstva
DELOVNI KOLEKTIV
GRADBENEGA
PODJETJA
GORNJA RADGONA
čestita ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Pomurja. Opravljamo vsa, v gradbeno stroko spadajoča dela in se priporočamo
Ob Dnevu republike pozdrav vsemu prebivalstvu Pomurja
KMETIJSKO GOSPODARSTVO
LENDAVA
Obiščite nas in si oglejte trtne cepljenke, raznovrstno semenje, pletarske izdelke in poskusite prvovrstno lendavsko vino, ki ga prodajamo po konkurenčnih cenah
OBČINSKI
LJUDSKI ODBOR
OBČINSKI
ODBOR SZDL
OBČINSKI
KOMITE ZKS
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA
GRAD
Kmetijska zadruga, Grad Kmetijsko posestvo „Orevesnica“, Grad Kmetijska zadruga, Kuzma               Godbena obrt „Stavbar“, Grad_
Kmstijska zadruga, Vadarci               Trgovina z mešannim blagom, Grad
Bufet, Grad
Kmetijska zadruga, Radovci 
                                                                Parna žaga, Grad_
Kmetijska zadruga, Otovci                  Mlin in žaga, Kuzma
častitajo vsem delovnim ljudem k Prazniku republike 29. nov, in jim žele mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi socializma
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
s svojimi komunalnimi ustanovami
trg. podjetje "IZBIRA", Lendava podjetje "GRADBENIK", Lendava
"PLIVAILVl". Lendava
čestita ob Prazniku ustanovitve nove Jugoslavije vsem delovnim ljudem Pomurja
V naši poslovalnici boste vedno solidno postreženi z blagom za dom in kmetovanje. Odkupujemo les in pridelke po dnevnih cenah.
K Dnevu republike pošiljamo pozdrave delovnim ljudem v Pomurju
Kmetijska zadruga
Mačkovci
IZDELUJEMO KAKOVOSTNO OPEKO
OPEKARNA
Ljutomer
Delavski pozdrav opekarjev vsem delovnim Po-murcem k našemu prazniku — Dnevu republikeli
Maloprodajno trgovsko mrežo in kmetijske zadruge obveščamo, da prodajamo na veliko in drobno vse vrste usnja in čevljarske potrebščine.
Delovni kolektiv trgovskega podjetja
USNJE M. Sobota
na debelo in malo
Ob Dnevu republike naš pozdrav prebivalstvu poslovnega okoliša.
Trg. podjetje „ZELEZ0“ v M. Soboti
NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH „ŽELEZO“ na Lendavski cesti „KOVINA“ na Titovi cesti
svojim odjemalcem v veliki izbiri razno železnino, okvirje za stavbe in pohištvo, kuhinjsko posodo, štedilnike in peči. Razni gradbeni material, barve in kemikalije.
Za obisk se priporoča — Delovni kolektiv Obenem čestitamo za praznik 29. november!
vrača zdravje, krepi in osvežuje človeka
Delovni kolektiv »Radenske slatine« vam bo vedno vljudno ustregel — pa bodite popotnik ali gost.
Prebivalcem Pomurja čestita k letošnjemu prazniku — Dnevu republike
Kakovostno opeko:
vse vrste zidne in strešne opeke po konkurenčnih cenah izdelujemo naročnikom
KRIZEVSKE OPEKARNE Križevci pri Ljutomeru
Delovni kolektiv opekarne čestita ljudem v Pomurju za 29. november — Dan republike
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
13



i

Ob letošnjem Prazniku republike, 29. novembru, čestitajo svojim občanom in vsem delovnim ljudem Pomurja, želeč jim še več blestečih uspehov pri socialistični graditvi v bodočnosti
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski sindikalni s vet
CANKOVA
Kmetijska zadruga, Cankova Kmetijska zadruga, Pertoča Kmetijska zadruga, Rogaševci Gradbeno podjetje „TEMELJ“, Cankova Valjčni mlin in žaga, Pertoča Valjčni miin in žaga, Serdica Valjčni mlin in žaga, Sotina Mlin in žaga, Skakovci Mesnica, Cankova Kmetijsko gospodarstvo, Topolovci Kmetijsko gospodarstvo, Kramarovci
Prebivalcem Pomurja čestita ob Dnevu republike in jim želi še več uspehov pri skupnem prizadevanju za napredek kmetijstva in pokrajine
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA MUBSKA SOBOTA
»PANONIJA«
INDUSTRIJA KOVINSKE 
GALANTERIJE                                                  MURSKA SOBOTA
IZDELUJE IN NUDI:
Za kmetijstvo: spiralne trierje, vinogradniške škropilnice, ročne razpršilce za sadno drevje, naprsne razpršilce, nahrbtne in ročne žveplalnike, afla brzoparilnike, razne razpršilce za tekočino in praške
Za gospodinjstvo: stiskalnice za sočivje, aparate za pasiranje, aparate za sneg, raznovrstna cedila, lijake, posode za odpadke itd.
Za opremo stanovanj in pisarn: sodobno kovinsko pohištvo vseh vrst. Dekorirane otroške igračke, bajnice, smetišnice, raznovrstne peči in mnogo 
                       drugih pločevinastih izdelkov.  KVALITETNI IZDELKI — SOLIDNE CENE!


OB PROGLASITVI REPUBLIKE IN OB PRAZ-NIKU DELOVNIH LJUDI 29. NOVEMBRU ISKRENE ČESTITKE ! ZAVOD za KOMUNALNE STORITVE  MURSKA SOBOTA	 Ob letošnjem Prazniku republike pozdravljamo svoje občane in delovne ljudi Pomurja  Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski ljudski odbor Občinski odbor ZB NOV Občinski odbor Zveze borcev Občinski odbor vojaških vojnih Invalidov LJUTOMER
  Na zalogi imamo večje količine kmetijskih pri-  delkov. Živino, mleko, jajca in druge dobrine za prehrano.  Ugodne cene. O kakovosti naših pridel-  kov se sami prepričajte   KMETIJSKO GOSPODARSTVO j  ČRNCI-APAČE Ob Prazniku republike pošiljamo delovne pozdra- ve vsem sorodnim kolektivom Pomurja 	Članom naše zadruge s poslovalnicama o  Logaroocih in Vučji vasi pošiljamo pozdrav za 29. november — Dan republike  Kmetijska zadruga uprava KRIŽEVCI pri Ljutomeru 
 Ob Prazniku republike pošiljamo svoje delovne pozdrave vsem sorodnim kolektivom v Pomurju  Trgovsko podjetje  »Mura« - Apače   združeno s KZ, ter poslovalnice Apače 1, 2, Že-  povci, Stogovci in Vrat ja vas 	Hočete biti oblečeni po modi? Želite biti solidno postreženi? Gotovo obiščite tekstilno trgovino »M MURSKA SOBOTA  in prepričali se boste, da je vse res po zmerni ceni. Ob Dnevu republike se pridružujemo s čestitkami ostalim delovnim kolektivom  	*
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITA SVOJIM ! I ZAVAROVANCEM IN VSEM DELOVNIM LJU- J DEM SOCIALISTIČNE DOMOVINE ;  ZDRAVSTVENA POSTAJA APAČE  	  Kmetijska zadruga z o.j. Lendava  čestita k Dnevu republike vsem svojim članom, svojim poslovnim prijateljem in kmetijskim za-  drugam Pomurja. Z zadružnim pozdravom  
 Ob Prazniku 29. nov. — topel pozdrav delovnim ljudem Pomurja  ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA  Tudi za bodoče vse naše sile za zdravje delovnega  človeka  	 	i DELOVNI KOLEKTIV MEHANIKE V LENDAVI  ČESTITA ZA 29. NOV. VSEMU LJUDSTVU  POMURJA  
Delovne kolektive gostinskih podjetij, kakor tudi prebivalce  Pomurja pozdravljamo ob letošnjem prazniku, Dnevu republike —  29. novembru . GOSTINSKA ZBORNIC A za okraj MURSKA SOBOTA	ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE  AGRO PROMET - Lendava čestita za 29. november vsem svojim po- sloonim ljudem in sporoča, da odkupuje vse poljske pridelke in živino po najoišjih dnevnih cenah  	.
Kmetijska zadruga
v Murski Soboti
s svojimi poslovalnicami: BREZOVCI, PREDANOVCI, KUPŠINCI, BAKOVCI, RAKIČAN, mesnico in trgovino z zelenjavo v M. SOBOTI
čestita k 29. nov. za še večji napredek v zadružništvu
Članom — odjemalcem — poslovnim prijateljem — vsemu delovnemu ljudstvu čestita ob proglasitvi Republike, 29. nov.
Kmetijska zadruga „0RAG“
Stročja vas
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
„BLISK“  M. Sobota
čestita za 29. november vsem poslovnim prijateljem in delovnemu ljudstvu socialistične domovine.
Svoje člane — delovne kolektive trgovskih podjetij in poslovalnic kakor tudi prebivalce pokrajine ob Muri toplo pozdravljamo in jim želimo ob Prazniku republike 29. nov. še več blestečih delovnih uspehov
OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA
MURSKA SOBOTA
Popravljamo: radioaparate, računske stroje, gramofone in podobne naprave.
Izdelujemo: radioaparate, ojačevalce, trofazna stikala itd.
RADIO IN FINOMEHANICNA DELAVNICA
"RAFIMUS" - Murska Sobota
ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE PREBIVALSTVU POMURJA
OB PRAZNIKU REPUBLIKE TUDI NAŠ POZDRAV VSEM DELOV. LJUDEM V POMURJU
OBRTNA DELAVNICA
"MLINI" v Dankovcih
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
14
Trgovina
V MURSKI SOBOTI
pozdravlja cenjene odjemalce in ostale prebivalce poslovnega okoliša ob Dnevu republike
SOBOŠKA KRONIKA
POROKE. ROJSTVA IN SMRTI
OD 14. DO 23. NOVEMBRA 1957
Poročili so se: Maksimilijan Vajda, bolničar in Anica Varga, bolniška strežnica, oba iz M. Sobote; Avgust Žitek, delavec in Angela Smodiš, delavka, oba iz M. Sobote; Franc Kreft, delavec iz Kroga in Ana Ve-berič, šivilja, iz M. Sobote; Koloman Titan, delavec in Marija Marič, oba iz Kroga.
Rodile so: Marija Fras iz Dokle-žovja, dečka; Ana Sabo iz Radmoža-nec, deklico; Gizela Šiftar iz Crnela-vec, deklico; Angela Balajc iz Dobrovnika, dečka; Katarina Zver iz Lipe, deklico; Anica Balažič iz Zen-kovec, deklico: Jožica Sever iz Po-znanovec, deklico; Kristina Smodiš z Mote, deklico; Olga Jug iz Markiša-vec, dečka; Ida Flisar iz Veščice, dečka; Olga Džuban iz Murskih Pe-trovec, deklico; Marija Pintar iz Gerlinec, dečka; Gizela Casar iz Ženavelj, dečka; Hilda Mlinarič iz Kobilja, deklico; Cecilija Gerič iz Okoslavec, deklico; Marijo Lukman z Gibine, deklico in Irena Sek iz Domanjševec, dečka.
Umrli so: Peter Juhnov od Grada, star 64 let; Eva Kolmanič iz Kroga, stara 77 let; Rozalija Kreft iz Kroga, stara 78 let in Stanko Lutar iz M. Sobote, star 3 mesece.
NESREČE IN NEZGODE
V vroč lug se je vsedla 3-letna Jelka Cimerleit iz M. Sobote in se močno opekla.
Drevo, ki so ga v gozdu podirali, je padlo na 27-letno Gizelo Kranjec iz Doliča in ji zlomilo desno ramo.
S hleva je padla 67-Ietna Ivana Senekovič iz Zgornje Ščavnice in si zlomila levo nogo.
Dne 7. decembra 1957 v hotelu »Zvezda«
I. POMURSKI BANČNI PLES
Vstop samo z vabili. Cena vabilu 150 din. Vabila si lahko nabavite v vseh bankah
Vabi odbor!
VSA FOTOGRAFSKA DELA NA TERENU:
reportaže, poroke, zborovanja, obletnice itd. z elektro blizom-»fasnom< vam opravi:
FOTO HOCHSTADTER M. Sobota, Trg zmage 3 Slikam otroke na domu!
LJUTOMERSKA KRONIKA
POROKE IN SMRTI
Poročila sta se: Janez Lipovec s Stare ceste, priučen tesar v Opekarni Lukavci in Marija Kolarič kme-tovalka z Radomerščaka pri Ljutomeru.
Umrla je: Vilma Jureš iz Ljutomera, stara 69 let.
DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV
za Splošno ambulanto Ljutomer
V	petek, dne 29. novembra, je dežurni zdravnik dr. Milan Suša, Ljutomer.
V	soboto, dne 30. novembra 1957, je dežurni zdravnik dr. Anton Bezjak, Ljutomer.
V	nedeljo, dne 1. decembra 1957, pa je dežurni zdravnik dr. Ivan Kaukler. Ljutomer.
Š.
Pozdrav za 29. november vsem cenj. obiskovalcem
Gostilna pri „Grozdu"
v Murski Soboti
Tudi kolin se udeležite dne 2$. in 29. nov.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Petek, 29. novembra 1957
Dr. Lea Talanyi-Pfeifer, stanuje v Krekovi ulici.
Sobota, 30. novembra 1957
Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
Nedelja, 1. decembra 1957
Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v Stefan Kovačevi ulici.
Ordinacija je v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Tedensko nočno dežurno službo ima od 25. novembra do 1. decembra 1957 dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
OD 20. DO 23. NOVEMBRA 1957
Franc Trajbar in Ana Toplak, oba iz Kobilja; Janez Ulen iz Vanča vesi, Ernest Flisar iz Brezovec, Gizela Pucko, Marija Grlec, Marija Sukler, Stefan Maučec, Franc Žalik, Julijana Žalik in Stefan Križanič, vsi iz Gan-čan.
VINO, prima štajersko, od 51 naprej prodaja po 160 din: Franc Talanyi, M. Sobota, Krekova 2.
MALI OGLASI
BENCINSKI MOTOR 3 KS in nov kotel za žganjekuho prodam. Mi-halj Kuzmič, Otovci štev. 25, p. Mačkovci.	M-1103
PRODAM ZELEZNO POSTELJO z mrežnim vložkom, nočno omarico in mizo. Naslov v upravi lista. SAKS MOTOR 6 KS prodam, primeren za pogon in gasilsko društvo. Poizvedbe v upravi lista. M-1104 V SLU2BO SPREJMEM s 1. januarjem 1958 dekle poštenih staršev, staro od 14 do 15 in pol let na 3-mesečno poiskušnjo v gospodinjskih in gospodarskih delih. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe s sliko poslati: Martin Zver, Ižakovci št. 65, p. Beltinci.	M-1105
DVE HIŠI, vsaka s svojim sadovnjakom cca 0,5 ha zemlje, v centru Dobrovnika in vinograd, ugodno prodam. Naslov: Slomškova 22, M. Sobota.	M-1106
VIOLINO (tričetrtinsko) ugodno prodam. Vprašati M. Sobota, Kopitarjeva 11.	M-1107
ZELO LEPO POSESTVO 3-4 ha z vsemi kulturami ugodno prodam. Novejše stavbe z električno napeljavo ob glavni cesti, lahko tudi z inventarjem. Ernest Valentan, Dolge njive 3, Voličina. MOTOR na lesni plin, 12 KS prodam. Interesenti naj se oglasijo do t5. dec. 1957, dokler je še motor v pogonu. Alojz Stanjko, mlin Savci št. 8. p. Tomaž pri Ormožu.
M-11H
AVTOMATIČNI BILJARD z luknjami ugodno prodam. Spaniček, Rogaška Slatina 61.	M-1116
ENOSTANOVANJSKO DRUŽINSKO HIŠO z lepim vrtom, visokopri-tlično, podkleteno, prodam — Vrazova ul. 7, Ljutomer.
M-lll?
HIŠO, novozgrajeno, prodam. Ponudbe (osebno): Rakičan 134, p. M. Sobota.	M-1118
LEPO POSESTVO v izmeri 2.60 ha zemlje z vsemi kultnrami, ugodno prodam. Iljaševci 13.	M-1120
12—15-REDNI SEJALNI STROJ kupim. Crnelavci 59.	M-1121
PRODAM ca 2 orala dobrega travnika v Lemerjn. Poizvedbe pri dr. Vlajevi, Morska Sobota, Kolodvor-ska ulica 1.	M-1123
PRODAM nedograjeno hišo, mizarska dela izgotovljena, tudi šipe, 22 arov zemlje, 35 kom sadnih dreves, studenec, vrt, kos njive lepa sončna lega 50 metrov do glavne ceste. Ljutomer, Lendavska cesta 17/a.	— Karl Sovič,
Ljubljana, Ul. na Grad 1.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 1. dec. — Marijan
Ponedeljek, 2. dec. — Blanka
Torek, 3. dec. — Franc
Sreda, 4. dec. — Barbara
Četrtek, 5. dec. — Stojan
Petek, 6. dec. — Miklavž
Sobota, 7. dec. — Urban
KINO
MURSKA SOBOTA — od 28. do 29. novembra slovenski film: »Vesna«. Predstave 28. ob 17.30 in 20. uri.
29.	nov. ob 15., 17.30 in 20. uri po 30 din; od 30. nov. do 1. dec. italijanski barvni film: »Atila«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 30.
nov. do 1. dec. kitajski zabavni film: »Cirkus«; od 4.—5. dec. ameriški film v barvah: »Daljna obzorja«.
BELTINCI — 30. nov. in 1. dec. italijanski film: »Pesem mladosti«.
LJUTOMER — od 29. nov. do 1. dec. ameriški barvni film: »Indijski borec«; od 4.—5. dec. italijanski film: »Za spuščenimi zavesami«.
LENDAVA — od 29. nov. do 1. dec. jugoslovanski film: »Cevljički na asfaltu«. Od 3.—4. dec. ameriški film: »Moj vohunček«.
GORNJA RADGONA — 29. in 30. nov. domači film: »Frosina«; od
30.	nov. do 1. dec. ameriški barvni film: »Nocoj pojemo«. 4. in 5. dec. mehiški film: »Trije pustolovci«.
VERŽEJ — 28. in 29. nov. ameriški film: »Selina«; 30. nov. ameriški barvni film: »Poslednji Apaš«.
VELIKA POLANA — 1. dec. ameriški barvni film: »Pesem zlatega zapada«.
CEPINCI — 1. dec. švedski film: »Zaradi moje ljubezni«.
Raznis mest
Komisija občinskega ljudskega odbora Murska Sobota za razpis mest direktorjev razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55)
mesto direktorja za
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE V PUCONCIH
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE NA TIŠINI
Pogoji: Visokokvalificirani trgovski delavec. Osebe s to kvalifikacijo, ki so bile že na položaju direktorja v kakem trgovskem podjetju, imajo prednost.
Kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja, h katerim je priložiti prepis spričevala o strokovnosti, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku, je vložiti pri tukajšnjem občinskem ljudskem odboru najkasneje do 10. decembra 1957. Prošenj, ki prispejo po tem roku, ne bomo upoštevali.
LAJOS ZILAHT:	9
SMRTONOSNA POMLAD
Generalica je na to priznanje napravila oči kot krap (Edit je rekla tako) in se naredila, kot bi bila strahovito prenesečena. Vendar mislim, da je vedela, da sva se z Edit takoj pričela poljubljati, ko je zapustila sobo. Toda bila je angelska duša.
Edit mi je svetovala, naj materi napišem lepo pismo in tudi sam vse priznam. Ona sama ga bo predala.
Do polnoči sem ga sestavljal. Porabil sem cel zavitek pisemskega papirja. Drugi dan opoldne sem ga predal Editi. Skrila ga je v nedrje. Molče sem ji poljubil majhno, golo površino dlani, ki ji je v velikosti enega forinta kukala izpod rokavice. Oba sva bila zelo resna.
Ob pol enih sem se vrnil v pisarno. Margit je bila vsa raz-kuštrana, na licih pa je imela polno rdečih madežev. Prav gotovo se je rvala in poljubljala s Cokonaiem.
Cokonai me je vprašal:
—	Ti, da nisi pozabil poslati Editinim svoje posetnice? To bi bilo zelo nevljudno!
Preplašeno sem se udaril po čelu:
—	Moj bog ...
Cokonai me je ves ogorčen pokaral:
—	Pozabil si? No, fant, tja te prav gotovo ne bodo več vabili!
Doma me je že čakalo Editino pismo. Obvestila me je, da oče ne bo večerjal doma in da se bo vrnil šele po polnoči. Trenutek je zelo ugoden, zato naj pridem na večerjo.
Oblekel sem smoking. Tudi Edit se je olepšala.
—	Sesil je brala tvoje pismo — je šepetala vsa razburjena. (Če sva bila sama, sva se že tikala). Po večerji bo govorila s Teboj.
Editi sem prinesel pod površnikom (kot bi jih nosil na srcu) šopek dehtečih šmarnic, zavitih v svilen papir in pripetih na smoking.
Lep je bil ta večer. Med večerjo smo malo govorili. In tudi to, ne vem, zakaj, nekolikb bolj potihoma, kot sicer. Generalica ni omenila mojega pisma. Po črni kavi je položila svojo lepo, ovelo roko na mojo in dejala:
—	Dragi moj, pojdite zdaj z menoj v salon, da se nekoliko pogovoriva med štirimi očmi.
Edit je nenadoma zardela do ušes. Skrila je svoj žareči obraz, vstala in odskakljala v drugo sobo, kjer je v divjem tempu pričela igrati na klavirju neko ameriško covvbojsko koračnico.
Preselila sva se v salon. Generalica je za seboj zaprla vrata in mi ponudila stol.
—	Dobila sem Vaše pismo... je dejala potihoma in me z nasmeškom pogledala. S tem nasmehom je prikrivala globoko razburjenost. Nič več ni rekla, morda niti ni hotela. Želela je, da bi sam govoril.
Govoril sem torej. Skozi zaprta vrata se je slišalo Editino igranje. Zdaj je igrala neki tih valček.
Povedal sem, kdo sem. Govoril sem o očetu, o materi. Imam pet sto juter zemlje. Hišo bi lahko imenoval tudi dvorec. Orehova drevesa v velikem vrtu. Nimam nikogar na svetu. Dolgov nimam. Ne pijem. Ne kvartam. Zdrav sem. Mladostne boleznine, glede tega je lahko popolnoma mirna. Nočem ostati v ministrstvu. Menim, da sem nadarjen, mnogo sem se učil, resno se hočem ukvarjati s politiko. Ljubim Edit. Želim jo za ženo.
Govoril sem počasi, z velikimi presledki, kot bi me ponekod utrudil posamezni stavek ali spomin. Moj bog, saj sem govoril o svojem življenju.
Generalica me je poslušala, kot duhovnik pri spovedi.
Ko sem končal, mi je dejala solznih oči:
—	Zelo, zelo ljubim svojo hčer. Ona mi je vse in zame ni važnejšega na svetu, kot je sreča moje Detike. (Tako je imenovala Edit).
Potem je tudi sama pričela pripovedovati o sebi in o svojih. Bila je siromašno dekle; njen oče je bil grof in dragonski polkovnik. Moža, ki je bil takrat še kapetan, je spoznala v Celovcu. Njen mož je bogat človek. V hiši je v vseh ozirih on gospodar. Prav gotovo je, da si bo tudi v Editinem primeru pridržal pravico odločitve. Strog je, toda dober po duši. Je nezaupljive narave in težko vzljubi nekoga. Toda kogar enkrat vzljubi, ta lahko vedno računa na njega. Trenutno mu ni treba še ničesar povedati, kajti za to bo polagoma prišel čas. Ona bo na najini strani. Z žensko premetenostjo bo že uredila stvar, le zaupati ji morava.
Hvaležno sem ji poljubil roko in dolgo časa nobeden izmed naju ni mogel spregovoriti od ganjenosti.
Potem je generalica vstala in rekla:
—	Počakajte, poslala vam bom Edit.
In zapustila me je razburjenega, zavzetega z mislimi, ki so mi vrele v srcu, kot težki oblaki dehtečih vonjav spomladi nad jasminovim grmičevjem.
Trenutek kasneje je vstopila Edit. S prikupno, nagajivo veselostjo je dala prst na usta in prisluškovala šumom v sosednjih sobah, v katerih je že prej priprla vrata, da naju ne bi kdo iznenadil. Potem je pohitela v moj objem. Dolgo časa sem pritiskal obraz na njene prsi. Ne tajim, eno solzo sem skril pred njo. Najlepšo solzo svojega zgrešenega, ubogega življenja.
Oh, kako rad bi ti točno opisal uro, ki sem jo ta večer preživel z Edit. Krčevito, divje sva se stiskala in držala drug drugega, kot bi bila sredi viharja. Vžgala sva se in izgorevala ob lastnem plamenu.
Nudimo v prodajo po ugodnih cenah gospodarskim in zadružnim podjetjem naslednje:
2 KAMIONA »MERCEDES«, nosilnosti 5,6 ton
1	KAMION »FIAT«, nosilnosti 7,5 ton
2	PRIKOLICI ZA KAMIONE, nasilnosti 5 ton 1 SLAMOREZNICO »DRAVA«, brez motorja
Razen gornjega prodamo tudi večjo količino elektromotorjev, jakosti od 11 do 460 KW
Za vse informacije se obrnite na:
PROIZVODNJA NAFTE — LENDAVA, TELEFON ST. 9
RAZGLAS
Po sklepu Okrožnega gospodarskega sodišča Maribor, št. L 31/56-63 z dne 23. nov. 1957 razpisujemo
JAVNO DRAŽBO
O PRODAJI OSNOVNIH SREDSTEV,
ki bo dne 8. decembra 1957 s pričetkom ob tl. uri. Dražba bo na dvorišču Barbariča Kolomana, Šalovci št. 143, kjer ta osnovna sredstva so.
Prodajali bomo razne kmetijske stroje in orodje, kot n. pr. traktor Styuer s priključki, mlatilnico Zmaj, prikolico TAM itd.; sadne nasade in gospodarska poslopja. Prednost pri dražbi ima socialistični gospodarski sektor.
Če prvikrat dražba ne bo uspela, jo ne bomo ponovno razpisali, pač pa bomo osnovna sredstva prodali najboljšemu ponudniku na podlagi pogodbe.
Za podrobnosti naj se interesenti obračajo na Jožeta Rat-nika, likvidacijskega upravitelja OLO Murska Sobota.
Ogled osnovnih sredstev je možen vsak dan v tednu na dvorišču Barbariča Kolomana v Šalovcih št. 143.
Likvidacijski upravitelj Kmetijskega poskusnega gospodarstva Čepinci. sedež Šalovci v prisilni likvidaciji
PRIJATELJEM POMURJA ČESTITAMO
OB DNEVU REPUBLIKE
KMETIJSKA ZADRUGA
GEDEROVH
ODKUPUJEMO KMETIJSKE PRIDELKE NA ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO BLAGA
NAGROBNE SPOMENIKE IN CEMENTNE IZDELKE VSEH VRST LAHKO DOBITE PO ZMERNIH CENAH PRI PODJETJU
KAMNOSEŠTVO
IN CEMENTNINE
MURSKA SOBOTA
ZAHVALA
V globoki žalosti za našim dragim očetom, starim očetom in tastom
EVGENOM ORALOM
izrekamo toplo zahvalo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in z nami sočustvovali. Še posebej pa se zahvaljujemo dr. Kastelcu za ves trud v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem, znancem, gasilcem in vsem, ki ste nam nudili pomoč v najtežji uri.
Pertoča — Murska Sobota, 19. novembra 1957
Neutolažljiva družina Obal in Flisar ter ostalo sorodstvo.
TRGOVINSKA ZBORNICA
za okraj M0BSKA SOBOTA
toplo pozdravlja prebivalce Pomurja in jim želi za Dan republike več delovnih uspehov v prihodnosti.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi zaradi nenadne smrti naše drage matere
Tdove ANE ŠTIVAN
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki uri žalosti stali ob strani in nam izkazali iskreno sočutje in pomoč; duhovniku za obred, pevcem za lepo petje in vsem darovalcem cvetja, vencev, kakor vsem ostalim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Bodonci — Argentina, 15. nov. 1957
Žalujoči sin Franc z ženo, hčeri Marija, Helena; vnuki Bela, Uonka in Rihanlo.
NEZGODA MOTORISTA
Motorist Klement Ferdinand iz Matjaševec pri Kuzmi se je ponoči peljal z motorjem iz M. Sobote proti Beltincem. Dohitel je kolesarja, ki je tik pred motorjem zavil malo v levo. Motorist je zavozil v kolesarja. Pri padcu si je Klement zlomil roko-in dobil poškodbe na obraza in nogi.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založni* iko podjetje »Pomorski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica številka 7 — Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Morska Sobota, Kocljeva olica 7 — Tel. 53 — Naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račnn pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-2-365 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
Kmetijska gospodarstva - kmetijske zadruge
POZOR!
"AGROTEHNIKA" eksport-import. LJUBLJANA
vas obvešča, do smo odprli s I. julijem 1957 svoje SKLADIŠČE v Ljutomeru, Prešernova 30, telefon št. 15, kjer imamo vedno na zalogi uvožena in domača umetna gnojila, zaščitna sredstva, kmetijske in poljedelske stroje ter razno orodje vseh vrst. Poslužujte se teh skladišč, kjer smo vam vedno na razpolago tudi z raznimi nasveti
Obenem čestitamo k državnemu prazniku
Priporoča sc
„AGROTEHNIKA“ Ljubljana, skladišče Ljutomer
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
RIBICI, POZOR!
Člani Ribiške družine M. Sobota se naj do 7. decembra 195? prijavijo pri blagajniku tov. Hujsu in plačajo 1000 din na račun članskih prispevkov, če hočejo biti v letu 1958 še člani ribiške organizacije.
Ribiška družina M. Sobota
15
ZANIMIVOSTI
EIFFELOV STOLP
ŠE VEDNO NAJBOLJ ZANIMIVA ZGRADBA NA SVETU
Vsak dan ga obišče po 15 tisoč ljudi — Ob zgraditvi je bil najvišja stavba na svetu, danes pa je na tretjem mestu — Nepisan zakon za vsakega tujca, ki pride v Pariz: »Obišči Eiffelov stolp«.
Eiffelov stolp je simbol Pariza. Brez Eiffelovega stolpa si francoskega glavnega mesta ne moremo zamisliti. Tisti, ki jim je pri srcu estetika, sicer pravijo, da je ta Stolp zelo grda zgradba, toda nihče bi se ne našel, ki bi si upal svetovati Parižanom, naj ga podrejo. Parižani so zelo ponosni nanj in trdijo, da je to najbolj znana zgradba na svetu.
Inženir Eiffel je imel precej težav, preden je dosegel od vlade odobritev, da lahko po-
Alkohoi ni zdravilo proti gripi
V svojstvu člana Pariške akademije za medicino, je objavil te dni znani strokovnjak za virusna obolenja, prof. Pier-re Lepine odprto pismo, v katerem kritizira francoske in tudi nekatere druge zdravnike, ki so priporočali kot zdravilo proti gripi alkohol. Po trditvah prof. Lepina, so zatrjevali nekateri zdravniki, da je alkohol zdravilo tudi proti raku in proti opeklinam, posledicam atomskega žarčenja. V omenjenem pismu pravi omenjeni zdravnik, da alkohol zmanjšuje odpornost proti gripi. Razen tega pa povečuje uživanje alkohola po mnenju profesorja možnosti infekcije z virusi otroške paralize.
Švico bodo povezali z morjem
Pred kratkim so končali zanimiv načrt za povezavo Severne Italije in celo Švice z morjem. Če bodo ta načrt uresničili, bodo že čez nekaj let plule ladje z nosilnostjo 1000 ton iz Benetk do jezera Lago Maggiore. Velik del poti bodo plule po Padu. Od mesta Cremona do Milana in naprej do omenjenega jezera naj bi zgradili 140 kilometrov dolg prekop.
Tehnika za 50 let
Predsednik ameriške zrako-plovne družbe Eastern Airlines je pred nedavnim izjavil, da bo omogočila tehnika človeštvu že čez kratkih 50 let naslednje:
Potniška letala bodo preletela Atlantski ocean v dveh urah.
Vojaška letala bodo razvila hitrost 4800 kilometrov na uro, medtem ko bodo preletele nove rakete na uro 40 000 kilometrov.
S pomočjo atomske energije bo mogoče narediti stepe in pustinje v plodne.
stavi to nenavadno zgradbo v Parizu. Pred njim je že neki Sedillot hotel zgraditi sredi Pariza ogromen kamniti stolp, ki naj bi se imenoval »Sončni stolp«. Vendar Parižani tega niso dovolili. Pa tudi inženirju Eiffelu je del javnosti zelo nasprotoval. Javno mnenje se je šele pomirilo, ko je Eiffel napovedal, da namerava zgraditi najvišjo stavbo na svetu in da se bo priliv tujcev v Pariz s tem še zelo povečal. Stolp bi moral biti gotov do svetovne razstave v Parizu leta 1889. Vlada je dala poldrugi milijon zlatih frankov podpore. Hkrati je pristala, da bo graditelj lahko 25 let upravljal stolp.
Eiffel in njegovi sodelavci so delali celi dve leti načrte. Risarji, so porabili 5 tisoč risalnih pol, da so lahko izračunali mere 15 tisoč železnih delov in 2 in pol milijona vijakov, iz katerih je sestavljen stolp.
Za gradnjo stolpa so porabili 7 milijonov 800 tisoč zlatih frankov. Ustanovili so posebno delniško družbo in izdali delnice, da so lahko krili stroške gradnje. 3. marca 1889 je inženir Eiffel obesil na vrh 500 metrov visokega stolpa francosko trobojnico. Prvi turist, ki je obiskal stolp, je bil angleški prestolonaslednik princ Edvard. Uspeh je presegel vsa pričakovanja. Samo v devetih mesecih do konca istega leta je obiskalo Eiffelov stolp skoraj 2 milijona turistov, ki so plačali za vstopnino skoraj 6 milijonov zlatih frankov. Gradnja se je torej že v prvem letu skoraj izplačala.
Od takrat je še mnogo turistov iz vseh delov sveta prišlo pogledat naj višjo zgradbo na svetu. Pozneje sta ga prekosila dva newyorška nebotičnika: Empire State Building, ki je s televizijsko anteno visok 448.65 metrov in Chrysler Building (315.80 metrov). Toda kljub temu je Eiffelov stolp po priljubljenosti še in bo ostal na prvem mestu.
Eiffelov stolp je mogočna železna konstrukcija, ki po svoji veličini prevzame vsakogar. Postavljen je na odprtem Marsovem poljti- ob Seini. Odprt je ves dan. Vstopnina pa je precej visoka v primerjavi z muzeji. Do prvega nadstropja je treba plačati 100 frankov, do tretjega pa 400. Vogali stolpa so obrnjeni točno proti- štirim stranem neba. Težak je 7 tisoč ton.
Do 3. nadstropja je 1730 stopnic, vendar gredo skoraj vsi obiskovalci z dvigalom, ki pripelje v 7 minutah do 3. nadstropja, odkoder se proži obi-
skovalcu prekrasen razgled. Kot na dlani je ves Pariz. V vseh treh nadstropjih so tudi restavracije. Turisti lahko pridejo le do tretjega nadstropja. Na 303 metrov je še majhna ploščad, kamor pa smejo le tehniki. Tu so visoka televizriska antena, vrtljivi svetilnik za letala in
meteorološka postaja. Stolp prebarvajo vsakih 7 let in vsakokrat porabijo 35 ton barve. Zadnjič so ga prebarvali lani poleti. Ob vetrovnem vremenu niha vrh stolpa od 10 do 12 cm.
Eiffelov stolp obišče ob lepem vremenu po 15 tisoč obiskovalcev na dan.
Pol miliona frankov
za prvo „Retour" karto
na Mesec
Neka pariška potovalna agencija je izdala pred nedavnim prvo karto za potovanje na Mesec in nazaj. Srečna lastnica prve karte je znana pariška pevka Maria Candido. Na majhni svečanosti ob predaji te karte je Maria Candido izjavila, da-upa, da bo to karto potrebovala v kaj kratkem času in da je zelo srečna, ker bo med prvimi gosti na Mesecu. Potovalni biro je izdelal proračun potovanja. Pri dvodnevnem poletu in krat-
kem obisku na našem »sosedu« bi stalo tako potovanje nič manj kot pol milijona frankov.
Filmska kamera na sončni pogon
Ameriška firma Bell and Hovvel je naredila avtomatsko, osemmilimetrsko kamero, ki jo poganja sončna energija. Posebno električno oko, ki se lahko močno prilagodi svetlobi, regulira eksponažo kamere.
DOBRA TRGOVINA
S FUHRERJEVO ZAPUŠČINO
V	Zah. Nemčiji dobro prodajajo kakršnekoli predmete, ki imajo zvezo s »slavno nemško preteklostjo«. Neki Wilhelm Bilipp je odprl prodajalno, v kateri lahko za 300 mark kupite kopijo fuhrerjeve oporoke. Zaenkrat še ne prodaja kopijo diplomatske note, s katero je Adenauer prekinil diplomatske stike z Jugoslavijo.
NAJKORISTNEJŠI PREDMET V GOSPODINJSTVU
V	nekem angleškem mestu so organizirali nagradni natečaj s temo: »Najkoristnejši predmet v mojem gospodinjstvu«. Prvo nagrado je dobila gospodinja, ki je odgovorila: »Najko-ristnejši predmet v gospodinjstvu je moj mož.«
TELEFON V KRSTI
Neka izdelovalnica krst v Los Angelesu je izkoristila pojav, da se včasih že pokopani »mrtveci« prebudijo. Začela je izdelovati krste, v katerih je telefon, da bi prebujeni pokojnik lahko-telefoniral naj ga odkopljejo. Pravijo, da gredo te krste dobro v denar.
KORISTNA KAZEN
Avtomobiliste v Beverly Hillsu v ZDA pričakujejo precej stroge kazni, če vozijo prehitro. Nekega takega kršitelja so kaznovali na ta način, da je teden dni moral ribati vse prostore policijske postaje, jih pometati in čistiti vrt pred zgradbo. Ta teden je moral tudi poslušati predavanja o šofiranju in prometnih pravilih, ki so jih prirejali posebej zanj.
Proizvodnja umetnih diamantov
Leta 1955 so pri ameriški firmi »General electric comp.« pričeli izdelovati umetni diamant. Od takrat do danes so izdelali v laboratorijih te firme preko 100 000 karatov sintetičnega diamanta, namenjenega industriji. Vrednost teh diamantov cenijo na okrog 250 000 dolarjev.
Način proizvodnje umetnih diamantov čuvajo pri tej firmi kot največjo tajno. Znano je le to, da so ti diamanti po veliko-
sti podobni zrnom peska. Barva kristalov je zelo različna: od kristalno čiste do črne. Diamanti, ki jih proizvaja ta tvrdka, nastajajo pri vročini 2000 stop. Celzija in pod pritiskom 100 000 atin. Doslej je uspelo strokovnjakom izdelati le majhne diamante, tako imenovane industrijske, ki jih uporabljajo pri vrtalnih napravah. Ne morejo pa izdelovati večjih primerkov, ki bi jih lahko uporabljali kot nakit.
V	Kaliforniji
že kuhajo z atomsko energijo
Od sredine meseca oktobra kalifornijske gospodinje kuhajo s pomočjo atomske energije. Prvo atomsko električno centralo, ki je namenjena izključno potrebam gospodinjstva, so spustili v pogon in oskrbuje 47 okrožij Severne in Srednje Kalifornije. Kapaciteta centrale znaša 5000 kilovatov.
NOVOST
v gradbeništva
V	Sovjetski zvezi so pred nedavnim sestavili stroj za hitro zidanje zgradb. Petnadstropno zgradbo sezidajo s tem strojem v 50 do 60 dneh. Zanimivo pa je to, da se zmanjšajo stroški take zgradbe približno za eno desetino. Stroj samostojno polaga na zid opeko, pripravlja malto in opravlja še nekatera druga dela. Stroj je baje visok okrog 50 metrov. Stoji na posebnih kovinskih nogah, ki jih je mogoče zmanjšati ali podaljšati.
Dolgouhca po imenu najbrž ne poznate. Poznate pa poleg Sivca čepečo filmsko igralko. Kajne, da uganka ni prehuda? Prav tako ne, kot prizor obeh partnerjev
Serum proti gripi
Iz Anglije poročajo, da je skopi-ni sovjetskih znanstvenikov uspelo oddvojiti virus gripe in najti uspešen serum za zdravljenje te bolezni. Serum dobivajo iz prvih zametkov piščancev v jajcu.
TI NEDISCIPLINIRANI
OTROCI!
V Torontu, v Kanadi, so priredili učitelji s starši sestanek o temi: »Kako disciplinirati otroke«. Dolgo so razpravljali o tem in marsikaj predlagali. Ko pa so šli s sestanka, so ugotovili, da so jim njihovi »angelčki« medtem izpustili zrak iz vseh avtomobilskih zračnic. Takrat so se v eni minuti zedinili, da je treba otroke strože kaznovati.
ČLOVEK Z DVEMA
SRCEMA
73-letni delavec James Al-vara je doslej edini človek na svetu, ki ima dve srci. Alvara živi v Zahodni Avstraliji. Nekega dne se je ranil v nogo in odšel v bližnjo bolnico na pregled. Tam pa so ugotovili, da ima na vsaki strani prsi po eno srce. Zdravniki smatrajo, da gre za primer nerazvitih dvojčkov. Organi enega dvojčka so okrneli in se je razvilo samo srce. Medtem ko se razne zdravniške kapacitete prepirajo o tem edinstvenem medicinskem fenomenu, pa se Alvaro zadovoljno smeje. Za nekaj milijonov je prepustil svoje telo po smrti neki kliniki.
ŽEPNI RADIJSKI TELEFON
Ameriška telefonska dražba »Bell« je nekaterim svojim naročnikom nabavila miniaturne telefonske aparate, ki jih je moči spraviti v žep ali ročno torbico. V primem, če doma kliče takega naročnika telefon, začne žepni telefon zvoniti in naročnik se lahko iz bližnje javne govorilnice poveže s klicateljem. Ta žepni radijski telefon je namenjen prvenstveno zdravnikom, novinarjem in trgovskim potnikom.
KOLIKO NEBOTIČNIKOV
JE V NEW YORKU?
V	New Yorku stoji najvišji nebotičnik na sveta, ki ima 102 nadstropji. Trije nebotičniki imajo več kot 70 nadstropij, deset jih je z več kot 50 nadstropji, 43 newyorških nebotičnikov pa ima od 20 do 50 nadstropij.
PRVI KITAJSKI
POLICIST v SAN
FRANČIŠKU
V	San Frančišku, kjer živi izven Azije največ Kitajcev, je te dni prvi Kitajec postal policist. Razlog: doslej niso mogli najti Kitajca, ki bi bil višji kot 170 cm. Toliko morajo namreč biti visoki ameriški policisti.
MRKI
13. Prerinil se je skozi grmovje. V gozdu je ležal mrak. Goste veje so branile soncu, da bi prodrlo skoznje. Le tu in tam so se med drevjem prelivali ozki prameni svetlobe. Vse naokoli je bilo tiho, le na bližnjem deblu je kljuval detel. Pogledal je ptico in se nasmehnil »Tu si najbolj na varnem. Nihče te ne preganja in ni se ti treba bati nikogar,« je rekel bolj sebi kot detelu. Čeprav se je tod počutil varnega, je od časa do časa zadržal korak. Ko je nenadoma zašumelo v grmovju, se je zdrznil in stopil za drevo. S pištolo, pripravljeno na strel, je čakal v negotovosti. Prsti so mu drhteli in srce mn je nemirno bilo.
14. Prestrašil se je po nepotrebnem. V grmovju so svinje hrustale želod. Ogledoval se je po pastirju, toda živali so se pasle same. »Saj sem že blizu, hiše,« si je rekel in pristavil: »Živali same ne gredo daleč.« Kmalu je prispel na rob gozda. Postal je in se razgledoval po okolici. Cesta se je razširila v kolovoz in se vlekla v klanec. Na položnem hribu so se začenjale njive. Na eni izmed njih so ljudje kopali krompir. Sklanjali so se in enolično zamahovali z motikami. Više gori se je med sadnim drevjem pasla živina. Krave so s slastjo mulile travo.
15. Pogledal je na uro. Prešla je pol dvanajsto. Rad bi se napotil k delavcem na njivi. Bili so predaleč, da bi jih lahko spoznal, toda zdelo se mu je, da so med njimi znani obrazi. Pomislil je na Pirnikovo Reziko. Ah je tudi ona med kopači? Dokler je živel doma, sta se večkrat videla. Kadar je zavil k njim na obisk, je rada govorila z njim. Med vojno ni slišal zanjo. Zvedel je samo to, da so jo odpeljali v taborišče. Ta novica ga je zelo presenetila, ker je menil, da se Rezika ni zanimala za politiko. — V tem je naglo stopil v zavetje. Skrit za drevesom je videl prihajati neznanega dečka.
POMURSKI VESTNIK, 28. nov. 1957
16